Leto XXXVII Št. 19 Murska Sobota 21. maja 1987 Cena 200 din
Zoper propadanje pokrajinskega ekosistema
Kakšen razvoj naše okolje sploh še lahko prenese, oz. kaj si lahko privoščimo, če hočemo v njem preživeti?
»Pokrajinsko mozaična sestava Slovenije, njen poselitveni vzorec okoli 6000, pretežno manjših naselij (nad dve tretjini naselij ima manj kot 200 prebivalcev), dajeta objektivne možnosti za policentrični regionalni razvoj nižje hierarhije, z decentralizirano (a ekološko sprejemljivo) industrializacijo
Pomurskim mlekarjem
Najvišja priznanja
Novosadskega sejma
Na 54. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, ki ga je v petek odpri podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Miloš Milosavljevič, se med več kot 1.600 razstavljale! iz 67 držav predstavljajo tudi pomurski raz-stavljalci. Ob organizacijah združenega dela, ki izdelujejo stroje in opremo za kmetijstvo (Panonija, Tehnostroj) je na sejmu najmočneje navzoče pomursko kmetijstvo, ki se je tudi letos predstavilo s primarno kmetijsko proizvodnjo in predelavo.
Pomurski kmetijci na sejmu v Novem Sadu dosegajo pomembne uspehe in posegajo tudi po najvišjih priznanjih. Najbolje so se v zadnjih letih odrezali predvsem živinorejci, ki so za kolekcije razstavljene plemenske živine prejeli več najvišjih priznanj, bili so šampion novosadskega sejma, v trajno last pa so dobili tudi veliki kristalni pokal tega sejma. Tudi na letošnjem sejmu pomurski živinorejci razstavljajo 26 plemenskih telic, ki so bile vse uvrščene v 1. in v 1. A razred, vse razstavljene živali pa so po povprečni ceni 850 tisoč dinarjev že tudi prodali Mlekarni Lajko-vac, na prihodnjem sejmu plemenske živine v Murski Soboti pa bodo tej mlekarni prodali še 60 plemenskih telic.
Dobro so se na letošnjem sejmu v Novem Sadu odrezali tudi pomurski mlekarji. Med 148 vzorci iz cele Jugoslavije jih je bilo 16 odstotkov ocenjenih kot ekstra kakovostnih, med temi pa je kar 6 izdelkov pomurskih mlekarjev. Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote je za vse štiri izdelke, ki jih je poslala v ocenjevanje (evapo-rirano mleko, kondenzirano mleko, mleko v prahu in posneto mleko v prahu) dobila velike zlate medalje in tako med jugoslovanskimi mlekarji osvojila naslov skupnega zmagovalca ter prejela veliki kristalni pokal sejma. Dobro se je odrezal tudi ljutomerski Mlekopromet, ki je dobil dve veliki zlati medalji za trdi sir ementa-lec in zbrinc, topljeni sir za mazanje jazon pa je dobil srebrno medaljo.
L. Kovač
in krepitvijo manjših, fleksibilnih, okolju prilagodljivih in »prijaznih <, inovativnih industrijskih objektov ter proizvodnih celic, ki temeljijo na lokalnih, regionalnih virih, >mehki< tehnologiji, ob razvijanju biokmetijstva in ekološko neagresivnega turizma. Potrebni so široko zastavljeni ukrepi za povečano regionalno avtonomijo in zadrževanje prebivalcev v robnih, perifernih območjih, podporo uvajanju in -obi decentraliziranih, alternativ-
Vlado Šinko iz Tehnostroja je med domačini letošnjega tekmovanja kovinarjev Pomurja zasedel prvo mesto med strugarji. Naloge so bile zelo zahtevne in tekmovalci so morali poznati teorijo in seveda prakso. Organizacija tekmovanja je bila odlična, tekmovalci pa zadovoljni. Poročilo berite na 20. strani, foto: Dušan Loparnik
Pred sejama CK ZKS in CK ZKJ o kmetijstvu
Kmetijstvu mesto, ki mu gre
Kmetijstvo je bilo vsa leta po vojni v podrejenem položaju, ki je bil negativen za razvoj te gospodarske panoge. Šele po drugi konferenci Zveze komunistov Slovenije v letu 1971 se je tudi odnos do kmetijstva začel spreminjati in po tem času so bili tako v Sloveniji kot Jugoslaviji doseženi nekateri pomembni premiki. Vse do leta 1983 smo v kmetijstvu doživljali vzpone, potem pa so se razmere ponovno začele zaostrovati in položaj se je tako poslabšal, da zahteva takojšnje ukrepanje. Zato tudi ni naključje, da prihaja razprava o položaju v kmetijstvu na dnevni red sej centralnih komitejev slovenskih in jugoslovanskih komunistov, ki bosta o tej problematiki razpravljala konec tega meseca. Priprave na seji obeh centralnih komitejev tečejo že dalj časa, zato kmetijci od njih tudi veliko pričakujejo. V tem času so se v kmetijstvu nakopičili številni problemi, zato jih bo potrebno temeljito analizirati in hkrati začrtati tudi poti za njihovo reševanje. Prav obiski med kmetijci, ki so jih opravili v pripravah na obe seji, naj bi prispevali, da se razprave na seji ne bi izjalovile, pač pa dale prave odgovore na nekatera vprašanja.
Čeprav tudi v kmetijstvu rezultati niso izostajali, z doseženim še vedno ne moremo biti zadovoljni. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije je dal kmetijstvu poseben poudarek in ga izenačil s preostalimi dejavnostmi, takšne opredelitve pa so potrjene tudi v kongresnih dokumentih, zato je treba zdaj ugotoviti, kako se te v praksi tudi izvajajo. Ne bomo mogli iz težkega gospodarskega položaja, če tudi v kmetijstvu razmer ne bomo spreminjali. Ce želimo, da se bo kme-
VEČ AVTONOMIJE*
nih energetskih virov, varčevanju surovin in energije, itd.«
Lahko bi se sicer na dolgo in široko razpisali o ekoloških tegobah pokrajine ob Muri, ki se v letošnjem mednarodnem letu varstva okolja in tik pred 5. junijem, ki je že po tradiciji »rezerviran« zanj, še posebno živo izražajo. Vendar se nam zdi, da smo že tako preveč besedovali in je povzeto razmišljanje dr. Dušana Plula (Naši razgledi, štev. 2), 12. december 1986) ključno,
tijstvo hitreje razvijalo, mu moramo zagotoviti ustrezne ekonomske možnosti, saj naloga kmetijcev ni le zagotavljanje proizvodnje, pač pa tudi ustvarjanje dohodka. Čeprav je jugoslovansko kmetijstvo v povojnem obdobju doseglo ogromen napredek, smo še vedno med uvozniki hrane, saj je več uvozimo kot izvozimo. Poudarjati samo naravne možnosti, ne pa jih tudi izkoriščati, namreč ne pomeni ničesar.
Položaj v kmetijstvu se poslabšuje
posebno v tistem delu, ko se zavzema zoper propadanje pokrajinskega ekosistema in za več avtonomije (samostojnosti). Beseda avtonomnost (samostojnost) je hkrati temeljna, ko razpravljamo o skladnejšem regionalnem razvoju Slovenije in prav gotovo je pri energiji, ekologiji, varčevanju ne smemo zaobiti. Upajmo, da jo bomo slišali tudi na torkovi problemski konferenci slovenske Socialistične zveze v Ljubljani.
B. Žunec
proizvodnja pada, akumulativnost se manjša, izgube naraščajo. Še vedno je navzoč sektaški odnos do kmetijstva, saj smo v prvi plan postavili odnose in ne proizvodnjo. Tudi v kmetijstvu je treba zagotoviti uveljavljanje tržnih zakonitosti, zato mora plenum odločno obračunati z zagovorniki dogovorne ekonomije in se zavzeti za uveljavitev tržne ekonomije. V kmetijstvu se še vedno močno čuti vpliv države, zato je treba administrativne ukrepe zamenjati s takimi, ki bodo spodbujali delovanje tržnih zakonitosti in tako vplivali na večjo proizvodnjo. Premije in regresi nimajo svojega osnovnega namena, pač pa so le skromno nadomestilo za pokrivanje razlik v ceni. V agroindustrijski kompleks bo potrebno dolgoročno vlagati del družbenega proizvoda, če želimo pridelati dovolj hrane za domači trg in jo celo izvažati.
Nalog, ki nas pri tem čakajo, je veliko, sedanji čas pa zahteva jasnost in odločnost. Ne potrebujemo novih sklepov, saj je teh že dovolj in so dovolj dobri, le začeti jih je potrebno izvajati. Ničesar ne prosimo, zahtevamo le ustrezne razmere, vse drugo smo pripravljeni napraviti sami, pravijo kmetijci. In prav od Zveze komu-' nistov zato pričakujejo, da njihova prizadevanja in zahteve pomaga spraviti v življenje.
Ludvik Kovač
OB BLIŽNJEM SLAVJU MLADIH
KAJ HOČEJO?
V vseh časopisih sveta je navada, da ob mejnikih, kamor sodijo tudi državni prazniki, objavijo slovesen, »razmišljajoč« zapis. Dan mladosti bo 25. maja in ni državni praznik. Sodi pa k dogodkom, ki so »opremljeni« s časopisnimi uvodniki. To zato, ker je bil ta dan v povojnih letih vedno tesneje povezan z imenom in likom Josipa Broza-Tita. Vse do njegove smrti. Zdaj je to praznik mladih, ki med drugim izpričuje tudi vsa protislovja, ki izhajajo iz jugoslovanske družbene krize in vse manj gola manifestacija sreče in mladostne prešernosti Jugoslovanov. Na žalost
zato, ker so se razmere spremenile.
V redakciji smo se zmenili, da bi bilo dobro zapisati, kaj mladina sploh hoče? Ob nesporazumih med mladimi in zaradi njih od zadnjega majskega slavja sem, je odgovor na zastavljeno dilemo resnično tisto, kar bi moralo »srbeti« vsakega. Pa vendar — odgovor sploh ni sporen, če si prikličemo v spomin sporočilo ob letošnji štafeti mladosti. Citat: »Rasli smo skupaj s krizo kot priče slehernega njenega giba. Po prvem berilu in partizanskih zgodbah so bile naše prve družbene izkušnje podedovani dolgovi, neenotnost, neskončni seznami uradov za zaposlovanje ... Neprijazne gospodinje v tesnih podnajemniških sobah so v našem dozorevanju prevzela vlogo novih, prepričljivih političnih predavateljev. (...) Ne želimo nenehno ponavljati, kako smo najmočnejši, kadar je najhuje, in se tako tolažiti s preteklostjo. Najljubša nam je bodoča zmaga ŽELIMO SOUSTVARJATI ZGODOVINO. Podpirati revolucijo pomeni — GRADITI JO! Biti za samoupravljanje pomeni — RAZVIJATI ga! Ne moremo več biti generacija, ki skomiga z rameni.« Odgovor v teh vrsticah je torej jasen in retorično prepričljiv. Vprašanje zase pa je, katere in kakšne so poti, ki vodijo do uresničenja. Vsi že vemo, da gotovo niso enoznačne, enosmerne in povsod enako kakovostne (asociacija: velike luknje v pomurskem asfaltu). In ker so poti do istega cilja (o tem, da vsi mladi, pa ne le mladi, v Jugoslavia želijo boljše čase, ne dvomimo) tako zelo različne — iz vrste razlogov — tudi prihaja do različnih pogledov med posameznimi mladinskimi organizacijami, posebno med slovensko in preostalimi. Nazadnje ob scenariju za sklepno prireditev, saj bi se skoraj zgodilo, da Slovencev na stadionu JLA sploh ne bi bilo. Zvezni odbor pa je vendarle spremenil nekatere sporne točke in tako bo tudi letošnji konec štafetnih prireditev potekal »v popolni zasedbi«. Vendar pa po klimi med slovenskimi mladinci sodeč letos verjetno zadnjič v taki obliki. Sicer pa bomo videli, čas bo prinesel svoje.
Kje se v tem družbenomladin-
Razvoj delavskega gibanja v Prekmurju med vojnama
»Naši rdečkarji (op. pis. komunisti) tudi stopajo na plan. Mednarodno politično napetost skušajo čim bolj izrabiti in so začeli po celem Prekmurju ustanavljati društva Pucljevega pokreta potom katerih hočejo s svojo brezvestnostjo razširiti med naš kmečki narod neko pričakovanje, ki ni nič drugega kot neumna domišljija nedoraslih fanatikov. Da bodo naši pošteni kmetje in tudi naši delavci tej veliki vnemi za rdečo internacionalo obrnili hrbet je vsakomur jasno, saj nam to tudi jamčijo imena katera se pojavljajo v zvezi teh novotarij (op. pis. Štefan Kovač)«.
Zanimiv odlomek — posebej za starejše Prekmurce — je iz članka Iz zelenega Prekmurja, ki je 30. septembra 1939 izšel v Slovenskem delavcu, klerikalno usmerjenem časopisu. Zmerljivka »rdečkarji« v tem primeru leti zlasti na društva kmečkih fantov in deklet, ki so se množično razvila ob levem (in desnem) bregu Mure. Bila so dejavnik/predstavnik kmečko-delav-skega gibanja, ne pa sindikat v skromnih industrijskih obratih z maloštevilnimi delavci in slabo razvito organizacijo. Res pa je — kot ugotavlja avtorica zajetnejšega dela publikacije zgodovinarka Metka Fujs — da je sindikat vplival na socialno zavest delavcev, da so poznali delavsko zakonodajo in se znali organizirati.
Sicer pa gre za opombo iz piavkar izšle publikacije (na dobrih 50 straneh) pod gornjim naslovom v nakladi 300 izvodov, ki jo je izdala Pomurska založba na pobudo soboškega občinskega sindikalnega sveta oz. njegove komisije za zgodovino delavskega gibanja. Ob nedavni predstavitvi v galeriji soboškega Kulturnega centra je bilo rečeno, da gre za vredno in koristno delo, udeležili pa so se je vsi trije avtorji: pisec uvoda Rudi Čačinovič, že omenjena Metka Fujs in zgodovinar Ivo Orešnik.	B. Žunec
skem vrtincu najdejo pomurski mladinci? Izgovor o obrobnosti, ki naj bi opravičeval večjo ali manjšo lenobnost in apatičnost pomurske baze, je preperela fraza, ki ji nihče več ne verjame. Ali bolje: obrobnost že, a še zdaleč ne le to. Velikokrat je prav provincialnost topel in varen plašč, ki ne pusti svežemu vetru sprememb, da bi segel do kože in kosti. To velja na splošni ravnini. Kolikor bližje pa smo konkretnemu in posamičnemu, toliko jasneje postaja, da se tudi v Pomurju giblje. Vendarle! Spomnimo le na ekologijo in Muro, vse večje in bolj samostojno razmišljanje pomurskih srednješolcev, na vrsto z mladostnokritičnim nabojem »oboroženih« okroglih miz, na prebujeno Književno mladino, na — upajmo ustvarjalno in zdravo — debato v ljutomerski mladinski organizaciji, na . . . Skratka, mladi delajo! In ker delajo, se jih tudi sliši. V zgoraj naštetem je veliko živega, polemičnega, skratka takega, kar mladini kot organizaciji lahko le koristi. Meje demokracije so se tudi pri nas končno razširile, kar je vredno več, kot veliko drugih, na videz pomembnejših reči. Prodornost, slišnost, če hočete agresivnost — to so pogoji, da bo bliže dan, ko bodo tudi sami odlo čali o žuljih, ki nedvomno najbolj skelijo— štipendijska, kadrovska in izobraževalna politika, brezposelnost, slab standard, pomanjkanje stanovanj, družbena marginalnost. ..
Dan mladosti bo minil, kot so dosedanji pa vendar bo tudi v tem, kot v vsakem, nekaj novega. Končati s parolo je ta čas še najmanj primerno, ker parolam enostavno nihče več ne verjame. Kakorkoli že, v Beogradu bo ta ponedeljek zvečer nekaj čez 100 mest na štadionu rezerviranih za mlade Pomurce. Pretiranega zanimanja za potovanje v jugoslovansko metropolo za zdaj med slednjimi ni. Ob razumevanju trenutnih razmer v družbi, pa tudi procesov sprememb, ki potekajo med mladimi, je to bolj ali manj razumljivo. Ob tem se zdi, da so nekateri drugačni prijemi v konceptu praznovanja meseca mladosti nujni.
Bojan Peček
v Pomurju Sproščanje ustvarjalnosti in tekmovalnosti
Vozi me vlak v daljave...
»Najboljši pisatelj med politiki in najboljši politik med pisatelji« (Beno Zupančič)je bil prejšnji petek v dveh vlogah na obisku v naši pokrajini. Najprej se je kot avtor knjižnih del Ukradena mladost, Adam Gabrijel, Aktivist, Izgnanci, Človek z več imeni, Razdalje se krajšajo, Na krilih sanj in drugih pogovarjal z mladimi na soboškem Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve, nato pa kot član predsedstva CK ZKJ govoril pomurskemu političnemu aktivu v Moravskih Toplicah o minulem idejnem plenumu ter aktualnem političnem dogajanju v državi.
Franca Šetinca, ki na svojevrsten način združuje osebnosti politika in književnika, mladi niso spraševali le o junakih in dogodkih iz njegovih knjig, kjer se vedno znova vrača v vojne čase, v čase štiriletnega izgnanstva, marveč tudi o žgočih zdajšnjih zadregah. Recimo o skupnih jedrih, poenotenju pouka književnosti v jugoslovanskem prostoru, prekinitvi proslave v Mariboru, nacionalnem vprašanju in uveljavljanju slovenskega jezika v organih federacije v Beogradu. Gost je ob tej priložnosti poudaril, da je slovenska mladina naj
manj obremenjena z nacionalizmom in da je lahko Prekmurje (»Jugoslavija v malem«) zgled narodnostnega sožitja v državi. Primerjava s Kosovom se je v tej zvezi samoumevno ponujala in ravno zadnje dogajanje na Kosovu je bilo med drugim predmet pogovora s pomurskimi politiki. Ob dejstvu, da je pri nas veliko nezadovoljstva, ki je že na meji strpnosti, vlivata nekaj optimizma, večja pripravljenost za stabilizacijo in spoznanje, da je »prijela« ideja o realnih ekonomskih zakonitostih, kar je nova kakovost, ki naj preraste v stalnico. Na dva vidika
pretiravanj je opozoril Franc Šetinc: pritisk na vlado (občinsko, republiško, zvezno), da bi gospodarjenje nadomestili s centralizacijo, in drugo pretiravanje, poudarjanje samo ekonomskih kategorij brez ustrezne selekcije med dobrimi in slabimi na osnovi socialističnih vrednot, načrtovanja, usmerjanja razvoja. Približno polovica podjetij v državi je pod vodo, je svojčas dejala predsednica zvezne vlade Milka Planinc, Franc Šetinc pa v pogovoru s pomurskim političnim aktivom, da s prehodom iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarstvo boljšo povezanostjo, s sodobnejšo tehnologijo, izvozno usmerjenostjo ni več mogoče odlašati. Če ne, bo še več takih konfliktov, kot je štrajk rudarjev v Labinu. Slikovito povedano: poti nazaj ni, mostovi so porušeni. Sprostiti ustvarjalne sile in dopustiti tekmovanje ustvarjalnih zamisli tako v gospodarstvu kot politiki, je na obisku v Pomurju vnovič spomnil Franc Še-*'nc'	B. Žunec
aktualno doma in po svetu
O štrajkih tokrat nekoliko drugače kot običajno — v Peruju stavkajo policisti, ker bi radi višje plače. Na sliki: perujska vojska je obkolila osrednjo policijsko postajo v Limi, glavnem mestu Peruja.
Kreiskyjeva ocena
V delu avstrijske javnosti, predvsem pa pri ljudski stranki, ne skrivajo ogorčenja in razočaranja, ker visoka ameriška delegacija pravosodnega ministrstva in urada za priseljevanje, ki je prispela na Dunaj, ni prinesla ali vsaj ne pokazala zahtevanih dokumentov o zadevi Waldheim. Generalni sekretar ljudske stranke Graff je zelo ostro napadel ameriško ravnanje, češ da gre za blamažo in izmikanje in da hočejo ZDA tako prikriti, da sploh nimajo pravih dokazov, ki bi upravičevali odločitev, da postavijo Waldheima na črno listo. To odločitev imajo pri ljudski stranki bolj za ameriško notranjepolitično potezo, ki naj bi v bližnjem predvolilnem boju v ZDA zagotovila glasove židovskega lobija.
V intervjuju za dunajski Profil, je nakdanji avstrijski kancler Bruno Kreisky Waldheima takole ocenil: »Zame je zanesljivo le to, da je prikril tri leta svoje vojne službe pred mano in svetom. Tega ne bi smel storiti. Nanj meče slabo luč. Po mojem občutku je lahko kandidiral za generalnega sekretarja OZN in zveznega predsednika, četudi s temi težkimi lepotnimi napakami. Ne verjamem, da je Waldheim vojni zločinec.«
Sklicevanje na preteklost ne zagotavlja prihodnosti
Pisanje o Sloveniji in njenih tako imenovanih nesprejemljivih stali-ških v zvezi z Novo revijo, štafeto mladosti, nespretne afere s plakatom, predlogom za civilno služenje vojaškega roka, mirovnimi gibanji in končno tudi z zborovanjem kristjanov v Ljubljani, je v zadnjih dneh usahnilo. Tudi na zadnji seji CK ZKJ, kjer so razpravljali o idejnih gibanjih, Slovenija ni bila predmet kritike. Nasprotno, političnim prizadevanjem v Sloveniji, da je potrebno razvijati demokracijo in gojiti pluralizem mnenj, je dal vso podporo Aleksander Grličkov, član sveta federacije, na nedavnem posvetu komisije ZKS za mednarodno sodelovanje, ko je dejal: »Težiti moramo po uveljavitvi političnega, gospodarskega in kulturnega pluralizma, saj pluralizem, vključno s političnim, ne more biti sinonim večstrankarskega sistema, česar se baje nekateri najbolj bojijo.«
Poleg tega je še opozoril, da se socialistične sile povsod po sve-
tu, torej tudi v Jugoslaviji, lahko izkopljejo iz svojih težav le s temeljito obnovo svoje teorije in prakse, če ne želijo, da jih bo neusmiljeno kolo zgodovine potisnilo na stranski tir. In prav to je to kar počnemo v Sloveniji, česar pa dogmatiki, zazrti v svetlo vizionarsko preteklost, ne pa v bodočnost, v Sloveniji ne razumejo.
Slovensko politično vodstvo je že na kongresu ZK Slovenije leta 1982 terjalo uveljavitev samoupravljanja, kot edine možnosti za pot naprej. Ljudi je potrebno iztrgati iz politične apatije, pasivnosti in letargije, torej otopelosti in jim ponuditi izhod iz vse predolgo trajajoče gospodarske, moralne in politične krize. Zgolj sklicevanje na preteklost, ne zagotavlja poti v bodočnost. Če pa ne ponudimo dilem in če o bodočnosti ne razpravljamo demokratično, bo otopelost postala družbena resnica.
Ob vseh teh številnih nerazumevanjih padajo hude besede, kot so separatizem, nacionalizmi, rušenje države, večstrankarski sistem, ne da bi avtorji teh famoznih pojmov malo temeljiteje o njih razmislili. Na primer, separatizem. Kdo v Sloveniji govori o odcepitvi, ko terja spoštovanje jezika. Strah pred rušenjem države. Kdaj pa se je v zgodovini že zrušila kakšna država v miru? Nesmisel. V treh stoletjih so Evropo delili damo štirikrat in še to vsakokrat po krvavih vojnah — po tridesetletni vojni, po Napoleonovih vojnah, po vojni s Turki leta 1877 in po prvi svetovni vojni. Druga svetovna vojna je meje le nekoliko popravila, da bi sedaj na osnovi helsinške listine ostale meje do nadaljnega nespremenljive.
Ves tovrsten strah zavira možnosti nadaljnega razvoja in zato ne bo odveč, če pri dialogu, polemiki, novih predlogih in pluralizmu mnenj znamo ločiti dobronamerne ljudi od morebitne peščice recimo sovražnikov.
Brezpogojno sem naklonjen politiki Gorbačova. Prav zato je prav, kritično spregovoriti o omejenosti njegovega zadnjega potovanja v Prago. Kaže, da je moskovski voditelj izbral pot, ki je najmanj nevarna za stabilnost bloka in za usodo reforme. Toda to ga je privedlo v položaj, da je molče utrdil sedanjo ekipo na oblasti in njene politične odločitve, ne da bi kritiziral negativne učinke, ki jih je tako na Češkoslovaškem kot v ZSSR pustila za seboj era Leonida Brežnieva, je za italijanski list Rinascita zapisal ZDENEK MLYNAR, sekretar KP Češkoslovaške v času »praške pomladi« leta 1986, ki sedaj živi v Avstriji. Objavljamo povzetek.
V ŽARIŠČU DOGODKOV^^b^^^^
PO OBISKU V PRAGI
Skoraj vsi zahodni posebni poročevalci so javljali iz Prage, da se Gorbačov in Husak nista objela in poljubila. To ni res. Morda tega niso vedeli, kajti objeme in poljube sta izmenjala za gostim špalirjem policajev. S kopico izgovorjenih besed je bilo prikrito še eno dejstvo, namreč to, da je bil Mihail Gorbačov deležen še enega objema, objema pokojnega Brežnje-va.
Vsekakor pa vse, kar se je zgodilo, ne odvzema ničesar neki drugi stvarnosti— Gorbačov opravlja zgodovinsko vlogo, ki je izredno pozitivna. Podpirati njegovo politiko je pozitivna usmeritev za vse, ki so zainteresirani za pozitiven razvoj v svetu, ne samo v Sovjetski zvezi. V tem smislu sem brez pridržkov za politiko Gorbačova, tako danes kot na njenem začetku. Prav zato ne morem in nočem prikrivati meja te politike, ki so prišle na dan med obiskom na Češkoslovaškem.
To potovanje je namreč potrdilo neko dejstvo, ki sega v predvečer obiska: vodstvo češkoslovaške komunistične partije se je soglasno izreklo za reformatorsko politiko KPSZ. Lahko bi se celo reklo, da je na posreden način to politiko vzelo za svojo. Seveda je dovljeno dvomiti o iskrenosti namenov teh ljudi, ki že skoraj dvajset let trdo dušijo sleherni poskus reforme.
Položaj na Češkoslovaškem je različen od sedanjega položaja v Sovjetski zvezi in razlik ni malo. V Moskvi se govori o reformatorski politiki kot o konfliktnem procesu, o boju, ki ga je treba povesti z nasprotniki reforme, v Pragi pa se o vsem odloča soglasno, to je, na malo prepričljiv način. Medtem ko je v Sovjetski zvezi izhodišče kritična analiza obdobja vladavine Leonida Brežnjeva, se Češkoslovaška obnaša tako, kot da se od leta 1969 naprej ne bi zgodilo nič, kar bi bilo vredno globoke kritične razčlenitve. Novo politiko v Sovjetski zvezi vodi novo partijsko in državno
deželnega glavarja Leopolda Wagnerja zbrali v Celovcu na plenarnem zasedanju, na katerem so soglasno kot svojo štirinajsto članico sprejeli zvezno avstrijsko deželo Gradiščansko.
Wagner je v imenu delovne skupnosti predložil akcijski program za naslednji dve leti in vsebinsko usmeritev bodočega dela, pri čemer velja največji poudarek ekologiji, ki je s tematskim težiščem varstva okolja, ki se ne ustavlja na mejah, tudi delovno geslo zasedanja: »Ohranimo modrino Jadranskega morja in jelenje Alp«. Predstavniki Železne županije in županije Vas so izrazili željo po sodelovanju tega dela Madžarske z drugimi v delovno skupnost vključenimi posebej še na kulturnem in turističnem področju.
vodstvo. V Pragi od leta 1970 ni bilo nobenih sprememb v političnem vrhu. Tisti, ki hočejo danes izvajati novo politiko, so isti ljudje, ki so se do včeraj uveljavljali in potrjevali prav z vodenjem popolnoma nasprotne politike.
Husak Bilak in mnogi drugi, ki so v vodstvu KPČ, so ljudje preteklosti in ne prihodnosti. To je jasno. Ker so se prostovoljno izrekli za novo sovjetsko politko, so prisiljeni, da odigrajo svojo vlogo še v kratkem intermezzu, nakar se bo začela nova predstava. Vsiljuje se občutek, da je moskovsko vodstvo izbralo najmanj tvegano pot kar zadeva odnose tako s češkoslovaško kot z drugimi-evropskimi državami sovjetskega bloka. Gre za nekakšno ponovitev mučnih dogodkov v Sovjetski zvezi pred letom 1985. Čakajo, da se bodo najvišji predstavniki stare politike po biološkem zakonu umaknili s politične scene.
Prepričan sem, da je odločilni faktor v sedanji situaciji bojazen sovjetskega vodstva, ali vsaj večine v njem, da bi utegnilo priti do destabilizacije v sovjetskem bloku. »Dogodki« na Poljskem in Madžarskem leta 1956 in tisti na Češkoslovaškem leta 1986 še vedno vzbujajo strah in bojazen. Ne brez razloga.
V sedanjem položaju je podpora, ki jo je Praga dala Gorbačovu, važna predvsem zato, ker pomeni široko in dobro vidno razpoko v fronti potencialnih, konservativnih nasprotnikov nove sovjetske politike. Priče smo paradoksalnemu pojavu. Partijsko vodstvo KPČ, ki je bilo leta in leta popolnoma podrejeno Moskvi, je nepričakovano odkrilo možnost, da dobi svojo specifično težo v odnosih s sovjetsko prestolnico.
Skoraj vse, kar je sovjetski voditelj govoril in delal na Češkoslovaškem, si je mogoče razložiti v luči protislovnih in delikatnih razmer, v kakršnih je obisk potekal. Glede nekaterih vprašanj"pa je uporabil neuradne formulacije, ki jih je treba grajati in ki so
MERILA ZA DELO
Za praznik Prvega maja je Beograjska Politika objavila karikaturo z napisom: »Živela prvomajska prekinitev dela«. Nekaterim je asociirala na pogoste predpraznične stavke, nekaterim pa je izgleda-la kot opozorilo na napačen način praznovanja dela, češ da gospodarjem ni v čast izgubljanje časa za praznovanje takrat ko doživljajo gospodarsko stisko.
Je pač tako, da ljudje radi o istih stvareh najrazličnejše razmišljajo.
Naprimer o delu.
Nek beograjski tednik je objavil zgodbo o najboljšem delavcu Kragujevske »Crvene zastave«, Miroljubu Josipoviču, ki je kot takšen imel čast dvigniti Rdeči prapor pri odpiranju letošnjega Srečanja sa-moupravljalcev samoupravljanja, takoj potem pa se je zaposlil v zasebni tovarnici tudi bivšega delavca taiste znane tovarne avtomobilov, ki edina v dežali proizvaja in servisira stroje za pakiranje jogurta, mleka in sokov.
Avtor članka se zgraža nad dejstvom, da veliko socialistično podjetje ne more dobro plačati svojega najboljšega delavca, zasebna tovar-ničica pa to more. Zveni, kot da je sramota, če najboljši delavec družbenega sektorja gre delat v-zasebni sektor in kot da je amoralno početje, če delavec svojo delovno silo prodaja tam, kjer jo bolje plačajo.
Stvari so očitno postavljene na glavo, kajti delavec ostane delavec, za katerim koli strojem dela, se pa boljše počuti tam, kjer ga bolj cenijo.
Sam Josipovičje o tem govoril zelo suhoparno: »VZavodih sem mesečno zaslužil enajst do štirinajst starih milijonov in sem pač moral v prostem času šušmariti, da bi imela moja štiričlanska družina dovolj za svoje vsakdanje potrebe, v tej tovarnici pa zaslužim mesečno sedemindvajset starih milijonov in ni mi treba šušmariti, ker lahko z nadurnim delom pridem mesečno tudi do štirideset starih milijončkov«.
Josipoviču se torej zdi moralno delati, tam kjer je zaposlen, nemoralno pa šušmariti zato ker na mestu zaposlitve ni mogoče zaslužiti kolikor družina potrebuje.
Ob tem nastaja marsikatero boleče vprašanje: zakaj naprimer industrijski gigant ne more plačati delo tako kot majhna tovarnica ? Zakaj so nam industrijski giganti priredili takšno razočaranje? Zakaj bi bilo delo v majhnih organizacijah drobnega gospodarstva manj socialistično kot v velikih ?
In še mnogo podobnih vprašanj bi lahko navedli okrog vprašanja za kaj so pri nas merila dela takšna, da primernejše plačanje delovne sile bode v oči in zakaj vztrajamo pri povprečju vrednotenja dela, ki je vse niže pod realno vrednostjo dela?
po mojem mnenju napaka, tudi če upoštevamo interese njegove politike.
V priložnostnem govoru s študenti v neki praški ulici je povedal, da je bil v Pragi že leta 1969 in da je videl, kako težavna je situacija. Da bi razložil svojo trditev, je dodal: »Na Češkoslovaškem je bilo 17 mladinskih organizacij. Skratka, bila je taka zmeda, kot v glavah mladih.« To je izjavil isti politik, ki je tri mesece prej zatrjeval: »Demokracija nam je potrebna kot zrak, ki ga vdihavamo.« Mislim, da si s takim obnašanjem ni pridobil zaupanja, ne pri češkoslovaški mladini ne drugod.
Gorbačov hoče iz Sovjetske zveze do leta 2000 napraviti moderno državo, opirajočo se na tehnologijo naslednjega tisočletja. Kaj to pomeni? Pomeni, da bodo morale biti razmere v Sovjetski zvezi take, da bodo sto tisoči, če ne milijoni mladih ljudi lahko imeli lastne laboratorije in torej možnost, da dobijo in izmenjujejo množico informacij po svoji presoji, pa tudi to, da bodo lahko sami tiskali. Ali ne bo to bolj bistvena sprememba kot je obstoj sedemnajstih mladinskih organizacij? Mar ne bo, na kratko rečeno, iz tega nastala »zmeda v glavah mladih ljudi« ? In kaj bi se zgodilo, če bi nekomu padlo v glavo, da te mlade ljudi zavaruje pred tako »zmedo« in bi proti politiki prestrukturiranja družbe poslal tanke?
Bolj resne narave pa je neka druga napaka, ki jo je Gorbačov delal ves čas, ko se je mudil na Češkoslovaškem.	Večkrat	je
pozval svoje poslušalce, naj bodo ponosni na uspehe, ki jih je obrodila politika KPČ po letu 1969. Rekel jim je, daje dežela v teh letih dosegala predvsem uspehe, da ima danes visoko življenjsko raven in da je med najbolj razvitimi. Skratka, češkoslovaško stvarnost je meril s sovjetskim vatlom. Seveda, življenjska raven je višja kot v Sovjetski zvezi, in sovjetski turist dobxvtis, da jedežela na špici napredka. Resnica pa je drugačna. Če
škoslovaški gospodarski sistem ne napreduje zaradi delovanja intenzivnih dejavnikov. Prav nasprotno: od leta 1969 naprej je bil Češkoslovaški grobo vsiljen ekstenzivni razvoj z vsemi posledicami, ki iz njega izhajajo. Modema tehnologija strahovito zaostaja, življenjska raven stagnira. Če bi Češkoslovaška po letu 1948 in po letu 1968 lahko hodila po lastni poti socialističnega razvoja, se danes po standardu ne bi primerjala s Sovjetsko zvezo, marveč s Skandinavijo. To ljudje na Češkoslovaškem vedo in nihče jim tega ne bo izbil iz glave in jih pripravil, da bi mislili nasprotno.
Razen tega je Gorbačov s svojim obnašanjem ustvaril naslednji vtis: pojavov, ki jih doma vidi in kritizira, naenkrat ne vidi ali pa jih iz enega ali drugega razloga ne kritizira, kakor hitro imajo na sebi »tujo konfekcijo«. Med obiskom na Češkoslovaškem se je delal, kot da ne bi videl pojavov, značilnih za Brežnjevo obdobje, a v »češkoslovaški konfekciji«: stagnacija, korupcija, prikrivanje resničnega stanja in olepševanje z lažmi, razkorak in protislovnsot v besedah in dejanjih politikov, moralna dekadenca. Gorbačov pa pravi ljudem, ki žive s tem bremenom na ramenih in ki vidijo v današnjem sovjetskem voditelju upanje, da se bo kaj spremenilo: »Občudujte uspehe vaše partije in vlade.«
Ljudstvo Češkoslovaške ni prostovoljno izbralo politike, ki je bila izvajana po letu 1969. To politiko mu je vsililo brežnjevsko vodstvo KPSZ. Negativne značilnpsti brežnjevizma, ki jih Gorbačov pravilno individualizira doma, se pokažejo na Češkoslovaškem kot deloma po vsej sili pomembne. Čeprav ni odgovoren za to se Gorbačov ne more izmakniti dolž nosti, da da svoj aktivni prispevek k preseganju vsega tega, da aktivno pomaga utrditi nekoč poteptana načela o suverenosti in da spoštuje posebnost razmer na ČeSKosiovasKem. Sovjetski voditelj ima pravico, da preso-
globus
DUNAJ — Predstavniki vseh v Avstriji živečih narodnostnih skupnosti bodo v kratkem obiskali diplomatska predstavništva vseh štirih zaveznikov, podpisnikov avstrijske državne pogodbe leta 1955 (ZSSR, ZDA, Francije in V. Britanije) ter jih obvestili o položaju madžarske, češke, slovaške, hrvatske in slovenske manjšine v Avstriji, ki ne ustreza v pogodbi zapisanim načelom.
EISENSTADT — Na novem judovskem pokopališču so neznanci podrli ali izruvali štiriintrideset nagrobnikov.
CARACAS — Venezuela je zavrnila pošiljko 500 ton mleka v prahu iz Avstrije, ker so ugotovili, da je radioaktivno.
RIM — Poljska in Vatikan bosta obnovila diplomatske odnose. To se bo najbrž zgodilo med ponovnim papeževim obiskom na Poljskem začetku junija. Diplomatski odnosi med Poljsko in Vatikanom so bili prekinjeni že leta 1945.
BUDIMPEŠTA - V Baji je zasedal jugoslovansko-madžarski komite za vodno gospodarstvo. Dogovorili so se, da bodo v naslednjih letih nadaljevali skupno regulacijo Donave in Drave oziroma da bodo okrepili nasipe in s tem sotočje obeh rek zavarovali pred poplavami.
MOSKVA — Zahodni tisk se je prejšnji teden na veliko razpisal o predlogu Sovjetske zveze o združitvi obeh Nemčij. Po tem predlogu naj združena Nemčija ne bi bila članica ne NATO, ne Varšavskega pakta. V Moskvi zanikajo, da bi bili pobudniki za takšen predlog.
DUNAJ — V avstrijskem parlamentu je prišlo do škandala. Ko so poslanci govorili o tem, da je treba obsoditi ukrep ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je predsedniku avstrijske republike Waldheimu prepovedalo vstop v ZDA, je poslanec zelenih Wabel za govorniškim pultom iz žepa potegnil zastavo s kljukastim križem in zaklical, da je pod to zastavo predsednik izpolnjeval svoje dolžnosti.
NEW YORK — Nafta je bila na ameriških borzah te dni najdražja v zadnjih 16 mesecih. Najdražja je ameriška nafta in sicer stane sodček 19,4 dolarja.
globus
ja, kdaj bo to mogoče konkretno izvesti in kako. V tem smislu mu nihče ne more ničesar vsiljevati. Toda če noče zagrešiti hudih političnih napak, se ne sme obnašati, kot da bi bilo vse v najlepšem redu, kot da bi politika, izvajana na Češkoslovaškem po letu 1969, zaslužila samo pohvalo.
ro letu 1969 so na Češkoslovaškem sistematično in drakonsko preganjali vse tisto, za kar se danes Gorbačov prizadeva, da bi dosegel in uresničil v Sovjetski zvezi: kritično in ustvarjalno misel, aktivnost posameznika, brez čakanja na direktive od zgoraj, kulturno in znanstveno formiranje človeka, poštenost, odkritost, sposobnost braniti lastno prepričanje. Z vso odgovornostjo in brez pretiravanja trdim: če bi bil Mihail Gorbačov leta 1970 na Češkoslovaškem zagovarjal eno samo od svojih današnjih zamisli o nujnosti reform in demokratizacije, bi ga vrgli iz partije in bi bil danes zaposlen v kakem zakotnem kraju kot kurjač ali ročni delavec, in nihče se ne bi oziral na ideje, ki so se mu porodile kot komunistu, ne na njegov univerzitetni naziv. To ni pretiravanje, marveč resnična usoda, ki je doletela na tisoče ljudi. V svoji deželi Gorbačov dovoljuje objavo del, ki so bila poprej prepovedana. Na Češkoslovaškem pa na stotine avtorjev ne more objaviti ničesar, ne v umetnosti, ne v znanosti, ne v publicistiki, in to samo zato, ker so enkrat pokazali, da se niso pripravljeni odreči prepričanju, da je sistem, ki ga je predstavljal Brežnjev, nujno potreben reform in demokratizacije.
Možno je, da je tudi za Gorbačova trenutno bolje, da iz političnih razlogov molči. To bi razumeli tudi tisti, ki so žrtve politike, izvajane na Češkoslovaškem po letu 1969. Toda pozvati ljudi, naj smatrajo to politiko za posvečeno, pomeni isto, kot podpirati leta in leta staro laž. To pa je politično zgrešeno, ne glede na to, kdo to počne in iz kakšnega razloga.
STRAN 2
VESTNIK, 21. MAJA 1987
od tedna
Mar od premoga na kurilno olje?!
MURSKA SOBOTA - Kljub težavnemu gospodarskemu položaju je v minulem mandatnem obdobju storjen premik pri tesnejšem povezovanju uporabnikov in izvajalcev železniških storitev. To so ugotovili na skupščini Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota, na kateri so delegati prisluhnili tudi informaciji o izredno zaostrenem gospodarskem položaju ŽG Ljubljana in Luke Koper.
Ob tej priložnosti so tudi izvolili organe skupnosti. Za predsednika je znova izvoljen Ludvik Hari, za tajnika pa Borut Štraus.
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva občinske konference svetov potrošnikov so obravnavali predlog za sklenitev družbenega dogovora o organiziranju in uresničevanju pravic in dolžnosti potrošnikov in uporabnikov storitev. Poleg tega so govorili o preskrbi s premogom in kurilnim oljem v občini, z živili in drugimi izdelki, dogovorili pa so se tudi za sejo občinske konference svetov potrošnikov, ki bo v začetku junija in jo bodo združili z delovnim pogovorom s predsedniki potrošniških svetov v krajevnih skupnostih.
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OK ZKS so podprli gradivo za sejo CK ZKS o idejnopolitičnih vprašanjih nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva. Tu ne sme biti nikakršnih dilem, so poudarili v razpravi, pomembnejše pa je, da se dobro zapisane usmeritve o razvoju drobnega gospodarstva tako v samostojnem osebnem delu kot v združenem delu dosledno izvajajo v praksi. Temu morajo biti prilagojeni tudi davčna politika in drugi predpisi. Sprejeli so tudi program dela do maja 1988.
MURSKA SOBOTA — V pripravah na plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo 28. maja razpravljal o družbenoekonomskem položaju v kmetijstvu, je minuli teden ABC Pomurko obiskal član predsedstva CK ZKJ Dušan Čkrebič, z njim pa sta bila tudi Vlado Klemenčič iz CK ZKS in Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo. Predstavniki kmetijskih delovnih organizacij so goste najprej seznanili s položajem v pomurskem kmetijstvu, zatem pa so obiskali TZO na Cankovi, kjer so prisluhnili tudi kmetom.
LENDAVA — Komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem svetu Zveze sindikatov je razpisala tekmovanje v plavanju. Izvedli ga bodo 3. junija ob 16. uri na kopališču Terme v Petišovcih. Vsaka osnovna organizacija ZS lahko prijavi dve moški in dve ženski ekipi, in sicer do 27. maja na občinski sindikalni svet. Če bo pobuda naletela na odziv, bodo tekmovanje v plavanju uvrstili v program naslednjih delavskih športnih iger.
LENDAVA — Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so podprli predlog o znižanju prispevnih stopenj od osebnih dohodkov za interesne skupnosti, in sicer za 0,8 odstotka. Izvršni svet je tudi potrdil predloge ustrezne komisije, ki spremlja gibanje sredstev za osebno porabo, da lahko v Gradbeniku povečajo osebne dohodke za 30 odstotkov, v Opekarni Dolga vas pa za 4 odstotke. Za Viatorjev tozd Promet in delavnice so odobrili 13-odstot-no povečanje, za Golfturistov tozd Naravno zdravilišče Lendava 5,8-odstotno, za zadrugo (z izjemo hranilno-posojilne službe) 16-odstotno in v Univerzalu 7,3-odstotno povečanje. Soglašali so tudi s predlogom Varstroja, da (pri zadnjem izplačilu) ohranijo osebne dohodke kot so jih imeli pri prejšnjih izplačilih.
LENDAVA — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta seje v ponedeljek sestalo v delovni organizaciji Gorenje Varstroj. Obravnavali so poročilo o delu občinskega izvršnega sveta v enoletnem obdobju in predlog dnevnih redov zborov občinske skupščine. Predstavniki Varstroja pa so podali poročilo o pripravah na referendum o reorganizaciji tozdov in ustanovitvi dveh enovitih delovnih organizacij, ki naj bi formalnopravno zaživeli L januarja 1988 (in ne kot je v prejšnji številki napačno zapisal tiskarski škrat (1966).
Za pravičnejše porodniško nadomestilo
Ko je že kazalo, da bo tako kot pri sprejemu samoupravnega sporazuma o podaljšanem porodniškem dopustu prišlo do kasnitve pri potrditvi njegovih sprememb in določil, ki se nanašajo na pravičnejše nadomestilo med porodniškim dopustom, se je večina delegatov zadnje skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije, na zasedanju obeh zborov v Ljubljani, opredelila za. Tako je izglasovala, da bo delavka dobila stoodstotno nadomestilo osebnega dohodka (med porodniškim dopustom), kot bi ga prejemala, če bi delala. S tem je bila porodnicam in skrbi za nataliteto v prid končana v zadnjem času zelo žgoča razprava o nepravičnem vrednotenju porodniškega dopusta.
Po novem (samoupravni sporazum se uporablja od 1. maja letos) je mesečno nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom tisti mesečni znesek osebnega dohodka, ki bi ga upravičenka dosegla, če bi delala. Variabilni del osebnega dohodka se v nadomestilu upošteva kot povprečni odstotek uspešnosti upravičenke v zadnjih dvanajstih mesecih pred nastopom porodniškega dopusta. Dopolnilo o tem, da naj bi upoštevali povprečni odstotek uspešnosti tozda ali delovne skupnosti, je bilo ovrže-no, sprejete pa pobude iz razprave, da je potrebno sporazum dodelati predvsem v prvem členu, iz katerega ni jasno, kako takrat, ko je nosečnica na bolniškem dopustu, ko se porodniški dopust takoj ponovi in drugih primerih, ki jih sicer ni veliko, so pa in strokovne službe jih bodo morale obravnavati sproti.
Zdaj je pomembno, da je z novimi določili o obračunavanju nadomestil med porodniškim dopustom vendarle odpravljen dosedanji krivičen sistem, ki je povzročal, da so porodniška nadomestila v povprečju zaostajala za dvajset odstotkov na leto, konec leta lani pa celo za petdeset odstotkov na vsoto, ki bi jo matere prejemale, če bi delale. Tako ni bila uresničena določba sporazuma, da bo zagotovljeno 100-odstotno nadomestilo (ker
do tedna
nihče ni računal na tako visoko inflacijo), in sedanje spremembe ne pomenijo širitve pravic, ampak uresničitev dogovorjenega. Vseeno pa bo potrebno združiti več denarja, ker bodo nadomestila višja in bo treba zvišati tudi prispevne stopnje. Novembra lani sojih znižali in je prihajalo celo do presežkov v republiki, letos
KOMENTAR
pa bo le združitev več sredstev omilila bojazen, da jih ne bo zmanjkalo za druge programe otroškega varstva, saj bi bil velik nesporazum, če bi pravičnejše nadomestilo med porodniškim dopustom v skrbi za matere in njih najmlajše šlo na rovaš drugih otrok.
V Pomurju, kjer zaradi negativnih gospodarskih gibanj zaostajamo pri osebnih dohodkih za slovenskim povprečjem in načrtujemo prav nasprotno — nižanje prispevnih stopenj v družbenih dejavnostih (pri otroškem varstvu v soboški občini za 0,37 tudi zaradi presežkov prvega tri-
Bodo v Petišovcih uskladiščili plin?
Zamisel, da bi v izčrpanem naftno-plinskem polju na območju Petišovec uskladiščevali zemeljski plin iz Sovjetske zveze, ni nova. Možnost za to opredeljuje tudi najnovejsa študija, ki jo je po naročilu Petrola iz Ljubljane izdelal Ina Projekt Zagreb in jo je pred kratkim predstavil številnim strokovnjakom. Kot najbolj primerno območje omenjajo »ležišče« Lovaszi, kjer so prej črpali plin, m Petišovce, kier Še črpajo nafto, resda so količine majhne — 2000 ton letno. V prvem ležišču bi lahko po ocenah strokovnjakov uskladiščili 40 milijonov, v drugem pa 60 milijonov kubičnih metrov plina.
Kdaj torej skladišče plina na območju Petišovec oziroma v izčrpanih ležiščih? Odgovora na to vprašanje še ni, kajti za zdaj so pripravili le tako imenovano preliminarno študijo, pravo delo pa raziskovalce šefe čaka. Glede na to da je na tem območju več deset vrtin, bo izdelava študije nekoliko lažja, saj so vrtine »pod nadzorom« — ustrezne merilne naprave kažejo pritisk. Ta se sicer iz leta v leto povečuje, kar pa je najbrž posledica dotoka vode. Strokovnjaki domnevajo, da bo ob včrpavanju oziroma vtiskava-nju plina v bivša naftna oziroma plinska ležišča prišla na površje
Morda se bo komu zdelo čudno, da se s problemom preskrbe s premogom in kurilnim oljem ubadamo tako rekoč sredi leta, toda na kurjavo je treba resno misliti že veliko pred začetkom glavne kurilne sezone: posebej zato, ker se že iz leta v leto srečujemo s pomanjkanjem trdih goriv, predvsem pa kakovostnega rjavega premoga. Po podatkih slovenske energetske skupnosti so v Pomurju uspeli zadovoljiti komajda okrog 58 odstotkov potreb prebivalstva v minuli kurilni sezoni. V soboški občini so dobili 25.082 ton premoga, v ljutomerski občini 9.316 ton, v lendavski 9.231 ton in v radgonski občini 7.097 ton. Kljub nenormalno dolgi zimi so bolj ali manj povsod nekako zadovoljili potrebe občanov, ki so se marsikje znašli tudi po svoje. Na pomoč je priskočil tudi sindikat v nekaterih delovnih organizacijah, npr. v Radenski, ki je priskrbel 700 ton premoga, velike količine pa so zagotovili tudi v Mesoizdelkih. v Gornji Radgoni, ki dobro sodelujejo z rudnikom v Titovem Velenju. Tudi Kmetijska zadruga Lendava je velikoprispevala k ublažitvi kritičnega položaja, predvsem s pomočjo ljubljanske Kurivo-prodaje in prepeljanim premogom iz rudnikov v Bosni in Hercegovini. Ljutomerčani pa so poiskali rešitev v bližnji ormoški občini.
In kakšne so potrebe letos? V soboški občini so zapisali 43.100 ton, v
Za družbene dejavnosti nižje prispevne stopnje
Mcd interventnimi zakoni, ki so bili sprejeti konec februarja, je za družbene dejavnosti najpomembnejši Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Ta namreč omejuje dohodek družbenih dejavnosti za deset odstotkov v primerjavi z rastjo dohodka v združenem delu v Sloveniji. Tako so v vseh strokovnih službah morali pripraviti izračune nižjih prispevnih stopenj, ki pa so začasne in bodo verjetno veljavne za tri mesece. Takrat se bodo ponovno določale, ker se bo tudi poraba v družbenih dejavnostih usklajevala z rastjo dohodka vsake tri mesece. Nove prispevne stopnje so začele veljati s prvim majem.
In če sedaj pregledamo prispevne stopnje, vidimo, da so v soboški občini iz bruto osebnega dohodka nižje za 1,06 odstotka in 1,63 iz dohodka, v radgonski 0,18 iz bruto osebnega dohodka in 0,33 iz dohodka, v lendavski
mesečja, ki so posledica zveznih interventnih zakonov), bo gotovo prišlo do ponovne korekcije prispevne stopnje že v poletnih mesecih. Poleg omenjenega neskladja: občinska nižanja in republiške usmeritve — višanja prispevne stopnje za otroško varstvo — je pri nas težko razumljivo tudi to, da kot tako imenovana žitnica Slovenije in izrazito kmetijsko območje nismo podpisniki samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta in tako naše kmečke matere-porodnice niso prejemnice povprečnih nadomestil. Znesek le-teh je sicer skromen (39.350 dinarjev v minulem letu), vendarle nekaj je in Zadružna zveza je že razpravljala o spremembi, s katero bi zagotovili, da bi bila nadomestilo in prispevek odvisna od ekonomske moči združenega kmeta in bi bila osnova enaka tisti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Brigita Bavčar
ne le voda, ampak tudi še preostala nafta. Kolikor več je bo, tem nižji bodo stroški vseh potrebnih del. Na prvi pogled se zdi morda gradnja skladišča enostavna, a ni tako. Treba bo namreč ustrezno zavarovati vse vrtine in jih povezati, kajti plina ne bodo dovajali samo v eno vrtino, ampak v več, prav tako ga bodo hkrati odvajali iz več vrtin.
Zakaj pravzaprav podzemeljsko skladišče (beseda najbrž ni primerna) plina? Taka skladišča v svetu niso nobena novost. Tudi plin, ki ga dobivamo iz Sovjetske zveze, ne priteka direktno od tam, ampak iz podzemeljskega
lendavski občini 20.000 ton, v ljutomerski 17.000 ton in v radgonski 11.100 ton. To so seveda želje, saj je malo verjetno, da bi dobili vse potrebne količine. V letošnjih prvih mesecih so v radgonski občini dobili okrog 2.500 ton premoga, v glavnem lignita, in sicer prek glavnega dobavitelja mariborske DO Dom-Smreka, navezali pa so tudi tesnejše stike s Kurivoprodajo. Dobili so tudi 600 ton briketov. Prijave občanov zbirajo na štirih prodajnih mestih (Gornja Radgona, Radenci, Apače in Videm), vendar doslej ni bilo večjega navala. Največje povpraševanje je po rjavem premogu, ki ga dobijo najmanj, marsikdaj pa je vprašljiva tudi njegova kakovost. V lendavskem Mercator-Univerzalu pravijo, da so do konca letošnjega aprila dobili 2500 ton premoga; od tega kar 2250 ton lignita, 125 ton briketov iz NDR in le 85 ton rjavega premoga. V tem času pa so v KZ Lendava prejeli že čez 5000 ton premoga, predvsem lignita.
V ljutomerski trgovski organizaciji Vesna, kjer naročila sprejemajo že od 15. aprila, so v štirih mesecih letos dobili 2376 ton premoga, kar je seveda še daleč od potrebnih 17.000 ton. Pri soboškem Potrošniku pa so nam povedali, da so v tem času dobili čez 10.000 ton raznega premoga, v glavnem lignita, v zalogi pa imajo dražje brikete iz NDR, za katere je treba odšteti 73.500 dinarjev za tono. Rjavi
0,28 iz bruto osebnega dohodka in 0,52 iz dohodka ter v ljutomerski samo za 0,43 odstotka iz dohodka.
Denarja za družbene dejavnosti bo manj, topa pomeni, da se bodo nekatere interesne skupnosti znašle v likvidnostnih težavah. Ne bodo mogle pravočasno plačevati računov za .storitve, kar pomeni, da bodo v težavah tudi nekatere izvajalske organizacije. Jasno je tudi, da bo prišlo do sprememb pri pravicah uporab-
Petkov kratek, a jedrnat sestanek več kot sedemdesetih za- B družnikov, ki pod okriljem stanovanjske zadruge Černelavci B gradijo svoje hiše v naselju pri Murski Soboti, nismo naključno poimenovali protestno-organizacijski. Tak je namreč bil, razlog zanj pa je zastojtgradnje zaradi nove neugodne stano- B vanjskokreditne politike in revaloriziranih obresti Ljubljanske B banke — Pomurske banke, ki se je tako kot koprska podvizala B pri poračunavanju in naletela na veliko negodovanje posojilojemalcev. Posebno tistih, ki so si stanovanjsko posojilo prido- | bili s prodajo deviz in se zdaj upravičeno sprašujejo, kako je B mogoče, da bodo potegnili tako kratko. Devize so namreč po- g nudili v odkup po takrat veljavnem tečaju in si pridobili posojilo, za revalorizirane obresti (ali glavnice) pa bi zdaj morali — plačevati ceno inflacije, neupoštevaje, da se je v sorazmerju z I njo višala tudi vrednost njihovih deviz.	“
Po nasvetu odvetnika Oskarja Norčiča naj posamezniki ne I podpisujejo papirjev s spremembami posojilnih pogodb in I bojkotirajo zahtevke banke, dokler ne bo epiloga ustavnega B spora v Beogradu in odloka, ki bo določal enotno revalorizacijo kreditnih obresti ali glavnice, saj velja po njegovem na tem K področju velika pravna zmeda in neenotnost.
Zato pa so toliko bolj enotni zadružniki, ki so imenovali  svoj odbor, ki jih bo zastopal pri pregovarjanjih z Ljubljansko banko — Pomursko banko, in vanj vključili tudi predstavnike — gradbenih podjetij ter druge posojilojemalce. Ti se lahko s B podpisi opredelijo za pristop k bojkotu bančnih ukrepov, ki i zavirajo zadružno in vsakršno drugo gradnjo in niso sprejem- B liivi. Slednje je ugotavljal tudi upravnik stanovanjske zadruge Černelavci, Ivo Gerenčar, ki je v gasilskem domu v Murski So-  boti, kjer je neobičajno srečanje potekalo, potrdil zastoj grad- E nje pod okriljem stanovanjske zadruge, obenem pa opozoril, U da se z neugodno stanovanjskokreditno politiko slabo piše tudi graditeljem, ki bi zato morali povzdigniti svoj glas.
Brigita Bavčar B
KAJ ZELI TUJI TURIST?
Letošnje srečanje vodilnih gostin-sko-turističnih delavcev in drugih soudeležencev razvoja turizma v Radencih, ki ga je v imenu Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo ter Splošnega združenja za turizem in go-
skladišča nekie v Avstriji. Ce bi bila poraba plina pri odjemalcih ves čas enaka, potem večjih težav ne bi bilo. Ker pa je drugače — dobava je enakomerna, poraba često večja od normalne, drugič pa plina sploh ni treba — je skladišče, iz katerega bi črpali plin v skladu s trenutnimi potrebami; več kot nujno. Seveda pa ne bi koristilo le Nafti Lendava, ampak številnim drugim porabnikom plina. Pomembno pa je tudi; da bi tako imeli rezervo. Hkrati z urejanjem vrtin in vsega drugega, kar sodi zraven (in tega ni malo), bi bilo treba podvojiti zmogljivosti plinovoda iz Cirkovce pri Ptuju proti Lendavi.
Tako kot nekatere prejšnje raziskave je torej tudi najnovejša pokazala možnost aktiviranja naftno-plinskega polja v. Petišovcih. Bolj nazorno pa bo dejanske idelila prava študi-naredili v enem le-
cin. Bolj nazorno p; možnosti opredelile ja, ki naj bi jo e" ; c;
tu.
Š. Sobočan
premog stane od 50 do 55 tisoč dinarjev, lignit pa od 23 do 30 tisoč dinarjev za tono. Naročila so začeli sprejemati na začetku maja in imajo zabeleženih nad 4700 kupcev, kar pa je za okrog 40 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.
Dejstvo je, da se vse več ljudi odloča za tekoča goriva, predvsem za kurilno olje, saj je njegova cena dokaj ugodna. Podatek, da seje kurilno olje od oktobra 1985, ko je stalo 87 dinarjev liter, do danes, ko je treba zanj odšteti 107 dinarjev, podražilo samo za 23 odstotkov, je dovolj zgovoren. V prvih štirih mesecih letos so v poslovni enoti Petrola v Murski Soboti imeli zabeleženih že 924 kupcev iz vseh štirih pomurskih občin, v enakem obdobju lani pa le 349, kar priča o velikem zanimanju za kurilno olje. Prav tako so prodane večje količine kot lani, okrog 500 naročnikom pa so napolnili rezervoarje. Menijo, da bodo vsi naročniki, ki so se prijavili do konca aprila, najkasneje do 15. junija dobili kurilno olje. Sicer pa v prvem polletju ni bilo nikoli problemov, zato je treba počakati na jesenske in zimske mesece, ki navadno prinesejo največ preglavic. Obeti za novo kurilno sezono pa so po zagotovitvah odgovornih predstavnikov trgovskih organizacij v Pomurju vendarle boljši kot lani. Upajmo, da se bodo njihove napovedi povsem uresničile!
Milan JERŠE
nikov, čeprav načelno ne bi smeli biti prizadeti. Posamezne interesne skupnosti že pripravljajo določene ukrepe za varčnejše delo in manjšo porabo.
Pomembna novost se nam obeta že z julijem, ko bo začel veljati Zakon o začasnem financiranju skupnih potreb, ki bo določal vire, osnove in prispevne stopnje za nekatere interesne skupnosti, občinske skupnosti pa jih bodo morale sprejeti z odloki.
Majda Horvat
stinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije sklical Center za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev je tokrat minilo nekoliko drugače. 12. in 13. maja so se v Radencih zbrali tudi predstavniki tujih agencij ter organizacij združenega dela, ki so pomembne za turizem.
Vse prevečkrat si domišljamo, da je turizem le prodaja postelj, zato bo potrebno postoriti še marsikaj za izboljšanje turistične ponudbe. Naravne možnosti so, uspehi so odvisni v glavnem od vsakega posameznika — to bi lahko bil neke vrste povzetek dvodnevnega posveta, na katerem je bilo veliko referentov, a malo razpra-vljalcev. Že gostje iz Nemčije (ADAC Miinchen in Studiencreis fur Turi-smus Stramberg) in predstavnik Turistične zveze Jugoslavije v Švici so opozorili, da so po rezultatih raziskav tuji gostje v Jugoslaviji zadovoljni z naravo, podnebjem, čistočo in obveščanjem pred potovanjem, manj pa z bivanjem (oziroma z vsem tistim, kar je odvisno od človeka). Prav tako se naši gostinci ne potrudijo dovolj za izboljšanje pestrosti prehrane — kar pa ni nujno povezano z večjimi stroški, pa tudi z njeno kakovostjo in postrežbo bogati švicarski turisti niso zadovoljni. Poleg premajhne čistoče, slabe prometne, cestne in telefonske povezave ter slabe založenosti trgovin so tuji turisti nezadovoljni tudi z dvojnimi cenami za domače in tuje goste. Čeprav so bili nekateri rezultati nemških raziskav stari že devet let, pa veljajo še danes. Predvsem dejstvo, da Jugoslavija, ki hoče biti turistična
Priznanja in nagrade za uspešno delo
Petek, 15. maja, je bil za delavce v vzgoji in izbraževanju občine Murska Sobota prazničen dan. Proslavljali so namreč DAN PROSVETNIH DELAVCEV. Občinska izobraževalna skupnost jih je vse povabila na proslavo v soboško kinodvorano Park, na kateri je imel slavnostni govor sekretar občinskega komiteja ZKS Murska Sobota Boris Štefanec, v kulturnem programu pa sta se predstavila trio Korotan s Koroške v Avstriji in amatersko Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s komedijo Fa-dila Hodžiča Orhideja.
Najbolj slovesen trenutek pa je nastopil ob podeljevanju letošnjih nagrad in priznanj za vzgoj-no-izobraževalno delo, ki jih podeljuje občinska izobraževalna skupnost. Tako je MIRA F1LI-PAN, učiteljica z OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti, prejela nagrado in priznanje, ker je vsa leta dela v šoli zavzeto skrbela tudi za izvenšolske dejavnosti, zlasti še v kulturi. Njeno delo so bile mnoge šolske in krajevne prireditve in proslave, režirala je tudi igre in vodila šolski pevski zbor. Ob njenih šolskih urah pa so se bogatili tako bodoči učitelji (hospitanti srednjega usmerjenega izobraževanja in pedagoške akademije) kot vsi, ki so se udeleževali njenih nastopov za šolski ali občinski aktiv. MARIJA FRAS, ki opravlja svoje učiteljsko poslanstvo na OŠ Dane Šumenjak v Murski Soboti, je bila, ko so ocenjevali učitelje, vedno med najboljšimi, saj je znala vnašati novosti in slediti razvoju pedagoške znanosti. Dosegla je tudi številne uspehe kot mentorica dopisniškega krožka. ERNEST KOLOŠA s Sred nješoiskega centra tehniško-peda-goške usmeritve Murska Sobota opravlja pionirsko delo pri uveljavljanju novih predmetov v srednjih šolah, kot so OTP, računalništvo ter osnove regulacije in krmiljenja, že vrsto let uspešno pripravlja učence za tekmovanje Festival rada. Sploh pa ga poznajo kot dobrega učitelja in vzgojitelja. Tudi ANICA KUZMIČ z Osnovne šole Grad je cenjena učiteljica in mentorica interesnih dejavnosti učencev, prav tako pa je aktivna družbenopoltična delavka v krajevni skupnosti. Na strokovnem področju se je uveljavila tudi z uspešnim vodenjem občinskega aktiva učiteljev drugega razreda osnovnih šol v občini M. Sobota. Priznanje in nagrado si je z dolgoletnim delom zaslužila tudi MARIJA MAUČEC, učiteljica na OŠ v Beltincih. Pri svojem delu je ves čas iskala nove, boljše metodološko-didaktične pristope in bila vrsto let dobra mentorica mladim učiteljem. Delovala je tudi v kultumoumetni-škem društvu, pionirski organizaciji in krajevni skupnosti.
Plaketo občinske izobraževalne skupnosti pa so tokrat podelili Osnovni šoli Tišina — za nadpovprečne dosežke pri vzgoji in izobraževanju in pri razvijanju šolske samouprave. Kolektiv tišin-ske osemletke je uspel najti oblike in metode dela, ki prinašajo v šolski prostor več topline, veselja do dela in zaupanja v učence. Šola je na stežaj odprla, vrata tudi krajanom in sploh postala kulturno žarišče okolja. Učenci pa so dosegli številne pomembne uspehe na občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih.
Nagrade in priznanja pomenijo prav gotovo vsakomur vsaj skromno oddolžitev za minulo delo in spodbudo za nadaljnja prizadevanja.	Jože Graj
država, še vedno nima svoje prispodobe (imagea), neke vrste čustvene refleksije ob misli na državo ob Jadranskem morju (naravno, zdravo, sončno, zabavno, pestro ...). V prospektih niso dovolj le lepe slike, ampak tudi točne informacije, ki morajo biti resnične — tudi če v kakem kraju ni diskoteke ali igralnice, je boljše, da se to napiše. Prav tako so poudarili, da pri nas gost pri stiku z uslužbenci ne dobi občutka »pomagal mi bo« in da ne morejo razumeti, kako da ne moremo najnujnejših del končati pred začetkom turistične sezone.
Vsekakor je bilo več naštevanja slabega kot dobrega. Zato pa je bilo slišati več pohvalnih besed v drugem delu posveta, ko so govorili o rezultatih prizadevanj za izboljšanje kakovosti turistične ponudbe. Akcija Turizem smo ljudje (CETP pri GZS) je sicer odmevna in vpliva na mišljenje ljudi, nekoliko manj pa se to pozna v praksi. Uspešne so tudi akcije Turistični nagelj in neža, Zlata snežinka in ocenjevanje lokalov (to ne velja za Pomurje, saj je bilo zadnje ocenjevanje 1984. leta). Spregovorili so tudi o kakovosti dela turističnih agencij in vodičev ter drugih udeležencev v turizmu. Vendar je bilo sodelovanje predstavnikov Petrola, Splošnega združenja za trgovino, ptt, Združenega cestnega podjetja, Adrie Airweysa, Železniškega gospodarstva in Carinarnice podobno bolj opravičevanju slabosti in predstavljanju načrtov, za vprašanje pa je zmanjkalo časa.
Bernarda Peček
VESTNIK, 21. MAJA 1987
STRAN 3
Medtem ko komisija za presojo inovacijskih dosežkov, ki so zreli za prenos v proizvodnjo, pri medobčinski gospodarski zbornici po pomurskih tovarnah preverja, kakšni so učinki inovacij, za katere je soglašala, da dobijo »finančno kreditno injekcijo«, se bomo mi z nekaj zamude pomudili pri letošnji razstavi Inovacije za stabilizacije ’87, enajsto po vrsti, ki so jo že po tradiciji pripravile Ljubljanska banka — Združena banka, Raziskovalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Spomnimo se, da je bila osma leta 1984, na ogled tudi v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti.
OSEM IZ ŠTIRIH MED 47 IZ 31__________________________
Na letošnji razstavi Inovacije za stabilizacijo ’87 se jih je med 47 inovacijskimi dosežki iz 31 organizacij združenega dela znašlo tudi osem iz štirih pomurskih ozdov. Kar štiri so iz tozda Kmetijska mehanizacija v IMP Panonija, »pogruntali« pa so jih inovatorji razvojno-tehnološke službe. Tako sodijo Ivan Kos, Štefan Herman in Ludvik Škaper med avtorje predsetvenikov KBS, kombiniranega orodja za optimalno in ekonomično predsetve-no pripravo (rahljanje, poravnavanje in drobljenje) tal. Predset-veniki so uspešno vpeljani v proizvodnjo in jih izdelujejo serijsko; 40 odstotkov vseh gre v izvoz, zlasti v države Beneluksa. Jože Cifer, Štefan Bagola, Franc Toplak in Pavel Švenda so izdelali prenosni tip sejalnice, ki je izdelana po najnovejših svetovnih zahtevah glede kakovosti setve. Primerna je za setev žitaric vseh vrst, trave, repe, soje, fižola in drugih semen, vse njene sestavine pa so osvojene zlasti v sodelovanju z drobnim gospodarstvom in jih že serijsko izdelujejo. Z njo je zaokrožena celota: predpriprava—priprava—sete v za vse kulture. Okrog 60 odstotkov proizvodnje gre v izvoz na tržišča Zahodne Evrope. Stanko
Storitve ustvarjajo delovna mesta
Napovedi povečevanja in zmanjševanja števila delovnih mest na storitvenem področju v ZR Nemčiji med leti 1982 in 2000.
Gospodarsko in pravno svetovanje, arhitektura ipd. + 227.000 Zdravstvo in veterina	4- 174.000
Gostinstvo, hotelirstvo Razstavna dejavnost ipd. Mediji, umetnost, zabava Znanost, izobrazba ipd. Frizerstvo, nega telesa Pralnice, čistilnice Korporacije, socialno zavarovanje Nepridobitvene organizacije, zasebna gospodinjstva Kreditna in zavarovalna dejavnost Posredovanje novic (podčrtal B. Ž.) Promet
Trgovina
Kakšna bi utegnila biti tabela za Pomurje?
Han in Franc Toplak sta si omislila kombisem 2,5 m, ki je namenjen za hkratno popolno pripravo zemljišča za setev in za samo setev. Izvažajo ga v Italijo, Francijo, Latinsko Ameriko in severni del Afrike, poglavitne prednosti pa so: vse operacije priprave zemljišča za setev vključno z oranjem so združene s samo setvijo, prihranek časa in energije, zmanjšana zbitost tal. Stanko Hari in Jože Cifer sta tudi avtorja setvene kombinacije: freza, pegolama in sejalnica, ki je namenjena pripravi zemljišča ob hkratni setvi. Odlike: z enim prehodom opravimo kompletno setev, prihranek pri energiji in času ter manjša zbitost tal. Gospodarski učinek: agregat je zanimiv predvsem z vidika izkoriščenosti moči vlečnih strojev, ki jo s svojimi »delovnimi telesi« (zobovi, klini), bolje izrablja ob ustreznih ugodnejših učinkih pri pripravi tal in setvi. Namenjen je predvsem srednje velikim kombinatom in večjim zasebnim kmetovalcem.
V tozdu Proizvodnja radgonske Avtoradgone sta inovatorja inž. Žare Rues in Jože Maruško izdelala na šasiji Tamovega mi-nibusa; gre za plod sodelovanja razvojno-tehničnega sektorja v Avtoradgoni in tozda Razvoj in raziskave v mariborskem Tamu. Minibus so uvedli v proizvodnjo konec leta 1985 in jih izdelali 26, naslednje leto 96, za letos jih načrtujejo 120. Ob ekonomskih učinkih se je s tem izdelkom Av-toradgona uvrstila na tuja tržišča (Egipt, Poljska), kar odpira nove možnosti za izdelavo večjih avtobusov.
inovacije
Razvoj in prenos tesnoobdelo-valnih strojev za hoby v proizvodnjo je inovacija tozda Kovinska proizvodnja v Elkom Lina Apače, ki je nastala v sodelovanju Lininega razvojnega sektorja z Elkomovo raziskovalno enoto. Inovatorji so Franjo Miiller, Franc Puntar, Mirko Jančar in Vojko Pogačar. V Lini Apače računajo, da bodo z osvojitvijo tovrstnega programa letno izdelali in prodali kakih 500 različnih izdelkov, kar bi pomenilo 60-od-stotno povečanje skupnega prihodka tozda Kovinska proizvodnja. V Lininem tozdu Notranja oprema so med inovacije uvrstili še razvoj in prenos pianina Lina v proizvodnjo. Razvojnemu sektorju je pri tem pomagal sektor za razvoj sozda Elektrokovina. Inovatorji: Franjo Miiller, Miran Kolarič in Alojz Skrivanek. Med značilnosti inovacije so uvrstili: zelo dobra akustika, melodičen timbre (sozvočje), harmoničen zvok, čist ton. Bistveni sestavni deli so iz najkakovostnejšega resonančnega lesa. Lastna konstrukcija zagotavlja ustrezno kakovost in trpežnost tudi za zahtevnega tujega kupca. Ob uspelem prenosu inovacije v proizvodnjo naj dodamo še podatek, da je izvoz na zahodni trg lani znašal blizu 88 milijonov dinarjev.
Raziskovalna organizacija iz lendavskega Gorenja Varstroj je na letošnji razstavi inovacije za stabilizacijo ’87 predstavila napravo za avtomatsko sočelno varjenje armature vertivar, ki je prevozno-zasučna in najmanj za sočelno obžigalno varjenje jeklenih palic, posebej palic za betonske armature. Nadomešča klasičen, sorazmerno drag in počas-
+ 120.000 + 1144)00
+ 89.000 + 86.000 + 37.000 + 16.000
+ 480.000 + 98.000 + 96.000 + 95.000
- 107.000
- 219.000
nejši način varjenja betonskih armatur pri vgradnji v navpičnem položaju, na primer ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo ali avtogeno. Možno je varjenje na mestu vgradnje, tako da ni potrebna vnaprejšnja izdelava armature. To je posebno pomembno pri visokih gradnjah, kjer izdelava celotnih armatur med vgradnjo zavoljo velikih dolžin (višine) sploh ni mogoča. Lahko bi navedli še kakšno prednost oz. značilnost, recimo tudi to, da sta kakovost zvara z atesti potrdila Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane in Gradbeni inštitut iz Beograda. Ugotovljen je izredno kratek čas čistega varjenja, do ene minute efektivno za en var. Izdelek vertivar je edini te vrste doma in v svetu, kar odpira lendavskemu Gorenju Varstroj izredne možnosti za prodor na tuja tržišča, s čimer domačega ne podcenjujemo.
NAJBOLJ OClTO JE DUŠEVNIM OČEM NAJBOLJ SKRITO
Pregraja med družbenim in zasebnim sektorjem se počasi, a zanesljivo podira. To ni naključje, saj je čedalje več pobud z obeh strani. Drži tudi za Pomurje in pomursko drobno gospodarstvo, ki mu v okviru ponujamo dokaj zanimive, izzivalne napovedi iz ZR Nemčije. Če bi nam v pokrajini uspel podoben preobrat, bi bili na konju. Tako pa ... smo kvečjemu na psu. A nikdar se ne ve, saj ne pravijo zaman, da je najbolj očito duševnim očem najbolj skrito. Branko Žunec
KMALU V MURSKI SOBOTI:
Prebujanje tehnične zavesti
Pomurska metropola bo od 1L do 14. junija gostila mlade tehnike iz vse Jugoslavije (gre za pionirje in mladince), ki se bodo zbrali na srečanju, tokrat tretjič v Sloveniji in prvič v Pomurju. Poleg tekmovalnega ima srečanje še vrsto drugih pomenov, med drugim bi tudi radi znova vzbudili, predvsem med mladimi Pomurci, »tehnično« zavest, to je voljo do študija na naravoslovnih smereh. Prevečkrat poudarjamo pomanjkanje domače pameti, da nam eden temeljnih smotrov organiziranja te velike prireditve ne bi bil kristalno jasen ...
Ker organizacijski odbor pod predsedstvom Geze Farkaša pričakuje okrog 400 tekmovalcev in še 150 spremljevalcev in sodnikov, povabili pa so tudi delegacije iz osmih držav (Madžarske, Sovjetske zveze, Kitajske, NDR, Romunije, Grčije, Egipta in Tunisa), bo to gotovo (vsaj v organizacijskem pogledu) velik zalogaj. Na štiridnevno prireditev, katere jedro bosta petek in sobota, seje treba temeljito pripraviti. Zato so pri organizacijskem odboru ustanovili vrsto komisij, ki bodo do srečanja in med njim poskrbele, da bo vse potekalo nemoteno (urediti je treba tisoč navideznih malenkosti, ki pa so zelo pomembne, da na organizacijo ne bi bilo pripomb — tu mislimo na hrano, prenočišče, prevoze, ureditev tekmovališč, informiranje javnosti, otvoritveno in
REPUBLIŠKI KVIZ TITO-REVOLUCIJA-MIR
PRVIČ NAJBOLJŠI POMUREC
Po občinskih in regijskih tekmovanjih Tito—revolucija—mir, pri katerih je šlo za preverjanje znanja iz zgodovine nove Jugoslavije, so v Ljubljani izvedli še republiško. Pomurski mladinci se še nikoli niso odrezali tako dobro, saj so osnovnošolci ekipno zasedli prvo mesto, pri čemer je levji delež prispeval učenec osmega razreda osnovne šole Vinko Megla v Odrancih, Marjan Škafar.
Zanimivo je, da je bil na prejšnjih preverjanjih znanja obakrat šele drugi. Vendar pa se na občinsko in pomursko tekmovanje ni kaj prida pripravljal, medtem ko se je pred republiškim ob pomoči učitelja zgodovine, Avgusta Bukovca, resno lotil dela. Nazadnje je v Ljubljani premočno zmagal, pri čemer je pokazal veliko sintetičnega, kreativnega znanja, podkrepljenega z logičnim razmišljanjem in povezovanjem zgodovinskih dejstev. Samo faktografsko vedenje za zmago namreč ne bi zadoščalo, kajti vsi udeleženci (bilo jih je čez 30) so imeli na voljo literaturo, ki je obsegala 90 gosto tipkanih strani. Marjan je imel predpisano čtivo zgolj za pripomoček, tudi sam je namreč skušal izvedeti čim več iz raznih virov. Sicer je odličnjak, dejaven na številnih področjih življenja in dela v šoli — piše spise, sodeluje v klubu OZN, je dober športnik in še bi lahko naštevali. Ljubljanski naslov najboljšega v Sloveniji ga ni posebno prevzel, kot zanimivost pa je omenil, da priznanj niso
---Pojasnilo predsedstva OK SZDL M. Sobota k prispevkom ------- -
Pozitivne spremembe in negativne ocene
Predsedstvo Občinske konference SZDL Murska Sobota je na svoji 56. seji, dne 14. maja 1987 med drugim razpravljalo o odmevih na razpravo v zvezi s problematiko srednjega usmerjenega izobraževanja v občini, ki je bila predmet obravnave skupne seje Predsedstva OK ZSMS in Predsedstva OK SZDL dne 1. aprila"1987. Ker je v odzivih na sejo prišlo do nekaterih odstopanj od namena razprave smo za boljše razumevanje le-te dolžni podati naslednja pojasnila:
1.	Predsedstvi Občinske konference SZDL in Občinske konference ZSMS sta vodili razpravo na osnovi strokovnega poročila Zavoda za šolstvo SRS OE Murska Sobota. Tako se predsedstvi nista zatekali k pavšalnim ali nestrokovnim ocenam, ampak sta se na osnovi strokovno ugotovljenih dejstev pripravljenega poročila dogovarjali za aktivnosti pri odpravi ugotovljenih slabosti, kar je razvidno tudi iz stališč, ki so v javnosti kot del gradiva za sejo skupščine Občinske izobraževalne skupnosti.
2.	Predsedstvi prav tako nista zahajali v obravnavo posameznih predavateljev in strokovnosti njihovega dela, ker zato nimata niti pristojnosti niti strokovne usposobljenosti. Vsled tega se tudi nista opredeljevali okrog razprave člana predsedstva, ki je omenil tov. Smeja, vendar ne kot predavatelja, ki širi »idejno krivo vero« kot se to razpravi in razpravljalcu hoče pripisati. V razpravi je bil izpostavljen primer posameznika, ki je na sprejemnem izpitu na visoko šolo iz predmeta STM dobil drugačen obseg in vsebino snovi, kot jo je poslušal v okviru usmerjenega izobraževanja. Zato je razpravljalec zastavil naslednje vprašanje: Ali se tov. prof. Smej oddaljuje od učnega programa ali pa le-ti v SRS niso usklajeni? To pa je tudi vse, kar je bilo v zvezi s tov. Smejem rečeno na seji, zato tudi na razpravo na seji ni bilo odziva.
Sicer pa bi se predsedstvi lahko argumentirano opredeljevali le o družbenopolitični aktivnosti tov. Smeja, kjer bi mu pa zaradi njegovega vsestranskega dela z mladino, lahko dali samo dobro oceno.
3.	Ne moremo sprejeti tudi prikazovanj kontradiktornosti razprav in stališč, ki jo predsedstvu pripisuje skupina občanov in mladincev v svojem pisanju v Vestniku z dne 30. aprila in reviji Mladina. Menimo, da skupina podpisnikov ali ne razume ali pa noče razumeti da ustvarjalna kritičnost mladih, za katero se zavzemamo ni isto kot splošno kritizerstvo in popolni kritični negativizem brez ustvarjalnih pobud za razreševanje problemov, ki se pojavljajo pri redkih posa-
meznikih. Na seji prav tako ni bilo govora o nekih »ekscesih«, ki se množično pojavljajo med mladimi, kot se to hoče pripisati obema predsedstvoma, ampak je bil v razpravi omenjen konkretno nastop tov. Žajdele na javni tribuni ob Štafeti mladosti, ki je bil ocenjen kot neprimeren in neargumentiran. Tako približno je bilo zapisano tudi v poročilu novinarja tov. Jožeta Graja iz omenjene seje. Sleherno posploševanje tega na širši krog mladih je nesprejemljivo in družbenopolitično škodljivo.
4.	Seja obeh predsedstev tudi ni bila prostor za zakljinjanje na vrednote in dosežke našega razvoja. Ortodoksno in dogmatsko vztrajanje samo na izkušnjah preteklosti bi bil prav gotovo beg pred realno krutostjo našega današnjega dne in razmer v družbi. Tega predsedstvi tudi ne počneta, vendar pa ne moreta sprejeti opredelitve, da je o doseženih rezultatih našega razvoja in nekaterih moralnih in človeških vrednotah, ki pa morajo biti in so v sleherni družbi del vzgoje mladih, govoriti smešno in neodgovorno. Samo z negovanjem in razvijanjem pravih vrednot bomo lažje rušili lažne vrednote. To pa ni samo naloga organizacij in organov, ampak vseh ustvarjalnih, mislečih in poštenih članov naše družbe.
5.	Ne moremo tudi sprejeti insinuacij, da v trenutku, ko v širšem slovenskem prostoru poteka proces demokratizacije, poteka v naši občini oz. regiji proces pritiskov na razvoj kritičnosti in miselne ustvarjalnosti. Takšna ocena je groba, enostranska in nesprejemljiva, saj izhaja predvsem iz zapletov okrog statusne rešitve Književne mladine, ki ni pritisk na skupino mladih intelektualcev in njihovo ustvarjalnost, ampak organizacijski nesporazum med občinskim vodstvom ZSMS in člani književne mladine, ki se ga da učinkovito in dobro rešiti s poštenim in odkritim razgovorom.
6.	Predsedstvo podpira izmenjavo mnenj in dialog preko sredstev javnega obveščanja, saj to prispeva k procesom splošne demokratizacije v družbi in dopušča izražanje in soočanje mnenj posameznikov, skupin in organizacij. Vabimo pa tudi vse, ki hočejo tvorno sodelovati pri razreševanju konkretnih problemov, da se vključujejo v aktivnosti različnih oblik dela pri OK SZDL, kar bo prispevalo k njihovi večji pestrosti, odprtosti do občanov in njihovih problemov, ustvarjanju primerne klime za demokratični dialog in hitrejše reševanje odprtih in konkretnih vprašanj naše družbe in njenega razvoja.
Predsedstvo OK SZDL
M. Sobota
sklepno slovesnost, razne tehnične zadeve in podobno).
Tekmovalci, prišli bodo iz vseh delov Jugoslavije, bodo prispeli v Mursko Soboto že v četrtek, 11. junija. Naslednji dan zvečer, torej po prvih tekmovanjih, bo slovesna otvoritev, v soboto pa že sklepna prireditev s podelitvijo priznanj. Istega dne zvečer načrtujejo tudi zabavo na prostem (pred dijaškim domom), seveda, če bo vreme dopuščalo.
Tekmovali bodo v t. i. športno-tehničnih disciplinah, kamor štejejo razne modelarje (avtomobili, čolni, letala, rakete), v drugem delu pa se bodo pomerili avtorji različnih, mogoče jim je reči kar znanstvenih razprav, ki jih bodo zagovarjali pred strokovno komisijo. Gre za veliko znanstvenih področij, kot so na primer dopolnilni viri in varčevanje energije,
podelili in jih bodo verjetno pozneje. Napisana so bila namreč v srbohrvaščini in republiška mla
Marjan Škafar
dinska konferenca vztraja pri tem, da morajo izdelati podobna v slovenščini.
Posebno razveseljivo je, da prihaja tako nadarjen učenec z majhne šole, kar je vsekakor za delovni kolektiv lepo priznanje. Marjana in njegovega mentorja zdaj čaka še zvezno tekmovanje, kjer bodo podobno kot doslej pisni testi, katerih skupna tema je Zgodovinske prčokretnice v razvoju Jugoslavije. Marjan Škafar je ob tem dejal, da ga najbolj zanima vprašanje uvedbe jugoslovanskega federalizma, pa tudi in-formbirojevski spor s Sovjetsko zvezo. Ob uspehu mladega Odrančana, ki je prvi take vrste v Pomurju, verjetno ni treba pose-
avtomatizacija in robotika, uporaba računalništva, elektrotehnika, astronavtika in raketna tehnika, elektronika v avtomatiki, astronomija, kmetijska tehnika, robotika, informatika, atomisti-ka, kemijska tehnologija, geologija, seizmologija ... Pester spored torej, kjer bodo mladi lahko pokazali svoje znanje iz prirodoslovnih ved. Poleg tega bo še razstava izdelkov na SCTPU, dokaj zanimivi pa znata biti še dve prireditvi: okrogla miza z delovnim naslovom Kompjuterizacija izobraževanja in revija filmov na temo Zaščita človekovega okolja.
Kratek sprehod skozi spored srečanja torej nazorno kaže, da je pred soboškim organizatorjem, to je Zveza organizacij za tehnično kulturo, ki mu pomagajo predstavniki iz republike in družbenopolitična skupnost, obsežna naloga, ki jo kaže dobro izpeljati. Vzrokov je več, največji pa je tisti, ki smo ga omenili v naslovu: srečanje je gotovo eden prijemov, kako na poljuden, nevsiljiv in učinkovit način mlade (pa ne le mlade) Ppmurce prebuditi iz tehnično-tehnološkega
dremeža.
Bojan Peček
bej poudarjati, da je zgodovina tisti šolski predmet, ki mu je zelo pri srcu, poslej pa bo verjetno še bolj. Dodajmo le, da se namerava po osnovni šoli, ki jo končuje letos, vpisati v ljutomersko srednjo šolo, v družboslovno-jeziko-slovno smer. Za tem pa se (tako misli vsaj za zdaj) namerava posvetiti študiju prava ali politologije. Še pred vsem tem pa bo seveda za Marjana velik dogodek — zvezni kviz, ki bo 22. maja predvidoma na Ohridu.
Bojan Peček
Javna razprava o varstvu okolja v G. Radgoni
Dvom o odločitvah strokovnjakov
Občinska konferenca je skupaj s krajevno konferenco Socialistične zveze delovnih ljudi v G. Radgoni pripravila javno razpravo o škodljivih posegih v okolje in vplivih teh posegov na življenjske razmere. V razpravi so, bila je bolj skromno obiskana opozorili na nekatere pereče probleme, s katerimi se ukvarjajo v občini. V radgonski občini imajo štiri območja, na katera morajo pri varovanju narave posebej paziti. Apaška dolina je najbolj ogrožena zaradi prevelike porabe umetnih gnojil, kar že vpliva na podtalnico. Začela se je gradnja namakalnega sistema z gnojnico, proti temu so vsi v dolini, a jih ni nihče vprašal za mnenje. Nastal bo neznosen smrad, zaradi tega ljudje ne zaupajo več strokovnjakom. Sama Radgona je čedalje bolj ogrožena zaradi bližnje prašičje farme in zaradi vedno bolj umazane Mure. Melioracije v dolini Ščavnice so bile menda nezadostno strokovno utemeljene. Posledice se že kažejo. Območje vrelcev mineralne vode je potrebno posebej zaščititi, saj je že ogroženo zaradi prevoza nevarnih snovi po cestah in zaradi umazane Mure. V razpravi so se zavzeli za enoten nastop vseh dejavnikov, ki bi lahko pomagali pri varovanju narave, saj bo le tako mogoče sprejeti enotne ukrepe, ki jih doslej ni bilo. O problemih ekologije bodo razpravljali tudi na zborih občinske skup-.
ščine.
Jani D.
32. Festival bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni
Radgona
Vsa dela potekajo po načr-tih, smo slišali na zadnji seji organizacijskega odbora Festivala bratstva in enotnosti, ki bo od 28. do 31. maja v Gornji Radgoni.
Osrednji del prireditev bo potekal na štadionu, prav tako pa na sejmišču, kjer bo prehrana na samopostrežni način, ter v kulturnem domu. Le-ta mora biti do takrat obnovljen. Okrog 700 mladih bo prvič v tem obmejnem kraju in nasploh v Sloveniji, zato jih bo potrebno seznaniti z družbenopolitičnim, gospodarskim in kulturnim življenjem ne le v Gornji Radgoni, ampak tudi v vseh drugih sodelujočih mestih (11 mest iz vse Jugoslavije). To bo poskrbljeno z izdajo predčasnega biltena, nekoliko obširnejšega, ki ga bodo prejeli udeleženci skupaj z značkami, priponkami, vodniki in vrečko ali mapo takoj ob prihodu v Spodnjo Ščavnico ali Radence, kjer jih bodo sprejeli vodiči.
27 vodičev se že dva meseca usposablja na enodnevnih tečajih, tako da bodo svojo skupino pravilno seznanili z vsemi znamenitostmi v občini Gornja Radgona in znali odgovarjati na vprašanja. Oblečeni bodo v enotne uniforme (dekleta v modre tunike, fantje pa v svetlo zelene srajce).
Prav v zadnjem tednu bo potrebno žrtvovati veliko prostih nr, člani finančnega pododbora pa opozarjajo, naj so pri trošenju denarja čim bolj varčni. Prejeli so namreč le 60 odstotkov obljubljenih sredstev, že sedaj pa porabili 33 odstotkov,
Bernarda Peček
STRAN 4
VESTNIK, 21. MAJA 1987
PREDSTAVLJAMO VAM
Ferdo Pihlar -r-predsednik OK ZKS Murska Sobota
----POGOVOR S KOLOMANOM CIGCTOM, NOVIM-- PREDSEDNIKOM MGZ ZA POMURJE
Z ZDRUŽENIMI MOČMI BOMO
Novi predsednik občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti — to funkcijo bo opravljal nepoklicno — je pred kratkim postal 52-letni Ferdo Pihlar (rojenje 9. novembra 1934 v Mariboru), zaposlen v organizacijski enoti Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Izhaja iz uslužbenske družine, osnovno šolo je začel obiskovati v Mariboru, po internaciji starih staršev pa jo je nadaljeval in končal v Ljutomeru. Tu je tudi končal nižjo gimnazijo. Leta 1950 se je vpisal na učiteljišče in ga po štirih letih končal. Jeseni istega leta se je zaposlil na osnovni šoli v Moščancih, kjer je bil leta 1956 sprejet v vrste Zveze komunistov. Po osmih letih službovanja v Moščancih je svojo pot pedagoškega delavca nadaljeval na osnovni šoli na Tišini. V tem času je dokončal tudi šolanje na pedagoški akademiji, sodeloval pa je tudi na zvezni mladinski delovni akciji pri gradnji proge Doboj—Banjaluka. V letih 1959—1970 je bil ravnatelj osnovne šole na Tišini, nato pa je prišel na Zavod za šol-
Zveza komunistov si bo zopet priborila svoje mesto
Današnji trenutek je v družbenem, političnem in gospodarskem dogajanju vsekakor zelo pester in razgiban. V vsakem takšnem gibanju ima Zveza komunistov svoje naloge in mesto. Občinski komite ZK v Ljutomeru se seveda ukvarja tudi s tem trenutkom in dogajanji. Anton Kosi je sekretar OK ZKS Ljutomer in je glede na funkcijo, ki jo opravlja, človek, ki ima vse niti v rokah.
Tovariš Kosi, katere so tiste naloge in tisti dogodki, ki so najpomembnejši za občinsko organizacijo ZK v Ljutomeru?
»V občinski organizaciji ZK v Ljutomeru se ukvarjamo z vsemi aktualnimi nalogami in spremljamo tekoča družbena gibanja. Tudi v občini se srečujemo s politično situacijo, katere razlog in osnova so v trenutnih ekonomskih gibanjih, s čimer so povezane tudi težave. Interventni zakoni imajo tudi svoje posledice, ki pa smo jih z aktivnim družbenopolitičnim delom, tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, nekoliko omilili. Osnovno izhodišče v tej akciji je bilo, da smo delavcem dopovedali, da s konflikti, kot so prekinitve dela, štrajki, izsiljeni sestanki in drugo, ne bodo dosegli nič drugega, kot to, da bodo zamujeno delo morali nadoknaditi, da bo izpadel dohodek, in s tem se bodo pojavili še večji problemi, kot so. Mislim, da to ni bila akcija prepričevanja, ampak konstruktivnega dialoga in odkritih misli. Rezultati so tu — v občini nismo imeli večjih in številnejših prekinitev dela.«
Stanje je toliko težje, ker je občina Ljutomer še vedno dopolnjevana in tudi osebni dohodki niso ravno najvišji.
»Prav gotovo, da se v naši občini pri osebnih dohodkih ta zaostalost najbolj manifestira, saj 20-odstotno zaostajanje za republiškim povprečjem pomeni, da smo v Sloveniji na zadnjem mestu. Ob vsem tem pa moram poudariti, da je to le povprečje in da nekateri kolektivi močno zaostajajo tudi za občinskim povprečjem, to pa pomeni, da so njihovi osebni dohodki zelo nizki in da je nezadovoljstvo delavcev toliko večje.«
Tudi v občinski organizaciji ZK Ljutomer so se ukvarjali z nekaterimi gibanji in nalogami, ki so zajele vso Slovenijo — plakat, štafeta mladosti, 57. številka Nove revije in podobno. Komunisti so se aktivno vključevali v razprave in odločno zavrnili vse nesprejemljive teze in izzive. Ena od osrednjih nalog pa je — učvrstiti zaupanje v Zvezo komunistov. Tudi občinska organizacija ni imuna proti vse večjemu izstopanju članov iz vrst Zveze komunistov.
FERDO PIHLAR - predsednik OK ZKS Murska Sobota
stvo v Murski Soboti, kjer je še danes.
Tovariš Pihlar se je vseskozi odlikoval tudi po svoji družbenopolitični aktivnosti, kot vzornega, s polno mero odgovornosti in lastnega vplivanja na učinkovito delovanje Zveze komunistov pa ga poznajo marsikje. To velja
Tovariš Kosi, kaj pa bi rekli o številu članov v občinski organizaciji?
»Število članstva v naši organizaciji je kritično predvsem zaradi tega, ker imamo malo komunistov —. dosegamo komaj polovico povprečja Slovenije (to je značilno tudi za celotno Pomurje) in ob vsem tem moram poudariti, da je odliv članov dosti večji kot priliv. Ugotovili
smo, da se je v minulem letu število članov zmanjšalo za 2,5 odstotka. Vzroki so različni. Največ jih je izstopilo zaradi nezadovoljstva, ker Zveza komunistov v delovnih in bivalnih okoljih ni zmožna spremeniti stanja. Drugi razlog je visoka članarina, ki ni le razlog za izstopanje, marveč je tudi velika ovira pri vstopanju novih članov v ZK. Ko smo analizirali tudi sestavo članov, ki izstopajo iz ZK, smo ugotovili, da jih je največ med delavci, in to tistimi, ki so bili sprejeti v ZK v 70. letih, potem so to upokojeni miličniki in drugi upokojenci z dolgim stažem v ZK ter prosvetni delavci in druga inteligenca.«
So razlogi, s katerimi člani utemeljujejo svoj izstop, tudi dovolj prepričljivi?
»Mislim, da to niso osnovni m glavni razlogi, zaradi katerih posamezniki izstopajo. Menim, da je članarina le fasada in da so pravi razlogi globlji, ki jih posamezniki nočejo povedati in jih lahko le po svoje razlagamo.«
Vsekakor pa v občinskem komiteju poskušate oceniti stanje in poiskati načine, kako zajeziti to izstopanje?
»Vsekakor je to eno do pomembnih vprašanj prenove Zveze komunistov. In prav tu smo si v občinski organizaciji zadali nekatere konkretne naloge, tudi v komiteju in osnovnih organizacijah z željo, da ustavimo te negativne tokove. Posamezniki imamo z vsemi, ki želijo izstopiti iz ZK, razgovore in s takšnimi podrobnimi in razčlenjenimi pogovori nam je uspelo posamezne člane obdržati v ZK, ob tem pa je postavljal pogoje, da je tudi v njegovem delovnem ali bivalnem okolju urediti odnose in odpraviti oz. izboljšati nekatere stvari.
tudi za njegovo neutrudno dejavnost v raznih družbenih organizacijah in društvih, za kar je prejel številna priznanja. Najpomembnejša so: red zaslug za narod s srebrnim vencem, Bloudkova plaketa', priznanje OF in priznanje Zveze telesno-kultumih organizacij Slovenije. Vrsto let je bil član občinskega komiteja ZKS, odbornik skupščine občine, delegat skupščine SRS, predsednik telesnokultume skupnosti v Murski Soboti, član predsedstva občinske izobraževalne skupnosti in društva prijateljev mladine, predsednik TVD Partizan, član sveta fakultete za telesno kulturo v Ljubljani, član žirije za Bloudkova priznanja in nekajkrat sekretar osnovne organizacije ZK.
Kot predan in delovni tovariš, ki se nenehno bori za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, bo lahko s svojimi bogatimi političnimi in delovnimi izkušnjami v mnogočem pripomogel k učinkovitejšemu vodenju in usmerjanju dela soboškega občinskega komiteja. Milan Jerše
Največkrat so medsebojni odnosi ali odnosi z vodilnimi delavci skrhani, in to je eden od razlogov za izstop.«
V delu občinske organizacije oz. v delu komiteja in predsedstva pa je v zadnjem času čutiti tudi nov način dela, nove prijeme. Kakšno je vaše mnenje?
»Res je, da smo začeli z nekaterimi novimi oblikami dela. Močneje smo povezali komite in predsedstvo z bazo. Člani komiteja smo odgovorni za posamezne osnovne organizacije in se redno udeležujemo njihovih sestankov. Mislim, da nam to dokaj dobro uspeva in da je ta povezava uspešna. Prav gotovo pa je ta oblika tudi pozitivna za sprotno reševanje nalog, ki se pojavljajo v osnovnih organizacijah, komite pa istočasno dobiva prave informacije o dogajanjih v osnovnih organizacijah. Na ta način smo tudi bolj aktivirali osnovne organizacije, čeprav ne vseh — predvsem ne številčno šibkejših.
Druga oblika je bila predstavljena na programski seji, namreč program, ki ste si ga zadali, ni točno definiran, je le okviren. Utemeljili pa ste ga, da sg bo občinska organizacija sproti prilagajala nalogam, ki se bodo pojavile. Kako vam to uspeva?
»Zveza komunistov mora biti prilagodljiva organizacija in pojavljati se mora tam, kjer so naloge najbolj pereče. Glede sprotnih nalog pa — mednje prištevamo že stalno in ustaljeno usposabljanje komunistov na najrazličnejših ravneh. Ena od pomembnejših nalog je učinkovitejša organiziranost članov Zveze komunistov. Pripravljamo statutarni sklep o organiziranosti in delovanju ZK v občini, imamo tudi pripravljen sklep o akcijskih konferencah v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih — v našem primeru gre za akcijsko konferenco v DO Ljutomerčan, kjer je 5 OO ZK in v Imgradu, kjer sta 2 OO ZK, potem v nekaterih KS, kjer sta po 2 OO ZK, recimo v KS in šoli, in seveda v Ljutomeru, kjer imamo 2 OO ZK v krajevni skupnosti in 31 OO ZK v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Pripravljamo tudi ukinitev treh OO ZK: v pravosodnih organih, skupnih strokovnih službah sisov in v občinskih upravnih organih. Pri tem se bomo držali določila statuta ZKS, ki ne predvideva osnovnih organizacij v teh skupnostih zunaj ozdov. Tam načrtujemo oblikovanje stalnega aktiva kot oblike dela, komuniste iz teh skupnosti pa bomo prerazporedili v osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, kjer prebivajo, ker želimo povečati število članstva v krajevnih skupnostih in tako okrepiti njihovo dejavnost in učinkovitost.«
Skratka — dela je zadosti, celo preveč, če se povrnemo na misel, da si bo Zveza komunistov morala priboriti mesto in vlogo, ki ju je imela.
»Trudimo se, da bi s svojim delom čim bolj učinkovito in konkretno uresničevali sprejeta kongresna stališča in sklepe, ki jih sprejemamo v lastnih organih, ker le to lahko povrne zaupanje in uspešnost dela občinske organizacije ZvezeAomunistov v Ljutomeru.«
Dušan Lopamik
Gospodarska zbornica ne sme biti podaljšek politike, pač pa mora delati v imenu združenega dela in za njegove interese. Žal pa gospodarska zbornica (od medobčinskih pa vse do zvezne) često te svoje vloge ni odigrala v celoti, saj se glas združenega dela in zbornice še vedno premalo upošteva. To potrjujejo tudi nekateri sprejeti ukrepi, na katere gospodarstvo ni moglo vplivati oziroma se predlogi gospodarstva pri tem niso upoštevali. Kakšna naj bo vloga pomurske zbornice in katerim nalogam bo potrebno v prihodnje namenjati osrednjo pozornost? O tem smo se pogovarjali z novim predsednikom Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje Kolo-manom Cigiitom. Za iztočnico tega pogovora smo izbrali mnenje, ki ga je povedal na prvi seji skupščine MGZ za Pomurje, da mora zbornica preiti s forum-skega na operativno delo.
KOLOMAN CIGOT: Menim, da je takšna opredelitev nujna, saj to zahtevajo tudi razmere, v kakršnih je pomursko gospodarstvo. V zbornici ne moremo več le na splošno razpravljati o položaju, pač pa je potrebno s konkretnimi akcijami razmere tudi spreminjati. Delo zbornice mora biti operativno, saj zgolj sprejemanje in pisanje sklepov ne vodi k napredku. Res je sicer, da ima zbornica svoj statut in mora v okviru tega tudi delovati, vendar je širino delovanja, ki je podana prek odborov in komisij, potrebno usmeriti v konkretne aktivnosti, ki morajo biti predvsem razvojno naravnane. Z zmanjšanjem forumskega dela bo tako strokovnim službam kot tudi odborom in komisijam ostalo več časa za konkretno delo, sedanje gospodarske razmere pa takšne usmeritve od zbornice tudi zahtevajo.
V program ste zapisali, da bo osnovni poudarek v delu Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje na tehnološkem, naložbenem in kadrovskem razvoju.
KOLOMAN CIGCT: Te tri osnovne usmeritve je skupščina sprejela in tem bomo v prihodnje namenjali posebno pozornost. Glede na sedanje razmere v pomurskem združenem delu je tehnološki razvoj nujen, če ne želimo še bolj zaostajati, vse to pa je seveda tesno povezano tudi z investicijskim razvojem. Po podatkih, ki jih imamo, investicijski razvoj v zadnjih letih zaostaja za Slovenijo in razmere je zato potrebno spreminjati na bolje. Seveda si gospodarskega razvoja v Pomurju ne moremo zamišljati brez kadrovskega razvoja. V zadnjem času o tem sicer veliko govorimo, vendar je treba začeti s konkretnimi akcijami.
Koliko nas stane sestankarstvo?
Poldruga milijarda za »sedečo« skupščino
Razčlenili smo stroške zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine v Murski Soboti in prišli do (ne)pričakovanih številk s presenetljivimi sklepi.
Da bo razčlemba mikavnejša, nekaj zveznih podatkov. Tačas premoremo v Jugoslaviji 527 občin, 3500 družbenopolitičnih skupnosti, 5300 družbenopolitičnih organizacij, 7500 organizacij družbenih dejavnosti in 8500 sisov. Kakšni so stroški te/take državne organizacije?
POD POVEČEVALOM SEJA 26. FEBRUARJA
»To je prva taka podrobnejša razčlenitev,« nam je po izračunu — zanj smo, nekoliko neskromno izrečeno, dali pobudo sami —-pojasnil sekretar soboške občinske skupščine Martin Vinčec.
Seveda so stroški zasedanja občinskega parlamenta odvisni od več elementov. Najprej od obsega gradiva, ki ga posredujejo delegatom, od udeležbe delegatov na zasedanju, njihovega sestava in podobnih zadev. Pod povečevalo smo dali sejo 26. februarja letos, saj naj bi sodila
LAŽJE POTEGNILI
Nadaljnji razvoj moramo graditi na mladih, strokovnih kadrih, ki jih moramo začeti usposabljati za prevzem vodilnih odgovornih funkcij. Programov, ki jih imamo, in novih proizvodnih programov ni možno razvijati brez ustreznih kadrov, zato bomo tudi prek medobčinske gospodarske zbornice skrbeli za njihovo kontinuirano izobraževanje. Zavedamo se, da bodo lahko le dobri kadri hitreje vlekli voz razvoja.
Ob teh osnvovnih usmeritvah je pred zbornico seveda še vrsta drugih nalog. Z vsemi se ne bo mogoče ukvarjati, saj preveliko drobljenje moči ne bi dajalo ustreznih učinkov. Na katera ključna področja boste usmerili svoje dejavnosti?
KOLOMAN CIGUT: Vseh nalog in odgovornosti za razvoj gospodarstva ne moremo naprtiti le gospodarski zbornici. Njena naloga je, da ta razvoj pospešuje, pri tem pa se mora tesno povezovati in sodelovati z izvršniiiii sveti občin, družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi, kot tudi z združenim delom. Ključna področja, od katerih je najbolj odvisen nadaljnji razvoj pomurskega gospodarstva, so manjrazvitost, energetika in infrastruktura, ob tem pa bo potrebno tudi bolj izkoristiti nekatere komparativne prednosti, ki jih ima Pomurje, pri čemer mislim predvsem na kmetijstvo, turizem in obmejno lego. Skupaj z izvršnimi sveti občin in organizacijami združenega dela moramo pregledati programe, ki so določeni v srednjeročnih razvojnih dokumentih, videti gospodarsko sestavo in ugotoviti, če so ti programi resnično takšni, da zagotavljajo nadaljnji razvoj pomurskega gospodarstva. Ker imamo še vedno okrog 2.500 nezaposlenih, moramo iskati predvsem takšne programe, ki bodo lahko zaposlili novo delovno silo, vendar morajo biti hkrati tudi dohodkovno zanimivi. Ne sme
med povprečne tako glede obsega dnevnega reda kot glede udeležbe. V širšem smislu je občinsko skupščino prišla 1,12 milijona dinarjev. Pri tem so mišljeni: materialni stroški (plačilo Delegatskega vestnika in poštnina) v višini 568 tisočakov, nadomestila delegatom, ki jih neposredno plačuje občinska skupščina (55 tisoč dinarjev) in nadomestila, ki jih dajejo delegatom njihove organizacije združenega dela in delovne skupnosti (okrog 500 tisoč dinarjev). Slednji podatek ni najbolj točen, kajti po delovnih okoljih imajo to vprašanje različno urejeno. Kar zadeva neposredna nadomestila, gre za prevozne stroške delegatov, za povračilo izgubljenega zaslužka delegatom, ki opravljajo zasebno dejavnost (kmetje, obrtniki in drugi) in za nadomestila za prehrano. Te lahko dobi vsak delegat bodisi kot dnevnico (1600 dinarjev) bodisi kot plačilo za prehrano, ki znaša 500 dinarjev. Če smo nekoliko provokativni: ali taka nizka nadomestila ne kažejo na svojevrstno podcenjevanje delegatskega poslanstva in ali ne tiči tudi v tem eden od povodov za
mo pa dovoliti, da bi za vsako ceno dobili v Pomurje slabe programe, ki bi bili tehnološko zastareli ali bi neugodno vplivali na ekologijo.
V Pomutju veliko slišimo o preustroju gospodarstva oz. proizvodnje. Tudi sami ste omenjali, da potrebujemo ustrezne programe, vendar ne bi smeli čakati, da nam jih ponudi kdo od zunaj. Se vam ne zdi, da bi novi programi morali nastajati predvsem znotraj organizacij združenega dela?
KOLOMAN CIGOT: Strinjam se, da ne moremo pričakovati le od drugih, da nam bodo ponudili programe, in prav tako se strinjam, da tudi doma še nismo izkoristili vseh možnosti. Imamo nekatera področja, če omenim samo kmetijstvo, kjer bi morali poudariti nekatere nove programe in jih začeli tudi uresničevati. Vseeno pa se moramo povezovati tudi z drugimi in naša zbornica skupaj z izvršnimi sveti že išče stike z nekaterimi zbornicami v drugih regijah, da bi v manj razvito Pomurje pritegnili združeno delo z razvitih območij.
Za nove programe so potrebna sredstva in v Pomurju so ideje o združevanju akumulacije. Mnenja o načinu združevanja so različna, saj eni pravijo, da je treba najprej sredstva združiti, drugi pa se zavzemajo za združevanje na osnovi interesa. Kaj menite o tem?
KOLOMAN CIGUT: Glede na sedanje kreditiranje je seveda nujno razmišljati o virih sredstev za nove naložbe. Eden od virov so gotovo sredstva za skladnejši regionalni razvoj, drugi vir pa je gotovo združevanje sredstev. Strinjam se, da morajo biti vlaganja predvsem na osnovi interesa, je pa treba ob tem tudi sicer združevati sredstva za razvoj. S takšnim združevanjem bi lahko v okviru posameznih občin nekatere programe lažje in hitreje uresničili, pa naj si bo, da so to domači programi ali programi, ki bi jih prenesli z drugih območij-
Pred zbornico je torej veliko pomembnih in Odgovornih nalog. Jim bomo kos?
KOLOMAN CIGUT: Kot sem že povedal, zbornica v svojem delu ne more in ne sme ostati sama. Le vzajemno lahko vlečemo naprej voz razvoja. Naloge niso lahke, zavore in ovire bodo, vendar če združimo moči, bomo uspeli.
Ludvik Kovač
slabšo udeležbo, oz. nesklepčnost zasedanj?
ČE DINARJE »PRETOPIMO« V DOLARJE
Letno je od 12 do 14 zasedanj vseh treh zborov občinske skupščine, kar pomeni, da znesejo stroški v enem letu približno 15 milijonov (poldrugo staro milijardo) dinarjev. To pa že ni več mačji kašelj, kajti če se vrnemo k omenjenim zveznim podatkom, si lahko sami izračunate vsaj okvirno ceno (ceho!) sestankar-stva v naši državi. In če dinarje »pretopimo« v dolarje, kakšen sklep se nam ponuja? Prav gotovo ta, da bi mogli kaj hitro odplačati naše dolgove tujini v višini vrtoglavih 20 milijard dolarjev. Zveni neverjetno, a prepričajte se (izračunajte po najnovejših tečajnih razlikah!) sami!
Še to: stroški sestankarstva so se od februarja sem, kot vse drugo — po diktatu gospe inflacije in divjega plesa cen — kajpada bistveno povečali in so tako rekoč vse številke vprašljive. Vseeno to dejstva ne spremeni in naj nam bodo v premislek in predvsem smotrnejše ravnanje!
Branko Žunec
VESTNIK, 21. MAJAJ 387
STRAN 5
V soboški Tovarni mlečnega prahu pravijo: LE DOBRA TOVARNA JE LAHKO
POROK ZA SOCIALNO VARNOST REJCEV
IZ SOBOŠKEGA PROJEKTIVNEGA BIROJA
Toplotna zaščita zgradb na pohodu!
Težave, s katerimi se ubada naše gospodarstvo, se kažejo tudi v kmetijstvu. Nesorazmerja med cenami kmetijskih pridelkov in cenami drugih izdelkov se povečujejo v škodo prvih, posledica tega pa je zmanjševanje proizvodnje v kmetijstvu. V najtežjem položaju se je v zadnjih letih znašla živinoreja, nekateri rejci so že zmanjšali obseg reje, če se razmere ne bodo izboljšale, pa jim bodo kaj kmalu sledili še drugi. Ciklus obračanja kapitala v živinoreji, predvsem v govedoreji, je predolg, ob sedanjih kreditnih pogojih, ko tako rekoč ves dohodek požrejo obresti, pa nas nihče ne more prisiliti, da bi delali z izgubo, pravijo rejci.
Ce je tudi v Pomurju na nekaterih področjih kmetijstva proizvodnja že manjša, pa to zdaj še ni pri odkupu mleka. V zadnjih desetih, petnajstih letih se je ta nenehno povečeval in se v tem času celo podvojil. Mleko predstavlja kmetom redni mesečni vir dohodka, in čeprav cene niso bile vedno dovolj spodbudne, je večina rejcev vztrajala. V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, ki prevzema mleko od rejcev v soboški in lendavski občini, pravijo, da se tudi v prvih letošnjih mesecih odkup povečuje. Med 15 odkupnimi območji v Sloveniji, ki so v štirih mesecih odkupila 4 odstotke več mleka kot v enakem lanskem obdobju, so prav v soboški tovarni najbolj povečali odkup, saj je bil ta večji za 6,4 odstotka. V tovarni mlečnega prahu so tako v štirih mesecih odkupili 13,2 milijona litrov mleka, v maju pa bodo dosegli rekord, saj odkupijo dnevno okrog 125 tisoč litrov mleka.
Da tudi r predelavi mleka položaj ni rožnat, potrjuje podatek, da rastejo porabljena sredstva precej hitreje od celotnega prihodka. V Tovarni mlečnega prahu se je v letošnjem prvem četrletju celotni prihodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 90 odstotkov, porabljena sredstva so porasla kar za 107 dohodek pa je bil večji le za 43 odstotkov.
PRILOŽNOST RADENSKE
V Sovjetski zvezi je premalo brezalkoholnih pijač
Prejšnji teden je bila na obisku v naši republiki visoka delegacija iz beloruske sovejetske socialistične republike — šlo je za vladno raven — ki je med drugim prišla tudi v Radence, kjer so bili nekaj časa gostje Radenske, ogledali pa so si Tovarno polnilne opreme in boračevsko polnilnico. Pogovore sta vodila predsednik beloruske vlade, Mihail Vasiljevič Kovalov, in generalni konzul Sovjetske zveze v Zagrebu, Viktor I. Heskubo. Ugledne goste je sprejel direktor Radenske, Herbert Šefer, v pogovorih pa»je sodeloval tudi direktor razvoja, Andrej Frankež. Navzoč je bil še predstavnik Kovinotehne, s pomočjo katere v bistvu potekajo
pogovori.
Radenska je že pred omenjenim obiskom vzpostavila stike z zavodom za polnjenje brezalkoholnih pijač v Minsku. Obstajajo možnosti, da sovjetskim partnerjem prodajo celotno polnilno linijo, pa ne le to. Pogajajo se tudi o možnostih prodajg polnilne tehnologije, pa tudi blagovnih znamk, za Radenski pijači stil in swing. Doslej so omenjali tri okuse — oranža, grenivka in eksotik — dodali pa naj bi še brezalkoholne pijače na osnovi sadja, ki ga gojijo tudi v Belorusiji, na primer jabolk.
Vodja sovjetske delegacije je zagotovil, da je ponudba Radenske zanje resnično atraktivna, saj si v SZ tačas prizadevajo za občutno povečano proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Posebej še
Tako velik odkup pa jim povzroča težave v predelavi, saj so zmogljivosti prezasedene in v treh izmenah lahko predelajo le 119 tisoč litrov mleka. Presežke konzumnega mleka oddajo zdaj v Banjaluko, vendar je njihov cilj, da bi čim več mleka predelali doma. Kot kaže, bodo ta cilj dosegli že letos, saj so lansko jesen začeli razširjati predelovalne zmogljivosti. Prva etapa, ki zaje
Na območju Tovarne mlečnega prahu pretežni del mleka odkupijo od manjših rejcev, saj je v soboški in lendavski občini le 109 večjih tržno usmerjenih kmetij, ki oddajo mesečno skupaj okrog 250 tisoč litrov maka. Te posebej nagrajujejo tudi za kakovost, za kar so jim v prvih štirih mesecih doplačali 11.2 milijo na dinarjev. Žal pa je po letu 1982 odkupna cena mleka zdaj najslabša, saj se je od lanskega avgusta povečala le za 15 odstotkov. Kljub teran pa predstavlja mleko pomemben vir dohodka za rejce, saj dobijo mesečno zanj okrog 400 milijonov dinarjev.
ma gradnjo objekta, se bliža h koncu, saj je 80 odstotkov gradbenih del že končanih, prav tako je vgrajen že tudi del opreme, hkrati pa poteka že tudi druga etapa saj so kupili naprave za evaporacijo in računajo, da bodo do konca julija dobili vso potrebno opremo za obe etapi. Oktobra naj bi končali tehnološke inštalacije, v začetku novembra pa bo, če bo šlo vse po načrtih, stekla poskusna proizvodnja.
Zaradi prezasedenosti predelovalnih zmogljivosti letos v Tovarni mlečnega prahu niso izdelali niti kilogram hrane za dojenčke, ko bo nova naložba končana, pa bodo paleto svojih izdelkov še razširili. Poleg večjih količin otroške hrane bodo izdelovali še hrano za športnike, s sprostitvijo sedanjih predelovalnih zmogljivosti pa se bodo po-
zdaj, ko so prenehali izdelovati močne žgane pijače. Vendar pa sovjetskim gostom ne gre zgolj za nakup ene ali dveh polnilnih linij, pač pa jih zanima celotna tehnologija. To z drugimi besedami pomeni, seveda ob predvidevanju, da se bodo pogovori uspešno končali, da ima Radenska lepo priložnost za prodajo (tudi) lastne pameti. Seveda moramo pri tem omeniti, da ne gre za enostranski posel, pač pa za nakup oziroma prodajo z obeh strani. Kot kaže zdaj, naj bi vrednost izmenjave dosegla 4 milijone dolarjev. Sodeč po srečanju v Radencih, posebnih ovir za sodelovanje tako na eni kot na drugi strani ni, kar gotovo pomeni veliko korist, seveda predvsem poslovno.	Bojan Peček
večale tudi možnosti za predelavo jajc in izdelavo čajev. Seveda razmišljajo tudi o odpravi ozkega grla.pri izdelovanju mesla, saj je sedanja tehnološka oprema za to proizvodnjo stara že 15 let: Na tržišču je v zadnjem času vse večje povpraševanje po manjših enotah pakiranega masla, zato so načrtovali nakup stroja za pakiranje 15- do 20-gramskih enot. Žal je to zaenkrat le želja, saj so
pred kratkim dobili ponudbo iz uvoza, vrednost stroja pa je 450 tisoč nemških mark. Če k tej ceni prištejejo še carinske in druge dajatve, jih bo stal okrog 220 milijonov dinarjev, lastnih sredstev za to pa nimajo. Če so se namreč še pred leti v Tovarni mlečnega prahu ponašali z visoko akumu-, lacijo in so v razvoj vlagali prete-žno lastna sredstva, se zdaj skladi vse bolj praznijo. Čeprav se je s 1. marcem povečala odkupna cena mleka za 15 odstotkov, so morali znižati cene svojih izdelkov na decembrsko raven, s tem pa mesečno izgubijo okrog 15 milijonov dinarjev. Če se bodo uresničile nekatere napovedi, se bo ta izpad še povečal in v soboški tovarni so izračunali, da bodo mesečno izgubili okrog 65 milijonov dinarjev.
Le akumulativna tovarna je lahko porok za zagotavljanje socialne varnosti rejcev, pravijo v Tovarni mlečnega prahu, žal pa se tega dovolj ne zavedajo tisti, ki odločajo o pogojih gospod-darjenja in odločitve sprejemajo.
Ludvik Kovač
VEČ LJUDI VEČ VE
Da bi imeli v občini, kot je Lendava (še vedno manj razvita), množico raziskovalnih organizacij z obsežnim področjem dela, tega si najbrž nihče ne domišlja. To pa seveda ne pomeni, da se morajo v tej družbenopolitični skupnosti sprijazniti s tem, kar imajo. Zdaj se namreč z razvojno-razi-skovalno dejavnostjo v večjem obsegu ukvarjajo le v dveh tozdih, in sicer v Naftini temeljni organizaciji združenega dela Raziskave in proizvodnja nafte in plina ter v Varstroju, kjer imajo posebno raziskovalno enoto. V ostalih tozdih pa poteka raziskovalno delo — kolikor ga pač je — v okviru razvojnih služb oziroma oddelkov, precejkrat pa si glavo razbija samo kak zanesen posameznik. Za to občino je tudi značilno, da ima veliko tozdov oziroma obratov, ki imajo sedež na zunajpomur-skih območjih, zato so razvojne službe centralizirane in če-sto ne sledijo dovolj zahtevam tržišča: v proizvodnji so bolj na tekočem z informacijami o tem, kaj trg zahteva — zato ni čudno, da se delavci iz tozdov često pritožujejo čez take strokovnjake, ki da jih morajo samo drago plačevati, od sebe pa dajo premalo oziroma vsaj v tozdih, ki so oddaljeni od sedeža matičnega podjetja, ni vselej čutiti njihovega dela. No, resnici na ljubo pa je treba povedati, da prej zapisana trditev ne drži za prav vse strokovnjake oziroma delavce v skupnih službah, ki vključujejo tudi raziskovalce in »razvojnike«. Ker tozdi z lendavskega območja hočejo hitreje napredovati, dajati na tržišče nove in izpopolnjene izdelke... se v večini temeljnih organizacij zdaj navdušujejo za ustanovitev lastnih raziskovalno-razvoj-nih služb. To dejavnost vse bolj osvajajo v Varstroju, v Primatovem tozdu Skladiščna oprema, pa v Elektrokontakto-vi temeljni organizaciji združenega dela Elektromaterial in še kje. Seveda pa bo lendavsko združeno delo še naprej potrebovalo tudi pamet od drugod. Že zdaj v svoje raziskovalne
Da je projektantski poklic po svoje lahko dokaj zanimiv, smo se lahko na lastne oči prepričali ob nedavnem obisku v delovnih prostorih Projektivnega biroja v Murski Soboti. Tik ob kinodvorani Park v ulici Štefana Kovača imajo lepo urejene sobe, v katerih sta navadno po dva oziroma trije strokovnjaki. Številne risalne mize, projekti in drugo gradivo dajejo vtis o precej razmah-njeni dejavnosti, čeprav so se zaradi težavnosti pridobivanja poslov projektanti v zadnjem obdobju znašli v težavnem položaju. Spričo kadrovske sestave soboškega projektivnega biroja, kjer je zaposlenih 38 odstotkov delavcev z visokošolsko izbraz-bo, 15 odstotkov z višješolsko in 35 odstotkov s srednješolsko izobrazbo, je razumljivo, da se ukvarjajo z najbolj zahtevnimi deli v panogi projektiranja.
OSTREJŠI UKREPI OD LETA 1980
V Projektivnem biroju smo se tokrat oglasili predvsem zato, da zvemo nekaj več o toplotni zaščiti stanovanjskih zgradb, ki postaja vse aktualnejša. To sta nam v pogovoru potrdila tudi dva projektanta, diplomirani inženir gradbeništva Tomislav Pirling in gradbeni tehnik Ciril Fras. »K temu razmišljanju nas je privedla svetovna kriza in vedno dražja energija ter nove tehnologije, zlasti pa gradnja na potresnem območju, s čimer je povezana vedno večja uporaba betona tudi v visokih zgradbah. O pomenu toplotne zaščite stanovanj govorijo tudi vse ostrejši kriteriji v Jugoslaviji, ki v mnogočem izboljšujejo toplotno izolacijo konstrukcij, predvsem pa obodnih konstrukcij zgradb. Pri nas so uvedeni ostrejši ukrepi leta 1980,« nam je pojasnil Ciril Fras.
Seveda nas je zanimalo, kako je s predpisi to konkretno urejeno v praksi, »Po JUS-u so razdeljeni na tri dele. Prva je metoda proračuna koeficienta toplote k.
projekte (tehnologija, prodaja) vključujejo znanstvene inštitucije od drugod. Ob vseh teh prizadevanjih za osvojitev novih znanj in rešitev tehnoloških problemov pa ne bo odveč opozoriti tudi na informiranje, da se ne bi zgodilo, kar se sicer večkrat pripeti: posamezniki ali skupine (pa ne le v Lendavi) raziskujejo in odkrivajo to, kar je že pojasnjeno in je že na tržišču. Povsem nekaj drugega pa so tehnične izboljšave. Tu pa smo že pri množični inventi
V VARSTROJU — V lendavskem Varstroju imajo posebno (poklicno) raziskovalno enoto, dokaj razvita pa je tudi množična inovativna dejavnost, kar je gotovo tudi posledica dejstva, da imajo enega delavca, ki bdi nad njo. Na posnetku prizor iz proizvodnje v tovarni varilnih aparatov.
vni dejavnosti, v kateri naj bi sodelovalo kar največ zaposlenih. Pred kratkim je posebna delovna skupina obiskala večje število organizacij združenega dela, pri tem pa ugotovila, da dosežkov ne manjka. Dokaz za to so tudi prijave inovacij v zadnjih sedmih letih: 1980: 1, 1981: 2, 1982: 9, 1983: 23, 1984: 21, 1985: 17, 1986: 16.
Občinska raziskovalna skupnost je tudi za letošnje leto zagotovila določena sredstva za nagrade novatorjem. Vključilo naj bi se kar največ delavcev in strokovnjakov. Doslej so novosti prijavljali pretežno iz Nafte, Varstroja, Primata in Elektro-kontakta, pa se tako postavlja vprašanje, kaj počno delavci, tu mislimo na prav vse zaposle-
Ta nam pove, kolikšna je izguba v kvadratnem metru zidu oziroma gradbenem materialu. Na ta način lahko izračunamo izkoristek centralne kurjave. V drugem primeru gre za pojav difuzne vodne pare v zgradbah, ki nastane zaradi nepravilne uporabe toplotne zaščite. Tretji sklop predpisov pa govori o toplotni stabilnosti, ki pove, kako je zid odporen na določene temperaturne spremembe. V tej zvezi moram omeniti tri podnebne cone, na katere je razdeljena naša država. Pomurje sodi v tretjo, ki je precej neugodna zaradi velikih temperaturnih razponov,« pravi Tomislav Pirling.
BREZ TOPLOTNE ZAŠČITE STANOVANJ NE GRE— Tako poudarjata strokovnjaka Projektivnega biroja iz Murske Sobote, projektanta Tomislav Pirling (na fotografiji desno) in Ciril Fras.
Ob teh nazornih pojasnilih ni težko razumeti, zakaj se na gradbenih elementih pojavlja vlaga. Ta nastane zaradi nepravilne toplotne zaščite. Vemo, da vsak zrak vsebuje določeno količino vlage; zato govorimo o relativni vlagi. Pri tem toplejši zrak v večji meri vsrkava vodne hlape kot
ne, v drugih organizacijah. So tako zaposleni s tekočim delom, da ne utegnejo pomisliti na nobeno tehnično izboljšavo, ali niso strokovno podkovani, ali pa izboljšave sicer ugotovijo, tudi uresničijo, vendar jih ne prijavijo, ker se boje, da bi jim bil kdo (tudi takih ne manjka) nevoščljiv, ko bi dobili ob moralnem priznanju (diploma) tudi denarno nagrado.
Lendava je odprta družbenopolitična skupnost. Na njenem območju je množica tozdov, katerih mati-
čna podjetja so zunaj meja občine. Zavedajo se, da brez znanja in osvajanja novih izdelkov ne bo napredka. Za to pa so potrebne ambiciozne razvojne službe in tudi posamezniki naj bi videli še kaj več, kot pa je to opisano v njihovem opisu del in nalog. Občinska raziskovalna skupnost je poslala združenemu delu poseben apel (klic), naj poskrbi za ustrezno organiziranost raziskovalnih oziroma razvojnih . služb, množično inovativno dejavnost, pa naj bi pospešili tudi delavci v posameznih tozdih, ki naj bi posebej bdeli, da bodo ideje, ki jih dajo posamezniki, uresničene v praksi. V Lendavi pa več pričakujejo tudi od medobčinske gospodarske zbornice, v okviru katere naj bi v Pomurju uskladili program raziskav. Dejstvo je namreč, da se te včasih tudi podvajajo, da morajo občinske raziskovalne skupnosti (pa ne samo one) često financirati tudi raziskovalne naloge, ki jim jih kdo vsili.
Š. Sobočan
hladnejši. Tako laže razumemo nastajanje ledu na zunanjih straneh zidu zgradb, kar povzroča gospodarsko škodo. Če pa se vlaga pojavi na notranji strani zgradb, potem velikokrat nastane plesen. Ne gre pa prezreti tudi fizioloških vplivov izoliranosti hiš na počutje ljudi! Če je namreč razlika v temperaturi med prostorom in zidom več kot tri stopinje, dobimo neprijeten občutek. Eden od fizioloških pojavov je tudi relativna vlaga, ki je optimalna pri približno 50 ali 60 odstotkih. Če je nižja, pride do okvar dihalnih organov oziroma pozimi do prehladov. To si vsekakor velja zapomniti!
BOLJŠA IZOLIRANOST BLOKOV OD ZASEBNIH HIŠ
Marsikoga bo verjetno zanimalo, kako je s stanjem izoliranosti hiš v Pomurju. Na prvi pogled bi dejali, da ne najboljše. In res je tako! »Še pred leti se lastniki zasebnih hiš niso posebej ozirali na predpise o toplotni zaščiti stanovanj. Vzrok je bil verjetno v visoki ceni kvadratnega metra stanovanjske površine in relativno ceneni kurjavi. Pri blokih je to stanje nekoliko boljše, ker so zgradbe izolirane po predpisih že od leta 1970. Vedeti je treba, da bodo imeli manjšo izgubo toplotne energije tisti objekti, kjer je manjša tlorisna površina in večja koristna površina. To pomeni, da imajo večnadstropni objekti manjše izgube, saj je znano, da se proti strehi oziroma podstrešju izgubi okrog 20 odstotkov toplotne energije, z zračenjem 15 odstotkov, skozi okna, zidovi in proti kleti pa vsakokrat po 20 odstotkov,« nam je povedal Ciril Fras.
— In kateri toplotno-izolacij-ski materiali so na trgu in kako se uporabljajo, je bilo naslednje vprašanje. Tomislav Pirling nam je prijazno odgovoril takole: »Moram reči, da so se novi materiali zadnje čase zelo razvili. Pri nas se uporabljajo zlasti fasade demit ali omet perlit na zunanji strani zidu, medtem ko za notranje strani priporočam novo-term in leseno oblogo s folijo, s čimer se bo bistveno povečal koeficient toplote, odpravili pa bomo tudi vlago. Omenil bi tudi razne steklene volne, stiropore in toplotno-izolacijske omete. Vse zasebne hiše po vaseh in tudi starejše zgradbe v Murski Soboti so grajene običajno z modularno opeko debeline 29 centimetrov, kar je v nasprotju s predpisi. Zato priporočam, da na zunanji strani nalepijo demit. Gre za stiropor in ustrezno fasado ter nov omet, predvsem omet perlit, debeline 4 do 5 centimetrov. Najmanj stroškov pa bo seveda z izolacijo notranje strani zidu.«
Zvedeli smo še marsikaj zanimivega. Tudi o tem, da je s pravilno izbiro izolacijskega materiala možno v precejšnji meri prihraniti uporabo opeke, betona in lesa, ki so precej dragi. S tem se namreč, lahko zmanjšajo stroški za ogrevanje in inštalacijo, pa tudi na manjše onesnaževanje okolja ne bi smeli pozabiti. Vse to pa vam v Projektivnem biroju v Murski Soboti kaj hitro izračunajo ob pomoči računalnikov. Tudi v kolektivu je sodobna tehnologija, brez katere si ne moremo zamišljati nadaljnjega razvoja, na hitrem pohodu.
Milan JERŠE
STRAN 6
VESTNIK, 21. MAJA 1087
kmetijska panorama
Letos v Pomurju
60 let organiziranega rejskega dela
Pomurski živinorejci se bodo letos spomnili dveh pomembnih jubilejev, 60-letnice ustanovitve prvega selekcijskega društva in s tem organiziranega selekcijskega dela pri vzreji goveda lisaste pasme ter 35 let umetnega osemenjevanja. Obdobje med obema vojnama v je v Pomurju pomembno zaradi intenzivnega selekcijskega dela, saj je bila družba zainteresirana za razvoj živinoreje, ta pa je ponujala tudi možnosti za hitrejši razvoj tega nerazvitega območja.
Miha Šoštarič iz Veržeja, prvi kontrolor in nadkontrolor za Pomurje.
Začetki selekcijskega dela segajo v leto 1927, ko so se na območju Turnišča in okolice začele priprave za ustanovitev selekcijskega društva, že naslednje leto pa je bilo v Nedelici ustanovljeno prvo takšno društvo. Leta' 1929 je bila v Nedelici prva raz-
Selekcija in razmnoževanje z roko v roki
Za intenzivno živinorejo je ob selekciji pomembno tudi razmnoževanje. Ker je bilo po osvoboditvi 70 odstotkov živali v Pomurju okuženih, bolezen pa so prenašali biki, so leta 1952 tudi na tem območju začeli z umetnim osemenjevanjem krav. S tem delom je v Pomurju prvi začel Janko Močnik, ki je prišel iz Ljubljane, od tam pa so dobivali tudi seme. Še isto leto so začeli v Murski Soboti z ustanavljanjem
V Pomurju je zdaj blizu 40 tisoč plemenic, od teh pa jih je v umetno osemenjevanje vključenih okrog 35 tisoč. Največ so jih umetno osemenili leta 1983, kar 38.157, v letu 1977pa že tudi 38.133.
osemenjevalnega središča, v katerem so imeli takrat tri bike, prva krava pa je bila v Pomurju umetno osemenjena 28. aprila 1952. V tem letu so orpavili 618 osemenitev, nato pa se je to delo močno razmahnilo, saj je bilo leta 1955 umetno osemenjenih že 7.418 živali, v letu 1960 že 31.613, zdaj pa opravijo letno že okrog 35 tisoč osemenitev. V umetno osemenjevanje je tako
stava plemenske živine, 129 članov tega društva pa je na njej razstavilo 103 plemenske živali.
Takrat se sicer še niso mogli pohvaliti z izjemnimi dosežki, saj je bila povprečna mlečnost razstavljenih krav 1.808 litrov mleka, so pa že takrat vlagali posebne napore v oplemenjevanje pasme.
Na štajerskem delu se je čutil predvsem vpliv avstrijskega tipa goveda, v Prekmurju pa vpliv madžarskega tipa, do leta 1935 pa je bilo tako rekoč že celotno Pomurje zajeto v kontrolo proizvodnosti. Selekcijska društva, ki so leta 1935 delovala že v 29 krajih, so štela 1.423 članov, ti pa so imeli 2.112 rodovniških krav. Tega leta so v Murski Soboti pripravili tudi prvo jugoslovansko razstavo lisastega goveda, na kateri so prikazali rezultate rejskega dela. Poleg oplemenjevanja pasme, saj so društva uvažala bike iz Švice, so intenzivno delali tudi pri pridelovanju krme, iz banovinskih sredstev pa so vsi rejci dobivali tudi premije za plemenske živali.
Med zadnjo vojno je selekcijsko delo v Prekmurju nekoliko zastalo, močan razmah pa je doživelo v Prlekiji, ki je imela ves čas tesno zvezo z rejskim cen
V teh 60 letih je rejsko delo v Pomurju doživljalo številne vzpone in padce, predvsem nekaterim posameznikom pa gre zahvala, da to delo nikoli ni povsem zamrlo. Med zaslužnimi za razvoj selekcijskega dela v strokovni službi moramo omeniti Ericha Eiselta, Jožeta Samca, Lipovca, Jožeta Ferčeja, Tiborja Titana, Gregorja Jaklja, Franca Zadravca in Milana Erjavca, v kontrolni službi Miho Šoštariča iz Veržeja, Štefana Nemca iz Turnišča in Ludvika Stranjšaka iz Veržeja, za razvoj tega področja pa so prav tako zaslužni nekateri vplivni kmetje.
zajetih 85 odstotkov vseh pleme-nic.
S prehodom na umetno osemenjevanje so v Pomurju povsem odpravili kužne bolezni, saj je bilo pred prehodom na takšen način osemenjevanja v Pomurju 360 bikov za naravni pripust, zdaj jih je le 7, v osemenjevalnem središču pa imajo za potrebe umetnega osemenjevanja 28 bikov.
Selekcijsko in reprodukcijsko delo je bilo ves čas tesno povezano, rezultati pa se kažejo predvsem v prireji. Povečal se je prirast mesa, narasla pa je tudi mlečnost, saj znaša ta v kontroli A okrog 3.700 litrov na kravo, veliko pa je že tudi rejcev, ki dosegajo hlevsko povprečje pet in tudi šest tisoč litrov mleka na kravo.
V prvih letih uvajanja umetnega osemenjevanja je bilo potreb-
Najboljši plemenski biki, ki so jih razstavili na plemenskem sejmu 5. maja 1955 v Murski Soboti.
trom v Feldbachu. Sicer pa je za celotno Pomurje značilno, da selekcijsko delo tu nikoli ni povsem zamrlo, čeprav je po osvoboditvi razvoj nekoliko zastal. Leta 1953 je bilo vključenih v kontrolo proizvodnosti le nekaj čez tisoč krav, leta 1957 okrog 2 tisoč, prelomnico pa pomeni leto 1963, ko je bila v Murski Soboti ustanovljena prva vzrejna postaja za lisasto pasmo v Jugoslaviji. Na tej postaji so imeli takrat 33 bikov, prenehali so z uvozom semena in prešli na lastno selekci
no veliko entuziazma in tudi naporov, saj je osemenjevalec potoval po terenu s kolesom, pa tudi nekaj odpora je bilo v začetku med posameznimi rejci. Zato velja med posebej zaslužnimi za razvoj te službe v teh 35 letih posebej omeniti Janka Močnika, Iva Homna, Marjana Pavšiča, Alfreda Trenca in Janeza Pucka.
L. Kovač
Dograditev in posodobitev
V Zivinorejsko-veterinarskcm zavodu za Pomurje so lani začeli z rekonstrukcijo osemenjevalnega centra, pri katerem bodo dogradili nov objekt in posodobili laboratorij za potrebe umetnega osemenjevanja. To jih zavezuje novi zakon o zdravstvenem varstvu živali, vrednost celotne naložbe pa je 125 milijonov dinarjev. Vsa dela so v glavnem že končana, zatika pa se pri opremi za laboratorij, ki jo morajo uvoziti.
Pomurski živinorejsko-veterinarski zavod je najmočnejši tovrstni zavod v Sloveniji, bil pa je tudi prvi, ki se je združil v okviru agroindustrijskega sistema in deluje v okviru sozda ABC Pomurka.
Danes zaposluje že 93 delavcev, od tega jih je 28 z višješolsko in visokošolsko izobrazbo, sčasoma pa naj bi še bolj prerasel v razvojno in raziskovalno inštitucijo za področje kmetijstva.
L. K.
jo. Leta 1975 je bilo v kontrolo proizvodnosti vključenih že blizu 4 tisoč krav, leta 1981 so odprli novo vzrejno postajo s 100 biki, danes pa je v kontrolo proizvodnosti vključenih že 32 odstotkov vseh pomurskih krav.
V Murski Soboti je bila ustanovljena tudi prva progenotestna postaja za meso, saj so si ob večjih količinah mleka zastavili za cilj tudi več mesa in v zadnjih 30 letih se je povprečna teža 16 mesecev starih bikov dvignila kar za 100 kilogramov. Rejci in strokovna služba so ves čas dobro sodelovali, zato rezultati ne izostajajo, odlika Pomurja pa je tudi v visoki rejski zavesti, zato jim je v najbolj kriznih časih za živinorejo uspelo ohraniti najbolj kakovostno osnovno plemensko čredo. Več kot 19 tisoč plemenskih živali, ki so jih pomurski rejci po vojni prodali v vse konce Jugoslavije in tudi v tujino, potrjuje visoko kakovost, ta pa zagotavlja rejcem, da tudi v prihodnje s prodajo ne bo težav. Zdaj jih let
no prodajo od 1.200 do 1.700, v letu 1985 so prvič izvozili 805 plemenskih živali, okrog 500 pa jih bodo izvozili tudi letos. Žal je 60-letnica organiziranega selekcijskega dela v Pomurju hkrati z najtežjim položajem v živinoreji, zato je tudi upravičena bojazen rejcev in strokovne službe, da bodo rejski cilji ogroženi.
Ludvik Kovač
Bolezni na vinski trti
V naslednjih nadaljevanjih se bomo skušali seznaniti z najpogostejšimi boleznimi, ki se pojavljajo na vinski trti. Podrobneje bomo spoznali naslednje glivične bolezni vinske trte: rdeči listni ožig, pepelasto plesen (oi-dij),peronosporo, sivo grozdno plesen (botrytis).
RDEČI LISTNI OŽIG
je glivična bolezen, ki se že od nekdaj pojavlja na evropski vinski trti (že pred letom 1850), medtem ko sta peronospora in oidij bila prinesena od drugod
(iz Amerike z direktono rodnimi hibridi — samorodnicami v letih od 1850-1885).
Rdeči listni ožig ni tako razširjena in pogosta bolezen kot/ peronospora, vendar ko se pojavi v vinogradu, nam v nekaterih letih lahko naredi veliko škodo (vinograd nam dobesedno »ožge«). Pojavlja se predvsem tam, kjer so vinogradi posajeni na lahkih plitkih peščenih ali lapornatih tleh.
Bolezenski znaki:
V drugi polovici maja ali v začetku junija se pojavijo na spodnjih listih belih sort vinske trte rumeno-rjave, a pri rdečih sortah rdečkaste pege z rumenim robom. Ob močnem napadu se lahko celi listi posušijo in odpadejo. Začetne znake bolezni lahko zamenjamo s perono-sporo, kjer se prav tako poka-žejp na listih rumeni madeži. Razlika je le v tem, da se pri peronospori kasneje, če so ugodne razmere, na spodnji strani lista pojavi bela prevleka, medtem ko pri ožigu ne pride do tega. Rdeči listni ožig pa se nam tudi časovno pojavi prej kot peronospora.
Biologija (način življenja) glivice, ki povzroča rdeči listni ožig: Rdeči listni ožig povzroča glivica Pseudopezziza tracheip-hila, ki prezimi v odpadlem listju (podobno kot peronospo
ra), v katerem se potem glivica razvija naprej, prerašča tkivo listje vse do pomladi, ko se ob rebrih formirajo mnogoštevilna plodišča, ki so ovalne oblike in so z dobrim očesom tudi vidna kot svetle vodne pikice. Dozorevanje teh plodišč je mogoče samo pri visoki in trajni vlagi ter temperaturi večji od 10° C. Do okužbe pride ponavadi, ko ima vinska trta 4—5 listov in je bilo nekaj časa deževno vreme, zatem pa nastopi toplo in suho vreme. Do okužb lahko pride še v juniju in juliju, vendar je glavna okužba že v maju, ko je tudi edini rok za zatiranje te bolezni.
Preprečevanje bolezni in zatiranja:
Ker se bolezen neredno pojavlja, se pri preprečevanju bolezni s kemičnimi pripravki ravnamo predvsem po prejšnjem letu. Če smo imeli problem z ožigom, je velika verjetnost, da se nam pojavi tudi letos. Rdeči listni ožig prepreču-jemo že preden pride do okužbe (preventivno škropljenje), in sicer v času, ko so mladice dolge 8—10 cm. Kadar smo ta rok zamudili, ne pomaga nobeno škropljenje več. Od pripravkov bi uporabili enega od naslednjih fungicidov: dithane M-45 (0,2%konc.), antracol (0,2 %), folpet (0,2 %), antracol combi (0,2 %) in tudi drugi fungicidi, ki delujejo na peronosporo. Od preventivnih ukrepov se priporoča jeseni čimbolj zaorati ali zakopati listje ali ga celo po-grabljati iz vinograda in bližnje okolice; isto velja za samorodnice (šmarnico in druge). Spomladi prej poškropimo vinograd, kot orjemo ali kopljemo.
Na lahkih tleh pa se priporoča, da se tla dovolj oskrbijo s humusom (hlevski gnoj, zeleni podor); takrat se tudi zmanjša pojav in potencial rdečega listnega ožiga (predvsem zaradi tega, ker zvečamo prevodnost tal za vodo). Vse te ukrepe si lahko privoščijo le vinogradniki z manjšimi površinami pod vinogradom, s temi deli zmanjšamo tudi možnost okužbe vinske trte s peronosporo.
Prihodnjič več o pepelasti plesni in nadaljnji aktivnosti društva vinogradnikov prekmurskih goric Goričko.
E. Novak, dipl. inž. agr.
Štefan Horvat inž.
Za varno delo s sredstvi za varstvo rastlin
5.	KAKO UPORABLJAMO SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN?
Uporabljati jih moramo poleg spredaj navedenih dejstev še gospodarno. Strokovna raba sredstev za varstvo rastlin je ist 8OSPZadpravUnoarabo moramo imeti ustrezne škropilnike ki so ustrezno opremljeni in ustrezno preskušeni. Predvsem je vaz , p JI ne škropimo z nizkim pritiskom zaradi preprečitve z J E va na sosednje rastline To je predvsem važno na ™s'h majhnih površinah. Uporabiti se morajo šobe ustrezne ^be ki morajo biti tudi pravilno vzdrževane. Podrobnejša	.	:
deva tehničnega vzdrževanja škropilnikov in tehni P j J •
6.	LASTNOSTI SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN lahk^t*^^
STRUPENIH SREDSTEV za varstvo rastlin NI. Zato skušajmo spo znati^mva	"«e last-
nosti, npr.: DELTAMETRIN (CIS DJr.(,ciRFNZALDEHIDNI K LO RO PRO P A N K A R BO KS I LAT FE NO KS 1 BE N ZA Uj h h ID NI CIANHIDRIN) je dotikalni in želodčm strup *’^,8 g delo. vanja v zelo majhmh kohčmahMmaze g	škodljivcem,
vanje. Spada med ZELO NEVA^ .= ?	nj. jn
trgovskoime tega prepara’ta je DECIS EC - 25,uporablja se v kon-Cent zg S poskušajmo po vrsti’ pojasniti spredaj navedene pojme:
f) DELTAMETRIN jPe ime aktivne snovi v sredstvu, ki se v praksi imenuje DECIS EC 25.
b)	Dolgi naziv v oklepaju je kemična sestava sredstva DECIS EC 25.
c)	LD.oje srednja smrtna (letalna) doza, pri kateri pogine 50 % poskusnih živali, navadno podgan, na katerih se preiskuša največ strupov. ČIM VIŠJA JE VREDNOST LD,», TEM NIŽJA JE STRUPENOST, IN NAROBE, ČIM NIŽJA JE VREDNOST LDs«, TEM BOLJ JE SREDSTVO STRUPENO.
d)	O = pomeni stopnjo strupenosti sredstva, in sicer:
O = I so najmočnejši strupi, prodajajo se samo organizacijam, ki imajo ustrezno usposobljene strokovnjake. Embalaža nosi beli napis na črni podlagi.
O = II so močni strupi, ki se prodajajo proti ustrezni evidenci koristnikov. Embalaža nosi rdeči napis na beli podlagi.
O = III so strupi, ki se prosto prodajajo. Embalaža nosi črni napis na rumeni podlagi.
O = IV so najmanj strupene snovi, ki se prosto prodajajo. Embalaža nosi modri napis na beli podlagi.
e)	T pomeni tolerance (dopustnost) strupenih snovi v mg/kg (ppm = parts per milion) pridelka, zelenjave, sadja itd.
f)	K je karenca, katera določa ČAS, ki mora preteči od zadnjega škropljenja do uporabe pridelka, ki znaša za naš primer DICIS EC 25:
1.	za paradižnik, kumare, krompir, jabolka, hruške	7 dni
2.	za peso in ostalo sadje in zelenjavo	14 dni
3.	za vinograde	21 dni
4.	za ostale kmetijske pridelke	35 dni
g)	Pri vsakem preparatu je označena formulacija (OBLIKA):
1.	EC pomeni koncentrat za emulzijo (tekoče v tekočem).
2.	SL pomeni vodotopen koncentrat.
3.	SC pomeni koncentrirano suspenzijo (trdno v tekočem).
4.	TK pomeni tekoč koncentrat, ki se uporablja v nerazredčenem stanju.
5.	WP pomeni močljiv prašek za suspenzijo (trdno v tekočem).
6.	SP pomeni topljiv prah (pršivo).
7.	K pomeni sredstvo v kristalni obliki.
8.	Pa so paste.
9.	TPa so tekoče paste.
10.	P so prašiva za zapraševanje
11.	G so granulati oziroma sprimki.
12.	ITD druge, manj pomembne formulacije.
h)	REZIDUI (OSTANKI), REZIDUALNO (NAKNADNO) DELOVANJE označuje čas, v katerem se sredstvo razkroji do stopnje, ko nima več škodljivega delovanja na naslednjo poljščino, žele-, njavo, sadje, grozdje, itd.
7.	KAKO RAVNAMO S SREDSTVI ZA VARNOST RASTLIN?
Že večkrat smo ugotovili, da so vsa sredstva za varstvo rastlin za človeka in živali bolj ali manj škodljiva.
Strupi vstopajo v človeški organizem v glavnem na 3 bistvene načine:
—	skozi usta (per os ali peroralnd).
,	— skozi kožo (oer cuttem ali dermalno).
—	skozi pljuča (per inhalationem ali z inhalacijo).
(nadaljevanje prihodnjič)
VESTNIK, 21. MAJA 1987
STRAN 7
Upravljalec gramoznice v Konjišču bo Komunala
Po ukinitvi Elementa so se tako kot delavci razdelili med dve organizaciji združenega dela tudi objekti in delovna sredstva. Večji del slednjega je pripadlo DO Av-toradgona, tako tudi edina večja gramoznica v Konjišču. Že v ča-
su Elementa je bila gramoznica v velikem neredu, Avtoradgona pa je spoznala, da sploh ni sposobna vzdrževati tega objekta. Zato so na izvršnem svetu SO Gornja Radgona določili novega upra-vljalca. To bo Komunala, ki je
DELAVSKI SVET GP GRADITELJ BELTINCI ponovno razpisuje prosta dela in naloge za — direktorja (za dobo 4 let) POGOJI:
a)	visoka šola ekonomske, gradbene in druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
b)	višja šola ustrezne smeri — s predhodno gradbeno šolo. Prijavo na razpis je potrebno poslati v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Dela in naloge individualnega poslovodnega organa se začnejo opravljati 1. julija 1987.
imela svojo gramoznico že pred 15 leti. Skoda bi bilo namreč opustiti naravni vir bogastva, ki bi z dodatnimi nakupi zemljišča lahko prinesel tudi kaj dobička. Vendar pa slednje — iskanje čim večjega zaslužka — ne sme postati najpomembnejše pri izkoriščanju gramoza. Potrebe občanov radgonske občine po gramozu za urejanje cest in drugo so namreč precejšnje.
Avtoradgona zahteva za »zapuščino«, 3 milijona dinarjev odškodnine. Problem je tudi, kje naj komunalci dobijo potrebno mehanizacijo. Potrebne stroje ima Obrtna zadruga 14. oktober, zato se bodo morali pri izkoriščanju gramoznice nekako povezati z njo.
Bernarda Peček
Nesklepčnost ogroža hišno samoupravo
V Murski Soboti deluje 87 skupnosti stanovalcev, ki imajo izvoljene organe hišne samouprave, kot so hišni sveti, samoupravne kontrole in kurilni odbori v blokih, kjer je centralno ogrevanje. Organi hišne samouprave sicer opravljajo svoje dolžnosti, toda zadnje čase se morajo ukvarjati z vprašanjem sklepčnosti, ker se stanovalci ne udeležujejo tudi večkrat sklicanih sestankov. Marsikje pa so sestanki na meji sklepčnosti. Takšne so izkušnje marsikaterega predsednika hišnega sveta v mestu, kar seveda onemogoča izvedbo volitev novih članov hišnega sveta v stanovanjskem bloku.
Kljub večkratnim poskusom, da bi nekatere stanovalce prepričali o nujnosti vključevanja v organe hišne samouprave, so v teh prizadevanjih le delno uspešni. Pomanjkljivost hišne samouprave, oziroma bolje rečeno udeležbe na sestankih, je v t. i. zakonski praznini. Zakon namreč nikjer ne obvezuje stanovalca za udeležbo na sestanku ali zboru stanovalcev, kar pomeni, da na ta način ni mogoče kaznovati neodgovornega ravnanja stanovalcev.
Zaradi neorganizirane hišne samouprave je v stanovanjskem bloku možno uvesti le prisilno upravo. V takem primeru, ki ga v Murski Soboti še ni, pa se stroški prisilne uprave razdelijo na vse stanovalce. Koliko nezadovoljstva bi bilo šele takrat — si lahko samo mislimo!
Večkrat je slišati tudi pripombe na račun slabega odnosa ne-, katerih stanovalcev pomurskega središča do. gospodarjenja s stanovanjskim objektom in njegovo
okolico. V mislih imamo predvsem vzdrževanje reda v stanovanjskem bloku in zunaj njega, kjer se kaže odnos tako starejših kot mlajših, posebej pa otrok. Uničevanje opleskov v blokih, lomi stekel na skupnih delih stanovanjskega bloka, uničevanje zelenic in otroških gred dovolj zgovorno kaže na neodgovorno obnašanje posameznikov do skupne družbene lastnine. Do nje se obnašajo tako, kot da jim je zaupano v gospodarjenje le stanovanje. Vse dotlej, dokler se ne bo spremenila zavest stanovalcev soboških blokov, ni mogoče pričakovati premikov na tem pomembnem področju uveljavljanja hišne samouprave.
Svet doma oskrbovancev, Rakičan je na svoji seji 29. 4. 1987 sprejel
sklep
o prodaji enoosnega traktorja GORENJE-RAPID v nevoznem stanju, zato se razpisuje dražba, ki bo 25. maja 1987 ob 9. uri v Domu oskrbovancev Rakičan.
Izklicna cena je 250.000 din.
Ogled traktorja je pri Jožetu GABERJU, Veščica 27, p. M. Sobota, vsak dan od 8. do 12. ure, razen sobote.
Kabelska televizija tudi v Lendavi?
KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC MURSKA SOBOTA razpisuje prosta dela in naloge:
— blagajnika v kinu PARK v Murski Soboti za nedoločen čas
Pogoji:
— nepopolna srednja šola
— zaželene so delovne izkušnje na podobnih delih
— poskusno delo 1 mesec
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov:
KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC MURSKA SOBOTA, TRUBARJEV DREVORED 4.
Razpis velja do zasedbe del in nalog.
Očitno so naši občani zelo na tekočem kar zadeva prenos tv signalov, saj je ideja o kabelski televiziji prodrla tudi v lendavsko občino. O pobudi so razpravljali celo že na izvršnem svetu! Imenovali so komisijo, ki bo — v sodelovanju s strokovnjaki Elrada — proučila, kakšne so možnosti. V Lendavi sicer ni težav s sprejemanjem signala slovenske, hrvaške in avstrijske televizije, pač pa na nekaterih območjih Lendavskih Goric in Čentibe ne morejo »uloviti« programa tv Ljubljana, saj to preprečujejo hribi. V Čen-tibi, kjer so najbolj podjetni, imajo menda celo že načrte in predračune, vprašanje pa je, ali se bodo odločili za naložbo, saj zadeva ni poceni. V Turnišču, kjer lahko brez težav spremljajo vse programe pa so zelo navdušeni nad kabelsko televizijo, saj je okrog 100 občanov pripravljenih poseči v žep. No, tu so že malo dalje: radi bi sprejemali satelitske tv programe.
Kabelska televizija da, vendar ... Direktor Gorenja Elrad je pred dnevi ob odprtju nove
NOVO NA TRGU!
M —ZKZ
Mozirje
DE Kooperacija
VZIDANI ŠTEDILNIK NA TRDO GORIVO BOBO
prodajalne Signal izjavil: »Pri razvijanju sistemov za kabelsko televizijo je prišlo v naši republiki do zastoja. Težave niso v tehnologiji, ki jo kar uspešno uvajamo, ampak v neurejeni zakonodaji, ki nikakor ne sledi razvoju tehnike. Občutek imam, da se ne moremo dokončno odločiti, kdo bo nosilec kabelske televizije, saj je v »igri« več organizacij, med njimi tudi RTV in pošta. Precej težav je tudi z dogovarjanjem med republikami, kjer si vnašanje informacij z različnih koncev sveta predstavljajo precej različno. Ce se v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji ne bomo hitro dogovorili, kako in kaj, ter tudi ustrezno zakonsko uredili, bomo pri kabelski televiziji močno zaostali.«
Tako je torej dejansko stanje, želja po kabelski (in satelitski) televiziji pa je veliko.
Š. Sobočan
MURSKA SOBOTA
Kabelska tv že letos?
Kabelska televizija je na pohodu. To dokazujejo tudi v soboški občini, posebno še v Murski Soboti, kjer so se odločili za proučitev možnosti, kako čimprej uvesti kabelsko televizijo. V ta namen so na pobudo iz vseh šestih mestnih krajevnih skupnosti ustanovili inciativni odbor, ki bo približno mesec dni zbiral prijave vseh interesentov. Če bo odziv velik, bodo v pomurskem središču skušali uvesti kabelsko televizijo že letos.
- M. J.
Milan Jerše
UDARNIŠKI KONEC TEDNA
Brez dela ni jela, pa tudi vaško-gasiIškega doma ne! Vsaj tako mislijo v Radoslavcih. Zadnje čase je v tej krajevni skupnosti in vasi precej delovnih akcij, s katerimi krajani varčujejo denar, ki bi ga sicer morali odšteti za opravljeno delo. Tako smo že pisali o lupljenju debel za telefonske drogove, minuli konec tedna pa so se lotili zunanje obdelave vaško-gasilskega doma. Petek, soboto in nedeljo so porabili za ometanje zunanjih zidov te stavbe, v kateri so najrazličnejše prireditve in njihov gasilski dom. Tako so še enkrat izpričali, tokrat z delom, da je horuk pri njih vsakdanja stvar.	D. L.
Zakonca Jožefa in Franc Pučkova iz Nunske Grabe sta pred kratkim praznovala v krogu svojih dragih 50 let skupnega življenja. Zlatoporočno listino in darilo občinske skupščine jima je izročil predsednik občine Ljutomer Matija Sever in zaželel še mnogo srečnih skupnih let.	Tekst in foto:
Marija Tivadar
SREČANJE
NAMESTO ČOPIČA - PRST

Lahko ga vključimo v sleherni prostor sodobne kuhinje.
Različne izvedbe: — štedilnik s pečico
— štedilnik s pečico in z bojierom
— štedilnik za centralno kurjavo s pečico
Vse informacije dobite v razstavno-prodajnem centru Gorenje Nazarje. Telefon (063) 831-936 int. 361.	____
Ernest Tuške iz Lendave si ne domišlja, da je velik likovni umetnik — slikar. Tudi ne trdi, da slika predvsem iz ljubezni do ustvarjanja. Slikarstvo mu vse bolj postaja — poklic!
»Sem slikar samorastnik, torej amater. Na slikah upodabljam svet okrog sebe: vinograde, gozdove, polja, zidanice, stare kmečke hiše, živali... Poskusil sem se tudi v portretiranju, vendar je to zahtevna oblika; več slikarske svobode imam pri motivih iz narave, čeprav si tudi pri teh upodobitvah prizadevam, da so kar najbolj podobne dejanskemu stanju. Tuje pa mi je abstraktno slikarstvo, ne trdim pa, da ni zahtevno, saj je treba imeti velik smisel za barve.«
Tako se je predstavil Ernest Tuške iz Lendave, s katerim smo se pogovarjali v njegovem »ateljeju« — kuhinji! Nikjer nismo videli čopičev, pač pa le na zidu nedokončano sliko, pod njo — na steni — pa nekaj barvnih madežev. Odgovor na miselno tuhtanje je dal slikar: »Pri svojih upodabljanjih ne potrebujem čopiča, saj slikam s prstom — kazalcem desne roke. Pomagam si tudi z nohti. Na ta način imam boljši občutek za posamezne plasti barve oziroma kombinacije.«
— V katerem letnem času pa najpogosteje slikate?
»Predvsem pozimi. Seveda pa v tem letnem času ne slikam le zimskih motivov, ampak tudi podobe iz drugih letnih časov: pomladi, poletja, jeseni. Ker upodabljam domače motive, s katerimi se vsak dan srečujem, so mi tako blizu, da jih lahko skoraj >fotografsko< prenesem na platno. No, poleti pa rad grem na vas in slikam neposredno v naravi.«
So slikarji, ki se težko ločijo od svojih slik. Ernest Tuške, ki od barv živi, je drugačnega mnenja. Pravi, da so (njegove) slike izdelek kot vsak drug, zato nima »zaloge«. Največ njegovih slik
le s slikami, ampak tudi z nagrobnimi spomeniki. Ima namreč obrtno dovoljenje za gra-verstvo. Največ dela je seveda mesec ali dva pred dnevom mrtvih, ko se seli s pokopališča na pokopališče, dela vdolbine za dodatne napise, zlati črke ... In tedaj, ko tega dela zmanjka, ga spet zvabi čopič, oprostite: prst,
Ernest Ttiške iz Lendave slika s — prstom!
Foto: Š. S.
pokupijo gostje hotelov v Čakovcu, Lendavi in Moravskih Toplicah — na teh mestih ima namreč slike stalno na ogled.
Načrti? Morda bo kdo pomislil, da se je že tako skomerciali-ziral, da mu gre pri upodabljanju le za denar. Ne! Prizadeva si tudi za osebnostno rast, zato slik ne »štanca«, ampak je vsaka nekoliko drugačna, četudi gre za enake motive. Vzorniki so mu slikarji »stare nemške šole«.
Ernest Tuške pa nima opravka
barve... Slik namreč hitro zmanjka in treba je narediti nove. Pokupili jih bodo domačini, obiskovalci hotelov iz ožje in širše domovine, marsikatera slika pa poroma celo v svet. Slikar torej, katerega dela so dostopna vsakomur, saj so le malo dražja od tistih, ki jih vsak dan nasilno ponujajo po domovih, lokalih in na tržnicah. Zakaj torej kopije, kdo ve katere, ko pa je mogoče dobiti poceni original?
Š. Sobočan
STRAN 8
VESTNIK, 21. MAJA 1987
kulturna obzorja
Vžigalice brez smodnika
»Bolje vžigalice na jeziku, kot vžigalice na smodniku,« je bilo geslo gledališke skupine kulturnoumetni-škega društva Stefan Kovač pri napovedi dogodka v mestu Murska Sobota v Vestnikovi prilogi kulturni Odsevi pred kulturnim praznikom v februarju. Sele prvi četrtek v maju smo doživeli premiero in v petek reprizo Vžigalic na jeziku na soboškem odru. Smodnika, ki naj bi ga zavohali s prihodom Prometeja in Zevsa na ulico, ni bilo v zraku, prej je v njem obvisela nelagodnost obiskovalcev predstav v grajski dvorani. Očitno niso povsem doumeli videnega, posebej tisti bolj zgodnjih letnic rojstva, ki jim je iz spomina izpuhtela mitološka zgodba o Prometeju, gr. sinu božjem, ki je Zevsu ugrabil, ogenj, da bi ga ponesel ljudem. Za kazen je bil prikovan na skalo, kjer mu je jastreb vedno znova
Skupinski prizor nastopajočih v Vžigalicah na jeziku — predstavi pomlajene gledališke skupine kulturnoumetniškega društva Stefan Kovač.
Foto: Lado Klar
kljuval jetra, ki so se neprestano obnavljala. Prometeju so kasneje pripisovali stvarjenje sveta.
Tragedijo Vklenjeni Prometej je utemeljitelj atiške tragedije Ajshil napisal že pred našim štetjem, v našem pa jo je aktualiziral avtor novele Slabo vklenjeni Prometej Andre Gide, francoski pisatelj, ki ga je »angažiral« Feri Lainšček. Uspelo mu je predvsem zaobiti zgodbo in razmiš-Ijujočega gledalca prepustiti samemu sebi ter svojim interpretacijam. Predstava je izjemno hermetična in to je gotovo poglavitni razlog, da na odmev širše publike ni naletela. Možnosti, da bi uspela drugod, pa tudi nima, ker si je ni ogleda! nobeden od selektorjev, ki so letos že določili, katera predstava se bo uvrstila na kakšno od republiških ali zveznih srečanj ljubiteljev gledališča.
Nanje pa gotovo sodi, kajti treba je priznati, da je njena režija brezhibna in da je mladim interpretom uspelo
IVAN MUJDRICA IZ GANČAN
Knjiga mu je vsakdan
Mnogi bi se spomnili kup lepih besed o knjigi, ki so nas jih naučili v hišah učenosti, tisti pa, ki so še v šolskih klopeh, bi jih stresli kar iz rokava. Po dolgotrajnem vcepljanju bi tudi pričakovali, da se bo povedano še bolj vsadilo v naša dejanja, vendar pa je tako, da si 'človek v naglici življenja, boja za obstoj ali pridobitništvo bolj poredko najde čas za prebiranje pisane besede.
Izjema potrjuje pravilo. Pa naj bo izjema ali posebnost štiriinšest-desetletni Ivan Mujdrica iz Gan-čan, ki že več kot pol stoletja živi s knjigo in si jo vzame v roke skoraj vsak dan. Pa ne zato, da bi postal »učen«, pač pa jo prebere, ker rad bere in mu je v zadovoljstvo.
Tudi tisto nedeljo smo ga našli v knjižnici v Gančanih, kjer imajo knjige, izposojene iz soboške knjižnice. Je namreč eden tistih, ki jo redno obiskuje. Tokrat sije izbral dve, po straneh merjeno kar zajetni knjigi. »Za dva tedna bo dovolj,« pravi, »saj se je začelo delo na polju.«
Ivan je rad prebiral, ko je komaj dobro spoznal skrivnost pisanja. »Že v osnovni šoli sem rad či-tal. Najprejsem hodil v knjižnico v Beltince. Citat pa sem skrivoma, saj oča niso smeli videti, ker je bila drugače >nevola<. Pod knjigo za učenje sem imel knjigo za čitanje in hitro menjal, ko sem bil sam. Spominjam se, da sem takrat čital knjige, ki jih je spisal Sienkiewicz, Potop, Z ognjem in mečem. Spomnim se tudi knjige Zadnji dan Jeruzalema, ki sem si jo sposodil od šolskega upravitelja, ko smo imeli osnovno šolo še v Gančanih.«
Prebral je že ogromno knjig, saj se vseh sploh ne spomni. »Ne bi vam vedel povedati, koliko knjig sem že prečita/, najraje pa zgodovinske romane, pustolovskih
podati nepričakovano zrelost in svoje videnje sveta prenesti na oder. Obenem pa uresničiti pričakovanja Duše Škof, ki je kot režiserka uspešnih To-tovih, tokrat realizem v teatru nadomestila s poskusom doživljanja sveta mladih ne s poudarkom da tako je, ampak z vprašanjem zakaj je, tako kot je. Izbrala je drugo (pravzaprav preostalo) možnost dela in izzvala zanimanje pomlajene oziroma junior-ske gledališke skupine kulturnoume-tniškega društva Stefan Kovač ter opozorila na nemoč neosvobojenih — uklenjenih ljudi. Prav taki se ob predstavi tudi nismo sprostili in luč je svetila v prazno, čeprav so sunkovite in v krčih izrečene besede na odru zadevale v živo in je bila zgovorna tudi nema množica.
Impresiven je v predstavi Orel, kot dovršena kreacija, kije tako od kostu-
mografkinje Katje Celič kot v perje odete Brigite Perhavec zahtevala velik napor. Pojavno prepričljiv je tudi Prometej Branka Pintariča, ki je besedno manj tekoč in na mestih tudi lajajoč — kot sicer odlični Natakar — Milivoj Roš — in zbegan, kot Damoklej, (simpatični Dušan Radič), ko je prejel nenadejani denar.
V srce segajoča je glasba po izboru Janka Lešnika, orlov krik v njej, ki ponavljajoče se kljuvanje drobovja naredi poetično in Prometejevega krvnika spremeni v tragičen lik. Tak kot je oklofutani Koklej (Borut Tan-šek), ki sprejme klofuto kot pomoto. Taka je kaj hitro lahko za nepripravljenega obiskovalca predstava in zato njena pojasnitev v obliki pisnega ali uvodnega tonskega dopolnila, ni odveč. Nasprotno, je nuja, kot se je izkazalo po premieri, reprizi in bi se po še kakšni predstavi, če bi jih bilo več.
Brigita Bavčar
ne, saj jim pravijo, da je to >šund<. No, jaz ne vem, kako je s tem.« Ivanu pa so znani tudi pisatelji naših ravnin, mladi ravno ne toliko, rad pa je prebiral Kranjčeva dela, pa tudi od drugih slovenskih knjigopiscev je precej prebral.
»Doma imam tudi_precej knjig, ki pa sem jih prebral že večkrat, zato sedaj raje redno obiskujem knjižnico. Knjig ne kupujem ravno dosti, prav dobro pa mi je znano,
V prijetnem pomladnem popoldnevu si je Ivan vzel v roke četrti del Ukane.
kaj ponuja Svet knjige. Vnuk je naročen nanj in potem oba prebe-reva knjigo, ki jo dobi po pošti. Res je, da bom imel za branje sedaj malo manj časa, saj je delo na polju, knjigi pa se ne bom odpovedal. Prebiral bom ob večerih, čeprav so poletni bolj kratki. Včasih pa naslednji dan premišljujem o tem, kar sem zvečer prebral.« Ivana smo povprašali, ali prebira tudi poezijo. Čeprav je povedal, da ni ravno ljubitelj pesniške besede, mu med knjigami na knjižni polici ne manjka Prešernovih pesmi.
Majda Horvat
Janez Šibila v Ljutomeru
kulturni
Priznanje Blankinim
varovancem
Na tekmovanje za najboljše ekslibrise (nalepnice, knjižna znamenja, nalepljena z notranje strani z imenom lastnika), ki ga je, razpisalo Društvo ekslibris Slovenije, je poslalo svoje sličice tudi 24 otrok iz lendavskega otroškega vrtca Nafta. Gre za varovance — predšolsko skupino vzgojiteljice Blanke Gerič. Povedala nam je, da pri svojem vzgojiteljskem delovanju otrokom vceplja ljubezen do knjige, in tako jih je seznanila tudi s pomenom ekslibrisov. Potem so začeli risati, vsak pač podobico, kot si jo je zamislil. Zelo so bili presenečeni, prijetno seveda, ko so od organizatorja razstave dobili obvestilo, da so bili štirje ekslibrisi izbrani za razstavo. Toliko bolj, ker je prispelo kar 1200 risbic, od teh pa so jih za razstavo izbrali 240. Priznanja za sodelovanje so dobili: Dušan Kralj, Borut Gerenčer, Andrej Biro in Andrei Krpan.	Š. S.
Lakoški pevci na Madžarskem
Ženski pevski zbor iz G. Lakoša je postal eden najboljših v občini. S svojimi uspešnimi nastopi doma in v drugih vaseh je postal priljubljen-med občani. Za svojo dejavnost je prejel že številne pohvale, najlepšo pa vsekakor pred nedavnim, ko je gostoval v Rediču na sklepni prireditvi amaterskih kulturnih društev županije Zala. V lendavski občini so sklenili, da ta pevski zbor predstavlja kulturna društva lendavske občine. S svojim nastopom je požel lepa priznanja. Ženski pevski zbor so povabili na gostovanje tudi v druge kraje na Madžarskem.
Jani D.
Glasbena mladina
V zgodnjih popoldanskih urah je 8. maja Glasbena mladina Slovenije s sodelovanjem soboškega Kluba mladih pripravila srečanje, ki naj bi v marsičem reorganiziralo lokalno občinsko Glasbeno mladino, ki je dosedaj le životarila ali bila le na papirjih ZKO. Ker je bila tema in namen srečanja obuditi dejavnost, ki je v občini razdrobljena in prepuščena osebnim pobudam ali zagnanosti posameznikov, je bilo to tudi čutiti v samem uvodu, ki je potekal zadržano, a se je pozneje razvil v zdravo razmišljanje o grmovju, v katerih tičijo zajci. Dejstvo je namreč, da so nekatera glasbena gostovanja vseeno bila, pa tudi ob šolskih kulturnih dnevih se je nekaj prireditev zvrstilo, ampak vse je bilo nepovezano, prepuščeno trenutnim navdihom, naključjem. Ni bilo nikogar, ki naj bi vse te niti povezal in organiziral prireditve, predavanja, vzgojo in izobraževanje na šolah in podobno. Pa čeprav smo imeli na papirju vse lepo zapisano, kdo naj bi to bil. Glasbena mladina Murska Sobota. Toda te ni bilo čutiti tudi praktično.
No, po vseh razmišljanjih in splošni ugotovitvi, da v Murski Soboti so ljudje, ki hočejo pljuniti v roke tudi na tem področju, se je srečanje v Galeriji soboškega Kulturnega centra končalo nadvse spodbudno. Dogovorili so se, da se ustanovi samostojnejša oblika (pa najsi je to društvo ali kaj podobnega). Glasbene mladine Murska Sobota, ki bo povezala vse zainteresirane — od glasbene šole, glasbenih delavcev na šolah, kluba mladih vse do tistih zanesenjakov, ki so že prej z lastno voljo spravili pod streho nekaj uspešnih glasbenih prireditev.
Toliko torej o Glasbeni mladini.
Da pa ne bi ostalo le pri tem, se je Glasbena mladina predstavila tudi v vsej vlogi, organiziranosti, dejavnosti ter mestu le-te pri vzgoji in izobraževanju. Nadaljevalo pa se je s kakovostno predstavitvijo knjige Zgodbe o jazzu ter predavanjem z video vložki afroameriške glasbe, Petra Amaliettija; zagnanca, glasbenika, prevajalca, pisatelja in zunanjega sodelavca GM. Predstavitev je obogatila glasbeni spekter vseh prisotnih, mladih, pedagogov... Vrhunec celotnega petka pa je bil nedvomno celovečerni recital lastnih in prirejene prekmurske Vsi so venci vejli, Lada Jakše. Človeka, ki se je ves predal vrednotam in ciljem življenja. S svojimi, njemu značilnimi improvizacijami na pihalih in klaviaturah je navdušil vse. Posebej še z uvodno prekmursko, nalašč za to priliko prirejeno ljudsko.
Skratka, še več takšnih prireditev. Z Glasbeno mladino Murska Sobota.
Vojči Celec
V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak razstavlja svoja dela akademski slikar Janez Šibila. Rojen je v Novi vasi pri Markovcih, diplomiral pri prof. A. G. Kosu, od leta 1954 pa poučuje risanje na OŠ Boris Kidrič v Mariboru. Je predvsem slikar narave in pozoren opazovalec dogajanja v njej. V galeriji Ante Trstenjak razstavlja akvarele in risbe.
DL.
Beneški motiv I (1965), akvarel 33 x 48.
Bronasta doba
V razstavišču Arkade na Trgu osvoboditve v Ljubljani je od minule srede na ogled razstava Bronasta doba na Slovenskem. Pripravil jo je Narodni muzej in prikazuje skoraj tisoč let trajajoče obdobje zgodovine dobe, ki je dobila ime po bronu. Razstavljenih je veliko predmetov, posebna zanimivost razstave pa je maketa notranjosti bronastodobne hiše v naravni velikosti.
Čeprav je razstava v slovenskem središču, nanjo opozarjamo zato, ker je pobuda zanjo nastala sočasno z mednarodnim simpozijem o bronasti dobi v Lendavi, v bližini najdišč v Dolnjem Lakošu, kjer je arheologinja — kustosinja Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti — Irena Šavel s sodelavci izluščila iz zemlje pozabi številne bronastodobne predmete. Razstava Bronasta doba na Slovenskem (1800 pred našim štetjem—800 pred našim štetjem) bo ob delavnikih odprta do septembra.	bb
Vzgojiteljica Blanka Gerič s kartonskim odtisom enega izmed ekslibrisov, poslanih na razstavo.
Foto: Š. S.
Detajl bronastega meča.
»V letu 1987 bo Geodetska uprava občine Murska Sobota prešla v zemljiškem katastru na evidenco, ki bo temeljila na enotni matični številki občana. Ker bo zaradi tega prišlo pri prenosu podatkov na tukajšnjo Upravo za družbene prihodke o zavezancih davka iz kmetijstva do določenih sprememb, prosimo vse tiste lastnike zemljišč, ki posedujejo negozdno zemljišče na katerem ima kdo vknjiženo pravico užitka in ki želijo, da se davek in prispevki iz kmetijstva odmerjajo uživalcu, kot zavezancu za davek iz kmetijstva, da to do 30/6—1987 sporočijo Geodetski upravi v Murski Soboti in v dokaz predložijo sklep o vknjižbi lastninske pravice, iz katerega mora biti razviden podatek o vknjižbi užitka. Povdarjamo, da so na podlagi zakona o davkih občanov lahko zavezanci za davek iz kmetijstva le tisti uživalci, ki so kot uživalci zemljišča vpisani v katasterskem elaboratu, zato bomo lahko upoštevali le tiste zahteve, ki bodo temeljile na predloženem sklepu o vknjižbi lastninske pravice.«
Obvestilo z leve je te dni poslala lastnikom zemljišč Uprava za družbene prihodke M. Sobota. Pisal nam je »uživalec zemljišča«, ki pravi, da še vedno ne ve, kaj mu je storiti, in predlaga »za obrazložitev sestavka dobro organiziran seminar za vse uživalce«. -Menim, da tako besedilo ni najboljša razlaga (tudi preprostim) ljudem, četudi morajo nekateri strokovni (pravniški) izrazi pač biti v njem. Zato se mi zdi, da bi se dalo vse skupaj povedati vsaj toliko preprosto (morda še bolj), kot je ponujeno na desni strani, in pri tem strokovnost ne bi bila prizadeta. Različico ponujamo v premislek sestavljaicem obvestila — morda bi se bilo dobro zavedati, da bo napisano tudi kdo prebral.	(mm)
PETEK, 22. MAJA
MURSKA SOBOTA - Ob 20. uri bo v dvorani kina Park srečanje folklornih skupin severovzhodne Slovenije. Nastopile bodo folklorne skupine iz Makol, Hotinje vasi, Cirkovec, Velike Nedelje, občin Ljutomer, Lenart, Lendava in Murska Sobota. Slednjo bo zastopala folklorna skupina kul-tumoumetniškega društva Šalovci. NEDELJA, 24. MAJA
LJUTOMER - Ob 8.30 se bo na Miklošičevem trgu začel jubilejni — 40. pionirski pevski festival. Na reviji v Domu kulture (po 9. uri) se bodo predstavili vsi otroški in mladinski pevski zbori osnovnih šol in vrtcev ljutomerske občine.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi.
V pionirski knjižnici v soboškem gradu je razstavljena mladinska literatura slovenskega pisatelja Janeza Jalna.
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 10.00 do 12.00.
V Likovnem razstavišču Ljubljanske banke — Pomurske banke so na ogled dela likovnika Endreja Gonter-ja.
LENDAVA — V galeriji Lendava je odprta razstava otroških likovnih del osnovnih šol in vzgojno-varstvenih organizacij občine Lendava. Na ogled pa sta tudi stalna likovna in muzejska zbirka.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavlja slikarka Mihaela Bečej-ski-Cristinel, članica Združenja likovnih umetnikov Vojvodine.
Srečanje literatov začetnikov
Od 21. do 23. maja bo v Lenartu in Zavrhu v Slovenskih goricah potekalo 15. republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
V četrtek ob 10.00 bo srečanje mladih literatov lenarške občine in posvet o šolskih glasilih, ki ga bo vodil Igor Longyka. V petek med 15. in 16. uro bo v matični knjižnici »Lenart zbor udeležencev republiškega srečanja, ki mu bo sledil sprejem pri predsednici skupščine občine, ogled Maistrove spominske sobe in kleti na Zavrhu, zvečer pa bo v tamkajšnjem kulturnem domu literarni večer — predstavitev besedil avtorjev, izbranih za republiško srečanje. Na njem bo tudi krstna uprizoritev drame Petra Božiča: Človek v šipi, v izvedbi Skupine teatra III — Gledališča Ptuj. Gledališko predstavo je režirala Branka Be-zeljak-Glazer, uprizorjena pa bo ob 20.00. Uro kasneje bo družabni večer s sodelovanjem Aktiva kmečkih žena Zavrh. Tretji in zadnji dan srečanja pa bosta gosta v sejni sobi skupščine občine Lenart Miloš Mikeln in Milan Jesih. Na letošnjem republiškem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov se bo poleg napovedanih gostov predstavilo še trinajst izbranih mladih literatov z območnih srečanj. Iz Pomurja je edini Klaus Dieter Požgan iz Stročje vasi pri Ljutomeru.
	bb
JEZIK NI/ JEMAČEHA
Geodetska uprava občine Murska Sobota bo od letos zemljiški kataster vodila po matičnih številkah občanov. Pri prenosu podatkov na našo Upravo bodo nastale spremembe. Ce ste lastnik negozdnega zemljišča, za katero ima kdo vknjiženo pravico užitka, in želite, da davek in prispevke iz kmetijstva plačuje uživalec, sporočite to do 30. junija 1987 Geodetski upravi v Murski Soboti. Zraven priložite sklep o lastninski pravici, iz katerega mora biti razvidna vknjižba užitka.
Na podlagi zakona o davkih občanov so lahko plačniki davka iz kmetijstva le tisti uživalci, ki so na katastrskem spisku, zato bomo upoštevali le zahteve s priloženim sklepom o vknjižbi lastninske pravice.
VESTNIK, 21. MAJA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Vse z avtobusi, od železniške postaje po mestu in v bližnjo okolico.
V hali A na Gospodarskem razstavišču bo kosilo in veseli direndaj ob zvokih priznanega narodnozabavnega ansambla Toneta ŽAGARJA s pevko in pevcem.
Še nikoli vas v Ljubljani niso pričakali tako, kot bo to ob prihodu VESTNIKOVE-GA VLAKA 87 — godba, mažuretke itd.
Ne odlašajte, takoj se prijavite oziroma plačajte karto za izlet, kot je to že običajno, v prostorih Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1.
DATUM VELJA: V SOBOTO, 13. JUNIJA - TOČEN VOZNI RED BOMO PRAVOČASNO OBJAVILI V VESTNIKU.
IZŽREBANCI ZA LETOŠNJI VESTNIKOV VLAK
VESTNIKOV VLAK 87 SE HITRO POLNI
Naj se letos ne zgodi, kot se je pri prejšnjih Vestnikovih vlakih: mnogi se tako dolgo niso mogli odločiti, da so vlak »zamudili« — se pravi, zmanjkalo je prostora. Tudi letos bo tako: vlak bo poln in zastonj bo vsako moledovanje. Tudi lokomotiva ne more več, kot zmore. Železniški vagoni se hitro polnijo, zato ne čakajte. Letos smo izžrebali samo 45 naročnikov. Kaj moremo: tudi tukaj moramo varčevati.
Še vedno velja: Vestnikov vlak 87 bo peljal v soboto, 13. junija. Vozovnica s kosilom in vsem drugim stane ŠE VEDNO SAMO 11.000 DINARJEV.
LISTA IZŽREBANIH
1.	Marija SEČKO, Cvetkova 18, 69000 MURSKA SOBOTA
2.	Alojz MATEJA, Krog 74, 69000 MURSKA SOBOTA
3.	Hermina HORVAT, Miklošičeva 63, 69000 MURSKA SOBOTA
4.	Anica ŠTEINER, Razlagova 11, 69000 MURSKA SOBOTA
5.	Jože KOROŠEC, Čopova 16, 69000 MURSKA SOBOTA ,
6.	Pavla GIBlCAR, Kroška 43, 69000 MURSKA SOBOTA
7.	Etelka HORVAT, N. Tesla n. h., 69000 MURSKA SOBOTA
8.	Ludvik KOČAR, Nuskova 48,69262 ROGAŠOVCI
9.	Katarina MATJAŠEC, Gregorčičeva 30, 69231 BELTINCI
10.	Slavko KOHEK, Melinci 138, 69231 BELTINCI
11.	Karel ŠANTL Dolič 126, 69263 KUZMA
12.	Ludvik FARIČ, Radovci 37, 69264 GRAD
13.	Viktor BENKO, Topolovci 16, 69261 CANKOVA
14.	Koloman ČASAR, Križevci 63, 69206 KRIŽEVCI V PREKMURJU
15.	Štefan GOMBOC, Krajna 40, 69251 TIŠINA
16.	Marjana SERŠEN, Vanča vas 48, 69251 TIŠINA
17.	Ernest NOVAK, Zenkovci 52, 69265 BODONCI
18.	Viljem KOLTAJ, Sebeborci 78, 69221 MARTJANCI
19.	Zoltan FELKAR, Lucova 31, 69203 PETROVCI
20.	Irena ČERNELA, G. Moravci 139, 69208 FOKOVCI
21.	Jože ŽITNIK, Vučja Gomila 121, 69208 FOKOVCI
SAJ VEMO, DA STE ŽE BILI
V LJUBU ANI!
Ampak tega, kar vam bomo pokazali, če se boste odločili za
VESTNIKOV
VLAK 87
še mnogi niste videli od znotraj:
• Cankarjev dom
• Narodna galerija
• Skupščina SRS
• Muzej revolucije
• Klinični center
• Arhiv Slovenije
• Živalski vrt
• itd.
Tisti, ki veliko potujejo, trdijo: VESTNIKOV vlak je najcenejši! Tudi letos — cena samo 11.000 dinarjev.
22.	Ludvik BANKO, Dankovci 48, 69202 MAČKOVCI
23.	Martin IVANIČ, Filovci 77, 69222 BOGOJINA
24.	Slavica SVETEC, Šalovci 159, 69204 SALOVCI
25.	Bela BARBARIČ, Zenkovci 29, 69265 BODONCI
26.	Mirko MATAIČ, Gaberje 140, 69220 LENDAVA
27.	Franc ŠUMAK, Gaberje 10, 69244 VIDEM OB ŠČAVNICI
28.	Roman KLEMENČIČ, Lešane 1, 69253 APAČE
29.	Anton SEVER, Vučja vas 58, 69242 KRIŽECI PRI LJUTOMERU
30.	Slavko PRAŠNIČKI, Veržej 91, 69241 VERŽEJ
31.	Janez KODELIC, Užiška 5, 69240 LJUTOMER
32.	Franc PUHAR, S. Osterca 6, 69240 LJUTOMER
33.	Ivan GRAJ, Sr. Bistrica 53, 69232 ČRENŠOVCI
34.	Liza HOZJAN, D. Bistrica 129, 69232 ČRENŠOVCI
35.	Franc TIBAUT, Črenšovci 75, 69232 Črenšovci
36.	Angela KOLENC, Gomilica 66, 69224 TURNIŠČE
37.	Jože GERENČER, Strehovci 4, 69223 DOBROVNIK
38.	Jože PERŠA, Lendavske Gorice 610, 69220 LENDAVA
39.	Matija FTIČAR, Hotiza 153, 69220 LENDAVA
40.	Alojzija ZELENKO, Kočki Vrh 5, 62236 CERKVENJAK
41.	Viljem MALAČIČ, Prosenjakovci 43, 69207 PROSENJAKOVCI
42.	Jože TRSTENJAK, Gorica 57, 69201 PUCONCI
43.	Alojz VRAČKO, Orehovci 8, 69250 GORNJA RADGONA
44.	Andrej JEREBIC, Moravci 148, 69243 BUČKOV-C1
45.	Lizika MURKO, Sp. Porčič 16, 62230 LENART
Za jedce glasbe
Najnovejši zahodnoberlinski »hit« je gramofonska plošča, ki jo je mogoče postaviti na gramofon, lahko pa jo tudi pohrustate — čim hitreje, da se ne stopi. Izumitelj čokoladne gramofonske plošče Peter Lar-dong trdi, da je njegov izdelek najprimernejše darilo za rojstni dan: »Ko se naveličate glasbe, lahko ploščo pojeste.«
Ploščo lahko, ne da bi se bilo treba bati za iglo, poslušate dvajsetkrat. Lardong jih ponuja iz različnih vrst čokolade: mlečne, lešnikov in marcipanove. Pri glasbi pa ni nobenih omejitev!
Domiselni Nemec je poskušal na enak način — čokolado zlije na matrico, zatem pa jo zamrzne — narediti ploščo iz piva in coca cole, pa se mu to ni posrečilo.
Igra narave
V Sevilji se je rodil otrok z dvema glavama. Novorojenček je tehtal 4,2 kilograma, na svet pa je prišel s carskim rezom. Otrok uživa običajno hrano in, kot kaže, vsi njegovi življenjsko pomembni organi delujejo povsem normalno.
Andaluzijski radio Diario 16 sporoča, da starša, dninarja iz bližnje vasi, nočeta dati nobene informacije o otroku.
KRAVE -
V laboratorijih Infra, francoskega državnega inštituta za kmetijske raziskave, so vzgojili kravo prihodnosti: velikansko in nerodno pošast z mišičasto zadnjico, kjer so najboljši kosi mesa, primerni za peko in zrezke, torej tisti, po katerih je največ povpraševanja.
Zadnjih deset let se je prehrana močno spremenila. Ni več časa za dolgotrajno kuhanje juh, tako da prodajo pol manj mesa nižje kakovosti, ki ga je treba dalj časa kuhati, da postane užitno. Nekoč se je kuhinja prilagajala surovinam, danes je obratno. Eden od rezultatov so tudi krave pošasti. Te živali so pretežke, njihove šibke noge s težavo nosijo preobilno telo, tako da skoraj ne morejo hoditi. Premeščati jih je mogoče le s tovor-
Ne preveč vitaminov
V zadnjih letih zdravniki odkrivajo vse več takšnih bolezni, za katere prej sploh niso vedeli. Seveda ne gre za smrtonosni aids, ki je postal še preveč znan, četudi ostaja nepremagljiv za medicinsko znanost, marveč gre za številne spremne pojave, ki jih povzroča pretirano jemanje vitaminov in nekritično jemanje različnih preparatov, ki si jih bolniki in zdravi ljudje (kasnejši bolniki) sami predpisujejo in jih tudi po lastni presoji dozirajo.
Zdravniki pravijo, da jih ne skrbe tisti, ki od časa do časa vzamejo kakšen multivitaminski napitek ali jemljejo sem ter tja po nekaj vitaminskih kapsul, skrb zbujajo ljudje, ki požro po več deset kapsul ali vitaminskih preparatov na dan. Od prevelike vneme po zdravju pa seveda zbolijo.
Celo prijazni vitamini, ki si jih vsakdo mirne vesti sam predpiše v količinah, kot se mu zdijo pravšnje, so lahko nevarni. Celo vitamin C in A, ki se sicer izločata iz telesa, sta lahko nevarna pri megadozah. Tudi vitamin B, najbolj domači in znani vitamin, ni povsem nenevaren.
V medicinski literaturi novejšega datuma so že opisana težka živčna obolenja, za katere dolgo niso mogli odkriti vzroka, a ko so ga (šlo je za premočne doze vitaminskih preparatov), je bilo zdravljenje preprosto. Bolnikom so močno zmanjšali vitaminske doze in izboljšanje se je kmalu pokazalo.
Tako kot pomanjkanje vitaminov človeškemu zdravju škodi, tako mu tudi megadoze istih vitaminov prej škodijo kot koristijo. Kdaj in komu predpisati vitaminske megadoze, vedo le zdravniki in pri teh stvareh jih je pač treba poslušati.
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
POŠASTI
njakom. Dobili so jih s križanjem vrst goveda s poudarjenim zadnjim delom telesa, lažjimi kostmi, manj tolšče in z več mesa. In to dobrega. Od običajne 700-kilske živali dobijo 130 kilogramov mehkega mesa (polovico vsega mesa), medtem ko je teh najboljših kosov pri novi vrsti goveda kar 80 odstotkov vsega mesa. To so menda dosegli le z rušenjem naravnega hormonskega ravnovesja in brez poživil.
Seveda pa ima ta »tovarna zrezkov« nekaj slabosti. Predvsem je silno krhkega zdravja, nenehno se ji lomijo noge in težko poraja, zato s semenom oplajajo suhe in trpežne krave, ki za mesarje niso zanimive. Goveda leta 2000 bodo očitno tehtala tono in polovica bo končala na krožnikih v obliki zrezkov, ne pa v hladilnikih EGS, kjer se že zdaj kopiči 700.000 ton »kosti«.
Sodoma na Nizozemskem
Nizozemsko sodišče je prepovedalo razpečavanje nekega časopisa, v katerem je bil objavljen članek o tem, da je aids »kazen«, ki jo je izrekel bog homoseksualcem. Neki amsterdamski homoseksualec je vložil tožbo na sodišču v Zwolleu, tam pa so menili, da je bil tekst v evangeličanskem listu Evan žaljiv in netočen.
Časopisna agencija Reuter sporoča, da omenjeni časopis izdajata zakonca Lucas in Jenny Goeroe. Članek, v katerem je zapisana trditev, da je aids posledica greha homoseksualcev, je bil objavljen pod naslovom Sodoma na Nizozemskem.
Sam Cooper (19) iz Southamptona se ne more in ne mote ločiti od zajčka, ki mu ga je poklonil neki sramežljivi oboževalec. Kot fotomodel Sam veliko potuje, toda nikoli brez te ljubke igračke.
Sončni kuhalnik
V tretjem svetu se srečujejo poleg vseh znanih težav še s posebnimi ekološkimi problemi, ki izvirajo iz tako preprostih in vsakdanjih dejavnosti, kot je kuhanje hrane. Nabiranje lesa za kurjavo predstavlja v mnogih nerazvitih državah tretjega sveta resnično ekološko grožnjo. Prebivalci najbolj ogroženih predelov so uničili že tako skromno rastlinstvo, prej obljudene in kolikor toliko zelene predele pa je zasedla puščava.
Ne čudi torej, da že precej časa iščejo načine, kako bi za pripravo tople hrane uporabili sončno energijo, izdelanih je bilo sicer nekaj sončnih štedilnikov ali kuhalnikov, vendar so se izkazali kot zelo dragi in ne najbolj učinkoviti, pa še neuporabni so bili po sončnem zahodu. Fiziki sidneyske univerze za sončno energijo so izdelali sončni kuhalnik, ki je dovolj preprost in učinkovit ter še poceni, da bo primeren za države tretjega sveta.
Kot pravijo tvorci sončnega kuhalnika, naprava zmore vse to, kar zmore običajni plinski ali električni kuhalnik, in še več. V dnevih brez sonca je kuhalnik mogoče kuriti z drvmi in drugim gorivom, ob sončnih dnevih pa naprava kuha, deluje pa lahko tudi kot pogon za hladilnik. Novost pri novem sončnem kuhalniku je predvsem nov zbiralnik. Uporabnik postavi zbiralnik zunaj pred kuhinjo, do kuhalnika pa je napeljan dovod pare, ki se tvori v zbiralniku. Para ogreva kuhalnik do 180 stopinj Celzija, kar zadošča za kuhanje in peko. In ker je poraba pare zelo racionalna, je mogoče kuhati z novim sončnim kuhalnikom tudi v nočnih urah.
Edina pomanjkljivost novosti je v tem, daje potrebno zrcala zbiralnika premakniti vsak mesec, da so obrnjena v najbolj učinkovitem kotu glede na sonce.
Za avstralski sončni kuhalnik se močno zanimajo Indija, Kitajska in nekatere afriške države. Indijci celo upajo, da bodo dobili licenco za izdelavo sončnih kuhalnikov. Na tržišče naj bi prišli že letos, stali pa bodo okrog 70 dolarjev, kar zares ni veliko za izdelek vrhunske tehnologije.
Indonezija vsako leto izvozi v Evropo in ZDA 8:500 opic, po skrivnih poteh pa še mnogo več. Neka zasebna družba je priznala, da jih vsak teden izvozijo več kot 1.000. Lovijo jih na jugo Sumatre in na Javi. Lovci dobijo zanje po pet dolarjev, na zunanjem trgu pa je vsaka opica vredna okoli 800 dolarjev. Po uradnih podatkih je samo v Džakarti deset družb, ki se ukvarjajo z izvozom teh živali. Indonezija je leta 5981 dovolila izvoz 12.000 primatov letno, kasneje pa so to število zmanjšali na 8.500, saj so ugotovili, da jih je vse manj. Ker pa z njimi družbe zelo veliko zaslužijo, oblasti lova ne morejo preprečiti.
Moški z maternico
Kako se narava včasih neprijazno poigra z ljudmi, kažeta dva medicinska primera, ki so ju pred kratkim ugotovili na dveh različnih koncih sveta. Eden pekinški časopisov piše, da so kitajski zdravniki v notranjosti telesa nekega pacienta, ki je trpel zaradi nenehnih bolečin v trebuhu, odkrili: maternico, jajčnike in vagino. Štiriinštiridesetletnega očeta štirih otrok so seveda takoj operirali. Uspešno.
V Saudski Arabiji pa so zdravniki iz trebuha neke nekdanje britanske miss, katere imena seveda niso objavili, odstranili moška moda. Lčt-ta so v njenem telesu odkrili, ko so jo zdravili zaradi neplodnosti. Pacientki in njenemu možu iz psiholoških razlogov niso povedali pravega vzroka operacije.
Što gnesden nede štrajkaš, bogme nej je moj pajdaš. Po moudi ravna naj se sakši, med vsejmi bode te najgyakši.
Moudra reje, prekinitev dela, tou razglaša družba vesela, pa izsiljeni sestanek je naša bojna za obstanek.
Vse tou tak se vkiip prepleta, ka dobroga nika ne obeta.
Nej so tou tej pravi konci, či duže menje bode v lonci.
Vlada, delavci, sindikati — krivce nišče nemre najti, kakkoli obračamo mij lidij, riba znamo gye smrdij.
STRAN 10
VESTNIK, 21. MAJA 1987
za vsakogar nekaj
KAKŠNO OGRAJO BI RADI?
Ograja je lahko zidana, opečna, kamnita, betonska, železna, žična ali lesena in omejuje vrt pred živino in ljudmi. Od več dejavnikov je odvisno, kakšno ograjo bi radi izbrali. Vsaka ograja mora napraviti ubran vtis z vrtom, pripomore naj, da bodo na vrtu vladali domačnost in
ZLATI CUDEZNIKI
Še nismo pozabili plošče Čudežna polja III; ki ie postala zlata, že je tu nova Čudežna polja IV, ki je zlata že v začetni nakladi, saj je izšla v 50.000 izvodih. Posneta je v studiu Metro v Ljubljani z računalniško tehniko. Najpomembneje pa seveda je, da so čudežniki tudi tokrat mislili na vse svoje poslušalce, tako tiste v vrtcih kot stare mame. Najmlajšim bodo gotovo najbolj všeč pesmi Pes žuli, Alabu in Lepa Vida, rock-rollerjem Bala, bala in Hej, heja, hej, zaljubljencem in tistim, ki imajo radi nežne stvari, Sandra in Oprosti mi Helena. Gotovo pa ne smemo
Zdenko Zagorac — klaviature, vokal, Rudi Jazbec — solo kitara, vokal, Gorazd Elvič — kitara, show man, vokal Slave Kovačič — bas, solo vokal, Danilo Karba — bobni, tolkala
udobnost. Živa meja je največkrat zelo skladno prilagojena okolici.
Ograjo iz žive meje si lahko omislimo ceneje, kakor pa bi terjala postavitev opečnega, kamnitega, betonskega ali kakšnega drugega zidu. Preden živa meja dobi dokončno obliko, je treba
pozabiti pesmi ROCKERJI, za katero čudežniki ugotavljajo, da na’koncertih najbolj vžge in prinaša v naš prostor val rocka, ki je na Zahodu že zelo močan. Zanimiva je tudi pesem Kdor išče, srečo najde, ki je v »poštarskem stilu«, vendar v mnogo modernejši preobleki. Sicer pa čudežniki na promocijskih nastopih po vseh večjih krajih Slovenije že prikazujejo svoje novosti in v Pomurju bodo najprej 29. maja v Gornji Radgoni ob XXXII. Festivalu bratstva in enotnosti mladine Jugoslavije. Pa veliko užitkov ob poslušanju.
Smilja Gaber
grmičevje primerno negovati. Živo mejo lahko naredimo z gojitvijo gloga, gabra, japonske kutine, murve, robinije, rožmarina, lovora, ligustra, črnega trna in še vrste drugih rastlin. Ne glede na vrsto, katero bomo izbrali, je treba zemljo najprej skrbno pripraviti. Na kraju, kjer boste sadili grmičevje, je treba najprej skopati 50 cm globok jarek in najmanj toliko širok. Zemljo temeljito očistite, da boste iztrebili vse trajni plevel in ostanke korenin drugih dreves. Manjše sadike sadimo vzporedno v dveh vrstah. Vrste naj bodo 20 cm narazen, rastline med seboj pa 40 cm. Lahko sadimo tudi v obliki trikotnika. Za takšen način sajenja potrebujete po pet sadik na dolžinski meter. Skrbite, da se ne bo v živo mejo naselil plevel. Prvo leto po saditvi žive meje ni treba obrezovati, pustite jo, da se prosto razraste. Šele naslednja leta oblikujte živo mejo po vašem okusu in potrebi.
Jabolčni kis proti sterilnosti?
Največ dietičnih in zdravilnih. lastnosti jabolčnega kisa temelji na njegovi kisli reakciji in veliki količini kalija. Prav zaradi kalija ima na primer odvajalno sposobnost. Zato je zelo priporočljiv za ljudi, ki imajo težave z ledvicami in sečili, pa tudi bolezni srca in ožilja, ki jih spremlja zadrževanje vode v telesu oziroma pojavljanje oteklin. Jabolčni kis izboljša izločanje tekočin in obenem z njim tudi strupov, ki se sicer kopičijo v telesu.
Jabolčni kis zmanjšuje viskoznost krvi. Če ga jemljemo skupaj z medom, kar je sicer običajen način, je učinek še toliko večji, ker tudi med deluje kot odvajalo in obenem pomirja. Najnovejše raziskave so pokazale, da kis pomaga tudi v nekaterih primerih sterilnosti pri ljudeh in živalih. Prve raziskave so pokazale, da so znanstveniki na najboljši poti, da razvozlajo tudi to človeško uganko in najdejo zanjo zdravilo.
Kako odpraviti zadah
Se vem je kdaj zgodilo, da zjutraj ko vstanete, ne morete duhati niti najljubšega človeka? O prijetni, sveži sapi ni niti sledu. Na srečo je zrak po jutranjem umivanju zob spet čist. Vendar slabega duha iz ust ni vedno lahko odstraniti le s čiščenjem zob ali splakovanjem z ustno vodo.
Neprijeten duh iz ust imamo namreč tudi pri kroničnem vnetju ali celo gnojni okužbi vratnih bezgavk in obnosnih votlin pri kroničnem gnojnem bronhitisu. Redko pride neprijeten duh iz želodca in je tedaj znak za hudo bolezen. Nekateri organi opozorijo nase s tipičnim vonjem: duh po acetonu kaže na sladkorno bolezen, duh po amoniaku za uremijo, duh po svežih jetrih na razpad jeter. Pomoč v tem primeru je možna le, če poznamo korenine tega zla. Največkrat pa tiči vzrok za slab duh kar v ustih samih. Bolj redko čiščenje zob in hrana z malo vlakni, pa veliko sladkarij, povzročajo zobno gnilobo in paradentozo. Posledice so luknje, zobne obloge in zobni žepki, v katerih najdejo ostanki hrane idealno skrivališče. Ostanki hrane se lahko skrijejo tudi pod slabo pritrjene mostičke — odlična paša za armado bakterij, ki potem ostanke hrane razkrojijo v smrdljive snovi. Če se zmanjša tudi izločanje sline (npr. med spanjem) in ta postane gosta, samodejno čiščenje ustne votline ne poteka več zadovoljivo.
Neprijetnega duha iz ust največkrat ne odpravimo samo s čiščenjem zob ali splakovanjem ust z dezodo-ransi. Tudi žvečilne tablete z vitaminom C pomagajo le za kratek čas. Slab duh s tem le začasno prekrijemo, ne pa odstranimo. Protibakterijske ustne vode lahko celo popolnoma podrejo bakterijsko ravnotežje v ustih. Zato raje pojdimo k zobozdravniku, da nam temeljito popravi zobovje. Ko so vse nevarne luknje in špranje zamašene, izgine tudi slab duh iz ust, zaščitno ukrepamo tako, da očistimo zobe po vsaki jedi, jemo kruh z balasti, surovo sadje in zelenjavo. S temeljitim žvečenjem spodbujamo izločanje kisline in s tem izboljšamo samodejno čiščenje ustne votline. Kdor pa smrdi po alkoholu ali česnu, mu tudi najboljša higiena ne more pomagati.
dr. Franc Žibrik
Kaj je akupunktura
Akupunktura je danes medicinska metoda pri preprečevanju in zdravljenju določenih bolezni s pomočjo zabadanja zelo finih, tankih in elastičnih igel v natančno določena mesta na površini telesa. To so akupunkturne točke, ki so na točno določenih kanalih, ki potekajo različno globoko pod kožo in povezujejo funkcijsko notranje organe in tkiva. Obstoj omenjenih točk in kanalov se da dokazati s sodobnimi tehničnimi aparaturami.
Tradicionalna kitajska medicina uči, da se po omenjenih kanalih neprenehoma pretaka življenjska energija (bioenergija), od kate-' re je odvisno nemoteno delovanje organov in tkiv v telesu, kar pomeni za človeka dobro počutje brez vseh težav in bolečin — torej: zdravje. Dokler je pretok vitalne energije po kanalih stalen, uravnovešen in neokrnjen, delujejo vsi organi v telesu v vzajemnem sozvočju (harmoniji); če pa pride do motenj v pretoku v smislu zastoja ali kopičenja te energije na določenih mestih oziroma do njenega pomanjkanja vodi to v funkcionalne motnje organov, kar se prej ali slej izraža v obliki obolenja.
Do motenj v pretoku vitalne energije lahko privedejo zunanji vplivi na telo (atmosferske spremembe, bolezenske klice, škodljive temperature, delovanje ostrih predmetov in grobe sile itd.), ali pa nastanejo vzroki za to v telesu samem.
Z akupunkturo lahko vzpostavimo ponovno ravnovesje v kroženju vitalne energije v telesu z zabadanjem iglic v določene točke; pod vplivom le-teh se sproščajo v organizmu snovi, ki pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju ravnotežja pretoka omenjene energije. Delno je to že dokazano z najsodobnejšo tehnično opremo, v teku pa so pospešene raziskave, s katerimi naj bi razvozlali še nejasne stvari okoli delovanja akupunkute. (Prihodnjič: Zdravljenje z akupunkturo).
KOŽNE BOLEZNI
Ekcem pri dojenčkih
Številne mame so prepričane, da je njihov otrok varen pred kožnimi boleznimi vse do jutra, ko odkrijejo na dojenčkovih licih in čelu zrnate rdeče madeže. Zgrožene takoj pomislijo na najhujše: ekcem.
Otroški zdravniki razlikujejo dve vrsti ekcemov: prvi je organsko obolenje, za katero ni vidnih vzrokov, drugi pa nastopi kot reakcija na določene snovi (sintetiko, plastiko). Prvi ekcem, ki je razvojno odvisen, se ponavadi pojavi v starosti treh mesecev. Takrat so v površinskih plasteh kože kemične spremembe. Veliko mater najprej pomisli, da je krivo mleko, in ga črta z otrokovega jedilnika. Zdravniki opozarjajo na to napako: mleko pri ekcemu celo koristi, ker vsebuje vitamin F, ki sodeluje pri zdravljenju razvojnega ekcema. Dojenje ga dostikrat celo prepreči.
Druga vrsta ekcema je ponavadi reakcija na plastične hlačke, sintetična oblačila, pralne praške, mehčalce in celo odišavljena mila in kopeli. V tem primeru je treba odstraniti samo vzrok. Na splošno je dobro, da vsi, ki imajo otroke s posebno nežno kožo, bolj pazijo. Najti je treba pralni prašek, ki ne draži kože, in perilo dolgo izpirati.
Za pomiritev še to: otroški ekcem je največkrat nenevaren. V ničemer ne načenja otrokovega zdravja, čeprav je dojenček zaradi njega včasih siten.
RADIO MURSKA SOBOTA
Glasbena lestvica, ki je na sporedu v oddaji 21-232, lestvica tega tedna:
1.	Laisla bonita — Madona
2.	Požeruh — Magnet
3.	Hajdino u planine — Bijelo dugme
4.	Vozi me vlak v daljave — Videosex
5.	The final countdown —• Europe
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi ti videostudia na Kidričevi 21, telefon 25 5Tt, 69000 Murska Sobota.
Predlagamo:
Pridi v bife — Kivi
Pohorje expres — Pohorje expres
Glasovnice, dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: mušnica, oplo-man, Normani, TR, Aman, Ant, ala, Niort, ikra, KS, S, eleat, tek, Mia, Ig, Tarn, kopejka, angolar.
RECEPT ZA VAS
MUČKALICA je jed našega juga, napravi se lahko zelo pikantno. Vse bolj se uveljavlja tudi pri nas. Za pripravo jedi potrebujete: 40 dag mesa brez maščobe (svinjski ali goveji file), 4 dag maščobe, 20 dag čebule, 20 dag sveže paprike, 20 dag paradižnika, sol, poper, 1 dl črnega vina, 4 dag gorčice, 1 žlico sesekljanega peteršilja.
Priprava: Meso, čebulo, papriko in paradižnik narežemo na kocke, peteršilj pa sesekljamo. V posodi opečemo meso, dodamo sol, poper, gorčico in dušimo, da je meso mehko. Pred serviranjem dodamo še narezan zeleni peteršilj in po želji feferone.
Dragocene banane
Banane so idealno živilo za otroke, kajti organizem dobi z njimi večino snovi, potrebnih za zdravo ravnovesje. Poleg glucidov (25 odstotkov teže) vsebujejo beljakovine in vrsto rudninskih snovi, predvsem kalij, kalcij, fluor, o katerem danes vemo, da je »element št. 1« v preprečevanju zobne gnilobe. Banane so tudi bogate z vitamini: A (dejavnik rasti in zdrav za vid), C (proti vnetjem, Bi (zdrav za živčni sistem) in B 12 (proti slabokrvnosti). Pred nedavnim pa so tudi odkrili, da banane vsebujejo hormone, ki poživljajo organizem. Redno uživanje banan potemtakem pomaga k dobremu počutju in tako pri otrocih kot pri odraslih zagotavlja zdravo psihično ravnovesje.
SESTAVIL MARKO NAPAST	MORALNO PROPADEL ČLOVEK	PASTIRSKA PESEM	NAŠA NAJBOLJŠA SMUČARKA (MATEJA)	GORANA NOTRANJSKEM	JAPONSKI DRŽAVNIK (HIROBU-Ml)	BELGIJSKI PISATELJ (»TIL ULEN-SPI^GEL«)	GLAVNA TELESNA ŽILA
DESNA ROKA							
ZEMELJ- SKI RAVNIK							
ČVRSTOST, KREPKOST							
VRSTA IGRE NA SREČO					TELUR DREVO IN NJEGOV SAD		
SREBRO			NAKAZ POTI DESET ZAPOVEDI				
PLOD				KANTON V ŠVICI IGRALEC STEIGER			
RIMSKA 1		GORA V ŠVICI DAVNI NOMADI				JAPONSKA MAJHEN KRT	
SAMICA VODNE ŽIVALI							
MADŽARSKO MOŠKO IME							MLADA KRAVICA
PRINC V EPU MAHABHARATA				OCVIRK ANTON	TITAN KRAPINA		
ČLOVEK, KI JE NA ENO 0K0 SLEP							
PRIPADNICA ROMOV							
VESTNIK, 21. MAJA 1987
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
dr. Vanek Šiftar
'	<	"’"rt;
Naš Tito
Vlak bratstva in enotnosti
Tito — to je ime, ki nam marsikaj pove, on boril se je za nas. nam podari! lepši čas.
Zdaj, ko med nami več ga ni, v naših srcih naj živi!
Iz srca želimo vsi, da spomin na Tita nikoli ne zbledi.
Tito, vedno te bomo ljubili in spominjali se te, ker si ljubil domovino, ljubil nas - mladino. Andre]a Žjžek 6 b OŠ Bakovci
Kaj je sreča?
Kaj je sreča ?
Je mar to roža cvetoča, ki zopet vzcveti, ko dan se zbudi?
Jer mar to zarja rdeča, ko dan se zori in zvon zazvoni?
Je mar to mati ljubeča,
ki za sinka skrbi in vsako ga jutro zbudi?
Sreča je to, da sije sonce na našo dolino.
Sreča je to, da imamo svobodno domovino.
Jožica Lukač, 8. a Oš Bakovci
Že sam naslov nam veliko pove. Bratstvo in enotnost, sožitje med narodi, prijateljske vezi, ki se nikoli ne bodo strgale. Ko je pri nas divjala vojna, je imelo to prijateljstvo med narodi velik pomen. Naše slovenske ljudi so izselili iz njihovih vasi, domačij. Veliko je bilo takih, ki se pozneje sploh več niso vrnili v rodni kraj. Umrli so na tujih tleh ...
Blizu nas je stanovala ženska, teta Minka smo jo klicali, ki je bila nekoč učiteljica. Včasih je pripovedovala zgodbe iz NOB, ki so bile zmeraj zelo zanimive. Tudi ona je bila ena nesrečnih izseljenk v Srbijo. Nekoč, ko je prišla k nam, smo se začeli pogovarjati o vojni. Pripovedovala je, kako so prišli po njo Nemci in jo skupaj z njeno prijateljico Maro, prav tako učiteljico, odpeljali v Srbijo. »Ja, takrat so bili pa težki časi. V Leskovcu, kjer sem učila, so se razširile govorice, da ljudi odvažajo v druge kraje. Nekega dne, ko smo imeli pouk, so prišli v šolo Nemci in mi ukazali, naj poberem najnujnejše stvari in grem z njimi. Na hitro sam se poslovila od učencev. Na trgu je stal tovornjak in med množico ljudi sem zagledala prijateljico Maro, ki je morala tja, kamor jaz. Niti besede nismo smeli spregovoriti, le mrk, turoben pozdrav z gibom glave ... Le koraki po cesti so glasno odmevali med tihim ihtenjem v pust popoldan.
Nemci so nas naložili na kamione in odpeljali v neznano. Po dolgi vožnji smo se ustavili v nekem kraju, ne vem katerem, le to vem, da smo prišli v Srbijo. Pustili so nas na veliki prašni cesti. Z Maro sva vzeli svojo prtljago in odšli do najbližje hiše, kjer so naju zelo vljudno sprejeli in niso gledali na to, od kod smo in kaj — vsi smo Jugoslovani. Dolgo sva iskali kako stalnejše bivališče. Hrane nama je primanjkovalo in sva se včasih morali zadovoljiti tudi s prekuhano koruzo. Končno sta naju vzela pod streho dva stara človeka, moz in žena, ki nista imela otrok, pa tudi dela sama nista več zmogla. Pri tej hiši sva ostali vse do osvoboditve, nakar sva se po dolgih štirih letih lahko vrnili v prejšnji kraj, prejšnje učiteljsko mesto, Leskovec v Halozah.
Stiki z ljudmi iz Srbije pa so ostali nepretrgani. Vsako leto jih obiščem, pa tudi oni obiskujejo mene. Brez njih me že zdavnaj ne bi bilo več. Veste, zelo sem jim hvaležna.«
Ta zgodba mi bo ostala večno v spominu, saj človeka prisili h globokemu razmišljanju in spoštovanju vrednot, kot je bratstvo in enotnost naših narodov.
Ksenija ŠONAJA, 8. a OŠ Veržej
Srečanje s starimi znanci
PRISPEVEK K 50-LETNICI LISTA MLADI PREKMUREC
Pomlad, toplo sonce, rahel vetrič, ptičje žvrgolenje, zelena trava, cvetoča drevesa, to pomlad je lepa, prava.
Pisani travniki, brenčanje čebel, in otroško rajanje, to čutiš, to vidiš, to slišiš, to prelepo pomlad radosten čas.
Nataša Švec, 4. č OŠ E. Kardelj, M. Sobota
SVOBODA
Kaj je to svoboda?
To so reke, gozdovi, travniki, ceste, morja, oceani, vsak korak ...
Svoboda — to je tudi del nas.
Letala, ki pridrvijo in zatemnijo nebo, vzbujajo grozo. Orožje uničuje življenje otrok, ki so komaj začeli živeti. Ali ne bi bilo lepše, če bi vsi na svetu živeli svobodno, saj smo vsi ljudje, le drugačen jezik govorimo. Zakaj hočejo nekateri imeti več, kot jim pripada?
Vsi, ki smo svobodni, smo najsrečnejši na svetu. Živimo brez strahu. Veselimo se sonca, ki nas greje, dežja, snega ... Nekateri pa se borijo za goli obstanek. Zakaj vse to? Nekateri hočejo imeti njihov delček zemlje, da bi bili še bogatejši.
Napredne sile se borijo proti takemu početju, vendar niso dovolj močne. Kako lepo bi bilo, če bi vsi na svetu bili prijatelji! Nekateri tega nočejo.
Z vojno uničujemo naravo. Rastline umirajo od strupov. Živali ne vedo, kam naj bežijo ali se skrijejo...
Na svetu je vedno več vojn. Irak in Iran se že dolgo bojujeta. In kaj imata od tega!?
Mi smo lahko ponosni na našo svobodo in naše prednike. Zgradili so nam nov svet iz ruševin, da naj bi nam bilo boljše. Čuvajmo to!
To, kar je naše, naj bo. Tujega nočemo!
Svoje ozemlje bomo branili pred tistimi, ki nam ga bodo hoteli VZETI.
JASMINA ZRINSKI, 7. a OŠ Štefan Kuhar-Bojan, Puconci
Iz Cezanjevec
Pred nedavnim nas je obiskala mlada pevka Doris Urbančič. Učenci smo bili zelo navdušeni. Nekateri so ji — rdeči in vroči — tudi pomagali pri petju. Sedaj je Doris stara enajst let in želimo si, da nas še kdaj obišče. (Mihaela Zavratnik, 7. a razred).
V krajevni skupnosti Cezanjevci smo 26. aprila proslavljali 17. krajevni praznik. Ob tej priložnosti so trije naši učenci prejeli knjižne nagrade za svoje prispevke, in sicer Suzana Ozmec, Sašo Gornjak in Jožica Gomboc. (Novinarski krožek).
Vsi učenci od 1. do 4. razreda smo imeli športni dan. Tekmovali smo v teku, skoku v daljino in dviganju uteži. Najboljši je bil Slavko Pajek. Tudi jaz si želim, da bi bil tako dober športnik kot on. (Boštjan Kramberger, 4. razred).
Tito
Ta, ki je Jugoslavijo v vrh popeljal, O sreči je mnogo povedati znal.
Je ljubil mladino vso,
Ej, mnogokrat tudi osrečil jo.
Ta, ki vodil je domovino našo In priboril svobodo je zlato.
To, bil je on, naše srce, On, ki mu Tito bilo je ime.
Simona Špllak, 6. a OŠ ČRENŠOVCI
Mladost
Mladost Je norost, JE IGRA, je ljubezen, je sama pesem.
Maja se nove mladosti rodijo, maja se nove ljubezni budijo. Vse brsti, cveti, dehti... veliko se nas pri učenju izgubi, da drugi dan v šoli kar dve enlci dobi.
Ta mladost, ta naša mladost ena sama velika Je radost
PIŠE IN RIŠE JELKO PETERNELJ
»RDEČA JAVKA«
6
Vsekakor brez težav nikakor ni šlo. Z izdajo posamezne številke (predvsem v Hahnovi tiskarni v Soboti) smo bili v zamudi zaradi neporavnanih računov za prejšnjo številko. Pomagali smo si tako, da smo redno-občasno organizirali nabiralno akcijo za tiskovni sklad M. Prekmurca. Zbranih je bilo tudi 1000 in nekaj več dinarjev. Ugled Usta je bi! že tak, da so dajali tudi tisti, ki so ga sovražili, nekateri pa anonimno (državni uradniki) in reagirali smo z javno zahvalo: »Naklonjenost nekaterih Sobočanov« je s prispevki omogočila, da Ust kmalu izide.
V pokrajinski knjižnici je tudi ohranjen zvezek, kamor naj bi tajnik konzorcija pisal sejne zapisnike. V njem je le zapis prve seje 1. januarja 1938, in druga seja je bila verjetno 1. februarja, a razen datuma ni ničesar zabeležil._ Z Liško smo imeli večkrat težave: veliko je prevzema! in vsega ni zmogel. Na prvi seji so sklenili, da se bodo sestajali po izidu in pred izidom številke, po potrebi pa večkrat in tudi na zahtevo dveh članov. Navedeno je tudi: Godina je po pisnih in ustnih pogovorih z Liško sprejel uredništvo tik pred tiskom 1—2. številke. 'Po tem zapisu naj bi bili v konzorciju še Gumilar, Kardoš in Kreps
Mislim, da me spomin povsem ne vara: konzorcij se formalno ni sestajal, saj ne vem, da bi bil kot urednik na kateri seji. Srečevali pa smo se posamično in brez dolgoveznih razprav izmenjali mnenja in stališča. Največ in najdaljše razprave pa sem imel z Liško, ker sva bila včasih precej nasprotnih mnenj.
V sestavkih, kjer omenjajo list, je pogosto napačno navedeno, kje so ga tiskali. Celoten drugi letnik so tiskali v Lendavi (Balkanyi). Številke 1—4 tretjega letnika so tiskane v tiskarni Hrovatin v Ljubljani, vse naslednje številke vključno s četrtim letnikom pa v Soboti (Hahn). Kraj tiskanja je odločala cena, urednikovo stanovanje in še več drugih razlogov. Krepitvi politike JRZ so sledile pomembne kadrovske spremembe. V M. Soboti je okrajnega načelnika Lipovška (avstro-ogrskega uradniškega Hberaia) zamenja! zagret klerikalec dr. Bratina, okrajni podnačelnik v Lendavi. V zadnjih dveh letih kraljevine je v Soboti delovalo okrožno sodišče in državni tožilec je bi! dr. Albin Juhart, družbenopolitično dosti napredneje usmerjen pravnik kot okrajni načelnik.
V letih izhajanja vseh letnikov je bila pomembna vloga odvetnika dr. L. Vadnala (pri navajanju njegovih funkcij pri listu je tudi precej netočnosti). V št. 1 —2 drugega letnika je bil odgovorni urednik. Od 3. številke naprej pa je odgovarjal pred oblastjo, in to vse do št. 4—5 tretjega letnika. Od te številke do konca letnika spet kot odgovorni urednik. Ves čas zadnjega letnika pa je izdajal Ust za konzorcij in odgovarjal za uredništvo.
Z drugim letnikom sem obdržal stik. F. Godina mi je 30. dec. 1937 odgovoril: »Upajmo, da bo 1.—2. številka izšla v doglednem času. Težave so, ker je vse na novo (konzorcij itn.). Ko se bodo enkrat uredile upravne zadeve, bo lahko Z ../ Jaz bom urednik, vendar pa pošiljaj svoje stvari v Soboto, ker bo Liška — kakor veš — vodil razgovore v reviji.« V drugem letniku je bila stalna rubrika Iz uredništva, kar je bilo pomembno zaradi navezovanja in spodbujanja stikov ter sodelovanja. S tem pa se je krepi! tudi vpliv lista. Godina je v že omenjenem pismu še zapisal: »Veseli me, da Ti ugaja moja novela v Sodobnosti. Kranjec piše drugi roman. Ta njegova knjiga, ki je izšla sedaj; nekateri jo hvalijo, drugi grajajo, lastne sodbe pa ne morem (sporočiti), ker Kranjca ne berem.«
Urejanje Usta je bilo vse kaj drugega kot administrativni posel. Nenehno smo se obveščali in tako tudi spoznavali in ponavadi tudi utrjevali stike.
Godina je želel, naj bi ptujski dijaki še naprej sodelovali in pisali o dijaškem življenju in razmerah na gimnaziji ter v mestu. Ker so nekateri Setvarji že maturirali, drugi smo bili precej zaposleni v društvu in nalogami tik pred maturo, sva sodelovala v tem letniku le dva.
Marca 1938 mi je Godina sporoči!, da bo list izšel v nakladi 400 izvodov in še: »Vratuševa drama je odložena na nedoločen čas. Torej ni izšla, kot smo pomotoma poročali. Za Kranjca me vprašaš: ja, on je pač plodovit pisatelj. Koliko pa bodo vredne stvari, bodo pač kritiki povedali /.../ Jaz Ti želim pri maturi, da se bomo v jesen v Ljubljani videli.«
Vratuša ni ime! neposredne povezave s KPA, pač pa se je srečeval s člani: Andrejčem, Mikolo in redkeje z Godino. V tem času je bil zelo zaposlen, saj se je vzdrževal tudi s tremi inštrukcijami dnevno. Povedat mi je, da se ne spominja, kdo ga je povabil k sodelovanju v Mladem Prekmurcu, vsekakor pa si je to tudi želel, že zaradi pripadnosti ožji domovini. Ker je malo znanega o njegovi drami, sva o njej več govorila 28. marca 1985, ko mi je pojasnil, da je uredništvu poslal tridejanko (pisano po klasični šabloni) Madame Ives. Vsebina je kritika visoke meščanske družbe, medsebojnih odnosov in udomačenega spletkarjenja. Pisal jo je na temelju intenzivnega (takratnega) študija Ibsenovih del Na žalost se je drama izgubila. Ferdo je v že omenjenem zapisu (Kajuhova Zbrana dela) nadaljeval: »Kot urednik (to je bil sam) si je prizadeval, da bi pridobi! za sodelovanje čim več javnih delavcev. Prav zaradi tega je pisal mnogim vidnim kulturnim delavcem širom po Sloveniji, sam pa je obiskal tudi Otona Župančiča in Josipa Vidmarja, ki sta v sodelovanje sicer pristala, prispevkov pa od njiju ni dobil. Ker je Župančič v razgovoru Godini omenil, da ima nekaj o Prekmurju že napisanega, je Župančičev sin Marko na Godinovo prošnjo pregledal očetovo knjižnico, vendar brez uspeha.
Primerjava prejšnjih letnikov (samo enega, op. VŠ) Mladega Prekmurca s tistimi pod novim uredniškim odborom odkriva, da se je krog sodelavcev razširi!, da se je Ust vsebinsko aktualiziral in odprl širšim, tehtnejšim problemom. V tem času se je Godina celo pogovarjal z Dušanom Pirjevcem, ki je sprožil zamisel, da bi postal Mladi Prekmurec glasilo slovenske mladine;, do uresničitve zamisli pa pozneje ni prišlo.« (Pisna izjava F. Godine, 16. sept. 1972, Kajuh, Zbrano delo, Borec 1978, str. 489.)
Ferdo Godina je uredil drugi letnik in št.. 1—4 tretjega letnika. Čas drugega in tretjega letnika je poln velikih in usodnih odločitev in dejanj. Na čebinskem kongresu KP Slovenije (1937) so slovenski komunisti z Manifestom odločno in jasno začrtali prihodnost slovenskega naroda v Jugoslaviji: delavski razred nosi zgodovinsko odgovornost za prihodnost slovenskega naroda ... Prihodnost slovenskega naroda in njegov obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države.
Usmeritve splitskega plenuma KPJ in sklepi Vil. kongresa komunistične internacionale so se uresničevali ob močnem stavkovnem gibanju, ki je zajelo tudi Prekmurje in frontnem gibanju, v katerem množično sodelujejo viničarske in kmečke množice ter organizirana mladina v DKFID. Vse močneje stopa v ospredje vsakdanjosti poglabljajoča se družbenopolitična kriza, tudi izraz gospodarskih odnosov v kraljevini. Hrvaško vprašanje je bilo vsaj navidezno kot osrednje narodnostno vprašanje. Dejansko pa je bilo pogajanje med dvema meščanskima nacionalnima okoljema in vse prej v tujem interesu kot pa v interesu delovnih ljudi Hrvaške.
(Se nadaljuje)
STRAN 12
VESTNIK, 21. MAJA 1987
sport
r SPEEDWAY - KVALIFIKACIJA ZA SP WBWI WBBM
Uspešna Albert Kocmut 
in Lazar Čaba
V Krškem je bila kvalifikacijska dirka v speedwayu
za
iz
svetovno prvenstvo, na kateri so sodelovali tekmovalci osmih držav: Bolgarije, ČSSR, Italije, Avstrije, Poljske, Franci- E je, ZR Nemčije in Jugoslavije. Na dirki, ki si jo je ogledalo K okrog 8.000 gledalcev, sta dosegla lep uspeh Radgončan Al- | bert Kocmut, ki je z osvojenimi 11 točkami zasedel peto, in Lazar Caha iz Lendave, ki je z 9 točkami pristal na sedmem me- g stu. Oba sta vozila na motorjih jawa in se uvrstila v naslednje S kolo, ki bo 31. maja v Debrecenu na Madžarskem. Artur Hor- H
vat iz Lendave je s 4 točkami zasedel dvanajsto, Kalin pa z eno točko petnajsto mesto. Zmagovalec dirke je postal Italijan Valentino Furlanetto.
2000 gledalcev na Janževem Vrhu
Mototouring klub Radenci je pripravil na Janževem Vrhu drugo prireditev v motokrosu, prvič pa je bila na tej 1850 metrov dolgi progi tudi uradna dirka za slovensko prvenstvo. V razredu do 80 ccm, v 2. dirki za slovensko prvenstvo, je zmagal 14-letni učenec OŠ G. Radgona Boštjan Kampuš, ki je doma iz Spodnje Ščavnice, nastopa pa za AMD Unior iz Lenarta. V najbolj privlačni točki sporeda, razredu do 125 ccm, je med 24 tekmovalci slavil 29-letni monter avtoopreme Janez Mlinarič, doma z Janževega Vrha, član AMD Unior iz Lenarta, ki je najbolje vozil v obeh vožnjah. Od ostalih Pomurcev, točneje mototouring kluba Radenci, se je Bojan Valpatič uvrstil na 15. in Tomislav Ferš na 16. mesto.
Nastopili so tudi pionirji, zmagal je Valpatič (Radenci) pred Ro-ganom (Sotina). V razredu do 50 ccm je bilo na startu 5 pionirjev.
Organizatorji so pripravili tudi nastop prikoličarjev, ki so še posebej navdušili gledalce na nedeljski prireditvi na Janževem Vrhu.
tg
—ROKOMET----------------------------------------------
Zmage Kroga, Bakovec in Beltinke
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi je Al-ples premagal Polano z izidom 18:15. Gole za Polano so dosegle: — Horvatova 5, Gamzetova, Vugrinčeva in Laslova po 3 ter Viragova enega. V zadnjem kolu igra Polana doma z Mlinotestom.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Krog v pomurskem aerbiju premagal Toko iz Crenšovec z 20:10. Najboljši strelci: Benko 5, Prem, Kreft in Habjanič po 3 za Krog ter Šernek in Hajdinjak po 3 in Žugelj 2 za Toko. Bakovci so doma premagali Ormož s 24:21. Katona je dosegel 7, Koželj 6 in Merčnik 5 golov. Drava pa je premagala Radgono s 30:25. Strelci za Radgono: Želodec 10, Perkič 5 in Cajnkar 4.
V ženski konkurenci je Beltinka premagala Rače z 29:25. Najboljše strelke pri Beltinki: Kociprova 10, Baševa 6 ter Tkalčeva in Puklavčeva po 5.
ODBOJKA
SŠCTPU Murska Sobota republiški prvak
V Celju je Mio republiško prvenstvo srednješolcev Slovenije v odbojki Med srednješolci so prijetno presenetili dijaki Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve iz Morske Sobote, in so Osvojili naslov republiškega prvaka. Sobočani, ekipo je vodil prof. Davorin Babič, so premagali Celje /. 2:0, Koper z 2d), v polfinala ekipo z Raven z 2:1 in v finalu ekipo novomeške gimnazije, lanskoletnega prvaka, z 2:1. To je še eo kp uspeh pomurske odbojke, ki se v zadnjem obdobju zelo uveljavite.
--NAMIZNI TENIS-----------------——-------------
BELTINCI DRUGI
V predzadnjem kolu tekmovanja v prvi A republiški ligi za člane so Sobočani v pomurskem derbiju visoko premagali Radgono, saj je le Žitek dobil edino točko po zmagi nad Kuzmo. Pred zadnjim kolom vodijo Sobočani z 32 točkami in so že osvojili naslov republiških prvakov, Radgona pa je z 20 točkami na tretjem mestu. V B republiški ligi so Beltinci doma izgubili s pomlajeno ekipo proti prvaku Kerni-čarju ter v drugem srečanju v borbi za drugo mesto premagali Ingrad iz Celja, čeprav niso igrali v najmočnejši postavi. Ob koncu tekmovanja so Beltinci tako zasedli s 14 točkami odlično drugo mesto. Rezultati: RADGONA-SOBOTA 1:8 (Žitek 1:2, Unger 0:3 Fndnh 0:3 za Radgono ter Benko 3:0, Benkovič 3:0, Kuzma 2:1 za Soboto), BEL-TINCI — KEMIČAR 0:9 (Tratnjek 0:3, Lenarčič 0:3 Tkalec 0:3); BELTINCI—INGRAD 5:4 (Smodiš 2:1, Gerendaj 2:1, Tkalec 1:1, Županek 0:1).	M. U.
—ITEMS ------------—
Dve zmagi
Radgone
V tekmovanju tretje republiške teniške lige je ekipa Radgone dosegla dve zmagi. Premagala je Slovenj Gradec s 5:0 in Domžale s 3:2.
V tekmovanju pomurske teniške lige, kjer sodeluje pet ekip, sta bila dosežena naslednja rezultata — Radenci :Sobota I 2:4, Radgona :Sobota I 1:5. Vodi prva ekipa Sobote s 4 točkami.
M. Strah
— ŠD KS TIŠINA--------
Nočni štafetni tek in tekmovanje ribičev
ŠD v KS Tišina organizira v petek, 22. maja, ob dnevu mladosti nočni štafetni tek ob 18. uri pri osnovni šoli Tišina.
Tekmovali bodo v osmih kategorijah.
V nedeljo, 24. maja, ob 8.30 pa organizirata ŠD Tišina in RD Gornja Radgona — enota Tišina ob gramoznici v Gradišču tekmovanje v ribolovu. Prijave z vplačilom štartnine bodo zbirali od 8. ure. Tekmovali pa bodo v štirih kategorijah. Pribor bo možno dobiti na tekmovališču.
— VLEČENJE VRVI-------
NAJBOLJŠI TROPOVCI
ŠD KS Tišina je pripravilo prvo prvenstvo KS v vlečenju vrvi, na katerem je sodelovalo 6 moških in 3 ženske ekipe. V moški konkurenci je zmagala prva ekipa Tropovec z 20 točkami pred Rankovci, 16, in Petanjci, 10 točk. V ženski konkurenci pa je bila najboljša druga ekipa Tropovec s 4 točkami pred prvo ekipo Tropovec, 2, in Rankovci, brez točke. Skupaj je tekmovalo 66 občanov. Med odmorom so nastopili otroci, ki so pokazali izredno borbenost, kar drži tako za dečke kot deklice.
— ATLETIKA	—
Ulični tek v Radgoni
Občinska zveza za telesno kulturo Gornja Radgona pripravlja tradicionalni ulični tek v počastitev dneva mladosti. Tek bo v petek, 22. tm. ob 17. uri s štartom pred vrtcem.
NOGOMET
Zmaga Ite m remi Nate
v 21. kote tekmovanja ste-W®ske hogometee lige je so-boška Mnra v Maribora prer magate Kovinarja z 1:0, Strelec etfinega golš je bil Jančar. Mura je s 24 točkami na četrte® mestu, v eusledstjem kote pa igra doma s Teolom Slovanom.
V tekmovanju območne slovenske lige vzhod pa je Nafta z Ojstrico igrala nedoločeno 2:2. Gola za Nafto Ste dosegla Ribarič in Dmečsr. Nafta je s 25 točkami na tretjem mest«.
Pokalni prvak Mura
V finalni pokalni tekmi na območju Pomurje je soboška Mura v Murski Soboti premagala lendavsko Nafto s 4:2. Strelci golov: Škaper 3 in Kreslin za Muro ter Savič in Ivanič za Nafto. Sodil je Karoli. Tako je Mura postala pokalni prvak Pomurja.
Pomurska nogometna liga
Rezultati — 18. kolo
Veržej :Beltinka	5:0
Polana :Crenšovci	1:1
Tumišče:Tišina	1:1
Bakovci :Odranci	4:0
Dobrovnik: Rakičan	4:3
Renkovci:Hotiza	2:2
- ŠPORTNI RIBOLOV--------—--------	~
Balažič drugi, Ljutomer tretji
Končano je bilo republiško prvenstvo za mladince v troboju, ki je bilo v Šoštanju. V ekipni konkurenci je RD Ljutomer zasedla tretje mesto, med posamezniki pa je bil Balažič drugi, Lukač deveti in Škerget osemnajsti, vsi Ljutomer.	.
Sklenjeno pa je bilo tudi pomursko prvenstvo v športnem ribolovu. V konkurenci članov je ekipno zmagala Radgona I pred Radgono II in Lendavo I, med posamezniki pa Matjašec pred Domjanom in Maričem, vsi Radgona. Med mladinci je zmagala prva ekipa Ljutomera pred Mursko Soboto in Ljutomerom II, med po?amezmfa Pa Balažič pred Škergetom (oba Lju) in Gjergiekom (MS). V tekmovanju članic pa je bila najboljša Šarkanjeva pred Pokovo in Kuplenovo (vse MS).
—ŠAH-------------—----------------
Pomurska košarkarska liga Rezultati
.Petrovci :Radenska	73:90
StikPomurje	72:113
K rotundi :Tišina	109:46
Turopo!je:Radgona	78:66
Tišina :Turopolje	35:121
Radenska :Stil	105:66
Puconci :Petrovci	81:84
K rotundi:Pomurje	103:92
Turopolje 4 4 0 442:227 8 Radenska (vet.)
4 4 0 406:275 8 K rotundi	3	3	0	275:186	6
Puconci	3	2	1	246:198	4
Pomurje	3	1	2	294:271	2
Radgona	3	1	2	217:221	2
Petrovci	4	1	3	292:354	2
Stil	4	0	4	237:403	0
Tišina	4	0	4	161:435	0
F. Šafarič
Beltinka	18 13 3 2 55:27 29
Dobrovnik	18 12 3 3 44:26 27
Veržej	18 9 7 2 39:19 25
Črenšovci	18 8 6 4 38:30 22
Tišina	18 9 3 6 42:35 21
Bakovci	18 4 7 7 23:27 15
Odranci	18 5 4 9 29:40 14
Renkovci	18 5 4 9 28:39 14
Turnišče	18 5 4 9 38:52 14
Hotiza	18 3 7 8 33:37 13
Polana	18 4 4 10 20:34 12
Rakičan	18 2 6 10 29:52 10 '
1. MNL MS Rezultati — 18. kolo Radgona:Ljutomer	2:1 Lipa:Filovci	8:2 Tešanovci:DokIežovje	1:1 Cankova:Tromejnik	1:3 Apače Jžakovci	1:4 Gančani :Čarda	3:0 Dokležovje 18 16 1 1 66:23 33	
Lipa	18 11 2 5 50:29 24
Tromejnik	17 9 4 4 34:26 22
Radgona	18 8 3 7 26:30 19
Tešanovci	18 6 6 6 26:32 18
Čarda	17 8 1 8 34:31 17
Ižakovci	18 7 3 8 33:30 17
Ljutomer	18 6 3 9 30:29 15
Filovci	18 6 3 9 23:41 15
Gančani	18 6 1 11 26:36 13
Apače	18 5 1 12 24:53 11
Cankova	18 2 6 10 26:38 10
ONL Lendava Rezultati — 19. kolo Graničar:Mladost	1:1 Kapca :Lakoš	0:1 Nafta:Olimpija	5:4 Zvezda :Panonija	1:6 Petišovci:Nedelica	5:2 Bistrica :Žitkovci	4:3 Mostje :Kobilje	2:3 "Mladost	19 12 6 1 61:24 30	
Petišovci	19 11 4 4 45:19 26
Mostje	19 12 2 5 46:31 26
Nafta	19 11 3 ; 5 58:40 25
Nedelica	19 9 5 5 43:24 23
Bistrica	19 8 6 5 46:32 22
Kobilje	19 10 2 7 37:27. 22
Lakoš	19 7 7 5 35:26 21
Graničar	19 7 4 8 35:41 18
Kapca	19 7 3 9 34:27 17
Panonija	19 4 3 12 25:40 11
Žitkovci	19 4 3 12 34:54 11
Olimpija	19 4 2 13 34:77 10
Zvezda	19 1 2 16 17:86 4
II. MNL MS
Rezultati — 21. kolo
Rogašovci: Romah	1:1
Šalovci:Vrelec	4:3
Selo:Hodoš	13
Puconci :Grad	8;2
Bogojina :Serdica	4:1
ZMAGAL GABER
stov. Zmagal je Gaber z 10 točkami pred pandom Ha njem (8 5),Bo risom Kovalem (8), Radosavljevičem (7,5), J . ( ’•	,
Harijem (6,5), Igorjem Kosom 5,5 , Režonjo in
Rožmanom (4,5) Benkom in Borkovičem (po 4), Zverom (2,5 točke).
— KEGLJANJE----------	'
TOKRAT PORAZ NAFTE
V ,7. t.lu p™
kom* »»
849, Matko 736, Horvat 760, Vučko 784 in Žalik 797.	M. L.
Rokometašice Polane igrajo v nedeljo odločilno tekmo v borbi za obstanek v slovenski ligi.	Foto: F. Maucec
KASAŠTVO---------------------------------------------
Duena MS tretja na Dunaju
Na hipodromu v Pratru na Dunaju je bila velika kasaška dirka profesionalcev, na kateri je Avstrijec Gerhard Walter s triletno kobilo Dueno MS Marka Slaviča iz Ključarovec na 2300 m dolgi progi z avtoštartom zasedel tretje mesto, kar je lep uspeh. Spodbuden je tudi kilometerski čas Duene MS, ki znaša 1:20,3. Za tretje mesto si je Duena MS, ki je vse do ciljne ravnine držala stik z vodilnimi, prislužila 5.800 šilingov.
Pri nas pa je pripravilkasaške dirke Konjeniški klub Šentjernej z osrednjo dirko — drugim tekom krožne dirke za prvenstvo Slovenije. Žal se Ljutomerčani na njej niso izkazali, saj je zmagovalka prvega teka Fita z Jožetom Seršenom iz Veržeja zasedla šele osmo mesto. Ljutomerski kasači pa so se odrezali na nekaterih drugih dirkah. Tako je Figra z Antonom Slavičem zmagala v drugi dirki za nagrado Krke s kilometrskim časom 1:34,3. Med dvoletni-ki je Adinka (Osterc) zasedla drugo mesto, Larson (Hanžekovič) je bil drugi v tretji dirki, Fidas (Seršen) pa tretji.
- ATLETIKA----------------------------------------
Števanečeva dobro tekla na 800 m
V Mariboru je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za atletski pokal SRS, na katerem so sodelovali tudi atleti in atletinje Pomurja iz Murske Sobote. Najboljši rezultat je dosegla Marija Števanec, ki je 800 m pretekla v času 2:23,0, v teku na 400 m pa je dosegla čas 63,3. Manuela Pergarje na 1500 m dosegla čas 5:03,0, na 3000 m pa 11,28,4. Edita Banfi je 400 m pretekla v času 63,3, na 800 m pa je dosegla čas 2:35,0. Štefka Sluga je na 800 m tekla 2:26,4, na 1.500 m pa 5:09,5. Bojan Šebjan je nastopil v treh disciplinah in tekel takole: na 100 m 11,5, na 200 m 23,0 in na 400 m 52,4.
—STRELSTVO---------------------------------------
Desetletnica SD Ali Kardoš Černelavci
V okviru praznovanja 10-letnice je SD Ali Kardoš izČemela-vec pripravila na strelišču v Murski Soboti tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 70 strelcev in strelk iz radgonske in soboške občine. Zmagala je SD Koloman Flisar Tišina (Gider, Pertoci, Števanec) s 539 krogi pred SD Noršinci, 537, in SD Jovo Jurkovič Videm ob Ščavnici, 536 krogov. V konkurenci posameznikov je bil najuspešnejši Rojko (Videm) s 185 krogi pred Bukovcem (Noršinci), 185, in Balažičem (Nor.), 184 krogov.
Občinska strelska zveza Murska Sobota je ob praznovanju 10-letnice podelila SD Ali Kardoš Černelavci zahvalno listino, enako priznanje pa je dobil tudi Jože Horvat, ki je bil med ustanovitelji strelske družine Romov in večletni predsednik.
Filip Matko
— KOLESARSTVO
ŠOOŠ ZMAGAL V JARENINI
V Jarenini pri Mariboru je bila kolesarska dirka, na kateri je sodelovalo 110 tekmovalcev iz severovzhodne Slovenije. Med njimi so bili tudi mlajši pionirji sekcije Tišina in dosegli lep uspeh. Zmagal je Simon Šooš, tretji je bil Horvat, Tbrner pa je bil peti. Pri starejših pionirjih je Gumilar zasedel četrto mesto. Na dirki pa nista nastopila najboljša pionirja Hajdinjak in Ferčak, ki sta skupaj z mladinci sodelovala na mladinski dirki Zagreb—Kumrovec, vendar v močni konkurenci nista mogla doseči vidnejšega rezultata, kar velja tudi za ostale mladince, saj je bil najbolje uvrščeni pomurski kolesar Škraban na petnajstem mestu. Na dirki je sodelovalo 120 kolesarjev iz vse države,
— KOŠARKA---------------------------------—
Tri zmage Pomurja
V tekmovanju slovenske lige za mladince so košarkarji Pomutja premagali Comet z 99:43. Najboljši strelci: Tušar in Banič po 34 ter Tinev 15. Kadeti Pomurja so premagali Radgono s 75:73. Bohar je dosegel 19, Šoštarič 12 in Miholič 18 košev. Mladinke Pomurja so zmagale nad ekipo Cometa s 64:57. Strelke: Kolarjeva 23, Koroščevi 15 in Geričeva 9. Kors iz Rogaške Slatine pa je premagal kadetinje Pomurja s 93:41. Geričeva je dosegla 18, Lihtenegrova 9 in Broderje-va 8 košev.
—KARATE------------------------------------
BELTINČANI V ČAKOVCU
KK Jedinstvo iz Čakovca je pripravilo tekmovanje pod naslovom Srečanje pionirjev in pionirk karateistov Jugoslavije. Med 17 klubi so bili tudi mladi karateisti KK Štefan Kovač iz Beltinec in dosegli lep uspeh. Pri pionirkah je Simona Šemen zasedla 12., Sabina Podlesek pa 13. mesto. Pri starejših pionirjih je bil Milan Pjevič drugi.
Roland Horvat
—BADMINTON---------------------------------
Tibor Fiile republiški prvak
Na Polzeli je bilo republiško pionirsko prvenstvo v badmintonu, na katerem so sodelovali tudi tekmovalci Mladosti iz Lendave in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Tibor Fiile, ki je osvojil dva republiška naslova. Zmagal je med pionirji posamezno in s klubsko kolegico Matičičevo v mešanih dvojicah. Med pionirkami je Matičičeva zasedla drugo mesto, druga pa je bila tudi v dvojicah skupaj s Karbo-vo. Karbova je bila tretja med posameznicami. Varga—Kuprivec sta bila četrta.
 HOKEJ NA TRAVI
Turnir — 30 let hokeja v Pomurju
V okviru praznovanja 30-letnice hokeja v Pomurju je bil v Mtlrski Soboti mednarodni turnir, na katerem so sodeloval« tri moštva - UHCE Graz, PIC Maribor in ABC Pomurka. Prvo mesto je.pripadlo gostiteljem ABC Pomurki, ki so premagali ekipo iz Gradca s 3:1 (Cerpnjak 2 in Forjan) in PIC Maribor s 4:2 (Cerp-njak 2 ter Kerman in Gostonj)
V 14. kolu tekmovanja mer .publiške lige v hokeju na travi je ABC Pomurka v Zagrebu premagala Concordio s 3:1. Gole so dosegli: Mesarič, Časar in Črnko. ABC Pomurka je s 16 točkami na petem mestu.
V Pančevu je bilo srečanje reprezentance Jugoslavije za mlade do 21 let. V njej sta nastopila tudi igralca ABC Pomurke iz Murske Sobote Zdenko Lenarčič in Vitomir Zelko.
L. Zelko
VESTNIK, 21. MAJA 1987
STRAN 13
samozaščita, varnost, obramba
VEČJA VARNOST ZA VOŽNJO S KOLESI Z MOTORJI
Lanske izkušnje opozarjajo
V seštevku lanskih prometnih nezgod v Pomutju imajo visoko mesto prometne nesreče, v katerih so udeleženi vozniki koles z motorjem. Zaskrbljuje pa porast nezgod med mladimi, ki imajo kolesa z motorjem in ki zaradi svoje nadobusnosti povzročajo nezgode sebi in drugim.
Pomlad je čas ko se začne sezona koles z motorjem, to pa je tudi, čas, ko se morajo starši dodobra zamisliti tudi o varnosti vožnje na kolfesu z motorjem. Ker se iz leta v leto ponavljajo iste napake, je to torej čas za ukrepanje, da bi zajezili tovrstne prometne nezgode. Orokova želja, da bi imel kolo z motorjem, je razumljiva, saj je to postalo že modni krik. Ko se je mladoletnik seznanil s cestnoprometnimi predpisi, je formalno izpolnil vse pogoje za vožnjo tega vozila, vprašanje pa je, ali je za vožnjo tudi zrel. Na to vprašanje pa bi morali odgovoriti starši. Mladostna zanesenost čestokrat izniči znanje cestnoprometnih predpisov, in prav to je vzrok za čedalje več prometnih nesreč. Ob nakupu kolesa z motorjem bi torej kazalo dobro razmisliti in se pogovoriti z otrokom, ker bo vsa odgovornost padla na starše, saj mladoletnika ni mogoče kaznovati.
temu dodamo še nered, ki vlada na ulicah, in neizkušenost mladih voznikov, je teoretično znanje le premalo.
Ponekod zahtevajo poleg teoretičnega znanja tudi praktično. Takšno prakso bi kazalo uvesti tudi pri nas, saj bi tako dali mladim voznikom več znanja, s tem pa bi povečali tudi prometno varnost.
Jani D.
Kdo je odgovoren za prometno varnost?
KRANJČEVA ULICA
NEVARNA ZA PROMET
• Obrambni dan na OŠ 17. oktober Beltinci
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Na eni izmed sej zborov občinske skupščine Lendava je delegat Ina-Nafte postavil vprašanje o videzu Kranjčeve ulice; .kdaj bo ta ulica urejena ter bolj vama za promet. Kranjčeva ulica se začenja pri gostišču Park v Lendavi, se vije ob vznožju goric do rudarskega naselja, ki ga prepolovi, in se konča tik pred no-
Ali poznamo gasilna sredstva?
V lendavski občini imajo vse delovne organizacije samoupravne akte o požarnem varstvu, vendar ti niso vselej v skladu z novimi predpisi. Delovne organizacije imajo tudi ocene požarne varnosti in načrte za preprečitev požarov, imajo odgovorne osebe za požarno varnost, vse to pa seveda ni dovolj, da bi požare tndi preprečili. Izobraževanje za varstvo pred požarom je združeno z izobraževanjem za varstvo pri delu. Ugotavlja se; da delavci ne poznajo dovolj gasilnih sredstev, predvsem ročnih gasilnih aparatov za začetno gašenje. V družbenem sektorju je kontrola gasilnih aparatov in prevoznih gasilnih aparatov urejena prek občinske gasilske zveze in se izvaja redno, to pa ne velja za zasebni sektor. Vse omenjene pojave je ugotovil požarni inšpektor, ki bo skušal skupaj z delovnimi organizacijami odpravljati z leti nakopičene napake in tako okrepiti požarno varnost. Vsekakor pa bo potrebno delavce seznaniti, kako delujejo gasilni aparati, saj so sicer brez koristi.
Jani D.
vim pokopališčem v Lendavi. Že na začetku ulice se začenjajo pasti, ki so navarne za pešce in voznike. Pri gostišču Park se rušijo pločniki, ki jih nihče ne obnavlja, pred novim stanovanjskim blokom, ki so ga zgradili kar tik ob cesti, pa se brezglavo parkira in tako zožuje že tako ozka cesta. Poleg bloka se je pojavila »ilegalna cesta«, ki spaja Kranjčevo in Kidričevo ulico. Nekoč je bilo to dvorišče, toda ker je prehodno, ga nekateri izkoriščajo kar za vožnjo z avtomobili. Med staro in novo Lendavo je del ceste, ki je bil nekoč obdan z ograjo, saj se cesta dviga, pod njo pa so zgrajene stanovanjske hiše. Ta ograja danes obstaja le simbolično, zarasla jo je trava, v glavnem pa je podrta. Prometno križišče pri dvorani Nafte je sicer urejeno, vendar se avtobusi ustavljajo zelo blizu križišča in tako ovirajo promet. Kranjčeva ulica je ena najstarejših v Lendavi, nekoč je bila to tudi najlepša ulica. Občani zahtevajo, da se ji povrne nekdanji videz in odstranijo nevarne prometne pasti.
Jani D.
Na Osnovni šoli 17. oktober Beltinci namenjajo posebno skrb obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju učencev. Poleg tematike s tega področja, ki se obravnava pri posameznih učno-vzgojnih predmetih od prvega do osmega razreda, seveda stopnji primemo, skrbno pripravljajo tudi obrambne dneve, ki so sestavni del učno-vzgojnega procesa na šoli. Na tej, eni od največjih osnovnih šol v soboški občini, kjer v 31 oddelkih izobražujejo 842 učencev, so pred dnevi pripravili obrambni dan, ki je bil vsebinsko zelo pester. Izvedli so medrazredno tekmovanje za 7. in 8. razrede, hkrati pa na šolo povabili starešine občinskega štaba teritorialne obrambe, člane Zveze re-
Učenci Osnovne šole 17. oktober Beltinci skačejo na blazino.
Foto: Feri Maučec
Ker je koles z motorjem tudi pri nas čedalje več, je vprašljivo E&di opravljanje izpitov za vožnjo kolesa z motorjem. Po sedanji zakonodaji je predpisom zadoščeno, če ima voznik opravljen teoretični izpit iz znanja cestnoprometnih predpisov. Ali je to dovolj? Zavest o previdnem in primernem ravnanju je na naših cestah vedno slabša, če pa k
Več pozornosti civilni zaščiti
Vsak četrti daje kri
Na nedavnem občnem zboru krvodajalskega društva lisa Nafta Lendava so ocenili lansko delovanje društva, ki šteje že prek 30« članov. Društvo je sodelovalo v vseb akcijah, ki jih je pripravljal občinski odbor Rdečega križa, poleg tega pa so posamezni člani dali kri po potrebi v bolnišnici. Krvodajalstvo v delovni organizaciji bi bilo lahko še bolj razvito, če bi društvu pomagale družbenopolitične organizacije in vodstvo delovne organizacije. Redkokatera delovna organizacija se lahko pohvali, da na toliko krvodajalcev, saj je p> ktično vsak četrti zaposleni krvodajalec. V letošnjem letu bodo za svoje člane pripravili izlet, sicer pa se bodo udeležili vseh letošnjih krvodajalskih akcij.
Jani P.
Civilna zaščita je eden osnovnih elementov sistema varnosti ljudi in premoženje v miru, še posebej pa v vojnem času. Ekipe civilne zaščite so ustanovljene v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Ekipa civilne zaščite v krajevni skupnosti Lendava je le jedro ljudi, ki bodo sodelovali pri reševanju ljudi in premoženja ob potrebi, zato pa mora biti to jedro dobro izurjeno, da bo jutri lahko usposobilo tudi druge občane. V lendavski občini vsako leto pripravijo tekmovanje, kar dobro vpliva na ekipe, saj si v tekmovalnem duhu krepijo znanja. Ena najboljših ekip civilne zaščite je vselej tudi ekipa iz krajevne skupnosti Lendava.	Foto: J. 2.,
Jani D.
zervnih vojaških starešin ter beltinske in soboške gasilce. Teritorialci so prikazali pehotno oborožitev, jedrsko-biološka sredstva in zveze, gasilci pa reševanje z iztezno lestvijo, skakanje na blazino ter gašenje s peno. S tako organiziranim, pestrim in vsebinsko bogatim obrambnim dnevom so bili tako učenci kot učitelji zelo zadovolji, tokrat pa jim je bilo naklonjeno tudi vreme. To sta potrdila v pogovoru tudi pomočnik ravnatelja na osnovni šoli Peter Sraj in učenec 8. razreda Andrej Rebrica. Podobne obrambne dneve bodo na šoli organizirali tudi v prihodnje ter tako učence seznanjali z nalogami na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter z opremo in oborožitvijo.	p. Maučec
Izboljšati znanje o prometu
V vsakdanji prometni gneči je danes potrebno imeti veliko znanja, da bi se izognili vsem pastem, ki jih nastavlja promet. Da bi občanom olajšali delo, komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava vsako leto pripravi predavanja za prebivalstvo. Začela se bodo prihodnji teden, opravili pa jih bodo v vsaki vasi. Letos se bodo pogovarjali predvsem o poznavanju prometnih znakov in obnašanju v prometu. Konkretno bodo obravnavali temo, kako se mora obnašati kolesar v prometu, tako voznik kolesa z motorjem in kako traktorist. Podobna predavanja bodo tudi v drugih občinah, o tem so se dogovorili na nedavnem območnem posvetovanju o prometni varnosti v Ljutomeru. Prometna statistika pravi, da se zgodi največ prometnih nezgod v naseljih, predvsem zaradi nepoznavanja prometnih predpisov. V lendavski občini bodo na predavanjih predlagali, da se v vaseh postavijo pločniki vsaj ob najbolj prometnih cestah.
Jani D.
PLANINSKO DRUŠTVO UUBUANA-MATICA, Kadrovska komisija, LJUBLJANA, Trdinova 8,
objavlja za svoje planinske postojanke Savica, Komna, Sedmera jezera, Kredarica prosta dela in naloge:
treh oskrbnikov, petih kuharic, desetih kuharskih pomočnic, petih natakaric, petih natakarskih pomočnic, petih soba ric-snažiik.
Delo je za določen čas — za sezono 1987. Kuharico, kuharsko pomočnico, sobarico in natakarico za Komno pa bomo zaposlili za nedoločen čas.
Oskrbniki morajo biti KV gostinci ali drugače usposobljeni delavci.
Pisne ali osebne prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. Poskusno delo traja tri mesece.
Neurejeno požarno varstvo
Kljub temu da imajo vse delovne organizacije samoupravne akte iz požarnega varstva, je le to še vedno zelo neurejeno. Akti ne samo, da niso dopolnjeni s novimi predpisi iz požarnega varstva, temveč se jih le malokdo drži, jih upošteva. V preteklem letu so v Lendavski občini uspeli imenovati odgovorne osebe za požarno varnost v delovnih organizacijah, to pa seveda ne bo dovolj, da bi se okrepila požarna varnost. V večini delovnih organizacij imajo organizirane gasilsko-tehnične ekipe v sklopu civilne zaščite, ki pa ne opravljajo funkcije preventivnega dela. Oprema teh ekip je zelo skromna vsaj v večini delovnih organizacij. Požarna inšpekcija je ugotovila, da delavci ne poznajo dovolj gasilna sredstva, predvsem ročne gasilske aparate za začetno gašenje. Na srečo je urejena kontrola teh aparatov preko občinske gasilske zveze. V delovnih organizacijah bo potrebno v tem letu veliko storiti, da se bo okrepila požarna varnost.
Jani D.
Kako zaščititi okolje in naravno dediščino?
S potokom Črncem previdno!
Na potok Črnec so občani Lendave posebej ponosni, saj je v dobi vsesplošne pozabljivosti, da obstajata narava in okolje, kjer živimo, ostal še dokaj čist. Lendavski ljubitelji narave pravijo, da je Črnec bil in bo ostal rezervat ribjega staleža in rezervat varstva živali in ptic, ki gnezdijo ob potoku. Pa ne samo ljubitelji narave, tudi ribiči in lovci zahtevajo, da se potok Črnec še posebej čuva. Potok je sicer zaščiten že z odlokom, vendar bo morala biti njegova zaščita še ostrejša. V Lendavi predlagajo, da se ne dovoli košnja trave, šaša in trsti ke vse do vodne gladine, saj bi sicer uničili gnezdišča ptic. Še posebej bo potrebno paziti ob morebitni regulaciji potoka, ki jo načrtuje vodna skupnost. V Lendavi se bojijo, da bo regulacija izničila vse, kar si je narava sama ustvaril in uničila še ta zadnji naravni rezervat čiste vode v lendavski občini.
Jani D.
----G D PEŠKO VCI-------------------------------
Dobili novo gasilsko vozilo
Gasilsko društvo Peskovci, ki je lani praznovalo 60-letnico delovanja, je preteklo nedeljo pripravilo slovesnost s kulturnim programom in prevzelo novo gasilsko vozilo. Na slovesnosti je prebral kroniko društva sekretž' Aleksander Ozvatič, udeležence slovesnosti je pozdravil predsednik OGZ Murska Sobota Ernest Ori, direktor Gojitvenega lovišča Kompas Petrovci Geza Bačič pa je v imenu pokrovitelja predal novo vozilo poveljniku Emilu Kerčmarju, ta pa v oskrbo Dragu Koltaju. Gasilsko vozilo je stalo 3,270.000 dinarjev, sredstva pa so zagotovili polovico sis za varstvo pred požarom občine Murska Sobota, drugo polovico krajani iz osmih vasi, nekaj denarja pa so prispevali tudi Gojitveno lovišče Kompas Petrovci, Agromerkur in KZ Panonka. Tako ima GD Peskovci vaško-gasilski dom, ki so ga dogradili leta 1961, dve motorni brizgalni in eno ročno brizgalno ter gasilsko vozilo. Na slovesnosti so priložnostni kulturni program pripravili učenci petrovske osnovne šole.	p
Zabojniki za steklo tudi v Pomurju
Na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti so se dogovorili za nakup in razmeščanje plastičnih zabojnikov za zbiranje stekla v treh pomurskih občinah. Gre za Mursko Soboto, Lendavo in Ljutomer, kajti v Gornji Radgoni so 12 zabojnikov že postavili in očitno s pridom služijo svojemu namenu. Cena hektolitrskega zabojnika, ki bi moral zadoščati za potrebe 400 do 600 prebivalcev, je 350 tisočakov. Ob tem so v razpravi menili, da bo treba čimprej poskrbeti za odlaganje vsakovrstnih baterij in baterijskih vložkov in zlasti embalaže od zaščitnih sredstev. Ekološka problematika se vse bolj členi in tako je razumljivo, da je nujno poskrbeti tudi za varno, varčno ih smotrno odlaganje odpadnih snovi.	B. Ž.
Memorial Danija Slaviča
Zmagalo IGD Tehnostroj Ljutomer Gasilsko društvo Branoslavci je organiziralo gasilsko tekmovanje v športnih disciplinah in v vaji z motorno brizgalno. Tekmovanja, ki je bilo v Grabah, se je udeležilo le devet enot, kajti nekatere prijavljene niso sodelovale. Čeprav je tekmovanje uspelo, je velika želja organizatorja, da bi bila v prihodnje udeležba bolj množična.
Največ uspeha na tekmovanju je imela ekipa IGD Tehnostroj iz Ljutomera, ki je zasedla prvo mesto pred GD Topole, GD Gornja Radgona in GD Gresovščak. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, ostale tri ekipe pa pokale in praktična darila.	F. M.
Avtobusna postajališča črne prometne točke
Avtobusna psotajališča črne prometne točke. V zadnjem času je več prometnih nezgod na avtobusnih postajališčih ali v njihovi bližini. V njih so v glavnem poškodovani otroci, pa tudi drugi neprevidni potniki. Do nesreč prihaja zaradi neprevidnosti otrok in neprimerne hitrosti voznikov motornih vozil. V minulem tednu je bilo nekaj prometnih nezgod, na katere še posebej opozarjamo.
NAPAČNO PREČKAL CESTO
11.	maja je voznik osebnega avtomobila Ludvik Horvat iz Belti-nec vozil iz Radenec proti Mariboru. V Radgoni je nepravilno prečkal cesto vojak z bližnje karavle. Voznik zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zaustaviti. Zadel je vojaka in ga laže poškodoval.
ČELNO TRČENJE NA HOTIZI
12.	maja se je zgodila prometna nezgoda na Hotizi. Voznik osebnega avtomobila Lajoš Kulčar iz Lendave je vozil vinjen proti Lendavi. Prehiteval je osebni avtomobil, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Ignac Lebar s Hotize. V čelnem trčenju sta se laže poškodovala voznik Kulčar in njegova žena. Škode je ža 1,2 milijona dinarjev.
TOVORNJAK POVOZIL OTROKA
14.	maja se je v Segovcih zgodila huda prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila s priklopnikom Božidar Miloševič iz Belega Manastirja je vozil iz Apač proti Radgoni. V Segovcih je pri avtobusnem postajališču stala skupina potnikov in čez cesto je stekel otrok M. J. iz Segovec. Voznik zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zaustaviti, zadel je otroka in ta je na kraju nesreče umrl.
OTROK POD KOMBI
14.	maja se je zgodila prometna nezgoda v Pertoči. Voznik kombija Stanko Koštric iz Melinec je peljal iz Rogašovec proti Cankovi. V Pertoči pri avtobusnem postajališču, kjer so izstopali potniki, ni zmanjšal hitrosti. Ko je v bližini avtobusnega psotajališča čez cesto stekel otrok P. O. iz Pertoče, ni mogel zaustaviti. Zadel je otroka ta se je hudo poškodoval, njegovo zdravstveno stanje pa je kritično.
OBVISEL NA ŽELEZNI OGRAJI
151.	maja je bilo domnevna vinjenost in neprimerna hitrost vzrok za prometno nezgodo, ki se je končala brez tragičnih posledic. Bojan Kulčar iz Lendave je v nočnih urah zapeljal na bankino v Kranjčevi ulici, zaradi neprimerne hitrosti ga je odbilo, letel je po zraku čez cesto in obvisel na železni ograji. Voznik je bil le laže poškodovan, škode pa je za 2 milijona dinarjev.
STRAN 14
VESTNIK, 21. MAJA 1987
dopisniki so zabeležili
PRAPOR ZA UPOKOJENCE APAŠKE DOLINE
Radgonsko društvo upokojencev, ki združuje nad tisoč članov z območij šestih krajevnih skupnosti, je društveno dejavnost prilagodilo upokojencem po KS. Na konferenci upokojencev Apaške doline so že lani zbrali sredstva za društveni prapor tega območja. Slavnostno razvitje so opravili 9. maja v kulturnem domu Apače in temu še dali obeležje praznovanja dneva zmage.
Zbralo se je nad 150 upokojencev. Po otvoritvenem pozdravu predsednika DU je slavnostno razvitje opravil predsednik KK SZDL Apače, ki je pripel trak pokrovitelja, enako tudi iz KK SZDL Stogovci. Spominska trakova sta pripela tudi delegata iz delovnih organizacij Elkom-Lina Apače in Kmetijskega kombinata G. Radgona. Upokojencem je spregovoril delegat ZDUS in predsednik pomurskega koordinacijskega odbora DU Martin Frank. Med drugim je poudaril, da je radgonsko DU v zadnjih letih visoko na lestvici društvenih dejavnosti v Pomurju.
V bogatem kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Apače, nastopil pa je tudi mešani pevski zbor upokojencev iz G. Radgone. Po slavnosti so se upokojenci zadržali na pikni-
V aprilu je z območja krajevne organizacije Rdečega križa Tišina darovalo kri 82 občanov. Letos je zatajila organizacija po vaseh oziroma Certusov avtobus, ki je prišel po krvodajalce dve uri kasneje, zato je bila udeležba manjša.
Na sliki: krvodajalci med dajanjem krvi.	frku
BAKOVCI
Zanimivo tekmovanje
V drugi polovici aprila so se pričela šolska tekmovanja mladih iz soboške občine iz poznavanja in obvladovanja veščin za SLO in družbeno samozaščito. Tako je na Osnovni šoli v Rakovcih sodelovalo IS ekip na nižji in 14 ekip na višji stopnji.
Na nižji stopnji je prvo mesto osvojila II. ekipa 6. b razreda, drugo I. ekipa 6. a razreda in tretje IV. ekipa 6. a razreda. Na višji stopnji je bil vrstni red najboljših naslednji: prvo mesto I. ekipa 8. b razreda, drugo I. ekipa 8. a razreda in tretje L ekipa 7. a razreda. Slednji — z višje stopnje — bodo sodelovali kot predstavniki šole tudi na občinskem tekmovanju, ki bo 23. maja
na Cankovi.
Filip Matko
yzorno Društvo prijateljev mladine
Člani Društva prijateljev mladine Bučkovci zelo dobro sodelujejo s šolo. Ob novem letu pomagajo pri organizaciji novoletne jelke ter pri obdaritvi*najmlajših, tudi vseh tistih, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, posebno uspešni pa so pri realizaciji šole v naravi za
učence četrtih razredov.
Že dve leti je društvo organiziralo plesno zabavo v Radoslavcih. Vse njihovo delo je prostovoljno, izkupiček pa v celoti namenijo za sofinanciranje šole v naravi. Ta denar uporabijo za prevozne stroške otrok. Tako aktivni člani s svojim delom pomagajo staršem in učencem, da laže uresničijo ta lepi in za učence koristni del yžgojno-izo-braževalnega programa.	Nada Tomanič
BELTINCI
Upokojenci so aktivni
Nedavno so se na dobro obiskani delovni konferenci zbrali člani beltinskega društva upokojencev. Razpravljali so o delu v preteklem letu in si zadali naloge-
Iz poročila predsednika društva in razprave povzemamo, da je na območju društva 1.243 upokojencev, od tega 430 kmečkih upokojencev. Mnogi se poleg aktivnosti v društvu uspešno vključujejo v delo drugih društev, organizacij in samoupravnih ter drugih organov v posameznih krajevnih skupnostih. Nekateri so tudi vodilni funkcionarji. Pri društvu najbolj aktivno delujeta mešani pevski zbor in skupina pevk ljudskih pesmi; lete delujejo že 6 let in imajo za sabo kar 63 nastopov doma in širom Slovenije.
Pri društvu delajo tudi rekrea-cijsko-športne ekipe, ki se udeležujejo tudi srečanj, ki jih vsako leto organizira medobčinski koordinacijski odbor za Pomurje. Za svoje člane pa pripravljajo tudi izlete. V lanskem letu jih je bilo 5 z nad 200 udeleženci. V svoji dejavnosti pa niso zanemarili bolnih članov. Te obiskujejo po domovih in bolnicah.
Na konferenci je kajpak stekla beseda tudi o gmotnem položaju
upokojencev, ki ni najboljši, predvsem za tiste, katerim je pokojnina edini vir za preživljanj^.
RAKIČAN
Dve čakalnici in semaforja
Po ureditvi parka so v minulem tednu v Rakičanu poskrbeli tudi za lepše okolje novega otroškega vrtca in namestili semaforja za večjo varnost pešcev. Začeli pa so tudi s postavljanjem dveh ličnih lesenih avtobusnih čakalnic.
Vse kaže, da bodo v vasi kmalu razpisali tudi tekmovanje za najlepše urejene domačije in okolja.	"js'
V Spodnji Ščavnici imajo že dve leti aktivno mladinsko folklorno plesno skupino. Ustanovila se je spontano, saj doslej v Spodnji Ščavnici ni bilo tovrstne organizirane dejavnosti. Za plesne vaje so zaprosili Nado Jaušovec, učiteljico iz Gornje Radgo-ne, ki se je vabilu rada odzvala. Čeprav v začetku še niso imeli kaj »vzeti v roke«, so vendarle v tem kratkem času prišli vsaj do še nepopolnih kmečkih noš, kra-
Lendavski planinci na plan
Planinsko društvo Lendava je najmlajše društvo v občini, saj je bilo ustanovljeno konec lanskem leta V okviru društva deluje tudi planinska sekcija v Ina-Nafti Lendava. Na seji drnštva so snreieli letošnji program dela. V juniju bodo obiskali nacionalni park Kornati, v septembra Tbodo mudili ° dolini Trente in Tamarja, oktobra p. bodo obiskali Pohorje, kier bodo nabirali kostanj. Za mlado društvo je letošnji program dela obsežen. V prihodnjem delu bodo bolj upoftevali želje članov, saj računajo, da bodo imeli več izkušenj in
sredstev.
Jani D.
TIŠINA .
iči so
Ribiška družina Gornja Sas?
na, je pripravila pri ribiški koči v Gradišču tekmovanje v športnem ribolovu. Zbralo se je 51 članov in 13 pionirjev. Med pionirji je bil prvi Mar- . jan Titan, drugi Boštjan Kos Ž in tretji Dušan Novak. S
Med člani je največ nalovil Franc Kovač, drugi je bil Jo« Pertoci in tretji Marko Mat-jašec. Vsi so dobili praktične nagrade. Bil je to pravi ribiški praznik.	-fr|u-
KAKŠNA JE PRIHODNOST
SELO
Preizkušnja gasilcev
V prvi polovici maja je gasilska komisija v Selu ugotavljala pripravljenost gasilskih društev iz Sela, Čikečke vasi in Fokovec. Pregled se je odvijal po tekmovalnem načelu. Gasilci so opravili pregled v petih disciplinah, in sicer v suhi izvedbi z motorno brizgalno, štafetnem teku, vajo z zaščitno masko in preizkusom vžiganja motorke.
Po oceni komisije so največ znanja pokazali gasilci iz Fokovec pred Selom in Čikečko vasjo.
Tibor Balajc
DVORANE INA-NAFTE?
Uporaba dvorane bo dražja
Dvorana Ina-Nafte, ali kakor ji popularno pravijo Rudar, je že leta »deklica za vse«. Koristijo jo domala vsi za kulturne namene, zabavne prireditve, razstave, gostije, bankete, nabor in krvodajalstvo. Je torej res večnamenska dvorana, ki pa, žal, kot stara dama ječi pod težo let. Dvorana je v slabem stanju, potrebna bo temeljite obnove, toda, kdo bo tisti, ki jo bo obnovil? Lastnik dvorane je sindikalna organizacija Ina-Nafte, Upa denarja za obnovitev nima. Zal so bili neuspešni tudi dogovori o združevanju sredstev za ureditev dvorane. V Lendavi še lep čas ne bo nove dvorane ali kulturnega doma, zato bi morala ta, ki jo imamo,
vzdržati še nekaj let, dokler ne pridejo boljši časi za gradnjo kulturnega doma. V zadnjem času je več idej o tem, da bi v mali dvorani uredili družbeno prehrano, le-ta je v isti stavbi kot velika. Družbene prehrane Lendava edina v Pomurju nima. Morda bi kazalo to idejo podpreti, saj bi tako lahko uredili dva problema, ki sta bila v Lendavi doslej nerešena. Da bi zagotovili redno vzdrževanje dvorane, so se v Ina-Nafti odločili, da dvignejo prispevek za uporabo. Za kulturne prireditve bo potrebno plačati od 5 do 7 tisoč dinarjev, za vse druge prireditve za najrazličnejše namene pa od 10 do 40 tisoč dinarjev.	Jani D.
IVAN KERČMAR S HODOŠA JE NAJUSPEŠNEJŠI TUJEC - PREDLAGATELJ IZBOLJŠAV V ZRN
Audiju predlagal 31 inovacij
Tovarna avtomobilov Audi iz Ingolstadta, mesta, ki je spopri-jateljeno z Mursko Soboto, je na srednjebavarskem sejmu MIBA predstavila dva uspešna sodelavca, ki sta prispevala številne izboljšave pri izdelavi avtomobilov. Skupinovodja Ivan Kerčmar s Hodoša pri Murski Soboti je
tačas najuspešnejši tujec v nemškem združenju predlagateljev izboljšav. Ivan—izumitelj, tako namreč kličejo tega Slovenca, je doslej v Audiju predlagal 31 inovacij za izdelavo osebnih avtomobilov. Za uspešne nove rešitve je prejel prek 100.000 mark. Za najuspešnejši predlog avtomati-
— SPODNJA ŠČAVNICA
zacije prenosa surovih karoserij s transportnega traku na transportne sani je prejel nagrado 25.000 mark in nov, že tretji audi 80.
Pri Audiju letno sprejmejo 9.000 predlogov izboljšav. V letu, 1986 so inovatorjem izplačali za 2,65 milijona mark nagrad za iz-
boljšave na vozilih, ki so bistvenega pomena, da je Audi z modeli svojih vozil konkurenčno sposoben na tržišču.
Na fotografiji inovator Ivan Kerčmar (levi) s Hodoša pri Murski Soboti skupaj z vodjo Združenja predlagateljev izboljšav, Alfredom Steinkirchnerjem.
Boris Hegeduš
Mladi folkloristi tudi gostujejo
jevna skupnost pa jim za vaje enkrat tedensko daje na voljo prostor v novem domu. Čeprav skromno, jih je začela podpirati tudi Občinska kulturna skupnost Gornja Radgona.
V teh dveh letih so naštudirali že precej plesov, s katerimi so se uspešno predstavili na domačem odru, gostovali pa so tudi y Benediktu, Gornji Radgoni, Moravskih Toplicah, Vidmu ob Ščavnici (na reviji folklornih skupin), Lendavi (na regijskem tekmovanju) in v Radencih. Nastopali so tudi izven Pomurja — na lanskem mladinskem festivalu Bratstva in enotnosti v Nikši-ču in v Radkersburgu na Prazniku ob meji, ki sta ga posredovali ljubljanska in avstrijska televizija. Presenetilo pa jih je tudi povabilo Kmečke zveze mladine iz Radkersburga za nastop v sosed-
R. J.
njem Halbenreinu.
STROKOVNO PRIKAZOVANJE
-	7 <
V petek, 5. junija, bo v ELEKTROTEHNI v šopingu v Murski Soboti
VSEH GOSPODINJSKIH IN GOSTINSKIH IZDELKOV TOVARNE RADE KONČAR
IZ ZAGREBA.
SPOZNALI BOSTE, KAKO SE RAVNA Z
lupilnikom krompirja, posodo za cvrtje mesa, krompirja in druge hrane, mlinom za mletje in napravo za kuhanje kave, z drobnimi gospodinjskimi aparati in drugimi izdelki tovarne Rade Končar iz Zagreba.
Vabljeni!
MURSKA SOBOTA
Pomladno usposabljanje voda PMP
Enotedensko usposabljanje voda prve medicinske pomoči (PMP), ki ga je organiziral Sekretariat za ljudsko obrambo občine M. Sobota, je dobro uspel. Zaradi pomladitve voda PMP občinskega odreda CZ je sekretariat za ljudsko obrambo organiziral pomladni 80-urni tečaj na novo vpoklicanih obveznikov civilne zaščite. Tečaj je vodila Marija Zadravec, sekretarka OO Rdečega križa M. Sobota.
Poziv, ki je opravičeval odsotnost iz delovne organizacije za omenjeni čas, je marsikomu prekrižal plan dela, vendar so se vsi prisotni po končanem usposabljanju strinjali, da so v enem tednu veliko pridobili. Pod strokovnim vodstvom predavateljev: dr. Kozarja, dr. Camplina, dr. Lukača in Marije Zadravec so dva dni potekala predavanja, kasneje pa praktični del, ki so ga izvajale višje medicinske sestre Etelka Hari, Vera Kukanja in Marija Došen. Zadnji dan usposabljanja so opravili še pismeni test in praktično preverjanje na novo pridobljenega znanja.
Na fotografiji — udeleženci enotedenskega usposabljanja.	Nataša Praprotnik
Nove oblike obveščanja
Pred nedavnim so v delovni organizaciji Ina-Nafta ustanovili odbor za obveščanje. V razpravi so ocenili dosedanje obveščanje, ki je bilo dobro, vendar ne popolno. V Ina-Nafti imajo svoje glasilo, ki izhaja enkrat mesečno in v katerem so objavljene najpomembnejše vesti iz delovne organizacije. Na odboru so se dogovorili, da bodo poiskali možnosti za uvedbo novih oblik in načinov obveščanja, kot so tedensko infor-
macije, interna radijska postaja in podobno. Za boljše obveščanje bo potrebno več dobrih kadrov, ki naj bi jih zagotovili v naslednjih letih. Na odboru za obveščanje so se dogovorili tudi o pravicah in dolžnostih nosilcev informacij. Odbor je sklenil, da bodo v delovni organizaciji oblikovali uredništvo glasila, ki bo poskrbelo tudi za druge oblike obveščanja.
Jani D.
ZDRAVILIŠČE RADENSKA RADENCI
TOZD MINERALNA VODA, Radenci
objavlja
dražbo osebnega terenskega avtomobila FIAT CAMPAGNOLA, leto izdelave 1978, za izklicno ceno 1,100.000,00 djn. Prodaja bo 29. 5. 1987 ob 10.00 v obratu Petanjci.
Udeleženci plačajo 10% varščino od isklicne cene. Ustrezne dajatve od kupljenega vozila plača kupec.
Ogled vozila je dve uri pred prodajo.
Razpisna komisija tozda OŠ EDVARD KARDELJ Kobilje ponovno razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA TOZDA
Kandidati morajo poleg določil iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati še pogoje iz 68. Statuta tozda, in sicer: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje in 96. člena Zakona o osnovni šoli, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu,
— da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in da ima organizacijske in strokovne sposobnosti.
Kandidat bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave razpisa na naslov:
RAZPISNA KOMISIJA TOZDA OŠ EDVARD KARDELJ Kobilje.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri.
VESTNIK, 21. MAJA 1987
STRAN 15
Pogovor na občutljivo temo - PREKRŠKI
O prekrških ljudje neradi govorijo; da jih delajo, pa priča zajetna kartoteka pri organu za postopek o prekrških v Murski Soboti, kjer smo poiskali vodjo Anico Gomboc. Poleg nje opravljajo funkcije sodnika za prekrške še trije delavci, v organu so sistemizirana dela in naloge vodje pisarne in referenta za izvrševanje kazni ter vodje vpisnikov, štirih zapisnikaric in administrativne delavke. Prav toliko kot s papirji pa imajo opravka z ljudmi in slednje je gotovo težje, saj prekrški niso priljubljeni.
Razgovor o prekrških ste označili kot občutljivo temo in prekrške kot nepriljubljene. Zato menim, da je potrebno kar v začetku povedati, kateri negativni družbeni pojavi so prekrški.
Vsaka država in njen pravni sistem zagotavljata spoštovanje predpisov, s katerimi varujeta določene vrednote in družbene odnose, na ta način, da predpisujeta za njihovo ogrožanje in kršitve sankcije. Tudi naša družba ima to nalogo. Tako varuje temeljne pravice in svoboščine človeka in občana, njun družbenoekonomski položaj, socialistično samoupravno družbeno ureditev, neodvisnost države, bratstvo in enotnost ter enakopravnost narodov in narodnosti in z ustavo določeni pravni red. To so glavni ekonomski, socialni, ideološki in politični socialistični odnosi, ki so varovani s kazenskimi zakoni, ki predpisujejo kazniva dejanja in kazni zanje. Poleg kaznivih dejanj imamo še druga protipravna vedenja, ki so družbi sicer manj nevarna kot kazniva dejanja, vendar so določena kot kazniva ravnanja, to so gospodarski prestopki in prekrški. PREKRŠKI so torej z zakoni in drugimi predpisi določene kršitve javnega reda, ki jih srečujemo na številnih in različnih področjih. Prav zaradi tega, ker jih je veliko, so morda nepriljubljeni, saj je skoraj vsak občan možen kandidat za storilca vsaj enega izmed prekrškov. To so dejanja, ki rušijo določene družbene odnose, ovirajo njihovo vzpostavitev in razvoj, lahko povzročijo škodo v industriji, prometu, trgovini, kulturi, prosveti in na drugih področjih družbenih dejavnosti. Težko je najti gospodarsko ali družbeno dejavnost, ki ne bi bila urejena z zakoni ali drugimi predpisi, ti pa predpisujejo prekrške in sankcije zanje, da s tem zagotovijo spoštovanje predpisov. Števila prekrškov ni mogoče natančno določiti, saj se predpisi, ki določajo kazniva ravnanja, (pogosto) spreminjajo. Na eni strani določeni prekrški po preteku določenega obdobja v drugačnih političnih in družbenih razmerah družbi niso več nevarni in takšnih dejanj predpisi več ne sankcionirajo kot prekrške, po drugi strani pa tudi določena kazniva dejanja in prestopki v drugačnih razmerah izgubljajo na stopnji družbene nevarnosti, zato jih zakonski predpisi spreminjajo v prekrške. Glede na velik razmah cestnega prometa v zadnjih dvajsetih letih so najpogostejši prekrški s področja varnosti cestnega prometa. V skupnem številu prekrškov predstavljajo ti prekrški okrog 75 %. Druga najobsežnejša skupina so prekrški zoper javni red in mir, sledijo pa jim gospodarski prekrški in prekrški s področja javne varnosti.
Dejali ste, da je največ prometnih prekrškov, katerih in kakšne so kazni zanje?
Ob analiziranju prekrškov s področja varnosti cestnega prometa smo ugotovili, da je v zadnjih 10 letih na prvem mestu vožnja vozil na motorni pogon brez vozniških dovoljenj, takoj za temi vožnja pod vplivom alkohola in odklonitev preskusa alkoholiziranosti z izdihanim zrakom, pogoste so tudi vožnje vozil, ki niso brezhibna. Med drugimi prekrški, ki tudi povzročajo prometne nezgode, je najpogostejša neprimerna hitrost, neupoštevanje prednosti ter nepravilno prehitevanje, zavijanje in vključevanje v promet. Kazni, ki so predpisane za prometne prekrške, so različne in je njihova višina odvisna od teže prekrška, izrečena kazen pa tudi od povzročene posledice. Po zveznem in republiškem zakonu o varnosti cestnega prometa so za hujše prekrške s tega področja predpisane denarne kazni od 4.000 do 25.000 din ali zapor do 60 dni, za prekrške, ki so povzročili prometno nezgodo ali neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu, pa denarna kazen od 5.000 do 30.000 din ali zapor od 30 do 60 dni. Za hujše prekrške je predpisan še obvezen varstveni ukrep
prepovedi vožnje motornih vozil določene kategorije za čas od treh mesecev do enega leta. Za organizacije združenega dela in za posameznike, ki opravljajo obrtno dejavnost, so predpisane višje denarne kazni, in sicer za hujše prekrške od 25.000 do 300.000 din. Za osebe, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost, veljajo višje kazni le za tiste prekrške, ki so jih storili v zvezi z opravljanjem obrtne dejavnosti. Za lažje prekrške so predpisane denarne kazni ustrezno nižje, pa tudi izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil ni obvezen.
Med prekrški zoper javni red in mir, ki sledijo prometnim, pa posebej skrbijo prekrški, ki ogrožajo varnost in mir v družini. Teh je (kar je razvidno iz poročila o delu občinskega sodnika za prekrške v Murski Soboti za leto 1986) žal vedno več, pa tudi iz javnih se selijo v zasebne prostore oziroma stanovanja, za otroke, ki so jim največkrat priča, pa gotovo niso vzgojni in koristni, a ne?
Do leta 1985 je bilo med prekrški zoper javni red in mir na prvem mestu nespodobno vedenje na javnem kraju. V letu 1986 pa je bilo v občini M. Sobota na prvem mestu motenje miru in ogrožanje varnosti drugih oseb v zasebnih prostorih, večina od teh znotraj družinskih skupnosti. Mislim, da predstavljajo ti prekrški v naši občini resen družbeni problem. Njihovi storilci so v glavnem osebe, ki čezmerno uživajo alkohol. Precej je med njimi nezaposlenih, ker so izgubili delo ravno zaradi uživanja alkoholnih pijač na delovnem mestu ali pa nerednega prihajanja na delo, ki je tudi posledica alkoholizma. Zaradi njih je bilo razvezanih več zakonskih zvez, zaradi pijančevanja staršev trpijo otroci. Ker je med storilci teh prekrškov precej mladih ljudi, so priča tem, ne samo neprijetnim, temveč tudi žalostnim dogodkom mladoletni otroci. Prepiri in pretepi med starši ne vplivajo vzgojno na otroke, marveč obratno. Oče, ki pride domov sredi noči pijan, dvigne iz postelje .vso družino in s svojim razgrajanjem, pogosto (tudi) prežene ženo z majhnimi otroki iz hiše tudi v najhujšem mrazu. Ti si ponavadi najdejo zavetje na skednju ali pri sosedih, kjer prebijejo celo noč, in se v jutranjih urah s strahom vračajo domov. Med temi otroci šo tudi šoloobvezni, ki po neprespani noči v šoli gotovo ne morejo slediti pouku. Takšni starši, v.večini primerov so to očetje, ne morejo pravilno vzgajati svojih otrok in jim ne morejo biti zgled dobrega in poštenega človeka. Storilci teh prekrškov, če so še zaposleni, večji del svojega zaslužka potrošijo za pijače, zato mora žena s svojim zaslužkom preživljati družino. Zgodi pa se tudi, da mora zaradi moževih groženj, da bo prekršek ponovil, če bo moral plačati kazen ali pa prestati zapor, žena iz svojega zaslužka plačati še kazen, ki je bila izrečena možu. Do novembra 1986 je bila za te prekrške predpisana maksimalna denarna kazen 2.000 din, ker zakon o prekrških zoper javni red in mir ni bit spremenjen od leta 197'4. Z novembrom 1986 pa je najvišja denarna kazen za te prekrške 100.000. din in zato bodo tudi izrečene kazni za prekrške, storjene po tem datumu, precej višje. Izrečena kazen mora prizadeti storilca prekrška, ne pa drugih oseb, vplivati mora nanj, da prekrškov ne bo ponavljal. Sodniki za prekrške bomo zato v prihodnje, predvsem pri povratnikih, izrekali za te prekrške večkrat tudi zaporne kazni, da visoke denarne kazni ne bi bile finančno breme za tiste, ki jih kazni ne bi smele prizadeti.
Kako je z nedostojnim vedenjem na javnem kraju in kakšne so tu kazni?
NESPODOBNO VEDENJE na javnem kraju je bilo v letu 1986 med prekrški zoper javni red in mir na drugem mestu, in sicer je bilo za te prekrške kaznovanih le malo manj oseb kot za ogrožanje varnosti in motenje miru v zasebnih prostorih. Za ta
ANICA GOMBOC, sodnica za prekrške, vodja organa za postopek o prekrških v Murski Soboti.
prekršek je predpisana denarna kazen do 100.000 din ali zapor do 30 dni.
Prekrškov je seveda še veliko več. Bi našteli, kakšnih še?
Doslej nam ni uspelo zbrati podatkov o točnem številu predpisov, ki pri nas določajo prekrške in kazni zanje. Nekateri, ki so to poskušali, trdijo, da so prekrški predpisani v najmanj 1500 različnih predpisih, drugi pa trdijo, da je teh predpisov celo okrog 3.000. Seveda se vsi predpisani prekrški ne pojavljajo v
LOČILO NA KONCV STAVKA IN KAZEN
Gotovo niste vedeli, da če vas miličnik vpraša : »Boste pihali?« vaš nikalni odgovor in podpis povzročita obisk pri sodniku za prekrške in kazen, tudi če ste sedeli za volanom in vozili povsem trezni. -Zavrnili ste pihanje in to je prekršek, tudi če vas je zavedel vprašaj in ste domnevali, da je pihanje stvar vaše odločitve in ne obveza oziroma odredba preskusa. Če pa bi pooblaščeni organ reda — to je miličnik — dejal: »Pihali boste!« gotovo ne bi bilo nesporazumov, ki so razvidni iz začudenih obrazov tistih, ki se znajdejo pred sodniki za prekrške samo zato, ker pač niso pihali. Seveda pa to ne velja za tiste, ki niso pihali iz bojazni, da »bas. lonček« pri alkotestu ne bi povsem pozelenel.
enakem številu, v istih obdobjih in tudi ne na vsakem območju. Zato pri vsakem organu za postopek o prekrških vseh teh predpisov ne uporabljamo. Nekateri predpisani prekrški namreč sploh niso bili storjeni na določenem območju in v določenem obdobju.
Najpogostejši prekrški, ki jih obravnavajo vsi sodniki za prekrške in se pojavljajo na vseh območjih in stalno, so poleg prometnih prekrškov in prekrškov zoper javni red in mir še prekrški s področja gospodarstva. To so kršitve predpisov o gradnjah, urbanizmu, notranji trgovini, obrtništvu, cenah, standardih in kakovosti proizvodov, gostinstvu in turizmu, varstvu živali, sladkovodnem ribištvu in drugem. Med
/MURK
Razpisna komisija tozda OBLAČILA Tovarne oblačil in perila MURA Murska Sobota razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA
TOZDA OBLAČILA
Pogoji:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, tekstilno-konfekcijske ali pravne smeri
— 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj v gospodarstvu
Kandidati morajo imeti poleg navedenih pogojev še organizacijske sposobnosti za vodenje temeljne organizacije in sposobnost razvijanja samoupravnih odnosov.
Pisne prijave ž dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo v kadrovsko socialni službi DO MURA v 15 dneh po objavi razpisa.
CERTUS, tozd Avtobusni promet Murska Sobota, Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1 voznika avtobusa z bivališčem v Ljutoemru ali okolici
1 voznika avtobusa z bivališčem v Lendavi ali okolici
Pogoji:
— kvalifikacija voznika motornih vozil
— vozniško dovoljenje kategorije D
— 2 leti strokovne prakse s C ali 6 mesecev s kategorijo D
1 čistilko avtobusov za določen čas (12 mesecev) — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
1 čistilko avtobusov za določen čas (6 'mesecev)
Pogoji:
— vsaj 6 razredov osemletke
— ženski spol — telesno zdravje
— bivališče v M. Soboti ali okolici
— poskusno delo 1 mesec k
Prijave sprejema tajništvo tozda 8 dni od dneva objave.
prekrški s področja javne varnosti so najppgostejši prekrški po zakonu o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu, po zakonu o orožju, zakonu o obveznem šolanju, zakonu o vojaški obveznosti, zdravstvenem nadzorstvu nad živili, zakonu o knjigovodstvu in drugih predpisih.
So kazni vzgojne in se prekrški ne ponavljajo, ali pa je veliko tako imenovanih povratnikov pred vašimi vrati?
Kaznovanje je le eden izmed načinov, s katerimi naj bi zagotovili družbeno in državljansko disciplino, ki pa sam po sebi ne bo dosegel cilja. Le v povezavi s številnimi drugimi dejavniki, kot njihov sestavni del, lahko kaznovalna represija prispeva k postopnemu zboljševanju razmer. Pri nas se mnogo govori in piše o slabi prometni varnosti na cestah. Pisci člankov v dnevnih časopisih pogosto trdijo, da so kazni za prometne prekrške preblage in niso vzgojne. Menim, da je za slabo prometno varnost tudi precej objektivnih vzrokov, ki niso na strani voznikov motornih vozil. Neustrezno cestno omrežje glede na izredno gost promet, razrite in uničene ceste, pomanjkljiva prometna signalizacija, stara motoma vozila in pomanjkanje rezervnih delov so problemi, na katere kazni ne morejo vplivati. Na zboljšanje prometne varnosti bi v večji meri vplivala modernizacija cest in križišč, ustrezna signalizacija in odprava tako imenovanih črnih točk in drugih nevarnosti, ki so povezane s cestami, smotrna, učinkovita in dobra organizacija prometnega nadzorstva, bolj intenzivno in raznovrstno delo svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pouk prometne vzgoje v predšolskih in šolskih ustanovah. Pri tem pa ne trdim, da kaznovalna represija nima sploh nobenega učinka na vedenje ljudi.
Visoke predpisane kazni za nekatere prekrške vsaj nekaj časa, dokler inflacija ne izniči učinka, delujejo tako, da se ljudje teh prekrškov izogibajo, vsaj tisti, ki nimajo dovolj denarja za objestno razmetavanje. Z visokimi predpisanimi kaznimi zagotavljamo začasno večjo disciplino ljudi, ne pa večje varnosti prometa. Učinkovitost kaznovalne represije je torej omejena in nikakor ni ne prvo in ne edino, marveč zadnje sredstvo za zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Kaznovalna represija zoper kršitve predpisov o VCP pa ima tudi ugodne učinke, toda le posredno. Ce imajo udeleženci v prometu občutek, da pristojni državni organi skrbijo za njihovo varnost na najrazličnejše preventivne načine, potem tudi sami laže sprejemajo in upoštevajo tiste predpise ali intervencije milice, ki se nanašajo na njih. Ce je kaznovalna represija pravična, če izloča iz prometa tiste udeležence, ki se resnično nevarno vedejo v prometu, če odkrije povzročitelje prometnih nesreč in jim odmeri primerno kazen, to gotovo vpliva na ljudi, na njihovo počutje v družbi in na njihovo odzivanje na pravne predpise. To pa končno lahko vpliva na zmanjševanje števila nevarnih kršitev in prometnih nesreč.
Tozd Zdravstveni dom Gornja Radgona objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta
DRAŽBO
za prodajo odpisanega osebnega avtomobila IDA OPEL, letnik 1982, z izklicno ceno 1.540.000,— din, ki bo v torek, 26. 5.
1987, ob 14. uri na dvorišču zdravstvenega doma Gornja Radgona.
Prometni davek plača kupec.
VELETRGOVINA
N. SOL. O.
TOPRESKRBA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2
ABC POMURKA, Veletrgovina POTROŠNIK, n. sol. o., TOZD PRESKRBA, n. sol. o., Murska Sobota na podlagi sklepa delavskega sveta tozda razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA KOMERCIALE TOZDA PRESKRBA
Pogoji za zasedbo del in nalog so: — najmanj višješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — drugi pogoji, določeni z zakonom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Potrošnik, tozd Preskrba, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2, za razpisno komisijo-
ABC POMURKA - GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA
TOZD GOZDARSTVO MURSKA SOBOTA
TOZD PRIMARNA PREDELAVA LESA — ŽAGE LENDAVA
JAVNO DRAŽBO
naslednjih osnovnih sredstev:
1.	Lesena lopa v Korovcih	1 kos
2.	Leseni koruznjak v Kobilju	1 kos
3.	Stanovanjska zgradba v Bukovnici	1 kos
4.	Gospodarsko poslopje v Bukovnici	1kos
5.	Montažna zgradba v Lendavi	1 kos
6.	Z 101, letnik 1980, neregistriran	1 kos
7.	Tovorni avtomobil TAM 6500, letnik 1971,
z nakladalno napravo HIAB, neregistriran, nevozen 1 kos
8.	Polnojarmenik — veliki	1 kos
9.	Elevator Rade Končar	1 kos
10.	Viličar balkankar 4004	1 kos
11.	Zgradba žage pri Gradu	1 kos
Vsi gradbeni objekti so za rušenje.
Dražba bo 28. 05. 1987 ob 8.00
— za predmete od 1 do 6 in pod točko 11 v skladišču tozda v M. Soboti ulica Iva Lole Ribarja,
— za predmete od 7 do 10 na Žagi v Lendavi.
Informacije o predmetih od 1 do 7 so možne vsak delavnik od 7.00 do 8.00 ure na revirnih gozdnih upravah v Lendavi, Dobrovniku in Murski Soboti, za druge predmete pa ob istem času na Žagi v Lendavi.
DO Pomurski zdravstveni Center Murska Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
direktorja delovne organizacije za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo VII/1 stopnjo strokovne izobrazbe medicinske, farmacevtske, ekonomske, pravne ali politološke smeri in
— 5 let delovnih izkušenj ter organizacijske sposobnosti.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center M. Sobota, Arh. Novaka 2 b, za razpisno komisijo.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Brigita Bavčar
CERTUS Avtobuinl promet Maribor, n. sol. o.
F 1 tozd
CL AVTOBUSNI PROMET...
69000 MURSKA SOBOTA
Bakovska 29
Telefon: (009) 2t4M
Prometna operative: (068) 21-450
STRAN 16
VESTNIK^ 21. MAJA 1987
Radijski in televizijski spored od 22. do 28. maja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja,
17.30
Reklame —glas-
ba—Priporočajo vam..., 18.00 - »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja ..., 17.40 — Glasba-reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
10.05 — Nejlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
Dežurstvo: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport, 17.30 — Glasba-reklame — glasba, 18.00 — Iskanje— znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Pogovor v živo, 17,30 — Glasba—re-‘ klame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.00 — Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi,
17.30
Glasba—rekla-
me—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš—maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
10.00 Tednik. 11,00 Dokumentarec meseca: Narcis brez zrcala. 11.40 G. Tor-rente Ballester: Sonce in sence, ponovitev 11. dela španske nadaljevanke (do 12.40). 15.40—00.10 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 Rally satumus, prenos. 16.45 Dokumentarec meseca: Narcis brez zrcala. 17.25 Poročila. 17.30 Makedonske ljudske. 17.45 Dolga bela sled, 3. del. 18.15 Dva obraza jadranske obale, L del. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 D. Nevin: Zahodni sen, 2. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Po sledovih Slovencev po svetu XII. 22.15 TV dnevnik. 22.30 Richardove stvari, angleški film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Diagnoze, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Šopek domačih. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Koncert orkestra RTV Ljubljana, prenos iz KDIC. 22.05 Kronika festivala JRT-NEUM 87 in dokumentarna oddaja — L nagrada na festivalu JRT — posnetek
TV ZAGREB
7.45-13.00 in 15.55 -22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila.
8.05 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica zvitorepka, »Torkova cesta«. 8.20 Radovedni Taček: Zvezda, in Pamet je boljša kot žamet.
8.40 J. Bevc: Ko je pomlad — Kadar kupuješ hlače.
9.05 Zadnje poletje otroštva, ponovitev 6. dela nadaljevanke TV Novi Sad.
9.35 Tedenski zabavnik, ponovitev 8. oddaje TV Sarajevo. 10.35 Naša pesem, ponovitev 9. oddaje. 11.05 Plesalec, ponovitev 4. dela angleškega baletnega niza.
11.55 Omizje, ponovitev.
16.10 Sosedovi mulci, nizozemski film. 17.55 Prostor pod soncem, izobraževalna oddaja. 18.25 Na zvezi.
19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Podprite svojega šerifa, ameriški film. 21.50 TV dnevnik. 22.05 S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne, 7. del ameriške nanizanke
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Jugoslavija, dober dan. 15.05 V Četrtek po dežju, sovjetski film. 16.35 Majske igre, prenos otroške predstave. 17.40 Dallas, ameriška nadaljevanka.
18.30 Naše malo misto, ponovitev TV nadaljevanke.
19.30 Tv dnevnik.
TV LJUBLJANA
8.25-12.35 in
—22.15 Teletekst
16.00 RTV
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.10 Tv v šoli, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kaj prinaša jutri?, 21.05 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Po 10. uri, 23.50 Mali koncert,
TV ZAGREB
Ljubljana. 8.40 Poročila. 8.45 Živ žav. 10.15 S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke. 11.05 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja. 11.35 Za zvezi — ponovitev oddaje za stik z gledalci. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Poročila (do 12.35). 16.15 H. Consience: Flan-drijski lev, 3. del belgijske nadaljevanke. 17.10 Poročila. 17.15 Nobeno sonce, slovenski film. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 N. Stojanovič—V. Stojanovič— M. Vučetič: Dnevnik Gorčina Vukobrata, 2. del nadaljevanke TV Sarajevo. 20.55 Zdravo ,
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri: mozaik. 12.00 An-glunipe, oddaja v romščini. 12.15 Videotilt, oddaja resne glasbe. 13.00 Dudik: Tradicionalno srečanje pionirjev. 18.45 Oddaja iz kulture. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Raziskovalci, poljudnoznanstvena serija. 20.25 Poezija. 20.55 Reportaža z nogometne tekme Ha-judk:Partizan. 21.25 Včeraj, danes, jutri. 21.45 Kariera Mikodema-Dizme, serijski film. 22.45 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. 23.30 Mali koncert
10.00 Zrcalo tedna. 10.20 Moja mala vas, češkoslovaški film. 16.40 Teletekst RTV Ljubljana. 16.55 TV mozaik — ponovitev. 18.15 MPZ Zagorje, X. oddaja. 19. Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.30 Osrednja proslava ob dnevu mladosti, prenos. 22.00 Mladina — tokrat drugače (Ex libris — posnetek iz Portoroža). 23.00 TV dnevnik ali poročila.....Jugoslovanska te-veteka
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja. 17.45 Otroška oddaja. 18.00 Beograjski TV program. 18.55 Premor. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Meridiani, zunanje-politi-čna oddaja. 20.30 Mali koncert. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Domači kino: Zgodnji sneg v Miinchnu, jugoslovanski film. 22.35 Znanstveni grafiti
10.00 Šolska TV: Energija, Zemljepis. 11.00 Jezikovni utrinki. 11.05 Tuji jeziki. 16.05-23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 16.20 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Ob ribniku. 17.45 Periskop — 5. oddaja. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 S. Przyszew-ska: Dantonov primer, predstava drame SNG Ljubljana. 22.25 TV dnevnik. 22.40 Mehika — dežela realnega surrealizma, 1. del — Devica Marija Tonant-zin
Oddajniki II. TV mreže:
Tuji jeziki: 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Video-godba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tehnike likovnega upodabljanja (samo za Lj 2). 20.30 Plesni nokturno: Samota. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Narodna glasba. 21.50 Kako je z vašim očetom, zabavni program
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 Tv v šoli, 16.35 Šport, 17.05 Poročila, 17.10 Kronika skupnosti varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Priložnostni spored, 20.55 Prenos osrednje proslave Dneva mladosti, 22,00 Rock koncert, 23.30 Dnevnik, 23.50 Mladinski festival v Subotici
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Tv v šoli, 17.05 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30
Dnevnik, 20.00
Sinovi in
hčere Jakoba Steklarja,
21.05
22.20 satelit
Politični Dnevnik,
magazin, 22.40 Via
ZQ ljubljanska barka
Pomur«k« bank«
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
ZO ljubljanska banka
Ponjurik« banka
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 15.25 Poročila, 15.35 Tv koledar, 15.45 Narodna glasba, 16.15 Kritična točka, 17.00 Rokomet, 18.30 Prisrčno vaši, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.00 Festival JRT, 23.55 Modesty Blase (film),
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, Mladinski spored. Kmetijska oddaja,
10.30
12.00
14.00
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA [ TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.25 Veseli Jocker, 22.10 Umetnine
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.05 Poročila, 14.25 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Presneta sedmica, 21.55 Maratonec (film),
Automan, 14.50 V nedeljo, 17.30 Pospešek (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pisma, 20.50 Sedem mladih, 21.35 Dnevnik, 21.55 Športni pregled, 22.40 Reportaža
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki,
TV MADŽARSKA
9.05 Ponovitve — 1. Če koga potrebuješ, nemški TV film, 2. Igralec Sžndor Nemeth. 16.00 Tretji kanal. 17.05 Poročila. 17.10 Spo-redza 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Koristne informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Šogun, 3. del ameriške serije. 21.00 Kramljanje, T. Vitray, 22.10 Parabola. 22.40 TV dnevnik.
i TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke. 17.00 Pleme vran — telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Kralj četrti — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Maria de Rudenz — opera. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Opera — nadaljevanje. 23.00 NOB na Slovenskem — ko se korenin zavemo.
TV MADŽARSKA
8.35 Ponovitve. 9.50 Dan radia. 10.05 Gala velikih šol. 14.15 Direndaj. 14.55 Raziskava vedenja, 5. del. 15.45 Igra Barkochb. 16.25 Popevkarska TV lestvica. 17.00 Dnevnik. 17.20 Dan radia. 17.50 Budimpeštan-ski velesejem. 18.45 Risanka 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dan radia. 20.15 25 milijonov funtov odkupnine, angleški film. 21.50 TV dnevnik. 22.95 Dan radia.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Hazel - telefilm. 15.20 Program za otroke: risanka. 17.00 Pleme vran - telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Vse knjige — novosti na knjižnem trgu. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Časovni stroj — pregled zgodovine. 20.25 Tv novice. 20.30 Mati — 2. in zadnji del tv drame. 21.50 TVD vsedanes. 22.00 Čar nepredvidenega — telefilm. 22.35 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.15 Novi Pacifik — dokumentarec — ZAKON.
TV AVSTRIJA
20.15 Ponedeljkov
21.15 Miami Vice, Iskanje sledi, 23.00 King,
Drugi program
šport, 22.05 Jason
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 14.30 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.15 Dunajski praznični tedni 87, 23.00 Šport, 23.20 Nočni studio
17.30 Kemija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Primeri Harryja Foxa, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podeželski zdravnik, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Primer poročnika Moranta (film), 23.50 Družina Addams,
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svet in mi, 21.15 Dallas — tako se je začelo (film),
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Vroče plenice, 18.30 Primeri Harryja Foxa, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.45 Za otroke. 9.45 Velika mala vojna,- sovjetski film. 10.55 Tatabanya — Bp. Honved, nogomet. 12.45 Poročila. 14.15 Konec sveta, irski TV film. 15.50 Mivioni, za najstnike. 16.40 Delta. 17.05 Luč za branje.
17.45
18.30 den, 20.00 bežen
Oglejmo si skupaj.
Pravljice, aktualne Dnevnik, med
19.00 Te-reportaže. 20.10 Lju-ruševinami.
ameriški film. 22.05 Narodna galerija, 4. del.
TV KOPER
14.00 Športno popoldne.
19.00 Tv igra jugoslovanske proizvodnje. 20.00 Jugoslovanski narodni parki: Jezero Scutari. 20.30 Sedemdni — tedenski zunanjepolitični pregled. 21.00 Film: Ime mi je Shangaj Joe (western). 22.40 Čar nepredvidenega — telefilm. 23.10 Delta.
16.50 Poročila. 16.55 Festival otroških TV programov in filmov v Kdszegu, izbor nagrajenih programov in filmov. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dobrodelni gala večer, operni prvaki za pomoč bolnim otrokom, prenos iz Državne opere. 21.35' V odmoru: Cerkev v kraju Csaroda, umetnostni kratki film. 22.00 TV dnevnik.
26. maja — torek:
9.00 Šolska TV. 9.55 Delta, pon. 10.20 Gremo dalje, jugosl. film. 16.10 Poročila. 16.15 TV spored za 3 dni. 16.20 Nimrod, junak avtomobilskih dirk. 17.35 Koledar 1987, magazin. 18.40 Mini studio ’87. 18.45 v 80. dneh okoli zemlje, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Šo-gun, 4. del ameriške serije. 21.00 Studio ’87. 22.00 Madžari od tu in tam, dokumentarni film. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
TV, KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Telefilm. 15.20 Program za otroke: risanke. 17.00 Pleme vran — telefilm. 17.30 Športni pregled. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Dan mladosti — prenos iz Beograda. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Hazel — telefilm. 22.55 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.30 Kronika televizijskega festivala iz Portoroža.
14.00 Iv novice. 14.10 Telefilm. 15.20 Program za otroke — risanke. 17.00 Pleme vran — telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Kralj četrti — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Pešec (drama). 22.15 TVD vsedanes. 22.30 Kraj zločina — policijski film. 24.00 Kronika televizijskega festivala iz Portoroža.
10.00 Integrali. 10.40 S. Przyszewska:	Dantonov
primer, posnetek predstave drame SNG Ljubljana (do 12.55). 16.25-23.05 Teletekst RTV Ljubljana. 16.40 TV mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 J. Bevc: Ko je pomlad — Mama te želi spoznati. 17.55 Japonske pravljice: Čevljar in pomočnik. 18.15 Živalski svet; poljudnoznanstvena serija. 19.00 Danes: 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dunaj:
Nogomet
PEP—Por-
to:Bayem, prenos. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Mehika — dežela realnega surrealiz-ma, 2. del — Radio Felici-dad
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Oliver Twist, otroška serija. 18.00 Samoupravljanje, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Film tedna: Dama brez kamelij, italijanski film. 21.45 Umetniški večer
TV ZAGREB ,
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 16.05 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.00 Dnevnik, 22.25 Radar,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ko rože ponovno vzcvetijo (film), 21.50 Ceste San Francisca, 22.30 Videoteka,
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Družinska tolpa Billa Cosbyja, 18.30 Primeri Harryja Foxa. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 22.15 Kulturni žurnal, 22.35 Siva lisica (film), 0.00 Jason King,
TV MADŽARSKA
9.05 Orjaški tanker, pon. 9.50 Svet varieteja, 1. del 15.25 Kviz iz matematike za šolarje. 16.00 Tretji kanal. 16.45 Krakti filmi vojaškega studia. 17.35 Svet jezika. 18.20 Pot do finala, reportaža o finalistih pokala evropskih nogometnih prvakov. 18.45 Literarne uganke za otroke. 18.30 TV dnevnik. 20.10 Bayern MOnchen— Porto, finalna nogometna tekma za pokal evropskih prvakov. —22.10 Družinska sprejemnica.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Telefilm. 15.20 Program za otroke: Risanke. 17.00 Pleme vran — telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičiš-. če. 19.45 Mesto danes. 20.00 Kralj četrti — telefilm. 20.25 Tv novice.20.30 Film: Dekle z rdečimi škornji. 22.15 TVD vsedanes. 22.30 Mineštra — 3. in zadnji del tv nadaljevanke. 23.45 Kronika televizijskega festivala iz Portoroža.
10.00 Šolska TV: Kaj je film: Uvod v filmske stile. 11.00 Ubijalske ribe, ameriški film. 16.20-23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 16.35 TV mozaik — šolska TV — ponovitev. 17.35 Poročila. 17.40 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica zvitorepka »Sredina cest«. 17.55 Bilo je ... Valvazor, Finžgar. 18.25 Potrošniška porota. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Tednik. 21.05 Vegetina kuhinja. 21.10 Herman de Man: Naraščajoče vode, 2. del. 22.00 Dokumentarne iveri: Beati-ful side hard. 22.15 TV dnevnik. 22.30 Mehika, dežela realnega surrealizma, 3. del Tlalocan
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Smogovci, otroška serija. 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz.
19.00 TV koledar.
dnevnik. 20.00
glasba. 20.45
19.30 TV Narodna Poročila.
20.55 Dokumentarni večer.
22.25 Čas knjige
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 17.05 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP, 20.55 Gibljive slike, 22.45 Dnevnik, 23.05 Via satelit
/O jubljanska banka
Pomunk« bank«
TV AVSTRIJA
Prvi program
13.40 Otroški in mladinski spored, 18.00 Izjave prič, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 21.45 Šport. 22.15 Teksti Johanna Nepo-muka Nestroya Drugi program
9.00 Matineja, 15.55 Balet, 17.15 Prizorišča svetovne literature, 18.00 Če greš po gozdu (film), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na koncu poti (film), 22.05 Izigranec (film)
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor. 9.15 Kako napraviti kariero, pon. komedije. 16.50 Poročila. 17.00 Kratki film. 17.25 Prometna varnost, otrok kot potnik. 17.50 Popko-rong, aktualni klipi. 18.45 Rožnati panter, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dvojnik, vzh. nemška filmska komedija. 21.30 Panorama politični magazin, 22.30 Umetnina tedna. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Telefilm. 15.20 Program za otroke: risanke. 17.00 Pleme vran — telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Kralj četrti — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Dekle z rdečimi škornji. 22.15 TVD vsedanes. 22.30 Mineštra — 3. in zadnji del tv nadaljevanke. 23.45 Kronika televizijskega festivala iz Portoroža.
VESTNIK, 21. MAJA 1987
STRAN 17
prodam
TRAKTORSKO KOSO (na kar-dan) IN VISOKOTURAŽNI TRIFAZNI MOTOR prodam. Grabe 20, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18107
KOSO ZA TRAKTOR FERGUSON prodam. Jure Biškup, Ba-binci 45, p. Ljutomer. IN-18106 MOPED 14 V prodam. Jože Jandl, Ljutomer, Zacherlova 18. IN-18105
BARVNI TELEVIZOR ISKRA prodam. Telefon: 81 556. IN-18104
KRAVO, brejo sedem mesecev-prodam. Pristava 6, Ljutomer. IN-18103
PEČ EMO CENTRAL 23, novo, po ugodni ceni prodam ali zamenjam za radiatorje. Telefon: (069) 81 255. IN-18108
KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101 (prednji del), motor nepoškodovan, prodam po delih. Angela Božič, Šalinci 32 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18110
TELICO, brejo šest mesecev, prodam. Drago Murkovič, Ceza-njevci 41, p. Ljutomer. IN-18112 RAZNE DELE ZA VW in 3 stopenjsko črpalko za vodo prodam. Informacije: telefon 82 042. IN-18111
PRALNI STROJ GORENJE PS 664 prodam. Murska Sobota, Kidričeva 16/2-1. M-TG
TRAKTOR STEYR 30 in samo-nakladalko pionir 17 prodam. Šoštarič, Lukavci 11, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18100 126 P, letnik 1980, prodam. Murska Sobota, Kopališka 3, popoldne. M-16177
PRIKOLICO ZA AVTO in ško do 110 prodam. Žižki 106. M-16178
KRAVO, kontrola A, prodam. Gančani 124. M-16179
BARVNI TELEVIZOR GRUN-DING, na daljinsko upravljanje, ugodno prodam. Srečko Jerebic, Pihtarovci 30, p. Radenci. M-16180
AVTO ZASTAVA 750 in zastavo 101, na novo registrirano, letnik 1976, prodam. Renkovci 37. M-16182
ZASTAVO GTL 55, letnik 1983/december, prodam. Ogled v soboto in v nedeljo. Ritlop, D. Bistrica 172. M-16183
KROMPIR ZA KRMLJENJE (100 kg 3500 din), seno, slamo in balirko prodam. Tivadar, Selo. M-16184
STAREJŠO ZASTAVO 750, registrirano do 28. novembra 1987, prodam. Škrilec, Murska Sobota, Stara ulica 3, telefon: 24 752. M-16185
KOSILNICO BCS, dizel, prodam. Turnišče, Prvomajska -5, telefon: 70 269. M-16185
ZAMRZOVALNIK CALEKS, uvožen, 501, v zelo dobrem stanju, prodam. Štivan, Štefana Kovača 8. M-16187
BAS KITARO IBANEZ prodam. Miha Slavic, Beltinci, Na kmni L M-16I89
MALE PUJSKE prodam. Tišina 61. M-16190
VHODNA VRATA, rabljena, prodam. Informacije po telefonu: 23 998. M—16192
TRAKTOR FIAT ŠTORE 402 prodam. Domanjševci 146, p. Križevci v Prekmurju. M-16193 DOBRO UREJEN NASAD ČRNEGA RIBEZA v Selu na Goričkem, 13 arov, prodam. Polna rodnost, zemlja in lega je primerna za vinograd. Informacije: Va-darci 7. M-16194
TELICO, brejo šest mesecev, jesenove plohe, 5 cm in deske pro-
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, 3-krat cepljene, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z ugodnim nakupom, ki bo samo do 12. junija, po tem datumu bo prodaja za letos končana. Naročila sprejema in daje vse potrebne informacije: Fanika Stadler gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76-121.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina Za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900- 603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
dam. Jože Žemlič, Petanjci 126. M-16195
ZASTAVO 126 P, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Štefa-nec, Murska Sobota, Lendavska 25, telefon: 24 967.
ZASTAVO KOMBI 435 KL, letnik 1980, registrirano do maja 1988 in traktor ursus 335, registrirano do aprila 1988, letnik 1981, prodam. Ludvik Kuzmič, Gornji Slaveči 102. M-16197 MALE PUJSKE prodam. Sata-hovci 38. M-16207
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, 3-krat cepljene, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z ugodnim nakupom, ki bo samo do 12. junija, po tem datumu bo prodaja za letos končana. Naročila sprejema in daje vse potrebne informacije: Anica Lackovič, Beltin-' ci, Ravenska 40, telefon: (069) 71-434.
DIANO 6LC, letnik 1980, registrirano do maja 1988 in traktor ursus 335, registriran do aprila 1988. letnik 1981, prodam Ludvik Kuzmič, Gornji Slaveči 102. M-16197
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, ugodno prodam. Jože Kolarič, Beltinci, telefon: 71 219. M-16199
MOPED TLS 14 prodam. Janez Nemec, Bukovnica 19, p. Bogojina. M-16200
BOBNE YAMAHA, mali komplet in moped (4 prestave), prodam. Telefon: 24 928. M-16201
SILAŽNI KOMBAJN SIP SK 80 prodam. Brezovci 20, telefon: 72 637. M-16204
ZASTAVO 750, letnik 1980 in audi 100 GL, letnik 1982, prodam. Ficko, Rogaševci 34. M-16205
DVE MLADI KRAVI s teletoma, kontrola A, prodam. Lemerje 40. M-16208
TRAKTOR ZETOR 4718 prodam. Jožef Dravec, Turnišče, Partizanska 14. M-16210
METALOPROIZVODNJA
Jeruzalemska cesta 17
Ljutomer, telefon: (069) 81 880
IŠČE
— POKRIT PROSTOR ZA SKLADIŠČE, minimalno 100 m2 v Ljutomeru ali do 15 km izven Ljutomera
— POSLOVNI PROSTOR za vodenje knjigovodstva v Ljutomeru.
Ponudbe sprejemamo osebno ali po telefonu.
UTO (8 x 6 m) prodam. Telefon: 23 531. M-15212
ZEMLJO, primerno za poč. hišico in vinograd v Mačkovcih, 45 arov, cesta z obeh strani, prodam. Telefon: 76 286. M-16213 PEUGEOT 304, na novo registriran, z okvaro motorja, prodam. Cena 300.000 din. Telefon :26 644. M-16105
HLADILNIK ugodno prodam. Telefon po 19. uri: 79 095. M-16106
LEGLO KALIFORNIJSKIH DEŽEVNIKOV ugodno prodam. Telefon po 19. uri: 79 095. M-16107
KOSO DUBRAVA prodam. Franc Car, Poznanovci 22. M-16108
RUSKO MOTORNO ŽAGO prodam. Naslov v upravi lista. M-16110
BARVNI TELEVIZOR prodam. Bencak, Murska Sobota, Južna 16. M-16111
MALE PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. Rogač, Tišina 64. M-16112
KRAVO, S TRETJIM TELE, TOM BREJO, prodam. Filovci 91. M-16113
ŠKODO 120 LS, letnik 1978, prodam. Veščica 39, telefon: 22 550. M-16114
TRAKTOR IMT 560, 2200 delovnih ur, prodam. Roman, Hodoš 76. M-16116
FIAT 127 in sedežno garnituro prodam. Telefon: 25 172. M-16119
TRAVNIK 1,11 arov, sadovnjak, 1,07 arov, in klet na 0,25 arov, v Strehovskih goricah, prodam. Cena 450 SM. Telefon: 24 983. M-16214
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM V MURSKI SOBOTI, Partizanska ulica 6, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije pri Vladu Rijavcu, Murska Sobota, Stara ul. 3. M-16215
TRAKTOR FERGUSON 533, letnik 1979, prodam. Jože Cipot, Čentiba 1. M-16216
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ugodno naprodaj. Heric, Murska Sobota, Lendavska 4. M-16217
POČITNIŠKO HIŠICO (kontejner avtoradgona), prodam ali zamenjam za dve leti star avto. Murski Črnci 36. M-16219 TRAKTOR FERGUSON 35 pro dam. Franc Kralj, Črešnjevci 215, p. Gornja Radgona. M-16220
TELICO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Veščica 61. M-16221 STREŠNO OPEKO (folc), rabljeno, prodam. Bakovci, Panonska 28 a, telefon: 76 071. M-16222
STAREJŠO HIŠO V BAKOV-CIH, Kroška 47, prodam. Bakovci 47, ali telefon: 062 38 339. M-16223
KRAVE PRODAM. Rakičan, Panonska 40. M-16224
BMW R 65, letnik 1982, z dodatno opremo, prodam. Telefon: 48 193. M-16225
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 21. M-16226
TOMOS AVTOMATIC A 3 ML prodam. Ignič, Naselje Ljudske pravice 10, telefon: 26 064. M-16227
MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 29, p. Tišina. M-16229 PONY EKSPRES TOMOS, v voznem stanju (za 60.000) in kosilnico za steyr, 18 KS (za 150.000 din), prodam. Moravci 78, p. Bučkovci. M-16230
KORUZO PRODAM. Gančani 41 a. M-16228
KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Srednja Bistrica 4. M-16233 BELO VINO prodam. Cena 400 din liter. Naslov v upravi lista. M-16234
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, ekran 67, daljinsko upravljanje, rabljen, prodam. Vučkič, Talanjijeva 4, telefon: 21 964. M-16235
MOTORNO KOLO PUCH 175, prodam ali zamenjam za moped. Stanjevci 85. M-16236
AMI 8, letnik 1976, registriran do leta 1988, ugodno prodam. Flisar, Tešanovci 30. M-16238 OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, prodam. Rakičan, Zvezna 3. M-16240
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ter plutovino za tla (56 m2) in steno, 84 m2, prodam. Zver, Črenšovci 31. M-16241
FIAT 126 P (motor obnovljen), prodam. Murski Črnci 2 b. M-16242
ZASTAVO 101 (za 500.000 din) in dva mopeda prodam. Marjan Kuzma, Bunčani 79. M-16243 PRIKOLICO ADRIA 305 za kampiranje prodam. Telefon: 24 024. M-16245
WARTBURG, 1978, obnovljen, prodam. Gustav Gomboc, Moravske Toplice, Delavska 75. M-16246
###	' »ai
GOSPODINJE!
če vam zamrzovalna skrinja toči .vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F.	Hajdinjak.
G.	Slaveči 6, KUZMA
(069) 78 271
Popravilo z garancijo opravimo na vašem domu.
KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Lipovci 76. M-16237 KRAVO, brejo sedem mesecev, staro štiri leta, prodam. Šalamen-ci 19. M-16247
AVTORADIO, star tri mesece, equalizer, dva zvočnika, nove in preprogo za zastavo 750 prodam. Telefon: 26 246. M-16248 MOTORNO KOLO MZ 150 TS, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Slavko Ceh, Trnje 79. M-16249
ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK, gramofon garrard, 2 x 20 W, 100 LP, prodam. Bevkova, 25 084. M-16251
KOKOŠI NESNICE, rjave, stare 14 mesecev, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol in vino klinton, 5001, prodam. Franc Borštnar, Stogovci 9, p. Apače. M-16054 KOSILNICO LA VERDA, v dobrem stanju, prodam. Jožef Baler, Moščanci 71. M-16254 NEMŠKI STOLP, nov, vgrajen z gramofonom, stereo radio, dvojni kasetofon in 2 zvočnika prodam. Gomilice 136. M-16256 TELEVIZOR črno-beli prodam. Pordašinci 19. M-16257
HARMONIKO MELODIJA, 80-basno, malo rabljeno, prodam. Hanžekovič, Murska Sobota, Lendavska 37 b, telefon: 25 509. M-16258
GOZD, 60 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-16259
ROČNO ELEKTRIČNO KROŽNO ŽAGO, 18 cm, 1150W, prodam. Informacije po 16. uri: Sebjan, Bratonci 23 a. M-16261 RENAULT 4 letnik 1979, ugodno prodam. Šalovci 166 B. M-16262
DIANO, letnik 1981, prodam. Telefon: 78 632. M-16263 JADRALNO DESKO VIP, komplet, še nerabljeno, poceni prodam. Telefon: 22 765. M-16264 ZEMLJO, 17 arov, primemo za nasad ali vinograd in prašiča za zakol prodam. Andrejci 58. M-16265
MALE PUJSKE PRODAM. Gorica 50. M-16266
LADA 2105, letnik 1983, prodam. Brezovci 41 a. Ogled od 8. do 16. ure. M-16267
FIAT 126 PGL, star osem mesecev, prodam ali zamenjam za starejši avto. Gradišče 37 a, p. Tišina. M-16268
MOPED (izpit ni potreben), prodam. Volf, M. Sobota, Stara 3. M-16269
ŠOTOR INDUPLATI, za tri osebe, rabljen eno sezono, prodam. Telefon 23,867. M-16270 ZASTAVO 750, registrirano do januarja 1988, prodam. Ižakovci 27 a. M-16271
ZASTAVO 101, registrirano do maja 1988, prodam. Stanko Jug, Gornja Radgona, Panonska 5. M-16272
WARTBURG, registriran do oktobra, poceni prodam. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-16273 KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, prodam. Kobilje št. 7. M-16274
OJAČEVALEC ZA KLAVIATURE ELKA RM 140, 100 V, ugodno prodam. Telefon: 76 884. M-16275
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Murska Sobota, Ob kanalu 15, telefon: 26 173. M-16277
ZASTAVO 750, letnik 1984, registrirano do decembra 1987, prodam. Korovci 1 a. M-16278 ZASTAVO 101, registrirano, prodam. Karoli, M. Sobota, Stara 14, popoldne. M-16279
Minilo žalostno je leto dni, zapustil svoje drage si.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
21. maja mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek in brat
Alojz Marinič
iz Noršinec 23 pri Ljutomeru
Težko je življenje brez tebe in vsak korak, kamorkoli nas vodi, je en sam spomin nate. Naš dom, ki si ga imel tako rad, za katerega si se tako trudil, je ostal prazen. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti s tem, da smo te morali izgubiti, ko bi te najbolj potrebovali. Čeprav se več ne vrneš k svoji družini, boš v naših srcih še živel.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI
KRAVO prodam. Franc Kolenko, Črenšovci 159. M-16280 ŠIVALNI STROJ VIŠNJA, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-16281
OBRAČALNIK PANONIJA, voz z gumijastimi kolesi, osovino z gumo 700 x 16, prodam. Gradišče 38. M-16282
VINOGRAD V SOVJAKU pri Vidmu ob Ščavnici, z vinsko kletjo — poč. hišico, sadnim vrtom, zemljišča skupno cca 30 arov, prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifro: MATICA. M-16285
OPEL KADET LS CUPE, starejši model, prodam. Telefon: (069) 73 514. M-OP
PREPROGO (3 x 4), prodam. Estera Kocet, Murska Sobota, Gregorčičeva 7. M-16015
SAMOPNAKLADALNO PRIKOLICO SIP 25 po zelo ugodni ceni prodam. Skakovci 55. M-16023 TRAKTOR VLADIMIREC IN TELICO, visoko brejo, prodam. Šafarsko 23, p. Ljutomer. IN-18115 ZASTAVO 750 prodam. Vučja vas 13, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18113
MOPED TOMOS 15 SLC prodam. Informacije: (069) 81 327. IN-18114 RENAULT 4, registriran do 19. aprila 1988, prodam. Janko Brumen, Slam-njak 34, Ljutomer. IN-18117
PEC EMO CENTRAL, malo rabljeno, ugodno prodam. Marjan Kosi, Kokoriči 11 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18116
ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, šivalni stroj z motorjem in osebni avto R-4, letnik 1976, prodam. Kapca 76, p. Lendava.
OSEBNI AVTO CITROEN GS 1981, prodam. Vprašati po 16.00 uri na telefon 78-025. JŠ
TRAKTOR STEYR, 28 KS, s koso, registriran, prodam. Lipovci 183, p. Beltinci. M-16287
KRAVO S TELETOM prodam. Naslov v upravi lista. M-162 motorno Škropilnico Panonija, prevozno, novo, prodam. Telefon: 76 832. M-16289
DVOJA OKNA (150 x 130), kompletna, malo rabljena, in dvojna vrata po ugodni ceni prodam. Murska Sobota, Šercerjevo naselje 13. M-16290 VIDEOREKORDER GRUNDING 200 S prodam. Telefon: 22 336. M-16291
MOPED (tri prestave) z rezervnimi deli, kasetofon FILIPS, veliki trakovi, . šivalni stroj bagat, starejši letnik, prodam. Murska Sobota, Lendavska 19 a. M-16292 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO PANONIJA, 300 kg, novo, prodam za 15 SM. Murska Sobota, Ivana Regenta ali telefon: (069) 22 326. M-16293
MALE PUJSKE prodam. Melinci 88, p. Beltinci. M-16294
RENAULT 12, registriran do februarja 1988, prodam. Cena 65 SM. Marjan Gjergjek, Vidonci 43. M-16295 VW 1200 in pralni stroj, rabljen, prodam. Telefon: 26 104, popoldne. M-16296
PUJSKE prodam. Krajna 11. M-16297
ZASTAVO 126 P ugodno prodam. Ogled možen po 15. uri. Štraus, Puconci. M-16298
GARAŽO (TRIPLEKS) v Stari ulici v M. Soboti prodam. Benčec, telefon dopoldne: 74 214. M-16299 HAREMONIKO, 60-basno, prodam. Tivadar, Lipovci 5, telefon: 71 482, M-16300
GOLF, letnik 1979, prodam. Krog, Plečnikova 71, telefon: 26 160. M-16301
GRADBENO PARCELO V GORNJIH PETROVCIH, 9 arov, 150 m oddaljeno od avtobusne postaje, zdravstvenega doma in trgovine, prodam. Informacije popoldne v Gornjih Petrovcih 31 a. M-16302
NOVO PEC EMO CENTRAL 20, za centralno ogrevanje, in moped AVTOMATI K A3M TOMOS, prodam. Predanovci 19. M-.16304
KRAVO, brejo šest mesecev, prodam. Marija Bohar, Ženavlje 24. M-16305 ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE, nov, od 15 do 30 m dolžine, prodam. Anton Pozvek, Bodonci 63. M-16306 KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Kobilje 87. M-16307
RENAULT 4 prodam. Murska Sobota, M. Kuzmiča 43 a. M-16308 OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1977, prodam. Rankovci 8 a. M-16319
TRISED (ležišče), skoraj nov, prodam. Nada Franko, Murska Sobota, Lendavska 45, telefon: 25 048. M-16309
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Cernelavci, Zadružna 19. M-16310 KOSILNICO LAVERDA, dobro ohranjeno, prodam. Ogled v soboto ih nedeljo, Gapšparič, Kobilje 27. M-16324
KINO PARK MURSKA SOBOTA
21.	maja ob 18. uri amer, kriminalka, F/x - UMOR S TRIKOM
21.	maja ob 20. uri amer, znan.-fant. film ODISEJA 2010
22.	maja ob 18. uri akc. film ŠESTA ŽRTEV
22.	maja ob 20. uri PREDSTAVA ODPADE (revija folklornih skupin)
24.	maja ob 16. in 18. uri amer.
znan.-fant. film ODISEJA 2010
24,	maja ob 20. uri akc. film ŠESTA ŽRTEV
25.	maja ob 18. in 20. uri amer, glasb, film BREAKDANCE
26.	maja ob 18. uri amer, glasb, film BREAKDANCE II
26.	maja ob 20. uri amer. akc. film IME MI JE REMO
27.	maja ob 18. in 20. uri amer, akc. film IME MI JE REMO
28.	maja ob 18. uri amer. akc. film
IME Ml JE REMO
28.	maja, ob 20. uri amer, pustol. film SMARAGDNI LED
kupim,
STISKALNICO ZA SENO, nizkotlačno, kupim. Naslov v upravi lista. M-16066
TRDA DRVA, 8 m’, kupim.
Franc Šnepf, Sebeborci 44, p. Martjanci. M-16176
MANJŠI TRAKTOR, rabljeni, kupim. Naslov v upravi lista. M-16284
sobe
DVOSOBNO STANOVANJE ALI HIŠO ZDOMCA v oskrbo, v Murski soboti ali ožji okolici, za dobo najmanj 18 mesecev, vzame v najem mlad zakonski par. Ponudbe na upravo lista pod šifro: DOBRI ODNOSI. M-16203
ENOSOBNO STANOVANJE ALI SOBO s kopalnico, v Murski Soboti, iščem. Naslov v upravi lista. M-16218
zaposlitve
FRIZERSKO POMOČNICO zaposlim. Salon Ljubica, Murska Sobota, Mojstrska 1. M-16244 ŽENSKO ZA ČIŠČENJE STANOVANJA, 1-krat tedensko, iščemo. Murska Sobota, Cankarjeva 14. M-16260
razno
ŠPORTNO RIBIŠKO DRUŠTVO »MURA« MURSKO SREDIŠČE, OBVEŠČA SVOJE ČLANE - SENIORJE IN MLADINCE, da bo 24. maja 1987, ob 7. uri, organizirano tekmovanje v športnem ribolovu s trnkom na plovek. Tekmovanje bo na ribniku Selnica. Vabi tekmovalna komisija. LE-10771 ŽENSKO, staro do 65 let, iščem za pomoč v gospodinjstvu. Evgen Čahuk, Križevci 166 v Prekmurju. M-16174
INŠTRUKTORJA ZA ANGLEŠČINO IN MATEMATIKO ZA I. LETNIK USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA IŠČEM. Prosimo, da pokličete po telefonu: 23-457 — popoldne. M-16191
PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 74492, izdane pri HKS KZ. Panonka Murska Sobota. Rudolf Kizma, Beznovci 30. M-16206
TRAVNIK ZA KOŠNJO TRAVE, 1 ha, dam v najem. Dravec, Nedelica 116. M-16211
K HIŠI SE JE ZATEKEL MLAD, ČRNO-BEL PES, z daljšo dlako. Lastnik ga lahko dobi na Partizanski 50 v Murski Soboti ali pa ga podarim ljubiteljem psov. M-16303
IZGUBLJENO! 11. maja sem izgubila zlato ogrlico v okolici Blagovnice. Poštenega najditelja prosim, da mi jo za nagrado vrne. Telefon: 24-325. M-16250 CVETLIČARNA MARIJA RA-TNIK, TIŠINA, obvešča svoje stranke, da bo cvetličarna od 20. do 30. maja zaradi dopusta, zaprta. M-MM
STRAN 18
VESTNIK, 21. MAJA 1987
Male oglase in zahvale sprejemamo do sobote za objavo v naslednjem tednu. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nenadomestljive drage mame, babice in tašče
Jolanke Sečko
roj. Kuhar iz Puconec 91
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, se poslovili od nje ter darovali vence in cvetje.
ŽALUJOČI: VSI NJENI!
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
27. maja 1987 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in svak
Franc Partl gostilničar iz Pertoče
Vsem, ki mu na poslednji dom prinašate cvetje, prižigate sveče in se ga še spominjate, iskrena hvala!
ŽALUJOČE DRUŽINE PARTL, RECEK IN MENCINGER
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža
Ivana Zvera
čebelarja iz Lipe
se iskreno zahvaljujemo vsem čebelarjem čebelarskega društva iz M. Sobote in Beltinec za spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti, posebej še njegovim prijateljem mladincem za darovane šopke in vence.
Hvala za ves trud in tolažbo družini Koren, Katici, Anici in Miri ter mami Markojevi.
GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA VERA
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi oče, tast in stari oče
Karel Kozar
iz Šalovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa pomagali in nam izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Šalovci.
ŽALUJOČI: sin Karel in hčerka Marija z družinama
Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj, ne smem, ne morem vanj nazaj, zaklenjena so vrata, proč, proč, je doba zlata.
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
Vilma Šiftar
roj. Kuhar iz Sebeborec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in šopke cvetja, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za žalostinke, predstavnici KS Martjanci za poslovilne besede ob odprtem grobu, dr. Alojzu Horvatu in drugemu med. osebju internega oddelka soboške bolnišnice ter dr. Vojvodiču za številne obiske med njeno boleznijo.
Sebeborci, 11. maja 1987
Žalujoči: hčerka Marta z možem Štefanom, vnukinja Darinka z možem Dragom, pravnuki Damjan, Pištek in vladek, brata Ludvik in Ivan, zet Ernest ter drugo sorodstvo
Vstani draga, pomlad je tu, drobne ptičice pojo.
Kliče te narava, ker si jo zelo ljubila.
Ne morem vstati, za večno sem zaspala.
V SPOMIN
21. maja je minilo leto, odkar se je nenadoma poslovila draga žena
Alojzija Holcman
iz Mostja
Ohranili te bomo v lepem spominu!
ŽALUJOČI: MOŽ ŠTEFAN IN DRUGO SORODSTVO
Ko živel sem, ljubil sem vas vse! Zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
V SPOMIN
12. maja je minilo žalostno leto, odkar sem za vedno izgubila moža
Janeza Hozjana
iz Panovec
Te dni mineva žalostna obletnica, ko sem tragično izgubila ljubega sina
Ludvika Hozjana
Nikoli se ne vrneta več v svoj dom, ki sta ga ljubila, a v mojem srcu bosta živela do konca mojih dni.
NEUTOLAŽLJIVA ŽENA OZIROMA MAMA
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Ivan Litrop
iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družinama Dravec in Gjerkeš ter prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na' njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za prelep pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Zahvala tudi govornici KS Mariji Gjerkeš za poslovilne besede in kolektivu Planike iz Turnišča.
Turnišče, 9. maj 1987
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Kje je ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA!
Po hudi in težki bolezni nas je zapustila draga žena, mama in babica
Katarina Vučko
iz Ižakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje ali darovali v druge namene in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala zdravnikom in osebju internega oddelka ter obema župnikoma za pogrebni obred, pevcem in govornici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Peter z mamo ter hčerka z družino
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 55. letu starosti nepričakovano zapustil dragi mož, oče in dedek
Aleksander Duh
iz Ženavelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pnj J > dom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu P P  njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, n	p p
ali ustno izrekli sožalje.
Posebna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka bol nišnice v Rakičanu, ki se je trudilo, da bi mu o ra J 8 življenje, GD Ženavlje in vsem dnigtm društvoin, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostin , g v«ura za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi kolekti	,
IMP iz Ljubljane in DSSS Avtoradgona.
Žalujoči: žena Jolanka, sin Aleksander z izvoljenko Martino hčerka Marjana z družino iz Ljubljane, sestra
>	iz Radenec in drugo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe, draga mama, od nikoder ni.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Terezija Šalamon
iz Dolnjih Slaveč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam stali ob strani, nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in šopke ali za sv. maše in v druge namene.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: sinovi Franc, Jože, Avgust, Ernest in Stefan z družinami, hčerke Justina, Anica in Marija z družinami ter hčerka Rezka z možem.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil mož in oče
Karel Kuhar
iz Fokovec 42
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, znancem, duhovniku, pevcem, medicinskemu osebju internega, pljučnega in onkološkega oddelka v Ljubljani za vso zdravniško pomoč med boleznijo ter Dragici Jakiša za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena.hvala!
Žalujoči: žena Zlatica, hčerka Dragica z možem Jožetom in sin Zlatko
VESTNIK, 21. MAJA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
L
PRIREDITVE OB DNEVU MLADOSTI
Mladost ostaja mlada
• Tako je vsaj soditi po vrsti prireditev, ki se obetajo Pomur-cem. Največja bo vsekakor Festival bratstva in enotnosti, ki bo od 28. maja v Gornji Radgoni.
V Murski Soboti bo že jutri glasbeni in video večer, ki ga bodo pripravili na grajskem dvorišču, ob slabem vremenu pa v Klubu mladih. Na sam dan mladosti, torej v ponedeljek, se prav tako obeta pisan kulturnoumetniški spored. Nastopili naj bi plesna skupina Akt iz Celja, akustični kitarist Žarko Ignjatovič in gledališka skupina Srednje šole za tisk in papir iz Ljubljane. Po ulicah bodo pripravili razstavo. V petek teden, 29. maja, bo (znova na grajskem dvorišču) gostovala skupina Martin Krpan, »pomagali« pa jim bodo mladi glasbeniki, učenci soboških srednjih šol.
Poleg tega bo še ena tradicionalna prireditev, ki so jo doslej prirejali v KS Park, odslej pa bo mestnega značaja. Gre za družabno srečanje pri L osnovni šoli, ki bo tokrat v ponedeljek ob 16.00. Pionirji bodo sprejeti v mladinsko organizacijo, podelili bodo priznanja OF, slovesno pa bodo odprli trimsko stezo (obnova) in nova teniška igrišča v fazaneriji. Tudi tokrat bodo članice sekcije žena poskrbele za jedačo in pijačo, priredile srečelov — zbrani denar pa bodo namenili kirurgiji.
V Ljutomeru bo 25. maja slovesna seja občinske mladinske organizacije, povezana s programsko-volilno konferenco. Podobno bo v Lendavi, kjer poleg tega že jutri organizirajo družabno srečanje z gosti iz madžarskega Lentija. Gre za že utečeno izmenjavo med lendavsko in lentijsko srednjo šolo. V soboto, 30. maja, bo družabna prireditev v Turnišču, poimenovali so jo srečanje mladih lendavske občine. Pomurcem (pa ne le mladim!) torej v drugi polovici maja ne bo dolgčas!
Bojan Peček
LJUTOMER
Pomurski kovinarji so tekmovali
V petek in soboto so v Ljutomeru tekmovali pomurski kovinarji. Ker so bile nekatere naloge zahtevne, so s tekmovanjem začeli že v petek, v soboto pa je bila slavnostna otvoritev tega tekmovanja. Zbrane tekmovalce — bilo jih je 72 — je pozdravil Milan Utroša, predsednik MS ZSS za Pomurje, v imenu gostitelja pa direktor DO Teh-nostroj Ivo Tivadar. Oba sta med drugim želela vsem tekmovalcem obilo uspehov. Zbrani kovinarji bi se morali pomeriti v 10 disciplinah, vendar pa so zaradi tehničnih ovir varjenje TIK preložili na prihodnji petek. Sicer pa so zmagovalci po posameznih disciplinah — rezkalci: Anton Dirnberk (Gorenje Elrad) in Ludvik Sever (Panonija), strugarji: Vladi Šinko in Jože Kosi (oba Tehnostroj), orodjarji: Drago Kuzmič (Liv Ro-gašovci) in Branko Bartalič (Gorenje Elrad), brusilci: Stanko Oblak (LIV Rogašov-ci) in Jože Sabotin (Gorenje Elrad), varilci (plamensko): Mirko Rob in Štefan Kopinja (oba Ina Nafta Lendava), varjenje (REO): Zlatko Rob (Ina Nafta) in Milivoj Milisa-vljevič (Slovenija ceste M. Sobota), varjenje (MAG): Jože Bogdan (Tehnostroj) in Karel Kiraly (Primat) avtomehanika (OTTO): Franc Rajh (DO Servis Ljutomer) in Ludvik Huber (Agroservis M. Sobota), avtomehanika ' (dizel): Andrej Strniša (Agroservis M. Sobota) in Vilijem Korpič (Avtobusni promet Murska Sobota). Vsi ti zmagovalci in oba z lendavskega tekmovanja, ki bo v petek, bodo zastopali Pomurje na republiškem tekmovanju kovinarjev, ki bo 25., 26. in 27. junija na Gorenjskem.
D. L.
-—SELO-FOKOVCI
ŽIVAHNO IN DELOVNO
V Selu in Fokovcih je te dni dokaj živahno in delovno. Svet krajevne skupnosti je namreč spodbudil več delovnih akcij. Tako pravkar urejajo obcestne jarke, drugi teden pa nameravajo na vaške poti navoziti okrog 350 kubičnih metrov gramoza, za kar
Zdomske športne igre v Avstriji
Tokrat bodo že osmič — konec tedna (23. in 24. maja) v Gradcu —, sicer pa so prve delavske športne igre Bratstvo in edinstvo na avstrijskem Štajerskem za naše delavce in mladino na začasnem delu oz. šolanju pripravili konec maja v Linzu, ko je sodelovalo kakih 1700 udeležencev. Tokrat organizator (Skupnost klubov jugoslovanskih delavcev na avstrijskem Štajerskem) ob različnih športnih tekmovanjih v počastitev dneva mladosti pripravlja še kulturno-zabavni program. Hkrati naj bi se še poglobilo tradicionalno dobro sodelovanje dveh sosednjih mest: Gradca in Maribora.
B. Ž.
—VERŽEJ------
Narcise so
V nedeljo je bila v Veržeju osrednja prireditev letošnjega Meseca narcis. Začeli so jo že dopoldne s kramarskim sejmom. Pred tremi leti naj bi postal to sejem domače obrti in turističnih spominkov, vendar je bilo obojih premalo, zato so ga spremenili kar v kramarski sejem. Veliki dogodek pa je popoldne napovedala povorka, v kateri so vaščani vseh vasi veržejske krajevne skupnosti predstavili žetvene običaje: sejanje, žetev, mlačvo, počitek in seveda peko kruha, končnega izdelka setve. Hkrati pa je bila ta povorka tudi zgodovinska, saj so prikazali stare stroje za žetev, njihov razvoj in seveda današnjo sodobno mehanizacijo.
Zabavno popoldne so popestrile igre Meseca narcis. Srečali so se finalisti — Veržejci in Bunčanci. Slednji so zmagali, prejeli pa so tudi pokal. Ker je bila povorka nekakšno tekmovanje, je komisija ocenjevala tudi posamezne vozove. Za letošnji prikaz žetvenih običajev bi lahko rekli, da je bil dokaj kakovosten in izviren in ocenjevalci so našli salomonsko rešitev — vsem udeležencem povorke so prisodili enako nagrado, kar je še najpravičneje. Konec osrednje prireditve, ki si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev, pa je bil izbira nove miss narcis. Do prihodnjega leta se bo s tem nazivom ponašala 22-letna delavka Mure iz Murske Sobote, Danica Miser.
Dušan Loparnik
Slavnostno ob krajevnem
prazniku
V nedeljo so v KS Veržej praznovali svoj sedmi krajevni praznik. Na slavnostni seji so spregovorili o opravljenem v minulem letu ter ocenili realnost začrtanega v prihodnje. To slovesnost pa so izkoristili za podelitev priznanj KK SZDL z bronastim znakom OF. Prejeli so jih: Franjo Kapun iz Veržeja, Venčeslav Osterc iz Salinec, TVD Partizan Veržej, OO ZSMS Bunčani in oktet kuda Slavko Osterc iz Veržeja. Matildi Kolmanič, Milanu Kemperletu in Jožetu Klemenčiču iz Veržeja pa so izročili priznanja krajevne skupnosti. Zgodovinarju in domačinu Tonetu Ferencu so na tej seji vročili tudi listino, s katero so ga imenovali za častnega krajana Veržeja, po slovesnosti pa so odprli razstavo njegovih del.
D. L.
bodo porabili okrog 1,5 milijona dinarjev. To soboto pa čaka večja delovna akcija domačine Sela. Urejali bodo namreč vaško pokopališče, zato naj bi prišel na delovno akcijo od vsake hiše vsaj eden, da bodo lahko čim več in čim prej postorili, kar je potreb-
MADŽARI
NAGRADILI SLOVENCA
Tudi madžarska stran je vse bolj pozorna do družbenopolitičnih delavcev in sploh aktivistov, ki spodbujajo sodelovanje med Slovenijo in Ljudsko republiko Madžarsko. To namreč potrjujejo priznanja, ki jih podelujejo ob raznih priložnostih. In tako smo bili preteklo sredo priča slovesnosti v Szombathelyu, na kateri so izročili visoki odlikovanji madžarske vlade Jožetu Vildu iz Murske Sobote in Zoranu Na-prudniku, nekdanjemu generalnemu sekretarju Zveze za telesno kulturo Slovenije, sicer pa še vedno njenem aktivistu.
Tovariš Naprudnik si je veliko prizadeval, in v tem tudi uspel, da na vsakoletnih srečanjih zamejskih športnikov v Sloveniji sodelujejo tudi porabski Slovenci. Prav tako je razdajal svoje moči pri drugih oblikah športnega sodelovanja, kot so tekmovanja za pokal Panonije, Savarie. idr. Večkrat smo ga srečali tudi v Porabju.
»Da, tja me je pot zanesla okrog 10-krat, in sicer zaradi dogovarjanja glede sodelovanja po-
praznovale
s
i *
no. Sicer bi bilo potrebno tako v Selu kot v Fokovcih zgraditi novi mrliški veži, vendar letos jim to najbrž še ne bo uspelo, prizadevali pa si bodo, da bi v ta namen pripravili vsaj material in si priskrbeli dokumentacijo. V Fokovcih bodo razen tega morali čim prej obnoviti tudi ostrešje vaškega zvonika. Poleg omenjenega so v Fokovcih pred kratkim začeli graditi nov most čez vaški potok, podobna naloga pa čaka tudi Selane, potem pa še vse skupaj telefonija, transformatorji . ..
Stekle so že tudi priprave za izvedbo vaških iger, ki jih bodo povezali s pokušnjo domačih vin in specialitet. Zato bodo k sodelovanju povabili tudi sosednje krajevne skupnosti.
Zoran Naprudnik (levo) in Jože Vild sta preteklo sredo v Szom-bathelyu prejela visoki odlikovanji madžarske vlade za spodbujanje in razvijanje športnega sodelovanja med Slovenijo in Železno županijo.
rabskih športnikov na srečanjih pri nas. Vesel sem, da smo pri tem uspeli, priznanje, ki sem ga prejel od madžarske vlade, pa mi potrjuje, da so bila moja prizadevanja v obojestransko korist.«
Jože Vild si je prav tako po svojih močeh prizadeval za kre
Rudi Čačinovič o Jugoslaviji v današnjem svetu
Uveljavljeni diplomat in politik je pred dnevi na povabilo medobčinskega sveta ZKS za Pomurje predaval o Jugoslaviji v današnjem svetu. Maloštevilnim zbranim, kakih 40 jih je prišlo, v dvorani občinske skupščine v Murski Soboti je razčlenil odnose med Vzhodom in Zahodom, še posebej pa opozoril na merjenje moči na vojaškem, gospodarskem in političnem področju. Jugoslavija, ki sodi med 17 največjih svetovnih dolžnikov, se bo očitno morala čimprej zavihteti na tehnološki voz Zahoda in Vzhoda, če noče še naprej zamujati v razvoju in zaiti v globljo krizo. Prvi koraki v tej zvezi so storjeni, Naša zunanja politika mora vsa ta dejstva upoštevati in se po njih ravnati. Brez ustrezne notranje namreč ni ustrezne zunanje politike, je poudaril Rudi Čačinovič.
B. Ž.
OBISK KLEINE ZEITUNG — Širjenje informacijsko-komunika-cijskega prostora je v strategiji slehernega medija in naša novinarska hiša ni izjema. Če uspevamo sodelovati z nekaterimi madžarskimi uredništvi, je zdaj namen, da se povežemo še s kolegi z avstrijske Štajerske. Minuli ponedeljek smo obiskali uredništvo Kleine Zeitun-ga v Gradcu in se dogovorili za nekatere vsebine in oblike neposrednega sodelovanja pri medijskem obvladovanju obmejnega prostora. Predvidoma 23. junija nam bodo graški kolegi obisk vrnili. B. Ž.
Le štirideset
poslušalcev
Približno 40 ljudi (še ta številka ni realna, saj štejemo tudi tiste, ki so pomagali pri organizaciji) je bilo v nedeljo na počastitvi dneva mladosti. V ta namen je bila organizirana medobčinska revija pevskih zborov, na kateri so se zvrstili mladinski pevski zbori z naslednjih osnovnih šol: Karel Destovnik-Kajuh z zborovodkinjo Smiljo Gaber, Turnišče z zborovodjem Jožetom Kocetom, Ivan Cankar Ljutomer z zborovodkinjo Janjo Verbančič, Tišina z zborovodjem Ladislavom Gybrekom in Jože Kerenčič Gornja Radgona z zborovodkinjo Marijo Dukarič. Ti zbori so bili za medobčinsko srečanje izbrani na občinskih revijah pevskih zborov. Vsi so se predstavili na zadovoljivi ravni, nekateri pa so sposobni sodelovanja na republiški reviji v Zagorju in škoda, da letos ni bil na pogovoru noben zborovski strokovnjak, kot je bilo to v navadi prejšnja leta, da bi dal smernice in pobude za republiško revijo, kar bi naj bil tudi namen takšnega medobčinskega srečanja. Opozoriti pa je vseeno treba na petje mladinskega zbora OS Jože Kerenčič iz Gornje Radgone z zborovodkinjo Marijo Dukarič, ki je program odpel na visoki umetniški ravni. Gotovo pa je treba dodati tudi to, da se zbor pripravlja za tekmovanje na celjskem festivalu, ki bo 28., 29. in 30. maja. Radgonski zbor se bo predstavil 28. maja zvečer in držimo pesti, da se bo dobro odrezal. Zbor nastopa v kategoriji mladinskih pevskih zborov. V jugoslovanskem merilu je zborov letos le deset.
S. G.
pitev športnih stikov med Slovenijo in Železno županijo, v zadnjih letih pa se še posebej trudi,-da bi v Porabju ustanovili taborniški krožek, ki bi bil povezan tudi s taborniško organizacijo v Pomurju oziroma v Sloveniji. Formalno tega krožka sicer še niso ustanovili, medtem pa so učenci s porabskih osnovnih šol že nekajkrat sodelovali v taborniških aktivnostih pri nas (tabor ob Blaguškem jezeru, pohod po slovenskih planinah, pohod Po poteh partizanske Ljubljane idr.).
»Tudi sedaj se dogovarjamo, da bi si skupina desetih otrok z Gornjega Senika udeležila skupaj s taborniki občine Murska Sobota 8. taborniškega zleta, ki bo julija v Beogradu. Ti učenci naj bi potem tvorili tudi nekakšno jedro za bodoči taborniški krožek. Kot pomemben dosežek v športnem sodelovanju pa ocenjujem tudi tradicionalna srečanja pionirskih atletskih reprezentanc Železne županije in Pomurja, za kar sem si tudi prizadeval kot nekdanji predsednik občinske Zveze za telesno kulturo Murska Sobota. Mislim, da je naša občina sploh odigrala pomemben delež pri razvijanju obmejnega sodelovanja, ki se je potem razširilo na celotno Slovenijo in Železno županijo.«
Jože Graj
V SOBOTO NA DOLNJI BISTRICI
Slovesnost na Bobrih
Znano kolišče Bobri na rokavu Mure pri Dolnji Bistrici bo spet oživelo. Krajevna skupnost, ki je objekt prevzela od lendavskega tozda Naravno zdravilišče, si v okviru svojih finančnih možnosti prizadeva, da bi objekt spravila (če se bo le dalo) v prvotno stanje. Zdaj urejajo manjšo stavbo na kopnem, v katero so napeljali vodovod, elektriko in tudi telefon. Sščasoma pa se bodo lotili še kolišča. V urejanje se množično vključujejo tudi mladinci, saj se zavedajo, da bi bilo škoda pustiti to lepo točko, ki je svojčas privabljala mnogo ljudi, vnemar. Zdaj to območje vse bolj omenjajo kot športnorekreativni center, ki pa bo moral imeti tudi gostinski del. Tako upajo, da bodo Bobri ščasoma spet dobili nekdanji sloves turistične točke. Upanje je toliko bolj utemeljeno zato, ker so prav te dni v krajevni skupnosti Bistrica ustanovili turistično društvo.
Po dolgem času bo ob Bobrih prva večja prireditev v soboto ob 19. uri in bo posvečena dnevu mladosti. Pripravili bodo kresovanje in ustrezen kulturni program.
S. S.
Bomo dali za helikopter?
V bolje obveščenih krogih logov domačih te dni kroži piker dovtip, če si morda namerava pomurska politična in gospodarska elita z združevanjem sredstev za nakup helikopterja zagotoviti »zračni most« s Slovenijo. Infrastruktura, predvsem ceste, je namreč na našem območju v tako obupnem stanju, da kaj takega ne bi presenečalo. Predsednik medobčinske gospodarske zbornice Koloman Ci-giit, ki ob uradni izjavi ni skrival nelagodja, nam je pojasnil, da helikopter kupuje Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani, uporabljali pa bi ga zlasti za nujne primere v zdravstvu, za potrebe civilne zaščite in gospodarstva. Cena: 2,5 milijarde dinarjev. Delež Pomurja: 96 milijonov dinarjev, ki naj bi jih združilo pokrajinsko gospodarstvo.
Cigiit: »Za dano nalogo moramo speljati in zbrati vsaj polovico sredstev. Pomurci bomo še trkali na vrata ustanov v republiki in iskali pomoč, zato bi morali, kljub dokaj slabim gospodarskim rezultatom, pokazati vsaj gesto.« Kaj si o tej »gesti« mislijo tam, kjer postaja katastrofalna infrastruktura razvojna cokla, je seveda drugo vprašanje, (brž)
ZADNJA VEST
V Prištini odlično
V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah so se vrnili iz Prištine pomurski udeleženci jubilejnega 20. festivala dela, ki se ga je udeležilo čez 2 tisoč tekmovalcev iz približno 150 jugoslovanskih mest.
Vrnili so se zmagoslavno, saj so dosegli nekaj najboljših uvrstitev. Ekipno so bili sicer šele dvanajsti (pa tudi to je zelo dobro), kar pa je le posledica relativno majhnega števila tekmovalcev, saj je Pomorce zastopalo le 23 mladincev. Pomembnejši so zato posamični izidi, ki so doslej najboljši. Dva zmagovalca in peterica med prvimi tremi. Zmagala sta Davorin Babič med tehničnim! risarji in Miran Meki-car med strojnimi ključavničarji. Drugi je bi! klobasičar Martin Tivadar, tretja pa Slavko Mertik med železo-krivci in Dušan Serec med mesarji.
BOP
ocen
Kdaj ponovno ocenjevanje gostinskih obratov v Po-murju?

Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije objavlja vsako leto v reviji Lipov list (izdaja jo Turistična zveza Slovenije) seznam ocenjenih gostinskih obratov v Sloveniji.
Ocenjevale so komisije pri medobčinskih gospodarskih zbornicah, najboljše ocenje-njeni lokali pa se lahko pohvalijo s petimi zvezdicami. Število zvezdic pri vhodu' v gostinski lokal naj bi gosta opozorilo, da prihaja v lepo urejen lokal, kjer bo strokovno in lepo postrežen, izbiral pa bo lahko med Številnimi dobrimi jedmi in pijačami,'
To nikakor ne velja Za Pomurje, saj je ocenjevanje gostinskih obratov že dvakrat odpadlo (tako ponovno ocenjevanje lokalov,' ki so že prejeli . zvezdice kot novih). V tem času se je kakovost marsikje poslabšala, lahko pa tudi izboljšala. To bodo lahko ugotovili tudi obiskovalci teh gostinskih obratov, če zapišemo nekaj podatkov s seznama, ki je bil objavljen aprila (ocene pa so stare nekaj let): s petimi zvezdicami sta ocenjen^ le motel Čarda in hotel Radin, s štirimi j zvezdicami se krasijo restavracija Vikend, gostilna Frida-Karči Horvat v Polani, Jelša, Diana in Zvezda v Murski Soboti, gostilna Maučec v Mart-jancih, hotel Termal, hotel Je ruzalem v Ljutomeru, hotel Lipa v Lendavi, gostilna Zorko v Križevcih pri Ljutomeru, Janžev hram, hotel Grozd, gostilna Jaklin v Črenšovcih ter gostilna Izletnik v Rakovcih-
^"Kar 22 gostiln in restavracij je ocenjenih s tremi zvezdicami. Med njimi je kar nekaj takih, ki si tega več ne zaslužijo (če se ustavimo le pri čistoči in kakovosti hrane). Prav tako so vprašljive ocene s štirimi zvezdicami, že če samo primerjamo obrate. Nekateri pač nočejo razumeti, da turizem iti enkratno dejanie.
Bernarda Peček
Turistično društvo v Goi
Nadoknaditi zamujeno
Po nekajletnem mrtvilu je tudi turistično društvo v Gornji Radgoni začelo delovati. Ne moremo trditi, da so številne pomanjkljivosti, ki kazijo podobo obmejnega mesta, posledica nedelovanja turističnega društva. Prav gotovo pa bo s pomočjo njegovih članov in vseh drugih občanov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo in kakšno mesto vidijo turisti, v prihodnjih letih
marsikaj izboljšano.
Najpomembnejša in prva naloga novega upravnega odbora je, meni predsednik društva Franc Štrakl, pridobiti čim več novih članov. V vseh organizacijah združenega dela in krajevni skupnosti so že začeli s široko
ZE NA TRŽIŠČU!
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
/CS MESNA INDUSTRIJA n.oda * M/ MURSKA SOBOTA

KOMU JE NAPOTI MLIN? — Pred leti je Zavod za kulturo občine Lendava ob pomoči republiške kulturne skupnosti in denarjem delovnih organizacij lendavske občine postavil v bližini hotela Lipa v Lendavi zadnji murski mlin s tega območja. Seveda bi marsikdo rajši videl mlin na vodi — na Muri — vendar je vprašanje, kako dolgo bi kljuboval vsem nevarnostim. Že zdaj, ko je na suhem, je nenehno ogrožen; čeprav sta v bližini hotel in stanovanjsko naselje, v mlin nepridipravi nenehno vlamljajo in tako uničujejo to, kar naj bi ostalo zanamcem.
Foto: S. S.
Temelji trgovine na Tišini
Krajevno središče Tišina bo navsezadnje le imelo svojo novo trgovino, za katero si krajani že dalj časa prizadevajo, po daljšem dogovarjanju pa so le našli skupni jezik z veletrgovino Potrošnik. Pogoj za pristop h gradnji je bila pridobitev parcele, za kar je poskrbela krajevna skupnost, Potrošnik pa bo naložba veljala 420 milijonov dinarjev. Na 520 kvadratnih metrih bodo samopostrežba z živili, oddelek z galanterijo in konfekcijo ter bife. V prostorih obstoječe prodajalne bo železnina, nova trgovina pa bi naj bila predana namenu ob občinskem prazniku soboške občine — 17. oktobru. Temelji so že zabetonirani in Marles iz Maribora gotovo ne bo kasnil z deli. bb.
Že pred šesto uro se je zbralo okrog 120 ribičev, ribiške družine Gornja Radgona. Pomagali so jim ribiči iz mariborskih družin in družno so začeli vleči mrežo po že skoraj izpraznjenem jezeru. Na nasipu se je nabralo veliko ljudi, ki so jih spodbu-lali. Prišli so iz radovednosti, predvsem pa, da bi kak »dober kos« kupili.

akcijo pridobivanja članov in zbiranja članarine. V blagajni društva je le malo denarja, zato bodo lahko svoje zamisli uresničili le ob pomoči krajevne skupnosti in drugih ozdov. V akcijo pridobivanja članov spada tudi izlet in ogled turistično urejenega kraja, ustanovitev krožka na osnovnih šolah ter predvidoma novembra organiziranje turističnega plesa.
Letos želijo postoriti najpomembnejše za urejenost mesta. Prejšnji mesec so že organizirali očiščevalno akcijo, načrtujejo in sodelujejo pa tudi pri ureditvi okolice avtobusne postaje, parkirnega prostora in tržnice pred Emona Marketom. Med nujna dela spadajo še namestitev klopi in košev za smeti po vsem mestu, postavitev panoja za plakatiranje in prepoved plakatiranja po drevesih in zidovih, ureditev ustreznega odloka o obvezni košnji trave, ozelenitev mesta ter predvsem sajenje dreves. Že letos bodo razpisali nagrade za najlepše urejeno zasebno hišo, stanovanjsko zgradbo, gostinski in trgovski lokal.
Pri svojem delu želijo sodelovati z drugimi turističnimi društvi in zvezami, prav tako s krajevno skupnostjo, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, inšpekcijskimi službami ter organi
Blaguško jezero prazno
skupščine občine, ki so pristojni za sprejem in spremembo odlokov o urejenosti mesta in poslovanja trgovin in gostinskih lokalov.
Kot v drugih pomurskih mestih želi tudi Turistično društvo Gornja Radgona izdati zemljevid občine, označiti sprehajalne poti in zanimive kulturno-zgodo-vinske objekte.
Program dela sicer ni tako obširen kot pri nekaterih drugih društvih, toda če bodo to leto uspeli uresničiti vsaj polovico nalog, bo to že velik uspeh in spodbuda za nove člane.
Bernarda Peček
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *******>*
Izolacije servis &co PTUJ
SLAVKO FURMAN - PTUJ prt železniški poetejl HAJDINA
geflerahia popravila vseh mamk xamnovdnikov in
Mn&oi
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
Kako pomurski receptorji sprejemajo in informirajo tujega gosfa?
PET MINUT PRIJAZNOSTI ALI KAJ MORA VEDETI RECEPTOR O SEBI...
Brez prijaznosti odgovori odsekani, z najnujnejšim
HOTEL RADIN, RADENCI
Upanje, da vsaj najboljši hotel v Pomurju in edini hotel kategorije A je ne bo razočaral, se je izjalovilo. Moj znanec, ki je s kasetofonom »preskusil« receptorje v Radinu, je bil slabe volje, ko se je vrnil: »Bil sem že v mnogih elitnih hotelih. Receptor te mora na vsak način zadržati v hiši, prodati sobo. Tile se za kaj takega niso potrudili. Drugod te poskušajo na vsak način zadržati, vse organizirajo, pa naj se ti zgodi karkoli. Tu pa se morajo gostje receptorjem vsiljevati, jih spraševati in iz njih vleči odgovore.«
Na tak način »normalnih tujih turistov« ne bodo dobili v hotel Radin, sva ugotovila ob poslušanju kasete.
Sprejela ga je ženska, ki »ni imela pojma« (kakor je dejal kasneje), razumela ga je, govorila pa ne. Receptor, ki je nato pristopil (samo v srajci) je bil ustrezen, če bi upoštevali formalnost. Kajti njegovi odgovori so bili tako, da je znanec dobil občutek, da se ga hoče čim prej rešiti, nobene prijazne besede ali nasmeha.
»Prišel sem čez Avstrijo in potujem proti morju, vendar se mi je pokvaril avto. Imate prosto sobo?« je začel j>ogovor. Odgovor je samo kratek »Ja.« Ko je vprašal za kategorijo hotela, se je pri znanju njene nemščine zataknilo. Pristopil je receptor in ga seznanil, da imajo dve kategoriji, vendar cen ni vedel na pamet. Ko je šel iskat cene v markah, se je »turist« obrnil do receptorke in vprašal, če se tukaj zvečer kaj do-
25. aprila je iz Blaguškega jezera odtekel še zadnji liter umazane vode, ki je bila že skoraj tekoče blato. Odtok vode in ulov rib so nadzorovali člani ribiške družine Gornja Radgona.
Le nekaj dni prej so člani izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona videli načrt o ureditvi Blaguškega jezera, ki so ga pripravili delavci Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. Sprejeli so odlok o javni razgrnitvi načrta, občani pa si ga bodo lahko ogledali v prostorih krajevne skupnosti Videm tn Skupščine občine Gornja Radgona. Dolgoletni napori poklicnih in amaterskih turističnih delavcev, občanov krajevne skupnosti Videm ter mnogih ljubiteljev narave so torej končno obrodili sadove. Vendar pa bi se mogoče komu zazdelo, da je vse skupaj zastonj — kajti čemu koristijo načrti, ko pa v jezeru ne bo vode ? Mnogi se tudi sprašujejo, zakaj je bil prav sedaj potreben izpust, to leto? Prav tako so mnogi presenečeni, da o tem prej niso ničesar vedeli!
Vendar pa je obnova nasipa Blaguškega jezera v letnem načrtu območne vodne skupnosti, stala pa bo verjetno čez 40 milijonov dinarjev. (Po besedah Franca Štrakla.) Izvajalec del bo Vodnogospodarsko podjetje Mura, končali pa naj bi jih do konca aprila leta 1988. Nasip je star še trideset let in v letu dni ga ne bodo le obnovili, ampak tudi premaknili za nekaj metrov, kakor je zarisano v ureditvenem načrtu. Prav tako sta bila izpust vode in čičenje dna jezera nujna zaradi »mrtve vode«, saj so ribiči ugotavljali, da se ribe ne razmnožujejo tako, kot bi morale. Njihovo predvidevanje je bilo potrjeno pri odlovu rib konec aprila, saj so tako kot iz Negovskega jezera tudi iz Blaguškega izselili manj nb, kot so pričakovali (od 5 do 6 ton).
Leto dni bo torej Blaguško jezero brez vode, upamo lahko le, da se to ne bo podaljšalo na tri ah več let.
Skoraj toliko časa bo verjetno potreboval radgonski izvršni svet, da bo zbral vse pripombe in predloge o predlaganem ureditvenem načrtu jezera. Do prihodnjega poletja bi morali tudi urediti status kopališča, kajti če se jezero že ureja za turistične namene, je prav, da bo ob jezeru legalno in zavarovano kopališče.
Že v pripravljanju ureditvenih načrtov za Negovsko in Blaguško jezero je bilo sprejeto, da bo prostor ob Blaguškem jezeru namenjen taborjenju ribičem, šoli v naravi in podobno. Ker je ob jezeru malo prostora za postavitev objektov, so morali načrtovalci prostor za restavracijo in kioske čim bolj varčno razdeliti (posta-
gaja. »Nič,« je bil jasen odgovor. »Ali lahko grem plesat?« »Danes nič.« Nato je v slovenščini spraševala kolego, če je ponedeljek, če je kavarna Park zaprta. Vrnil se je receptor in najprej povedal ceno sobe v dinarjih — 21 tisoč za kategorijo A. Znanec je hotel seveda cene v markah.
Ponovno je vprašal receptorko, če zvečer v Radencih res ni nič takega, da bi lahko kaj doživel, se zabaval. Odgovor je spet: »Nič«.
Receptor je začel govoriti cene v šilingih ... končno izve cene v markah: 36 mark za sobo v hotelu kategorije A in 45 v hotelu kategorije B. Opozoril ga je, če se ni mogoče zmotil pri cenah, zanimalo ga je, kaj imajo v sobah: »Telefon imamo, televizijo, tuš.« »Ja, normalno/« »V B je tuš, v A pa kopalnica,« se je nato popravil in dodal, da so v hotelu kategorije B tudi francoske' postelje. »Je tu vračunan zajtrk?« »Je.«
Našega turista je še vedno za-
načrti pripravljeni
vljeni bodo tam, kjer so objekti že sedaj, s tem da bodo zgrajene tudi sanitarije). Ker je nagib terena proti jezeru precejšen, bodo potrebna tudi obsežna zemeljska dela.
Spodnji del jezera — za nasipom — oo namenjen šon v naravi, nasprotni del pa tabornikom. Druga stran jezera bo ostala skoraj nespremenjena, namenjena
Bernarda Peček
Sele okrog 11. ure so mrežo potegnili toliko skupaj, da so lahko z rokami lovili krape, karase in druge. Včasih sta dva s težavo nesla eno ribo v plastični posodi. Na »sortirnici«, kjer so jih osvežili s čisto vodo, so potem ribe kar zastonj tuširale vse navzoče. Kar težko je namreč z roko ujeti več kot meter veliko ščuko.
Mastni krapi so kljub vsemu kar prijetno dišali (pekli so jih od jutra do večera), seveda je bilo poskrbljeno tudi Za pijačo, kajti to soboto je sonce še posebno močno pripekalo. Za ribe, pa tudi za prepotene ribiče, je bilo to prej slabo kot dobro.
V jezeru naj bi bilo 6 ton rib — manj, kot so pričakovali.
nimalo, kam naj gre zvečer v svetovno znanem zdravilišču. Receptor ga je povabil v kavarno hotela, češ da je tam ciganska muzika in da je to super. Ko je vprašal za diskoteko, ga je začel prepričevati, kako lepa je ciganska muzika. »Jaz tega sploh ne maram, hočem v disko, tam so dekleta,« se je malo razjezil naš turist. Izvedel je le, da je v hotelu sto ali dvesto ljudi, da so vsi zadovoljni s to glasbo in bo verjetno tudi zanj dobra. Prepričeval ga je še, da je ta glasba dobra za poslušati in plesati. »Dam vam prav. Vendar bi jaz rad v disko, kjer so dekleta,« je še vztrajal. »Tega ni!« Zanimal se je še za možnosti rekreacije — ponudili so mu savno, bazen, tenis. Nesre-čen je izvedel, da bo moral avto peljati na popravilo v Mursko Soboti, saj v Radencih ni mehanika. Receptor mu je prijazno pokazal pot. Ko je še vprašal za možnosti nakupovanja, ga je poslal v trgovino v hotelu, ki je bila še odprta. Trikrat je moral ponoviti, da ne bi le spominkov. Receptor mu je zatrdil, da lahko kupi vse mogoče, celo ženo (tako je razumel naš turist zaradi receptorjeve slabe nemščine). Ko je vprašal, kje bo to dobil, ni imel uspeha. Dobil je vtis, da se ga hoče receptor znebiti, zato je šel proti Murski Soboti.
Bernarda Peček
pa bo ribičem. Največ razprav bo verjetno o pontonskem mostu, ki bo povezoval taborni in osrednji del prostora ob jezeru. Prav tako bo še veliko govora o predvidenih dveh čistilnih napravah, predvsem o tem, če bosta dovolj veliki za vso umazanijo, ki se bo in se je zlivala v jezero.
STRAN 21
VESTNIK, 21. MAJA 1987
Dobre delovne razmere delavcev na mejnih prehodih; materialni položaj slab
Manj domačega obmejnega prometa
Klas za lepoto mesta
Materialni položaj carinskih delavcev je vse slabši, vendar to ne vpliva na njihovo delo, je med drugim zapisano v poročilu o delu Carinarnice Gornja Radgona za leto 1986. Osebni dohodki carinskih delavcev v prvih treh mesecih leta 1987 so za 69 odstotkov višji kot v enakem obdobju leta 1986. Carinikov osebni dohodek za nočno, nedeljsko in praznično delo ni večji od 170 tisoč dinarjev.
V osmih organizacijskih enotah Carinarnice na območju Pomurja dela 114 delavcev. Ob največji gneči jih na primer na mejnem prehodu v Gornji Radgoni dela po 12 ur dnevno kar 16. Zaradi-vse boljšega sodelovanja s carinskimi in prometnimi organi iz Avstrije jim je lani uspelo čakalno dobo zmanjšati, vendar pa vedno znova ugotavljajo, da naši delavci v tujini in tuji turisti niso dovolj obveščeni o jugoslovanskih carinskih in deviznih predpisih.
Leto 1986 je bilo leto sprememb, vsaj za jugoslovanske in avstrijske carinike na mejnih prehodih v Pomurju. Kot kaže, so minili lepi časi avstrijskih carinikov, ko so samo zamahovali z roko in spuščali vozila naprej. Sedaj skoraj vsakega vprašajo za cigarete in žgane pijače. Lani se je namreč močno povečal obmejni potniški promet tujih potnikov, na drugi strani pa se je zmanjšal promet domačih. To je deloma povezano z odprtjem novih brezcarinskih in drugih trgovin, pa tudi z vse ugodnejšim nakupom v naših trgovinah. Na pomurskih mejnih prehodih je lani prestopilo mejo čez 5 milijonov potnikov, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Kar za 21 odstotkov se je povečal mednarodni promet, saj je mejo prestopilo skoraj 3,5 milijona potnikov, od tega okrog 1,5 domačih in 1,9 tuiih. V obmejnem prometu je prestopilo mejo čez 1,7 milijona potnikov, kar je za 2 odstotka manj kot leto prej. Domačih potnikov je bilo skoraj 1,3 milijona, kar je
za 8 odstotkov manj. In podatek, ki samo dokazuje predvidevanja, tujih potnikov v obmejnem prometu je bilo okrog 430 tisoč ali za 23 odstotkov več kot leta 1985.
In še nekaj podatkov o opravljenem delu carinskih delavcev v letu 1986; opravili so kontrolo 13200 TIR karnetov, izdali 7980 prijav o izvozu,
Manj carinskih prekrškov, več mandatnih kazni in odvzemov denarja — to so le nekatere značilnosti carinskega leta 1986.
uvozu in prevozu, mejo je prešlo čez 1,2 milijona vozil (potniških), od tega 877 tisoč v mednarodnem in 408 tisoč v obmejnem prometu; gospodarstvu so carinili za 20 odstotkov več blaga kot leto prej, za to so porabili čez 13 tisoč deklaracij; potniki v potniškem prometu so plačali 848 milijonov carinskih dajatev.
Kot kaže, so imeli pomurski cariniki lani več dela s carinjenjem blaga kot odkrivanjem prekrškov. Lani so odkrili za 10 odstotkov manj prekrškov kot leto prej ali skupno 562 prekrškov (kar pa ne pomeni, da so cariniki delali slabše). Kar za 17 odstotkov več potnikov ali 1855 je bilo mandatno kaznovanih. Prav tako so lani odvzeli več plačilnih sredstev (37 odstotkov), in sicer čez 2 tisoč 500 potnikov.
Cariniki so na pomurskih mejnih prehodih lani odkrili naslednje predmete: 7 radijskih postaj, puško, 9 pištol, čez 3 tisoč nabojev, 158 signalnih raket, čez 2 tisoč petard, 1 kilogram smodnika, 2 vojaška noža, 7 gumijevk, 3 daljnoglede za puško, 534 izvodov prepovedane literature, poleg tega pa še 5 vojaških knjižic ter doku
ment s strogo zaupno vsebino. Vsota prepovedanega denarja, ki je bil začasno odvzet potnikom na mejnih prehodih, je kar velika. V enem letu se je zbral denar skoraj z vseh koncev sveta. Tako so začasno odvzeli 35 milijonov dinarjev, 649 tisoč šilingov, 93 tisoč mark, čez 3 tisoč ameriških dolarjev, čez 7,7 tisoč švicarskih frankov, 398 kanadskih dolarjev, 645 tisoč lir, čez 2,2' tisoč francoskih frankov, čez 44 tisoč madžarskih forintov, 52 tisoč romunskih lejev, 4,5 tisoč poljskih zlotov, 800 švedskih kron, 120 belgijskih frankov, 650 alžirskih dinarjev, čez 13 tisoč čeških kron, 800 grških drahem, 60 angleških funtov šter-lingov, 20 danskih kron, 75 avstralskih dolarjev.
Sodelovanje carinskih služb in drugih, ki so povezani z nji
hovim delom, je iz leta v leto boljše. Najtesneje sodelujejo z Upravo za notranje zadeve v Murski Soboti in Mariboru ter komando mejnih enot JLA.
Prav tako Carinarnica dobro sedeluje z medobčinskimi in občinskimi organi sindikata, SZDL in ZK ter upravnimi organi občin. Želijo si boljšo sodelovanje z Gospodarsko zbornico SRS in delovnimi organizacijami, »ki zaradi neznanja in komodnosti operativnega kadra« ne izdajajo blaga s potrebno dokumentacijo.
Lani so tudi končali gradnjo novega objekta na mednarodnem prehodu v Dolgi vasi, tako da so sedaj vsi mednarodni mejni prehodi v Pomurju lepo urejeni. Zaradi nenehnega menjavanja predpisov je delo carinikov oteženo, najhuje pa je, da nimajo navodil za določene postopke (na primer ob iznosu večje količine semenske koruze, pšenice, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in podobno).
Tudi cariniki sami ugotavljajo nesmiselnost določenih predpisov, kot na primer stari predpis, da lahko potniki z obmejno prepustnico iznesejo 2 tisoč dinarjev, prinesejo pa blago v vrednosti 1200 dinarjev. Avstrijske oblasti dovoljujejo svojim državljanom vnos blaga v vrednosti 1200 šilingov. Kot že večkrat v preteklih letih pa so tudi lani avstrijski trgovci občasno organizirali širjenje lažnih govoric o omejitvi potovanj in podobno — edina rešitev za povečanje nakupa in prevelike zaloge.
Da se je v obmejnem potniškem prometu z letom 1986, odprtjem novih trgovin in seveda z vse manjšo vrednostjo dinarja, marsikaj spremenilo, pa najbolj dokazujejo vse bolj prazni parkirni prostori v avstrijski Radgoni ter vse več kupcev iz Avstrije in Madžarske v pomurskih trgovinah.
Bernarda Peček
Res je, da več kot dobro pišemo o trgovinah slabo — so pač najbolj na očeh, kajti v trgovini se oglasimo skoraj vsak dan, ker je to nujno. Zato tudi pogosteje vidimo vse nepravilnosti kot drugje.
Čisto in urejeno mesto — poleg zabojnikov za steklenice, košev za smeti in skrbi vsakega posameznika so pomembne tudi izložbe trgovin.
Prav radi pa pohvalimo dobre trgovine, še posebno, Če se njihovi poslovodje trudijo zadovoljiti želje kupcev in prispevati k lepši podobi mesta. Zato smo tudi obiskali Silvo Slanič, ki je skoraj 17 let poslovodkinja v Timini trgovini Klas v Gornji Radgoni. Majhna, a zmeraj polna (tako z blagom kot s kupci) trgovina je bila odprta 1968. leta. Že dolga leta so zaman rotili vodilne pri Timi v Mariboru, da bi zamenjali dotrajano opremo, ki je stara toliko kot trgovina. Brez uspeha, vsako leto je ostalo le pri barvanju polic in sten. Poleg domačinov v Klas radi zahajajo tudi avstrijski kupci. Če smo natančnejši, jih je zadnje čase vse več. Ku
JEKLO
WTEHNA
pujejo skoraj vse prehrambene izdelke, največ pa moko in sladkor. Pa tudi od drugod — iz drugih krajev — prihajajo kupovat v Klas, kajti Silva Slanič je znana po tem, da je trgovina vedno založena s tistim blagom, ki ga
kupci iščejo, poleg tega pa je cena po navadi nižja.
Glavni razlog, da smo obiskali trgovino Klas na Panonski cesti v Gornji Radgoni, so bile vzorno urejene izložbe. Za vse lokale ob glavnih cestah, pešpoteh in mejnem prehodu je to še posebno pomembno. Izložba Klasa ni navadna trgovinska izložba z izdelki, temveč neke vrste razstavni prostor in etnološki muzej. V njem so miniaturni izdelki iz lesa, ki predstavljajo značilne dele stare domačije iz teh krajev: ko-larnica, čebelnjak, poljsko stranišče, kmečki »štibelc« in predilnica.
Bernarda Peček
PAVLA RABER IZ NURNBERGA.
VRTIČKARSTVO TRKA NA VRATA
»V Lendavi so prijazni ljudje«
MOJ VRT, MOJE VESELJE
Med gosti, ki vse bolj množično obiskujejo Naravno zdravilišče v Lendavi, je tudi vse več tujcev. Prihajajo predvsem iz Avstrije, Nizozemske in Nemčije. Teh je pravzaprav največ. Koristijo sedem-, deset- ali štirinajstdnevne preventivne rekreacijske pakete. Cene so za tujce sicer precej višje kot za domače goste, vendar so Idjub temu mnogo nižje, kot pa je treba za take storitve plačati pri njih doma. V lendavskem zdravilišču so zlasti številni obiskovalci iz nemškega mesta Niimberg, od katerih se mnogi
72-letna Pavla Raber pride v lendavske Terme letno dvakrat.
ne le vračajo več let zapored, ampak čas svojega bivanja podaljšujejo ali pa zdravilišče obiščejo letno po dvakrat — na pomlad in jeseni. Vzroka za to sta najmanj dva.
Pogovarjali smo se z 72-letno Pavlo Raber — iz Niimberga seveda. Lendavsko naravno zdravilišče obiskuje že tri leta zapored, dvakrat letno. Dajala jo je bolezen nog in brez bergel se ni mogla premikati. Pri svoji domači potovalni agenciji je zvedela za Lendavsko termalno kopališče in pokusila s kopelmi. Sčasoma je ugotavljala izboljšanje zdravstvenega stanja. Zdaj seveda ne uporablja več pripomočka za hojo. Ob našem obisku v hotelu Terme je urno pritekla iz
nadstropja in bila takoj pripravljena za pogovor. *
»V Lendavi se počutim kot doma. Tu sem že tretje leto: kopam se, kolesarim, hodim na izlete. Tu so prijazni ljudje! Radi se pogovarjajo z menoj, tudi kadar se sprehajam med vinogradi. Cesto me povabijo tudi na kozarček, čeprav imam rajši slajša vina. Pri lendavskih vinih, ki so nekoliko kiselkasta, pa pride bolj na svoj račun moj mož, ki ima rad prav taka vina. Žal tokrat ni mogel z menoj, bova pa zagotovo prišla skupaj spet enkrat jeseni.«
S tem zapisom seveda ne želimo delati reklame za lendavsko naravno zdravilišče, vendar si ne moremo kaj, da ne bi zapisali tudi Pavlinega odgovora na vprašanje, kaj meni o oskrbi.
»Lendavski hotel Lipa ni velik, zato osebje pozna prav vsakega gosta, posebno vodja hotela Katica Solar je vedno pri roki in je pripravljena za pogovor, nasvet. Tudi hrana je dobra. Pomembno pa je, da storitve niso drage niti za nas upokojence. V nemškem zdravilišču bi za storitve, kot sem jih deležna tukaj, plačala nekajkrat več.«
Pogovarjali pa smo se še z vodjo hotela Katico Solar. Dejala je, da je hotel v tem času zaseden 80-odstotno in da je trenutno največ Avstrijcev in Mariborčanov, naslednji mesec pa bodo prevladovali Nemci in Nizozemci. V poletnih mesecih — julija in avgusta, ko je sezona dopustov in ko gredo ljudje predvsem na morje — je obisk v tem zdravilišču slabši, vendar ga bodo poskušali »popraviti« z 20-odstotnim znižanjem cen. Morda vas zanimajo sedanje cen, ki bodo veljale do 30. junija ? 7-dnevni preventivni rekreacijski paket (polni penzion, zdravstvene storitve, rekreacija, kopanje itd.) stane za domače goste 70.400 dinarjev, 10-dnevni 96.800 dinarjev in 14-dnevni 130.000 dinarjev. V hotelu Lipa pa je omogočeno tudi kopanje »prehodnim« gostom. Tako imenovana popoldanska vstopnica za bazen s termalno vodo stane (kopanje od 14. do 19. ure) 300 dinarjev, 1 ura potenja v savni (če seveda tako dolgo vzdržiš) pa je 780 dinarjev. Vodja hotela je menil, da je vse to poceni, zato bi domači obiskovalci morali biti bolj pogosti.
S. Sobočan
Vrtnarjenje postaja vedno bolj priljubljeno. Človek išče ponovnega sožitja z naravo, sožitja, ki je neusahljiv vir duhovnih dobrin. Vrtnarjenje je seveda tudi koristno za zdravje, pa tudi za družinski proračun. Nekateri vrtičkarji dosegajo s svojim vrtnarjenjem kar lepe uspehe, spet drugi pa skoraj nobenih, saj marsikdaj delajo napake. Kako se naučiti abecede vrtnarjenja? V boljši semenarni, pa tudi v prodajalnah knjig boste dobili več brošuric, ki vam bodo v pomoč, zlasti če ste začetnik. Če ste se odločili za vrtnarjenje, vam ponujamo nekaj nasvetov.
KAJ POTREBUJE VRTIČKAR?
Najprej je seveda potrebno imeti zemljo, ki jo začne vrtičkar »udomačevati« s prekopavanjem. Dobro bi bilo, če bi lahko najprej ugotovili, kakšna je vaša zemlja, ali prekisla ali nevtralna, slednja je najboljša. Že v začetku se znajdete pred vprašanjem orodja. Če imate malo več denarja, si lahko nakupite naslednje orodje, ki ga kupite v semenarnah, Agrotehniki, železninah vseh trgovskih podjetij in v kmetijskih zadrugah: vrtne vile, motiko, grablje, zaščitne rokavice, strgalo, kopalne vile, vedro, škropilnico, vrtno lopatico, pa še dodatno opremo, samokolnico in kultivator, ter še vrsto drugega orodja, a vam bo za prvo silo dovolj že našteto. Pri nakupu pazite, saj vrtnarsko orodje ni poceni, zato kupite tisto, kar najbolj potrebujete, sicer pa se pri hiši najde veliko reči, ki vam lahko koristijo pri vrtnarjenju.
Vrtnarjenje postaja čedalje bolj organizirano. Pred nedavnim so v M. Soboti ustanovili vrtičkarsko zadrugo, v katero je včlanjenih prek 100 članov.
Odslej preventivni tehnični pregledi zastonj
Ob sodelovanju med Avto-moto zvezo, tehnično bazo, in Območno zavarovalno skupnostjo Triglav iz Murske Sobote, bo odslej vsem voznikom osebnih vozil omogočen brezplačen, preventivni tehnični pregled. Tehnični pregledi se bodo vršili vsak torek do konca tega leta v prostorih AMZ na Noršinski cesti 2. Novo je še to, da lahko svoje vozilo pripelje vsak, ne glede na članstvo pri AMZ Slovenije.
Š.C.
nje kažejo drugače: na enem'aru zemlje lahko v poletnem času vzgojimo zadostno količino sola-tnic, fižola, graha, korenja in drugih, vrtnin za štiričlansko družino. Ni potrebno dokazovati, da se domače vrtnarjenje splača, saj je zelenjava na našem trgu zelo
Čeprav je narava v »zamudi«, se ljudje že podajajo na svoje vrtove. Treba je veliko postoriti, da lahko zelenjavo uživamo v hrani. Vrtičkarstvo se iz leta v leto bolj razvija tudi pri nas, saj je koristno za zdravje ljudi in za hišni proračun.
Kmetijska zemljiška skupnost jim bo dala na voljo nekaj zemlje, tako da bo lahko vsak član vrtnaril na enem aru zemlje. Rekli boste, da to ni veliko. Izkuš-
draga. V začetku boste seveda morali v svoj vrt več vložiti, toda vrnil vam bo z obrestmi vred. Semena za povrtnine lahko kupite v vseh trgovinah s prehrano, pa še v semenarnah, kmetijskih zadrugah. Letos zavojček semena stane 120 dinarjev. Če ste začetnik, preberite navodilo za sejanje semena, ki je na zavojčku.
Večje težave boste imeli pri nakupu umetnih gnojil. Včasih trgovci dobijo 5-kilogramske zavitke gnojila, ti so najprimernejši za vrtičkarje. Tačas jih lahko dobite v prodajalnah Agrotehnike v M. Soboti in Lendavi. Pri vrtnarjenju se množično uporabljajo mešana gnojila, najbolj gospodarna so NPK gnojila, ki vsebujejo 7 % dušika, kalij in fosfor. V zadnjem času je v trgovinah na voljo tudi
organsko gnojilo BIOPOST. Dobite ga v 10-kilogramskih zavitkih, kar vam zadostuje za ar vrta.
V semenarnah se dobi tudi gnojilo iz kurjaka v 5-kilogramskih zavitkih, to je za vrtove najboljše gnojilo, stane pa 550 dinarjev.
Zemeljski škodljivci so v manjših vrtičkih zelo pogosti in zelo nevarni, ker sproti odstranimo vsak najmanjši plevel. Tako se škodljivci nimajo s čim hraniti in seveda delajo škodo na kulturnih rastlinah. Zato jih moramo redno zatirati. Najbolj pogoste so strune, ki napravijo tudi največ škode na različnih rastlinah.
To so ličinke hroščev pokalic. Tudi ličinke majskega hrošča so škodljive.  Korenine spodjedajo bramorji. Za zatiranje vseh teh in še nekaterih drugih škodljivcev uporabljamo granulirane insekticide. Z njimi zatiramo še korenjevo muho na korenju in peteršilju, čebulno muho in razne sov-ke.
V trgovinah dobite valton, galition, dursban in nekatere druge. Na vrtu se radi pojavijo tudi polži. Proti njim se branimo s limaxom in muserolom, proti solatni gnilobi pa uporabljamo tiran ali bordojsko mešanico.
Ker imate opravka s strupi, pozorno preberite navodila za njihovo uporabo in shranjevanje.
Strokovnjaki pravijo, da ni nobenega opravičila za uporabo herbicidov za uničevanje plevela v zelenjavnem vrtu. Mnogo boljše je prekrivanje s steljo, ki plevel zaduši in obenem izboljšuje tla.
Nekaj nasvetov smo vam dali, toda tudi pri vrtičkarstvu velja pregovor: vaja dela mojstra. Z opazovanjem in lastnim delom boste spoznali, kaj potrebuje vaš vrt, in ta vam bo zagotovo vrnil in poplačal vse, kar ste zanj storili.
Jani D.
STRAN 22
VESTNIK, 21. MAJA 1087
130.	Odlok o urbanističnem redu v občini Murska Sobota	nega urejanja stavbnih zemljišč, ter koristi za razlaščeno stavbno
131.	Odlok o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Strehovci—	zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1987
Dobrovnik	134. Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za obrtno
132.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje	servisno ceno ob Markišavski cesti v Murski Soboti
Pertoča—Jurij	135. Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »širše mestno središče
133.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunal-	G. Radgona«
STRAN 23 VESTNIK, 21. MAJA 1987
130
Na podlagi sklepa Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 2. 1987 je komisija za statutarna in pravna vprašanja SO M. Sobota na seji dne 11.5. 1987 določila prečiščeno besedilo odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota.
Prečiščeno besedilo odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota vsebuje Odlok o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 20/72), ki je začel veljati 5. 1. 1973, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 11/75), ki je začel veljati 13.6. 1975, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 30/78), ki je začel veljati 24. 11. 1978, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 17/80), ki je začel veljati 25. 6. 1980, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 28/80), ki je začel veljati 24. 12. 1980, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 36/81), ki je začel veljati 13. 11. 1981, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 24/82), ki je začel veljati 13. 8. 1982, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 30/82), ki je začel veljati 17. 12. 1982 ter določbe 3. in 4. člena Odloka o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda občine M. Sobota s srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 (Ur. objave, št. 7/87), ki je začel veljati 13. 3. 1987.
Številka: 350-5/85-1
M. Sobota, dne 11.5. 1987
Predsednica komisije za statutarna in prav, vpraš. Marija Grah, dipl. prav. 1. r.
ODLOK o urbanističnem redu v občini Murska Sobota (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Urbanistični red je izdelan na podlagi urbanističnega programa občine M. Sobota za razvoj in urejanje naselij in posameznih območij v občini M. Sobota.
2.	člen
Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja na območju občine M. Sobota, razen M. Sobote, Rakičana, Bakovec, Kroga, Čemelavec, Veščice, Markišavec, Nemčavec, Martjanec, Beltinec, Moravec in Ro-gašovec z delom naselja Nuskova in Jurij, katerih razvoj je določen z urbanističnim načrtom.
Do sprejetja urbanističnih ali zazidalnih načrtov za naselja, navedena v prvem odstavku tega člena, se ta urejajo po določbah tega odloka.
3.	člen
Na območju občine M. Sobota ločimo strnjena in nestrnjena naselja. Kot strnjena naselja se po tem odloku smatrajo: Borejci, Bogojina, Bratonci, Brezovci, Cankova, Dokležovje, Filovci, Gančani, Ge-derovci, Gorica, Gradišče, Ivanci, Ižakovci, Krajna, Kupšinci, Lemer-je. Lipa, Lipovci, Lukačevci, Melinci, Mlajtinci, M. Črnci, Noršinci, Puconci, Petanjci, Polana, Predanovci, Puževci, Rankovci, Satahovci, Skakovci, Strukovci, Sodišinci, Tešanovci, Tišina, Tropovci in Vanča vas.
Ostala naselja in zaselki, ki niso navedeni v 2. členu in prvem odstavku 3. člena, se smatrajo po tem odloku kot nestrnjena naselja.
4.	člen
Znotraj meja strnjenih naselij in zaselkov se dovoli gradnja stanovanjskih hiš, kmečkih domov, objektov javnega pomena in gradnja komunalnih objektov ter naprav.
Namenska raba zemljišč, načini urbanističnega urejanja znotraj meja predvidenih za gradnjo so razvidni iz grafičnih podlog za posamezna naselja.
5.	člen
V strnjenih naseljih, katerih razvoj je določen z urbanističnim načrtom, so meje območij, predvidenih za gradnjo, določene po grafičnih podlagah, ki so sestavni del tega odloka. Meje območij v posameznih naseljih potekajo:
1.	BAKOVCI (grafična podlaga — projekt št. 2/77, junij 1977).
Od zahodne meje pare. št. 2, k. o. Bakovci poteka po občinski cesti Krog—Bakovci do pare. št. 1470/31, po zahodni meji te parcele do pare. št. 1470/18, nato po njeni južni meji do parcele št. 1470/40, dalje 40 m od ceste Murska Sobota—Bakovci in vzporedno z njo do pare. št. 1470/41, po južni meji te parcele pravokotno prečka občinsko cesto in se v ravni liniji nadaljuje do jugovzhodne meje pare. št. 1466/34 in nato za obstoječimi stavbnimi parcelami ob cesti do občinske ceste Bakovci—Dokležovje, kjer poteka po cesti do stičišča te ceste s severnozahodno mejo pare. št. 73/1 in po tej meji do zahodne meje pare. št. 74, nato vzporedno z vaško cesto in 25 m vzhodno od ’ nje proti jugu do pare. št. 75/2, dalje po vzhodnem robu te parcele do stavbne parcele št. 69, po severnem in vzhodnem robu te parcele do ceste pare. št. 1484. Po južni strani te ceste poteka meja do sredine pare. št. 94/1, prečka Mokoš in se nadaljuje do pare. št. 880, po tej parceli proti jugu do pare. št. 859/2, od SV vogala te parcele diagonalno do severovzhodnega vogala stavbne-parcele 156, po vzhodni meji te parcele poteka proti jugu, prečka potok Mokoš in cesto, dalje poteka po zahodni meji pare. št. 456 in 455. Pri južni meji te parcele zavije proti zahodu in ob zahodni strani gramoznice proti severu do južnih mejah novih stavbnih zemljišč, dalje poteka južno in nato vzhodno od vaške ceste proti Malim Bakovcem do pare. št. 280 s tem, da od jugovzhodne meje pare. št. 265/3 poteka ob vaški poti proti jugu, prečka cesto in se pri pare. št. 153 nadaljuje zahodno in severno od vaške ceste za obstoječimi stavbnimi parcelami ob cesti, do parcele 193. Od tu poteka po vzhodni meji pare. št. 192 vzporedno z vaško cesto proti severu do pare. št. 179/1 in po vzhodni meji te parcele do kompleksa za izdelavo zazidalnega načrta, kjer se na severni meji pare. št. 1512 lomi od kompleksa proti zahodu in severu proti poljski poti iz zahodne smeri. Od te poti poteka v ravni liniji med obstoječima zgradbama ob tej poti do vaške ceste na severni strani, dalje proti vzhodu do vzhodne meje pare. št. 1/5 in 265, dalje do južne meje pare. št. 1/1 in 31, od tod pravokotno do južnega vogala pare. št. 3. Nato poteka v podaljšku ravne linije vzhodne meje pare. št. 3 proti severovzhodu do pare. št. 8, po južni meji te parcele do pare. št. 2 in po zahodni meji pare. št. 2, vse k. o. Bakovci, do občinske ceste Krog— Bakovci.
2.	BELTINCI: (grafična podloga — projekt št. 6/79, april 1979) 
V podaljšku linije severozahodne meje pare. št. 1738, k. o. Beltinci, dalje po severovzhodnem robu magistralne ceste Murska Sobota— Lendava, severozahodnih in severovzhodnih mejah pare. št. 93, 91, 89/1, 98/3, 100/3 do ceste Beltinci—Gančani. Pri poti pare. št. 3937 prečka cesto in se v ravni liniji nadaljuje po poti proti jugovzhodu do poljske poti pare. št. 3935, od tu do severovzhodne meje pare. št. 1114/1 in po tej meji do občinske ceste Beltinci —Lipa, prečka cesto in poteka po severovzhodni meji pare. št. 1080 do poti pare. št. 3941, severovzhodni meji pare. št. 1134, dalje do pare. št. 1133, kjer se lomi
proti jugovzhodu za obstoječimi stanovanjskimi in gospodarskimi zgradbami po severovzhodnih mejah pare. št. 1136, 1139, 1142, 1146, 1149, 1155, 1153, .1157 do jugovzhodne pare, meje št. 163/3, poteka po tej meji do magistralne ceste, po severovzhodnem robu ceste poteka proti jugovzhodu, prečka cesto in po jugovzhodni meji pare. št. 1165, 1166 poteka do potoka Črnca, po desni brežini poteka do poti pare. št. 3943. Ob južni strani te poti dalje do vzhodne meje pare. št. 2714 in po tej meji do poljske poti pare. št. 3944. Po južni strani te poti poteka proti zahodu, dalje po zahodni meji pare. št. 2517/2 in pare, št. 2480/1 proti severu do poti pare. št. 3942. Po tej poti poteka spet proti vzhodu in po vzhodni meji pare. št. 2433/1 proti severu do predvidene nove stanovanjske ceste. Ob predvideni novi stanov, cesti poteka proti zahodu do pare. št. 2415, po vzhodni meji do krajevne poti št. 3942, dalje proti zahodu do poti pare. št. 3947 in po tej poti v nadaljevanju prečka občinsko cesto proti Melincem ter poteka po jugozahodni meji pare. št. 2270, 2267 in prečka občinsko cesto proti Ižakov-cem ter poteka tik ob severozahodni meji te ceste do krajevne poti pare. št. 2334. Nato se nadaljuje proti severozahodu po poti pare. št. 2334; dalje po jugovzhodni meji pare. št. 2316, 2317, jugozahodni meji pare. št. 2317 in se po severozahodni meji pare. št. 2332 nadaljuje nazaj do poti pare. št. 2334 in poteka dalje proti severozahodu, vključuje pare. št. 2330/2 in po pare. št. 1670 do pare. št. 1669. Po severozahodni meji te parcele poteka dalje proti jugozahodu do dolžine približno 210 m, kjer se lomi in doteka pravokotno na podaljšek Cankarjeve ulice, nato po severozahodnem robu ulice in po poti pare. št. 1761 poteka proti severozahodu s 50 m odmikom severozahodno od ulice ter vzporedno z njo in ob severozahodni meji pare. št. 1759 proti magistralni cesti. V razdalji 35 m jugozahodno od ceste se lomi in poteka vzporedno z njo do severozahodne meje pare. št. 1738, k. o. Beltinci.
3.	ČERNELAVCI —VEŠClCA: (grafična podloga — projekt št. 13/79, april 1979)
Od vzhodne meje pare. št. 218/1, k. o. Veščica po severnem robu regionalne ceste Murska Sobota—Gederovci proti vzhodu do parcele št. 227/6, k. o. Černelavci, po vzhodni meji te parcele in pare. št. 227/7 do južne meje pare. št. 224, dalje poteka proti severozahodu po južnih mejah parcel od št. 224 do zahodne meje pare. št. 165, po tej meji poteka proti severu do poljske pare. št. 590, nato po zahodni meji pare. št. 160 in vzhodnih mejah parcel št. 13/4, 12 in 13/3, k. o. Černelavci. Pri zadnji parcelni št. se lomi in poteka proti zahodu za obstoječimi stavbnimi parcelami ob vaški cesti pare. št. 580/1 do občinske ceste proti Gradu, ki jo prečka v liniji južne meje pare. št. 68/1, k. o.'Černelavci. Po zahodnem robu občinske ceste se nadaljuje do stavbišča pare. št. 29/2, k. o. Veščica, dalje za odmerjenimi stavbnimi parcelami ter za obstoječimi stanovanjskimi in gospodarskimi zgradbami ob vaški cesti v k. o. Veščica v primerni oddaljenosti od teh proti zahodu in jugu do severozahodnega vogala pare. št. 102/2, k. o. Veščica, v liniji zahodne meje te parcele prečka cesto in na južni strani ceste poteka meja proti vzhodu za obstoječimi domačijami ob cesti za Kupšince do pare. št. 567/2, k. o. Veščica, v liniji zahodne meje te parcele prečka cesto in na južni strani ceste poteka meja proti vzhodu za obstoječimi domačijami do pare. št. 216/3, k. o. Veščica, dalje po zahodni in severni meji te parcele do vzhodne meje pare. št. 214/1, k. o. Veščica in vzdolž nje do severnega roba regionalne ceste.
4.	KROG: (grafična podloga — projekt št. 11/79, april 1979) Od vzhodne pare, meje pare. št. 9/34, k. o. Krog ob potoku na severu naselja, razen pare. št. 10, 11/2, 11/1, 12/1 in 13, proti vzhodu do pare. št. 1485/3, po zahodni meji te parcele do pare. št. 1486 in v liniji proti vzhodu do pare. št. 1489. Na zahodni meji se lomi in poteka v ravni liniji po vzhodni meji pare. št. 1480/4 proti jugu do poti pare št. 1576. Od poti se nadaljuje v ravni liniji zahodne meje pare. št. 1308/1 dalje proti jugu, nato po južni meji pare. št. 1287/1 in pare. št. 1329/1 proti vzhodu do globine 50 m vzhodno od poljske poti pare, št. 1581. Tu se pravokotno lomi in poteka proti jugu za obstoječimi novimi stanovanjskimi hišami ter v podaljšku ravne linije zahodne meje pare. št. 1342/2, doteka do občinske ceste Krog—Bakovci, dalje poteka po severovzhodnem robu te ceste proti jugovzhodu in prečka občinsko cesto v podaljšku linije severne meje pare. št. 1232/3. Za tem se meja nadaljuje proti zahodu v primerni globini za obstoječimi stanovanjskimi in gospodarskimi zgradbami ob vaški cesti pri pare, št. 140 zavije proti jugu do pare. št. 1217/16. V opisani liniji je vrzel ob vaški cesti, pare. št. 1217/10, 1217/11, 1217/77, 1217/12 in 1217/50, ki ni vključena v območje gradnje. Od pare. št. 257/2 poteka tik ob zahodni strani vaške ceste pare. št. 1590/1 proti severu do južne meje pare. št. 250/2 s tem, da je vključena domačija na pare. št. 253/7 in pare. št. 253/4. Nato se nadaljuje na zahodni strani za obstoječimi kmečkimi domačijami proti severu v primerni globini od vaške ceste in ob zahodni parcelni meji št. 183/1, prečka občinsko cesto proti Murskim Črncem v nadaljevanju ravne linije pare. št. 183/1, poteka dalje proti severu, vključuje pare. št. 66, 62/2 in ob vzhodni meji parcele pare. št. 64/6 ter 9/8 v liniji do stičišča vzhodne pare, meje št. 9/54 in potoka.
5.	MARKIŠAVCI: (grafična podloga — projekt 12/79, april 1979)
Od vaške poti na severu pare. št. 570, k. o. Markišavci, po zahodni in jugozahodni meji pare. št. 78 do južnega vogala te parcele. Od tu poteka v ravni liniji do jugovzhodnega vogala pare. št. 68/3, kjer se
deloma lomi proti jugozahodu in poteka do vzhodne meje pare. št. 16/3. Po vzhodni in južni meji te parcele poteka proti jugu po zahodnih mejah parcel št. 16/1, 33/1, dalje za obstoječimi objekti do parcele št. 550/2. V liniji južne meje pare. št. 550/2 prečka vaško cesto in poteka do zahodne meje pare. št. 446. Od tu poteka proti severu po zahodni meji pare. št. 446 do pare. št. 298/1, po južnem robu te parcele do severozahodnega vogala pare. št. 15. Od tu se nadaljuje proti severovzhodu za obstoječimi domačijami do pare. št. 271/1 in po jugozahodni meji te parcele do podaljška pare. št. 272 in po zahodni meji te parcele proti severu, v nadaljevanju prečka cesto proti Puconcem. Nato poteka po severnem robu te ceste do zahodne meje parcel 259/4, 259/3, dalje po zahodnem robu pare. št. 259/2, kjer se na južni meji pare. št. 258 lomi proti vzhodu do stičišča zahodne meje pare. št. 78 in vaške pare. št. 570, k. o. Markišavci.
6.	MARTJANCI: (grafična podloga — projekt št. 9/79, april 1979)
Od poljske poti po zahodni in severni meji pare. št. 458/2, k. o. Martjanci do potoka Velika graba, dalje ob potoku do regionalne ceste proti Moravcem, po severnem robu ceste poteka do pare. št. 513/2, kjer se lomi proti severu in vzhodu do pare. št. 519. Po vzhodnem robu te parcele v ravni liniji do poljske poti na severu, po severnih mejah pare. št. 523/1 in 566/3, nato poteka proti jugu v podaljšku vzhodne meje pare. št. 523/1 in 566/3 do južne meje pare. št. 542/1, kjer se lomi in poteka proti vzhodu v običajni globini tako, da so upoštevane obstoječe kmečke domačije in morebitne širitve. V liniji severne meje pare. št. 605 prečka občinsko cesto proti Sebeborcem in se nadaljuje po vzhodnem robu ceste do severnega roba regionalne ceste, upoštevajoč obstoječo domačijo na pare. št. 669. Na vzhodu poteka po vzhodni meji pare. št. 697/1, nato v podaljšku severne meje pare. št. 699 do pare. št. 1036 ter po vzhodni meji te parcele in pare, št. 1037 proti jugu do vaške poti pare. št. 992 in dalje po vzhodnih in južnih mejah stavbnih parcel do južne meje te parcele, prečka občinsko cesto proti Noršincem in se od južnega vogala pare. št. 1138/3 lomi in poteka za obstoječimi kmečkimi domačijami in ob južnih mejah novoodmerjenih stavbnih parcel ter se ob vzhodni meji pare. št. 476/1 nadaljuje do južnega roba regionalne ceste, dalje poteka ob cesti, prečka potok in se odmakne ob potoku od glavne ceste proti jugu do globine tako, da so upoštevane obstoječe domačije na južni strani ceste. V liniji zahodne meje pare. št. 465 prečka regionalno cesto in poteka po severnem robu ceste do vaške poti, ki se priključi na cesto proti Mačkovcem in ob tej poti zahodne meje pare. št. 458/2, k. o. Martjanci.
7.	MORAVCI: (grafična podloga — projekt št. 10/79, april 1979)
Južno od regionalne ceste Murska Sobota—Lendava po katastrski meji s k. o. Martjanci, zajema kompleks Moravskih Toplic in ob potoku Moravica na vzhodni strani toplic dalje proti severu do regionalne ceste, ob južnem robu ceste proti vzhodu do pare. št. 2974 na severni strani ceste. Od te parcele se meja nadaljuje za obstoječima hišama ob glavni cesti proti zahodu v liniji južne parcelne meje pare, št. 2981 do zahodne parcelne meje pare. št. 2985/1 ter po njej do južnega roba poti pare. št. 2941, po tem robu do podaljška zahodne meje pare. št. 2631, po njej proti severu do podaljška severne meje pare. št. 2623, po njej proti zahodu do zahodne meje pare. št. 2625, po tej meji v ravni liniji proti severu do občinske poti, dalje po njenem južnem robu, vključuje stavbišče pare. št. 2644/1 in dalje po južnem robu do pare. št. 2660, po njeni zahodni in južni meji, po zahodni meji pare, št. 2670 ter južnih mejah pare. št. 2670, 2674/2, 2678. Nato po vzhodni meji pare. št. 2678 do južnega roba poti pare. št. 2698 in po njem do južne meje pare. št. 2897, po njeni južni in vzhodni meji, dalje po vzhodni meji pare. št. 2896, prečka pot, po vzhodni in severni meji pare. št. 2721, po severni meji pare. št. 2722, po vzhodni meji pare. št. 2722, po vzhodnih mejah pare. št. 2714, 2725, 2724 do njene severne meje, nato v liniji te meje proti vzhodu do sečišča z linijo vzhodne meje pare. št. 2726, po njej in severni meji do vzhodne meje pare. št. 2730. Po tej meji in vzhodnih mejah pare. št. 2734, 2735, 2739, po njeni severni meji, po vzhodnem robu občinske poti do podaljška južne pare, meje 2751, po njej in po njeni vzhodni meji, po vzhodni meji pare. št. 2750 in njeni severni meji do poti, ki jo prečka po severni in zahodni meji pare. št. 2193. Po zahodnih mejah pare. št. 2197, 2199, 2198, po severnih mejah.parcel 2204, 2206, 2208 preko občinske poti, ob njenem zahodnem robu do južne meje pare. št. 2504, po vzhodnih parcelnih mejah št. 2506, 2530. Od jugovzhodnega vogala te parcele preko parcel št. 2535 v ravni liniji do severozahodnega vogala parcele št. 2538, po njeni zahodni meji, po zahodni meji pare. št. 2539/3, po severni in zahodni meji parcele št. 2541, po severni in zahodni meji pare. št. 2545, po južni meji pare. št. 2546, po severni in zahodni meji pare. št. 2540/2 do podaljška linije severne meje pare. št. 2549/4 preko pare. št. 2548, po severni in zahodni meji pare. št. 2549/4, po severni meji 2551/1 v isti liniji preko pare. št. 2552, po severni meji 2551/2, od severozahodnega vogala te parcele preko pare. št. 2524, 2527, 2552 v pravokotni liniji na vzhodno mejo pare. št. 2520, po njeni vzhodni meji do podaljška linije severne meje pare. št. 2519 preko pare. št. 2520, po severnih mejah pare. št. 2519, 2516/2, 2517/2, 2512/2, 2511 v isti liniji preko pare. št. 2494/2 po vzhodni meji pare, št. 2494/1 do in po liniji južne meje pare. št. 2491 in 2492 po severni meji pare. št. 2489, 2488/2, 2488/1, 2484, 2481, 2446, v podaljšku te meje preko pare. št. 2450, po zahodni meji pare. št. 2449, severni meji pare. št. 2453 preko Titanovega potoka, po severnih mejah pare. št.
2269/2, 2271, 2272, 2274 preko občinske poti, po njenem zahodnem robu do podaljška južne meje pare. št. 2408 preko poti, po južni in vzhodni meji pare. št. 2408, po južnih mejah pare. št. 2410, 2412, 2413, po zahodni in severni meji pare. št. 2414 preko Titanovega potoka, po severni meji pare. št. 2416, po zahodni in južni meji pare. št. 2415, po zahodni in južni ter vzhodni meji pare. št. 2425, po južni meji pare. št. 2426, po zahodni in južni meji pare. št. 2430, v njenem podaljšku do pare. št. 2434, po njej in po njeni južni meji, po južni in vzhodni meji pare. št. 2436/2, po južni meji pare. št. 2438, po zahodni meji pare. št. 2439 do podaljška severne meje pare. št. 2442 preko pare. št. 2439, 2441 po vzhodni meji pare. št. 2441 do občinske poti ter po njenem zahodnem robu do severne meje pare. št. 3020, po njej, po zahodnih mejah pare. št. 3019, 3018, 3016/1, 3016/2, 3015, 2995/1, 2994, 2995/2, 2993, po severni in zahodni meji pare. št. 2998/2, po zahodni meji pare. št. 2993/3, po severnih mejah pare. št. 2991, 3003, 3004, 3007, preko Titanovega potoka po severnih mejah pare. št. 3030, 3031, 3035, 3039, 3043, po vzhodnih mejah pare. št. 3048. 3049, 3050, preko poti po južnih mejah pare. št. 2387, 2386/1 preko poti po severni meji pare. št. 3057, preko poti po severni meji pare. št. 3064/1 do oddaljenosti 40 m zahodno od poti, vzporedno z njo v isti oddaljenosti proti jugu do potoka Lipnica ter po katastrski meji s k. o. Martjanci (potok Lipnica) do regionalne ceste.
8.	NEMČAVCI: (grafična podloga — projekt št. 8/79, april 1979)
Zahodno od regionalne ceste Murska Sobota—Martjanci po južni meji pare. št. 1411/1, 1411/2 in po delu južne meje pare. št. 140, k. o. Nemčavci v širini 20 m, nato poteka proti severu do vaške poti in po južnem robu poti v dolžini cca 55 m proti zahodu, kjer se lomi proti jugu, se nadaljuje spet po delu južne meje pare. št. 140 proti zahodu do pare. št. 143 tako, da se vključi še pare. št. 139. Meja zazidave nato poteka proti jugu in so vanjo vključena zemljišča, ki jih na vzhodni strani omejujejo vzhodne parcelne meje stavbnih parcel in zemljišč ob vaški cesti pare. št. 144/3, 145/4, 147/1, 149/6, od tu v ravni liniji do pare. št. 151, kjer se lomi proti zahodu in poteka nato proti jugu po liniji vzhodnih meja pare. št. 152/2, 156/2, 158/2, 162/2, 162/3, 165/2, 166/2, 167/2, 168/2, 169/2, 174/2, 175/2, 176/2, 176/1, 177/2 in 178/2. Tu se meja lomi in poteka proti vzhodu do vzhodne meje pare. št. 179/2, dalje proti jugu po vzhodni meji te parcele in vzhodni meji pare. št. 180/2 do vaške poti pare. št. 607, nato po vzhodnih mejah stavbnih parcel ob vaški cesti do severne meje pare. št. 335.
V liniji te meje in severne meje pare. št. 302/1 poteka proti zahodu do 40 m zahodno od vaške ceste, kjer se lomi in poteka proti severu po zahodnih mejah stavbnih parcel ob cesti do južne meje pare. št. 217/1, od koder se nadaljuje stopničasto, kakor so obstoječi objekti na severni strani vaške ceste, do regionalne ceste proti Martjancem.
9.	RAKIČAN: (grafična podloga — projekt št. 7/79, april 1979)
Od pare. št. 587/26, k. o. Rakičan po severovzhodnem robu magistralne ceste Murska Sobota—Lendava do pare. št. 7, po južni meji te parcele in pare. št. 2, dalje po vzhodni meji pare. št. 172, 13/2 do južne meje pare. št. 14/2, nato poteka za obstoječimi stavbnimi parcelami ob vaški cesti proti vzhodu in po južni meji pare. št. 186/2 do vaške poti pare. št. 801. Pri tej poti zavije meja proti severovzhodu ob vaški poti pare. št. 827 in 800 do južne meje pare. št. 469/8, od katere se pravokotno nadaljuje do severovzhodne meje pare. št. 469/37. Nato poteka po tej meji in severovzhodni meji pare. št. 469/16 in poti pare. št. 825, dalje po poljski poti pare. št. 825/2 proti severozahodu do vaške ceste proti Beltincem, ki jo prečka v liniji južne meje pare, št. 141 in se pri vogalu te parcele lomi proti jugu, po vzhodnih mejah pare. št. 583, 580/36, 580/37, 580/34 in pare. št. 587/26, k. o. Rakičan do magistralne ceste.
10.	ROGAŠOVCI, NUSKOVA, JURIJ: (grafična podloga -projekt št. 2/78, februar 1978)
Od severozahodnega vogala pare. št. 216, k. o. Nuskova pri regionalni cesti M. Sobota—Kuzma po predvideni cesti proti vzhodu do pare. št. 610, kjer se pravokotno lomi proti severu, pri severni meji pare. št. 511 proti vzhodu in za obstoječo domačijo na pare. št. 517 proti jugu do pare. št. 367, v liniji severne meje te parcele in ob zahodni meji pare. št. 498 do vaške poti pare. št. 488. Nato poteka po vzhodni meji pare. št. 495 in pare. št. 334/3, k. o. Rogašovci, dalje po južni meji pare. št. 335, 338 proti vzhodu do vaške poti, po tej poti proti jugu do severne meje pokopališča, po severni in vzhodni meji pokopališča ter pare. št. 279 do vaške poti pare. št. 281, dalje po poti, severni, vzhodni in ob južni meji pare. št. 693 in 694 do zahodne parcele št. 698. V nadaljevanju poteka proti jugu do pare. št. 701, k. o. Rogašovci in dalje od te parcele vzporedno z regionalno cesto in odmaknjeno vzhodno od nje za 40 m do vaške poti pri gasilskem domu Jurij, po tej poti do kompleksa LIV, ob mejah kompleksa, dalje po severni parcelni meji pare. št. 797, k. o. Jurij, dalje po zahodnih mejah pare. št. 797, 800/1 in po južni meji pare. št. 803, k. o. Jurij do regionalne ceste ter.se na zahodni meji pare. št. 803 lomi proti severu in poteka po regionalni cesti do bencinske črpalke. Tu se nadaljuje za črpalko proti severu v oddaljenosti od regionalne ceste 40 m in vzporedno z njo (razen od pare. št. 678/6 do 678/7, kjer poteka po zahodnih mejah odmerjenih parcel pri blokih) vse do pare. št. 373. k. o. Rogašovci. Po vzhodni in severni meji te parcele ter vzhodni meji pare, št. 722, k. o. Nuskova se nadaljuje do SZ vogala pare. št. 716, k. o. Nuskova.
6.	člen
V naseljih, ki se urbanistično urejajo z urbanističnim redom, so meje območij, predvidenih za gradnjo, določene po grafičnih podlogah, ki so sestavni del tega odloka.
Meje območij v posameznih naseljih potekajo:
1.	PUCONCI: (grafična podloga št. 18/79, september 1979)
Meje gradbenega okoliša zajemajo po grafični podlogi, št. 18/79, september 79, zemljišča, katera so po podlogi, namenjena gradnji javnih objektov, kolektivnih stanov, objektov, kmečkih domačij, individualne stanovanjske gradnje, objektov proizvodnih dejavnosti ter za zelene površine, že obstoječe eksploatacijske površine kremenčevega peska ter rezervate te dejavnosti. V meje okoliša so zajeta območja, ki so znotraj meja severovzhodne parcelne meje 1211, nato ob predvideni novi trasi reguliranega potoka, zahodno od trase za 30 m proti severu do pare. št. 1203, po severni meji te parcele se nadaljuje proti zahodu, dalje po zahodni meji pare. št. 1202/2 in se lomi proti SZ do železniške proge ter vzporedno s progo proti SZ v globini 50 m SV od proge, zaokroži pare. št. 900, 899. Prečka železniško progo, se nada-Ijujeje po vzhodni meji pare. št. 597/1, proti severu in za obstoječim objektom na pare. št. 597/4 proti vzhodu. Nadaljuje se proti severu za obstoječimi hišami vse do severnega vogala pare. št. 28/2, tu prečka krajevno cesto in se nadaljuje po zahodni in severni meji pare. št. 629/10, dalje po vzhodnih mejah parcel št. 629/2, 554/1, 547 in 546 in zajema objekte in rezervat eksploatacijske površine kremenčevega peska z rezervati te dejavnosti.
Vključujejo se proizvodne dejavnosti opekarne »v lokaj«, kot je v grafični podlogi in obstoječi hiši v tem kompleksu. Meja okoliša poteka dalje proti jugu po vzhodnem robu pare. št. 1528, vključuje parcele na vzhodni strani te ceste in južni del pare. št. 662. Meja se nadaljuje za severnimi in vzhodnimi mejami domačij ob cesti pare. št. 1015 proti jugu, kjer ob vzhodni meji pare. št. 1128/3 prečka krajevno cesto in se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 1176/1 do globine 35 m južno od te ceste. V tej globini pravokotno poteka proti zahodu in jugu do zahodne meje pare. št. 1197 in pare. št. 1191. V južnem podaljšku meje te parcele prečka krajevno cesto in se priključi SV pare, meji pare. št. 1211. V gradbeni okoliš se šteje tudi zaselek severno od ceste proti »Čardi«, ki ga sestavljajo pare. št. 1139, 1140. 1125/2, 1125/1, 1126/1, 1136 in 1137 in zaselek severno od separacije, pare. št. 229, 228, 231, 232, 246, 1247 in 248, vse k. o. Puconci.
2.	BRATONCI: (grafična podloga št. 25/79, oktober 1979)
Po severozahodni in severovzhodni meji pare. št. 272, k. o. Bra-tonci v podaljšku prečka občinsko cesto v naselje in po -njeni jugovzhodni meji poteka do pare. št. 274/2. Dalje po SV meji te parcele do pare. št. 276/1, delno po SZ in JZ meji te parcele do pare. št. 277/1 ter po SV in JV meji te parcele do poti št. 1093. Prečka pot in se nadaljuje proti SZ do pare. št. 130/3; po njeni JV meji do pare. št. 129/1, po JV meji te parcele do pare. št. 126/1 in po vzhodni meji te parcele do pare. št. 125/1, nadaljuje se po severni meji proti vzhodu do pare, št. 120/1, od tu poteka po SZ in SV ter JV meji te parcele do podaljška SV meje pare. št. 343/1 po tej meji in JV meji te parcele do vaške poti št. 1094, po SV robu poti do JV meje pare. št. 347 in po tej meji 40 m proti JZ, dalje vzporedno z vaško potjo proti SZ do pare. št. 90/2. Dalje poteka po JV meji te parcele in pare. št. 89, od JZ vogala pare. št. 89 poteka po JZ mejah pare. št. 78/2, 88/1, 87/2, 87/1, do pare. št. 70, po JV meji te parcele se nadaljuje do SV meje pare. št. 2. Po SV in JV meji pare. št. 2 do vaške ceste št. 1086, prečka cesto in po JV in JZ meji pare. št. 415/3 poteka proti SZ za obstoječimi domačijami do podaljška JV meje parec. št. 440/4. Dalje poteka po SV, SZ in JZ meji pare. št. 440/1 do pare. št. 439/2, dalje po SZ in SV meji te parcele in v podaljšku pare. št. 438/1 do JV MEJE 434/1 in po tej meji do vaške poti št. 1100. Prečka pot in se nadaljuje ob poti proti SZ do pare. št. 633/4, po JV meji in v podaljšku JZ meje te parcele proti SZ, prečka vaško cesto št. 1099 in se nadaljuje po JZ mejah pare. št. 631/1, 627/2, 624/2, ter v podaljšku do pare. št. 612, po JV meji do pare. št. 612, po JV meji do pare. št. 603/1, po JZ meji te pare. št. in pare. št. 594/2 ter v podaljšku do paro. št. 587/2, po JV meji do vaške poti št. 1096/2. Prečka cesto in po JV meji pare. št. 452/1,452/2 poteka do pare. št. 158/3, po SZ meji te parcele in pare. št. 158/2 do vaške poti št. 1089/1. Nadaljuje se po vaški poti proti SZ in po SZ mejah pare. št. 165/1, 166/2, 167, 168, 171, 172/1 ter v podajšku te parcele in SZ meje pare. št. 181/1 do vaške poti, prečka pot pare. št. 1090 v liniji JV meje pare. št. 226/2 in po JV meji te parcele ter po JZ in SZ meji pare. št. 226/1 poteka meja proti SV vzporedno z vaško cesto v razdalji 40 m od nje do JV meje pare. št. 235/4. Po tej meji se nadaljuje in prečka vaško cesto, dalje poteka po JV meji pare. št. 241 v globino 40 m od ceste, nato poteka vzporedno s cesto proti JV do pare. št. 253/1. Nadalje meja poteka po obstoječih parcelnih mejah ter v podaljških teh obstoječih meja do SZ vogala pare. št. 272, vse k. o. Bra-tonci.
3.	DOKLEŽOVJE: (grafična podloga št. 19/79, september 1979)
Na severni strani naselja poteka meja na severnem robu vaške ceste pare. št. 2374, od občinske ceste M. Sobota —Dokležovje proti vzhodu, vključujoč pare. št. 255, 258 v ravni liniji do zahodnega cestnega sveta regionalne ceste M. Sobota—Ljutomer. Po zahodni strani cestnega sveta, poteka proti jugu do SV vogala pare. št. 942/2, od tu prečka po podaljšku severne meje pare. št. 942/1 regionalno cesto in poteka do zahodne pare, meje pare. št. 909, ob tej meji poteka do se
verne parcelne meje 910/1, dalje po severnih mejah parcelnih številk 910/1, 907, 908 do zahodne pare, meje zemljišča pare. št. 905. Meja poteka dalje proti jugu v ravni liniji, prečka občinsko cesto, poteka po vzhodnih in južnih parcelnih mejah, poteka proti zahodu za obstoječimi domačijami ob »Kapisnjaku« do občinske ceste, se nadaljuje po JV mejah parcelnih št. 1176, 1167, 1168, 1165 nato pravokotno prečka pare. št. 1165 in 1164 do pare. št. 1159 po obstoječih parcelniih mejah. Dalje poteka meja proti JZ do SV vogala pare. št. 1154/1 in ob obstoječih SZ n SV mejah te parcele proti jugu do obrambnega nasipa reke Mure. Nadaljuje se ob obrambnem nasipu proti SZ in S, dalje po severni meji pare. št. 1803, zahodnih mejah pare. št. 1805, 1810/2, 202/2, 204/2 in za obstoječimi stanovanjskimi in gospodarskimi objekti v primerni globini od občinske ceste M. Sobota—Dokležovje se konča meja okoliša na SZ pare, meji pare. št. 215. V tej liniji prečka cesto in se po SV meji pare. št. 225 priključi na vaško cesto pare. št. 2374, vse k. o. Dokležovje.
 4. IŽAKOVCI: (grafična podloga št. 23/79, oktober 1979)
Meja poteka od stičišča severnega vogala pare. št. 1660 in krajevne poti, pare. št. 3272 proti JZ, dalje poteka proti SZ in zahodu za obstoječimi domačijami od pare. št. 1662. Pri SZ vogalu pare. št. 1626 se lomi proti severu, prečka vaško pot pare. št. 3273, dalje po SZ meji pare. št. 1520, prečka občinsko cesto M. Sobota —Bistrica in vključuje pare. št. 1487/1. Nadaljuje se proti SV za obstoječimi domačijami ob krajevni poti št. 3259; prečka to pot ob pare. št. 489 in se nadaljuje po JV robu poti. V podaljšku južne parcelne meje pare. št. 1315, se pravokotno lomi in meja poteka po SZ meji pare. št. 1315/2, 1315/1, dalje proti jugovzhodu za obstoječimi domačijami ob krajevni poti št. 3254, do zahodne meje pare. št. 1292/4. Nadaljuje se proti severu po zahodni in severni meji te parcele, meji pare. št. 1291/1, južni in po zahodni meji pare. št. 1292/1 do vaške poti pare. št. 3253. Dalje poteka po SV robu poti in SZ mejah pare. št. 1029, 1030, 1031. V podaljšku SV linije pare. št. 1033 prečka občinsko cesto Beltinci —Ižakovci, poteka v ravnem podaljšku SZ meje pare. št. 1036 proti JZ po SZ pare, meji pare. št. 1132, vključuje pare. št. 1131, prečka pot pare. št. 3261 in poteka proti JŽ za obstoječimi domačijami ob poti pare. št. 3257. V podaljšku JV meje pare. št. 1239/1 prečka cesto proti Bistrici in vključi pare. št. 779. Na tej parceli se meja okoliša v globini 50 m lomi proti SZ, dalje od SZ vogala pare. št. 1681/8 proti jugu, vključuje pas v širini 50 m vzhodno od krajevne poti št. 3272, pare. št. 1700, 1716 in v podaljšku JV meje te parcele prečka pot pare. št. 3272. Meja okoliša se zaključi po JZ robu te poti ob severnem vogalu pare. št. 1660, vse k. o. Ižakovci.
5.	LIPOVCI:
Po JZ meji pare. št. 405/1, k. o. Lipovci in JV meji pare. št. 406/2, dalje poteka proti SZ po JZ mejah pare. št. 104, 103, 102, ' 101/3, 101/2, 101/1, 100/2, 100/1, 100/3, 99/2, 99/1, 98 po SZ meji pare. št. 97/1 v podaljšku JZ meje te parcele, prečka vaško cesto pare, št. 1231 in se nadaljuje po zahodnem robu ceste proti severu ter se od severnega vogala pare. št. 419 lomi proti vzhodu približno 40 m v globini od ceste do zahodne meje pare. št. 3/3, po zahodni meji te parcele in pare. št. 3/1 poteka v dolžini 50 m, nato se lomi proti vaški poti ter se nadaljuje po njenem zahodnem robu proti severu do vaške poti pare. št. 1234, po severnem robu te poti do SZ meje pare. št. 204, nadaljuje se 50 m v globino po SZ meji pare. št. 204 pod pravim kotom, se meja lomi in poteka do pare. št. 199/2 ter zajema to parcelo in del parcele št. 197/2. Nadaljuje se v globini 40 m od vaške ceste pare. št. 1234 in vzporedno z njo proti JV do pare. št. 187/4, dalje proti SV do podaljška SV meje pare. št. 174/3,. Od tu poteka v tej liniji proti JV po SV mejah pare. št. 174/3 in 173/2 ter v podaljšku do pare. št. 169/1. Od tu poteka za obstoječimi hišami do pare. št. 164/2 v liniji SZ meje, prečka cesto pare. št. 1233 in po JZ robu ceste do vzhodnega vogala pare. št. 118/2, dalje v ravni liniji do severnega vogala pare. št. 121/1 in od tu vzporedno z vaško cesto v globini 50 m od nje do JV meje pare. št. 136/1, nato po JV meji te parcele do SV meje pare. št. 137/4 in po tej meji do občinske ceste Lipovci—Gančani, dalje po SZ robu te ceste, v podaljšku SV meje pare. št. 1314 prečka cesto in poteka proti JZ v globini 40 m vzporedno z občinsko cesto do SV meje pare, št. 1280/3. Nadaljuje se po SV mejah pare. št. 1280/3, 1280/2, 1280/5, 1280/6, 1279 in v podaljšku JV meje te parcele prečka vaško pot pare. št. 1359, dalje po JZ robu te poti do pare. št. 1263/2, po njeni JV in JZ meji ter JZ meji pare. št. 1262/2, dalje v podaljšku SZ meje te parcele do podaljška JZ meje pare. št. 1261/2, nato po tej meji in delno po SZ meji pare. št. 1261/1 in se v podaljšku SV meje pare. št. 1258/1 nadaljuje do občinske ceste in dalje po JV robu ceste proti JZ. v podaljšku JZ roba poti pare. št. 1238, prečka cesto in se nadaljuje proti SŽ, nato se lomi proti SV ter poteka vzporedno v razdalji 40 m od SZ meje pare. št. 347/1, lomi se pod pravim kotom do zahodnega vogala pare. št. 113, prečka pare. št. 334/2, 333/2, 332/4 in 332/3 ter se nadaljuje po JZ mejah pare. št. 331/3, 112/3, 112/4, 325/2 in v podaljških teh mej do SZ meje pare. št. I 11/1. Po tej meji in SZ ter JZ meji pare. št. 111/2, dalje v podaljšku JV meje pare. št. 111/3, prečka vaško pot pare. št. 1238 ter se po JZ robu te poti nadaljuje do SZ meje pare. št. 371/3. Lomi se proti JZ do podaljška SV meje pare. št. 373/2, dalje po JV in JZ meji pare. št. 373/2, v podaljšku prečka vaško cesto pare. št. 1256 do južnega vogala pare št. 405/1.
V k. o. Lipovci je možna gradnja ob JZ strani vaške poti, pare. št. 1238 do JV pare, meje 371/1, k. o. Lipovci. Kot območja, ki so v gradbenem okolišu, so javni objekti na pare. št. 354, 520/3, 520/2, 5119/2,
385/2, 386/2, 387/2, 388/2, 390/2, 390/3, 391/2 in 392/2 ter nogometno igrišče.
6.	BOGOJINA: (grafična podloga, št. 19/79, september 1979)
Meja okoliša poteka od občinske ceste Bogojina—Gančani proti zahodu po severni meji pare. št. 4450/1 in vključuje zadnjo hišo ob cesti. Nato se pravokotno lomi in poteka proti severu za obstoječimi hišami, prečka regionalno cesto M. Sobota—Lendava, dalje poteka po severni meji pare. št. 3088 proti vzhodu, od SV vogala te parcele, poteka proti severu za obstoječimi domačijami. Pri SZ vogalu pare. št. 3218 se lomi proti zahodu in poteka proti zahodu za obstoječimi hišami ob severni meji pare. št. 3184 ob krajevni poti št. 3511. Po zahodni meji pare. št. 3194 prečka pot in se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 3507; dalje poteka po svernih mejah obstoječih stanovanjskih parcel proti vzhodu in severu ob krajevni poti, zajema šolo in ob severnem robu krajevne poti št. 3423 poteka dalje proti vzhodu. Meja nato poteka za obstoječimi domačijami ob poti pare. št. 5293 proti vzhodu, kjer po severni meji pare. št. 2828 prečka pot št. 5298, vključuje domačijo na pare. št. 2062 in se nadaljuje ob poti proti jugu ob robu krajevne poti. Meja okoliša se nadaljuje proti zahodu ob pare. št. 2873 v globini 50 m južno od poti do JV vogala pare. št. 3269, od koder pravokotno poteka proti jugu po obstoječih mejah, nato proti vzhodu po severni meji pare. št. 3227 in po zahodni pare, meji pare. št. 2947/2. Dalje poteka proti vzhodu po obstoječih parcelnih mejah domačij ob občinski cesti proti Bukovnici, vključuje pas zemljišč pare. št. 2015, v podaljšku te meje prečka cesto in poteka po južnem robu te ceste proti zahodu, nato se pravokotno lomi ter ob zahodni meji pare. št. 2955 in drugih stavbnih parcel, poteka proti jugu za obstoječimi domačijami na vzhodni strani .ulice, ki se odcepi od regionalne ceste.
Meja se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 3079 do severnega roba regionalne ceste, dalje poteka po tem robu do podaljška zahodne parcelne meje pare. št. 5283, prečka cesto in se nadaljuje proti zahodu v globini 50 m južno od ceste, dalje po južni meji pare. št. 4458, kjer se ob vzhodni meji pare. št. 4456 podaljšuje proti jugu tako, da zajema zaščitni pas vodovodnega zajetja in zopet proti zahodu ob severni meji pare. št. 4467, pravokotno prečka cesto in se priključi na severno mejo pare. št. 4450/1, vse k. o. Bogojina. Zemljišča na zahodni strani ceste proti Gančanom, od pare. št. 4450/2 do pare. št. 4450/7 se predvidijo za zelenice.
7.	TEŠANOVCI: (grafična podloga — projekt št. 5/80, marec 1980)
V podaljšku zahodne meje pare. št. 3106 meja okoliša prečka regionalno cesto M. Sobota—Lendava, poteka dalje proti vzhodu po severnem robu te ceste, zahodni in severni meji pare. št. 3141, 3143, 3150, severnih mejah parcel št. 3153, 3158, 3161, 3165, 3167, 3171, 3175', 3176, in 3178 in dalje za obstoječimi domačijami ob glavni cesti do severne meje pare. št. 2788. Od tu poteka po severnih mejah te parcele in parcel št. 2416, 2419, 2420 v ravni liniji proti vzhodu do vzhodnega roba vaške poti pare. št. 3663, dalje proti jugu do severne meje pare. št. 2704. Po severni parcelni meji te parcele, pare. št. 2702 in 2701 se nadaljuje proti vzhodu do vzhodne meje pare. št. 2689. Od stičišča meje te parcele in severne meje pare. št. 2688 poteka meja zopet proti vzhodu na severni strani domačij do vzhodne meje pare. št. 2648, nato po tej meji in 3661 proti jugu, dalje po severni meji pare, št. 3496, 3480/2 proti zahodu in po zahodnih mejah pare. št. 3480/1, 3480/3, 2722, 2715/1, 2715/2 in 2710 proti severu. Od SZ vogala te parcele poteka meja okoliša proti zahodu na južni strani domačij ob glavni cesti ter nato proti jugu na vzhodni strani za obstoječimi domačijami ob cesti Tešanovci —Mlajtinci, vse do severne meje pare. št. 3280. Meja se nadaljuje ob vzhodni meji pare. št. 3086 in 3089 proti severu in po severnih mejah parcelnih št. 3089, 3088 proti zahodu. Od SZ vogala te parcele poteka v ravni liniji proti severu do stičišča zahodne meje pare. št. 3106 z regionalno cesto, vse k. o. Tešanovci.
V območje zazidave se šteje ŠZ del pare. št. 3011 ob poljski poti pare. št. 3009 ob zadružnih hlevih, in sicer za gradnjo družbenih gospodarskih objektov.
8.	NORŠINCI: ( grafična podlaga — projekt št. 4/80, marec 1980)
Od SV brega Marijanskega potoka pri pare. št. 1/3 poteka meja za obstoječimi domačijami na severni strani vaške poti po južni in JV meji pare. št. 3/1 proti SV, vključi zemljišče te parcele v globino do prečka pot in nadalje gre po vzhodni in severni meji pare. št. 687/5. Ponovno prečka pot in se nadaljuje po južnem robu občinske poti št. 2981 do občinske poti št. 1070. Dalje poteka meja po vzhodnem robu občinske poti 1070. V globini 20 m vključuje v okoliš del parcel 1054 in 1053 ter domačijo na pare. št. 1047 in 1048. Nadalje poteka meja po južnem robu občinske poti 1017 in vzhodni ter južni meji pare. št. 1006. Od tu prečka meja pare. št. 1010, 1011 in 1014. Dalje po južni in zahodni meji pare. št. 1013, prečka občinsko pot št. 1017 in po južni in vzhodni meji pare. št. 1022 proti severu. Od tu meja poteka delno po severni meji pare. št. 1020, prečka pare. št. 1024 in se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 1030 ter delno po južni in vzhodni meji pare. št. 1026/2. Od tu prečka parcele 1033, 1034, 1035, 1037 in 1038. Nadalje poteka po obstoječih zahodnih mejah št. pare. 1046, 1045, 1044 in 1072. Nadaljuje se delno po severni meji pare. št. 1073, prečka pare, št. 1074, 1075 ter poteka po zahodnih mejah parcel 1076 in 1077. dalje
40 m JZ od ceste proti Martjancem, se nadaljuje po SZ meji, prečka cesto in po vzhodnem robu Ceste poteka meja proti jugu do pare. št. 14/2 in po severni meji te parcele do zahodne meje pare. št. 17. Od JZ vogala te parcele poteka meja za obstoječimi domačijami na severni strani vaške ceste pare. št. 1035 proti vzhodu do vzhodne meje pare, št. 993/2, kjer po tej meji prečka cesto proti Martjancem. Nadaljuje se proti jugu po zahodni meji pare. št. 66 in 67/1 in od JV vogala pare. št. 70/2, se lomi in poteka za obstoječimi domačijami na južni strani vaške ceste proti zahodu in po južnih mejah parcel št. 117/1, 119/1, 121/1, doteka do poti pare. št. 1040. Po tej poti poteka proti jugu in zahodu do meje s k. o. Lukačevci ter dalje proti SZ po poti pare. št. 1041 do JZ meje pare. št. 1/3, vse k. o. Noršinci.
V območje gradbenega okoliša se štejejo že obstoječe domačije in zemljišča med občinsko cesto M. Sobota—Noršinci in Marijanskim potokom. To so pare. št. 268/2, 267/1, 267/2, 266, 265/1, 265/2, 264, 1059/2 in zemljišče pare. št. 1059/1 v k. o. Noršinci.
9.	MELINCI: (grafična podloga — projekt št. 8/80, marec 1980)
Meja okoliša poteka od meje s k. o. Ižakovci za obstoječimi domačijami na SV strani ceste Ižakovci —Melinci pare. št. 2901 proti JV do pare. št. 935. Dalje poteka po zahodni meji te parcele, pare. št. 932 in po severni meji pare. št. 932, prečka občinsko cesto proti Beltincem in se nadaljuje tik za objekti na pare. št. 927 proti vzhodu ter se na tej parceli lomi in poteka proti JZ, vključuje zgradbe na pare. št. 926. Pri južnem vogalu gospodarskega objekta na pare. št. 1053 se lomi proti jugu in poteka vzporedno s cesto parcele št. 2901, zaokroži domačijo na pare. št. 1051 in pare. št. 1052. Od SV vogala pare. št. 1047 in po severni meji pare. št. 1048 se nadaljuje za obstoječimi domačijami na severni strani vaške ceste pare. št. 2912 proti vzhodu do vzhodne meje pare. št. 1075. Dalje poteka po vzhodni meji te parcele in severnem robu ceste pare. št. 2912 proti vzhodu in dalje po SZ robu občinske ceste Melinci—Odranci proti SV, prečka cesto v podaljšku poti na SV strani parcele št. 828 in 829 ter se pri vzhodnem vogalu pare. št. 829 lomi proti JZ v podaljšku ravne linije te parcele za obstoječimi domačijami do poti pare. št. 2916. Od te poti poteka dalje proti JZ v podaljšku linije JV meje pare. št. 1095 do SV meje pare. št. 1141, dalje po tej meji poteka do ceste proti Odrancem, po JV strani ceste prečka cesto pri Bistrici in se nadaljuje po JZ robu te ceste, JV meji pare. št. 1198, 1221 in JZ meji pare. št. 1207, doteka do vaške poti pare. št. 1217 ter dalje do poti pare. št. 2921. Po tej poti se nadaljuje do južne meje pare. št. 1370, kjer prečka pot. Nadaljuje se po zahodni meji te parcele proti severu in nato JZ za obstoječimi domačijami ob poti pare. št. 2910. Meja poteka dalje proti SV za obstoječimi domačijami na SZ strani poti pare. št. 2920, no JZ meji pare. št. 1244 nato po SZ robu poti pare. št. 2922 do JZ meje pare. št. 1246. Nadaljuje se proti SZ v liniji JZ meje pare. št. 1246, 1247, vključuje domačijo na pare. št. 1248, delno poteka po poti pare. št. 2923, ki jo prečka v liniji JZ meje stavbišča na pare. št. 1000, 1001. Od južnega vogala pare. št. 975 poteka v ravni liniji po JZ mejah te parcele in pare. št. 977,979 proti SZ za obstoječimi domačijami na JZ strani ceste pare. št. 2901, vključuje domačijo na pare. št. 985 in zemljišča v podaljšku linije JZ meje te parcele in pare. št. 10. Od severnega vogala te parcele meja poteka proti SZ in nato proti severu do ceste Ižakovci —Melinci tako, da zajema del zemljišča »Meka« ter po JZ robu ceste do meje s k. o. Ižakovci.
10.	GORNJI PETROVCI: (grafična podloga št. 17/79, september 1979)
Gradbeni okoliš za nestmjeno naselje poteka po posameznih zaselkih: od magistralne ceste M. Sobota—Hodoš poteka po zahodni meji pare. št. 1663, 1662, 1661 in 1664. V podaljšku prečka pot pare, št. 2975 in po severnem robu poti poteka proti vzhodu do pare. št. 1366. Po vzhodni meji pare. št. 1366 poteka proti severu, od SV vogala te parcele poteka meja do JV vogala pare. št. 1358. Nadalje po južni meji pare. št. 1370, potem poteka po severni pare, meji pare. št. 1385 in 1392, prečka pare. št. 1405 in se nadaljuje po južnih mejah pare. št. 1415, 1413. V podaljšku prečka pare. št. 1412 in občinsko cesto Gornji Petrovci—Križevci. Nadaljuje se po vzhodnem robu ceste in J pare, mejah pare. št. 1439 in 1442. Od tod poteka proti severu po mejah pare. št. 1442, 1441, 1440, 1433 in 1436. Od tu poteka proti V po J parcelni meji pare. št. 1449, prečka občinsko pot 2983 in poteka proti jugu po V robu te poti in po JZ mejah par. št. 1452/2, 1452/1. Od tu poteka proti J po zahodni meji pare. št. 1606, prečka regionalno cesto M. Sobota—Hodoš in naprej poteka po Z in J meji pare. št. 1608. V podaljšku vzhodne meje iste parcele poteka do parcele št. 1600, od tu poteka meja po severni meji te parcele in pare. št. 1590 ter 1589 proti vzhodu. Od SV vogala do JZ vogala prečka pare. št. 1589. Od tu meja poteka proti zahodu po južnih mejah parcel št. 1590 in 1600. Nadaljuje se meja po zahodnem robu občinske ceste G. Petrovci—Križevci do severne meje opuščene železniške proge in po tej meji ter po zahodni meji pare. št. 1656/2 do regionalne ceste M. Sobota— Hodoš ter po južnem delu te ceste do podaljška pare. št. 1663.
»ŠOLA« Pindža:
Meja poteka po SV meji pare. št. 662, 663 in 665. Od tu se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu občinske poti, pare. št. 2999, nadaljuje po severni meji pare. št. 690, od tu proti jugu po SZ meji pare, št. 691 in JZ meji iste parcele in parcele št. 692. Od tu se nadaljuje po zahodni meji pare. št. 699 proti jugu do občinske poti pare. št. 2982. Meja se nadaljuje po severnem robu poti in vključuje v okoliš hišo na pate. št. 1065. Nadalje poteka po južnem robu občinske poti št. 2981,
prečka parcelo št, 1078 in poteka po zahodnih mejah parcel št. 1088 in 1087. Prečka parceli št. 1091 in 1093 ter se nadaljuje po zahodnih mejah parcel št. 1095, 1096/1, 1097, 1098/2, 1100, 1105, 1108, 1106 in 1102 do občinske poti št. 2999. Od tu poteka po SZ mejah pare. št. 1112, 1111, 1109, prečka občinsko cesto G. Petrovci —Križevci, ter vključuje v okoliš pare. št. 1115, 1113, 641. Meja dalje poteka po zahodnem robu občinske ceste, vključuje v okoliš parcelo št. 653, 661/2 in pare. št. 654, nadaljuje se po SZ meji pare. št. 655, dalje po SV meji pare. št. 82 ter delno po vzhodni pare, meji pare. št. 79, prečka parcelo št. 79, 80/1, dalje po severni meji pare. št. 80/1, prečka pare. št. 70 in po zahodni meji pare. št. 70, prečka cesto 2996 in po severnem robu te ceste se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu ceste 2997 do podaljška vzhodne meje pare. št. 663 in 662.
»KAPELICA«:
V okoliš (pri kapelici) so zajete pare. št. 729, 730, 731, 732. Dalje meja okoliša pri kapelici poteka od podaljška zahodne meje pare. št. 757 po meji med k. o. Adrijanci in G. Petrovci proti vzhodu do poti pare. št. 782, nadaljuje se po JV robu te poti, vključuje parcelo 919 ter se nadaljuje proti jugu po vzhodnem robu te poti do poljske poti na parceli št. 956. Od tu meja poteka proti severu po JZ robu poljske poti ter po vzhodnih parcelnih mejah pare. št. 970 in 714. Nadalje poteka po severnih mejah pare. št. 726 in 725. V podaljšku prečka občinsko pot št. 2983, poteka po njenem vzhodnem robu, prečka pare. št. 2983, poteka po njenem vzhodnem robu, prečka pare št. 734, dalje po obstoječih severnih mejah pare. št. 735, 741 in 742, prečka parceli 745 in 747 ter se nadaljuje po severnih mejah parcel št. 749, 751 in 755 in po zahodni meji parcele št. 757 do poti.
»VODKINA OGRADA«:
Okoliš zajema parcele št. 1309. 1310, 1311, 1696 in 1700.
»KOVAČEV BREG«:
Meja poteka od severne meje pare. št. 435, v podaljšku prečka občinsko pot, pare. št. 2975, poteka po vzhodnem robu poti, vključuje pare. št. 494 ter poteka do podaljška južne meje pare. št. 485, kjer prečka pare. št. 492, 491 in 488. Od tu se meja nadaljuje po južni meji pare. št. 485, prečka občinsko pot pare. št. 2979, dalje delno po južni meji pare. št. 568 ter zahodnih mejah pare. št. 564 in 599. Od tu prečka pare. št. 557 in 1201. Nadalje poteka po SV robu občinske poti št. 2975 do podaljška SZ meje pare. št. 1253, dalje po zahodni meji te parcele, prečka pare. št. 1252, nadaljuje se po severni in zahodni meji pare. št. 1250, prečka parcelo št. 1248 in občinsko pot št. 2980. Od tu poteka po zahodni parcelni meji pare. št. 1246 ter po severni in zahodni meji pare. št. 1244. Nadalje poteka po južni in vzhodni meji pare. št. 1206, prečka isto parcelo ter po SV meji št. 1207, nadaljuje do občinske poti št. 572. Od tu meja poteka po SZ robu te poti, prečka pare. št. 529 in se nadaljuje po zahodni in SZ meji te parcele. Dalje meja poteka po vzhodni in severni meji pare. št. 532 ter po JV in SV mejah pare. št. 539, 538, 548, 549, 504/1, 501/1,496 in 495. Od tu meja poteka po južni in zahodni meji pare. št. 425 ter zahodni meji pare, št. 431.
»GREZKI BREG«:
Meja poteka od podaljška južne meje pare. št. 370. Od tu se nadaljuje po SV robu občinske poti št. 2740 do južne meje pare. št. 1223, nadaljuje se po južni meji te parcele in od južnega vogala prečka parcelo št. 1749, gre delno po zahodni meji pare. št. 1792, prečka pare. št. 1791, dalje po južnih mejah pare. št. 1797 in 1799, prečka občinsko pot št. 2977, po južni meji pare. št. 2684, prečka pare. št. 2687, gre po južni in zahodni meji pare. št. 2729 ter po zahodnih mejah parcel 2749 in 2749/1 ter po južni, zahodni in severni parcelni meji 2750, prečka občinsko pot ter v okoliš vključuje pare. št. 323.
»BEJKOV IN BORZIN OGRAD«:
V okoliših zaselka so zajete parcele št. 290, del pare. št. 291 ?790, pare. št. 2783, 2716, 2797, 2795, 2793, 2794/1, 2794/2, 2802, 2804 ter del pare. št. 2801 in 2805, vse k. o. G. Petrovci.
11.	LIPA: (grafična podloga — projekt št. 3/80, marec 1980)
Od podaljška zahodnega roba vaške poti pare. št. 887 poteka meja proti vzhodu po severnem robu občinske ceste Beltinci—Gomilice, zahodni in severni meji pare. št. 565, 566, severnih mejah pare. št. 564, 561 in po vzhodni meji te parcele, se nadaljuje spet po severnem robu občinske ceste do zahodne meje pare. št. 496. Dalje poteka po severni meji te parcele v liniji proti vzhodu do pokopališča, ki ga vključi v okoliš, dalje poteka po SV robu ceste proti Gomilicam, na tej strani ceste vključi domačijo na samem na pare. št. 1623 —do vzhodne meje pare. št. 2067 in po tej meji ter vzhodni meji pare. št. 2065 poteka proti jugu, dalje po severnih mejah pare. št. 2069, 2073, vzhodni meji te parcele do vaške poti pare. št. 2087, po južnem robu poti proti zahodu in po vzhodni meji pare. št. 2212/1 do severne meje pare. št. 2230. Od tu se meja nadaljuje proti jugu po zahodni meji pare. št. 2230, vključi domačijo na pare. št. 2232, poteka dalje po JV robu poti pare. št. 2231, zaokroži domačijo na pare. št. 2236 in se nadaljuje po severem robu ceste za Odrance proti vzhodu, kjer v podaljšku vzhodne meje pare. št. 2246 prečka cesto in po JZ meji pare. št. 2246 poteka za obstoječimi domačijami ob cesti proti Odrancem in vaški poti pare. št. 2274, poteka po južni meji pare. št. 2275 do vaške ceste pare. št. 2680. Po JV robu te ceste poteka proti jugu, kjer v podaljšku južne meje
pare. št. 1408 prečka omenjeno cesto in vključuje v ravni liniji del pare. št. 1406/1 in poteka proti SV, kjer se v oddaljenosti 50 m od vaške ceste pare. št. 2675 lomi in poteka proti SZ do SZ meje pare. št. 1380 ter po njej spet do navedene ceste. Tu se nadaljuje po JZ robu te ceste do podaljška zahodnega roba pare. št. 882/1 in po tej meji, vključujoč domačijo na pare. št. 884 ter delu pare. št. 885, 882/2, proti severu do severnega roba ceste Beltinci — Lipa.
12.	GRADIŠČE: (grafična podloga, št. 24/79, oktober 1979)
V vzhodnem delu naselja se začne meja z JV mejo pare. št. 273 (pot) in gre proti JZ vse do pare, št 272, kjer prečka pot in poteka po JZ meji pare. št. 272 in JZ mejah pare. št. 298, 302, dalje po JV meji pare. št. 308/1, JZ robu potoka Mokoš (pare. št. 1121) do pare. št. 590, zajema SV, JV in JZ mejo te parcele, JV mejo parcele št. 316, SV mejo pare. št. 321/1. Meja se lomi in nadaljuje po JV mejah pare. št. 321/2, 322/2, 325, 328, 329, 327, 337, 374, 373, nato se spet lomi in gre po SV in JV meji pare. št. 346, SV in JV mejah parcel št. 582, 578, 576.
Na jugu poteka meja od prej navedene parcele proti SZ po SV in SZ meji pare. št. 557, po JZ meji pare. št. 358, JZ in SZ meji pare. št. 359.
Meja se nadaljuje proti severu po SV robu pare. št. 777 in JV robu ceste — pare. št. 378, seka cesto-parc. št. 1120 v podaljšku SV meje pare. št. 385, gre po JV robu ceste pare, št, 1120 do pare. št. 491, nato po njeni JV in JZ meji, po JZ meji pare. št. 490/2.
V podaljšku JZ meje zadnje seka pare. št. 487, 484 in se nadaljuje po JZ mejah parcel št. 485,483, 481 in tudi po SZ meji zadnje parcele. Nato spet v podaljšku JZ meje pare. št. 496, prečka parcelo št. 478, 477, 476, 475 in zajema JZ, SZ in SV mejo pare. št. 469.
Potok Mokoš prečka v podaljšku SZ meje pare. št. 441 in se lomi ter gre po SV meji pare. št. 464/3 (pot) proti SZ do parcele št. 463 in po meji SV in SZ meji, dalje po zahodni meji pare. št. 462, SZ in SV meji pare. št. 116/2, SV meji pare. št. 117/2 ter podaljšku iste preko parcele št. 117/1. Nato gre spet po SV mejah parcel št. 119, 124, v podaljšku SV meje pare. št. 126/2, seka pare. št. 125/2 in poteka naprej po SV meji pare. št. 126/2, SV in JV meji pare. št. 127/2. V globini 40 m od ceste pare. št. 1122 se od prej navedene parcele nadaljuje vzporedno z njo proti JV do pare. št. 134 in po njeni SZ in SV meji ter v podaljšku SV meje te parcele preko parcele št. 137 do pare. št. 144. Od tu gre proti severu po SZ majeh prej navedene parcele ter parcele št. 142/1, 140/2 ter tu po SV meji zadnje. V podaljšku SV meje pare, št. 153/5 seka pare. št. 147/1, 150/2, 151/1, zajema SV in JV mejo pare. št. 153/5, JV mejo pare. št. 153/2, 153/4, 153/3. Meja se nato spet lomi in gre pb SV mejah pare. št. 428, 423. 422, 411, 409, 408/2, 402/4. Od tu gre proti SV po SZ meji pare. št. 168/2, jo seka tik za obstoječo zgradbo in se po tej parceli nadaljuje po njeni JV meji proti SV. V podaljšku SV meje pare. št. 170/2, prečka cesto pare. št. 169, gre po SV meji pare. št. 170/2, pare. št. 175/2, 177, 178/2, 183, 180, 186, 187 ter po SZ meji pare. št. 189, kjer jo tik za obstoječo zgradbo seka kakor tudi pare. št. 190/2, 190/3 ter se pri zadnji lomi in nadaljuje proti jugu po SV meji te parcele vse do ceste pare. št. 1123 in jo seka ter zavije nato po njenem JZ robu proti SZ do poti pare. št. 273, kjer se zaključi.
Na parceli št. 46/1, 46/4 (Kranjec) in pare. št. 113, se dovoli nadomestna gradnja objekta.
Pokopališče zajema pare. št. 131 in 132.
13.	SATAHOVCI: (grafična podloga, št. 27/79)
Na severu naselja se prične meja zazidave s SV mejami pare. št. 1232/2, 1208/2, nato se lomi in poteka v oddaljenosti 35 m od ceste pare. št. 1241 proti JZ do pare. št. 117, zajema JV mejo te parcele in SV mejo pare. št. 1016/1. V podaljšku JV meje pare. št. 921 se meja lomi in seka pare. št. 1016/1, se nato nadaljuje po JV meji pare. št. 921, 922, 926, 927, v podaljšku zadnje seka pare. št. 929 in gre spet po JV meji pare. št. 930, v podaljšku te seka pare. št. 931, 934, 937, 938 in 943. Nato se nadaljuje po SV in JV meji pare. št. 945/1, po JV mejah parcel št. 945/2, 948, v podaljšku te seka pare. št. 952, zajema SV in JV meje pare. št. 954, 955, 958, 959, 962, JZ in JV meja pare. št. 961/1 in dalje SV mejo pare. št. 993/2, SV in JV mejo pare. št. 993, dalje SV mejo pare. št. 991/1, SV, JV in JZ mejo pare. št. 991/3. Od tu gre meja po SV meji pare. št. 990 do pare. št. 966, kjer se lomi in nadaljuje po JV meji te parcele in parcel št. 967 do parcele št. 767 in v podaljšku SV meje te parcele seka parcelo št. 987, nato gre po njeni JV meji in JV mejah pare. št. 975, 976, 977, 980, po JZ meji zadnje parcele in parcele št. 979. V podaljšku parcele št. 979 seka cesto pare. št. 1241 in potok Mokoš pare. št. 1257/1, nato se lomi in gre proti SV, tako, da zajema JV, SV in SZ mejo pare. št. 771, dalje JZ mejo pare. št. 775, 771/1, 785/5, 840, 841, 836/2, tu se meja spet lomi in gre po SZ meji zadnje parcele in parcele št. 836/1 in se ponovno lomi ter nadaljuje po JZ meji pare. št. 833, v podaljšku te pa seka pare. št. 832, 831/2, 831/1, kjer se lomi in poteka proti severu po SZ meji nazadnje navedene parcele do poti pare. št. 1251. Pot seka v podaljšku SZ meje pare. št. 854/1 in se nadaljuje po SZ meji te parcele in pare. št. 854/2, 854/3, 854/4. Nato se meja lomi in gre po SV mejah pare. št. 854/4, 853/5, 852/6 proti JV ter v. podaljšku zadnje seka pare. št. 851, 850, 849, 846/1. Ob koncu navedene parcele zavije proti SV po SZ meji pare, št. 848 in SV meji pare. št. 846/1. Potok Mokoš prečka v podaljšku SZ meje pare. št. 874, 876 in se nadaljuje po JZ meji pare. št. 877, po JZ in SZ meji pare. št. 878, po SZ majah pare. št. 886/2, 886/1, 887, 892/2, 892/1, v podaljšku zadnje seka pare. št. 895 ter spet po SZ mejah pare. št. 899, 900 in 901. V podaljšku SZ meje pare. št. 901 seka
pare. št. 907 in se nadaljuje po SZ mejah pare. št. 911, 912, 914, 917/1 ter seka v podaljšku zadnje pare. št. 918, 919/1. V podaljšku SZ meje pare. št. 919/3, 1237/2 seka pare. št. 1236/2 ter se nadaljuje po SZ mejah pare. št. 1236/4, 1236/3, 1235/2. V severnem delu naselja poteka meja dalje proti severu ter v podaljšku SZ meje pare. št. 1235/2 seka pare. št. 1234/1, 1234/3, 1234/4, 1233 in 1232 in se v podaljšku SZ meje pare. št. 1231/2 zaključi.
Pokopališče zajema pare. št. 1208/3, 1210, pare. št. 46/2 je funkcionalni prostor za avtokleparsko delavnico (Kranjec).
14.	KUPŠINCI: (grafična podloga, št. 20/79, september 1979)
Meja zazidave se na jugu prične z vzhodno mejo pare. št. 306, se nadaljuje proti SZ po njeni južni meji, po obstoječih južnih mejah pare. št. 307/2, 308/2,309/2, 310/2, 311/4. Dalje gre od skrajnega JZ vogala pare. št. 311/4 pa do skrajnega JV vogala pare. št. 419/1, preko parcel št. 422/2, 421/1 in 420; naprej spet po obstoječih južnih mejah pare. št. 419/1, 417/2, 417/4, 415/2, 414/3.
V podaljšku južne meje pare. št. 414/3, v njeni ravni liniji seka pare, št: 414/1,412/1,412/2, kjer se lomi in gre po vzhodni meji pare, št. 409/1 do pare. št. 412/4 ter naprej po njeni južni meji in južnih mejah pare. št. 408/1, 403/2. Zajema tudi vzhodno, južno in zahodno mejo pare. št. 402/3, južne meje parcel št. 401 /2, 401 /3, 401 /4, 401/5, 394, 391/1. Od tu poteka od skrajnega JZ vogala pare. št. 391/1 do skrajnega JV vogala pare. št. 378, pri čemer seka pare. št. 390/2, 390/1, 389, 388, 387, 386/1, 385/1, 384/1, 383/2, 382, 381, 379/1.
Meja gradbenega okoliša se nadaljuje po južni meji pare. št. 378, v podaljšku iste prečka vaško cesto (Pare. št. 896), se lomi in gre po zahodnem robu te ceste proti severu in se v oddaljenosti 45 m od občinske ceste (pare. št. 892/1) spet lomi in poteka vzporedno s to cesto proti zahodu preko pare. št. 316/1 in dovozne poti (pare. št. 895). Tu zavije proti severu po zahodnem robu prej navedene dovozne poti do občinske ceste (pare. št. 892/1), kjer zavije proti zahodu in gre po njenem južnem robu in jo prečka ter se nadaljuje proti severu po zahodni in severni meji pare. št. 547/3. V podaljšku linije severne meje pare, poteka paralelno z občinsko cesto (pare. št. 892/1) preko pare, št. 547/2, 545, 544 do pare. št. 538 proti severu do južne meje pare. št. 541, kjer se lomi in nadaljuje po južni meji prej navedene parcele in južnih mejah parcel št. 542, 546 ter v podaljšku te parcele preko parcele št. 547/1 po vzhodni, južni in zahodni meji pare. št. 350/4, po južnih mejah pare. št. 550/3, 551/3.
V podaljšku južne meje pare. št. 551/3 gre preko pare. št. 556/1 do pare. št. 556/3 in nato po njeni vzhodni in južni meji, po južni in zahodni meji pare. št. 560 do južne meje pare. št. 561/2 in po južni meji te parcele in pare. št. 566. V podaljšku zadnje parcele seka pare, št. 567, nato zajema južno in zahodno mejo pare. št. 570/2, prečka občinsko cesto (pare. št. 890/1) in gre po zahodni meji pare. št. 575/74, kjer se v globini 50 m lomi in zavije proti vzhodu, ter poteka v ravni liniji z občinsko cesto do SZ vogala pare. št. 578/4, pri čemer seka pare. št. 575/74, 575/75, 575/76, 575/77, 575/78, 575/79, 575/80, 575/81, 585/83, 576, 577, 578/2, 578/1.
Meja se nadaljuje po severni meji pare. št. 578/4, po zahodni in severni meji pare. št. 579/1 ter gre v podaljšku preko pare. št. 583, 586, 587 do skrajnega severnega vogala pare. št. 588/2. Nato poteka meja po severni in vzhodni meji pare. št. 588/2, prečka vaško cesto (pare. št. 890/1), gre po njenem južnem robu proti vzhodu do pare. št. 520. Od tu gre proti jugu po zahodnih mejah parcel št. 520, 519, 518. Nato poteka po severni meji pare. št. 521/7 ter v podaljšku iste prečka pare. št. 517, zavije in se nadaljuje po vzhodni meji te parcele in severnih mejah parcel št. 514/2, 513, 512/2, 508, 506, 501/1, 501/2, po vzhodni meji pare. št. 501/2 in 500/1 proti jugu. Tu se meja lomi in gre po severni meji pare. št. 500/3, zahodni in severni meji pare. št. 493 in dalje proti severu po zahodnih mejah pare. št. 488, 487/1, 487/2 ter po severni meji slednje parcele proti vzhodu v podaljšku iste prečka cesto (pare. št. 914), zavije proti jugu in poteka po vzhodnem robu navedene ceste do parcele št. 449/2.
Meja se nadaljuje po severni in vzhodni meji pare. št. 449/2, seka pare. št. 448 v podaljšku severne meje pare. št. 447, gre po severnih mejah št. 447, 446, deloma tudi po vzhodni meji slednje, po severni meji pare. št. 443/3; v podaljšku iste v ravni liniji seka pare. št. 443/1, 442/1 in po JV meji slednje proti jugu. V podaljšku severne meje pare. št. 440/3 zavije proti vzhodu in prečka parcelo št. 441/1, gre po severni meji pare. št. 440/3 do pare. št. 440/2, zajema zahodno in severno mejo iste parcele, severno in vzhodno mejo pare. št. 438/3 in gre po severni meji pare. št. 439, 434 do poljske poti (pare. št. 915) po zahodnem robu te poti. V podaljšku severne meje pare. št. 432/1 prečka prej navedeno poljsko pot in gre po severni meji pare. št. 432/1, 433 ter po vzhodni meji slednje, po severnih mejah pare. št. 428 in 424/3 in v podaljšku iste prečka pare. št. 424/1, se nadaljuje po njeni vzhodni meji in vzhodnih mejah pare. št. 424/2, proti jugu do občinske ceste (pare. št. 892/1), kjer se konča v skrajnem JV vogalu pare. št. 424/2.
15.	POLANA: (grafična podloga, št. 11/80, april 1980)
Na jugu naselja se meja zazidave prične z levim bregom potoka Ledava (pare. št. 149) in gre po tem bregu proti SZ vse do mostu. Tu se pravokotno lomi in nadaljuje po vzhodni strani občinske ceste Černelavci—Polana—Grad (pare. št. 617) proti severu.
V podaljšku linije JZ meje pare. št. 79/4 prečka občinsko cesto in poteka nato po JZ in SZ meji prej navedene parcele in pare. št.
611/11, 611/3, po SZ mejah parcel št. 611/4, 611/5. V podaljšku SZ meje slednje seka pare. št. 611/1 in zajema tudi njeno severno mejo, dalje zahodne meje pare. št. 67/2, 67/1, 66/8, 66/7, 66/6, 66/5, 66/4. 66/3, 66/2, 66/1, 60/2, 60/1, 59, 53/3, 53/4, 47/1,40/1, 39, 34, 33, 10 in 11. Tu se meja lomi ter v podaljšku južne meje pare. št. 6/1 priključi na to mejo, zatem zajema vzhodno in južno mejo pare. št. 591/1 in v podaljšku južne meje slednje, seka pare. št. 591/7, 591/2 ter se nadaljuje po zahodni meji slednje do občinske ceste Cernelavci — Polana— Grad (pare. št. 620), prečka in gre za tem proti vzhodu po severnem robu te ceste vse do pare. št. 2/4.
Meja se nadaljuje po zahodni in severni meji pare. št. 2/4, po severni meji pare. št. 5/3, po zahodni in severni meji pare. št. 5/1.
V podaljšku severne meje slednje prečka vaško cesto (pare. št. 619) in se priključi na severno mejo pare. št. 431 ter po njej in po vzhodni meji te parcele do vaške ceste (pare, št-616) ter po njeni severni strani proti vzhodu. V podaljšku linije vzhodne meje pare. št. 25/1 prečka prej navedeno pot, se priključi na vzhodno mejo slednje ter se nadaljuje proti jugu deloma pa po vzhodni meji pare. št. 27, preko pare. št. 29/1 in naprej po vzhodnih mejah parcel št. 32/1, 37/1,41/1,46/1,46/2, 46/3, 46/4,48, 52, 54/2, po severni in vzhodni meji pare. št. 57/2, po vzhodnih mejah parcel št. 57/1, 64, 68, 70, 72/2, 74/1 do poljske poti (pare. št. 614). Tu prečka pot v podaljšku linije vzhodne meje pare. št. 80/3 in gre po severni meji pare. št. 85, tu se lomi in poteka v podaljšku linije vzhodne meje pare. št. 89 ter gre po vzhodni meji slednje ih po južni meji pare. št. 88.
V podaljšku vzhodne meje pare. št. 123 seka nato parcelo št. 90/1, 91 in gre proti jugu po tej meji do parcele št. 122/4, od tii pa proti vzhodu po severni meji slednje in se zatem v podaljšku linije vzhodne meje parcele št. 122/3 priključi nanjo ter zajema njeno vzhodno in južno mejo ter južno mejo pare. št. 115.
Pokopališče zajema pare. št. 434.
16.	PETANJCI: (grafična podloga št.
Na SZ naselja se prične meja zazidave s katastrsko mejo med k. o. Petanjci in k. o. Murski Petrovci, po kateri poteka do vzhodne meje pare. št. 152 proti vzhodu, nato po vzhodni meji slednje, po severni in vzhodni meji pare. št. 153, po severnih mejah pare. št. 155, 150/2, 158, dalje po vzhodni meji slednje in pare. št. 155, 150/2, 158, dalje po vzhodni meji slednje in pare. št. 157 in naprej po severnih mejah pare, št. 150, 163 ter tudi po vzhodni meji slednjej zatem se nadaljuje po severnih mejah pare. št. 164, 158, 169/1, 173/2, 171, 182, 183, 185, 197, 205, 209.
V podaljšku severne meje pare. št. 206 seka pare. št. 209, 211 in se vključi v severno mejo pare. št. 212 in gre nato po njeni vzhodni meji do magistralne ceste Maribor—Radenci —Murska Sobota (pare, št. 2391) in po njenem severnem robu proti vzhodu do pare. št. 224, zajema njeno zahodno ter severno mejo, seka pare. št. 239, 244 in se nadaljuje po severnih mejah parcel št. 246, 737, 743, 736/2, deloma tudi po njeni vzhodni meji.
Tu se meja v globini 45 m od severnega roba magistralne ceste Maribor—Radenci—Murska Sobota lomi in gre v tej globini proti vzhodu vzporedno s to cesto do pare. št. 728, nato po njeni zahodni meji proti severu.
V podaljšku severne meje pare. št. 723 se meja lomi in priključi na severno mejo slednje in deloma gre tudi po njeni vzhodni meji.
Meja se za tem spet lomi in v podaljšku SV meje pare. št. 721/2 priključi nanjo in se nadaljuje po SV mejah parcel št. 718/1, zatem po SZ mejah pare, št, 718/3, 719/2, po SV meji slednje in pare. št. 717/6, dalje po njeni JV meji in JV mejah parcel št. 717/5, 717/4.
Od tu naprej pa, gre po SV mejah parcel št. 714, 712, dalje po zahodnih mejah parcel št. 706, 707, 708, zatem po severni meji pare. št. 704 in po severni meji pare. št. 655, po njeni vzhodni meji do pare. št. 634, zatem po severni meji slednje in pare.-št. 626/1.
V podaljšku linije severne meje pare. št. 626/1 seka nato parcele št. 626/2, 626/3, 626/4 in gre po zahodni meji pare. št. 622, nato se lomi in v liniji severne meje pare. št. 611 seka pare. št. 622, 617, 613 in se priključi na severno mejo pare. št. 606 ter gre naprej po njeni vzhodni meji do magistralne ceste Maribor—Radenci—Murska Sobota in od tu naprej proti vzhodu po severnem robu te ceste do pare, št. 588 (pokopališče), kjer zajema njeno zahodno, severno in vzhodno mejo ter se nadaljuje ponovno po severnem robu prej navedene ceste do pare. št. 551.
Tu gre po zahodni meji slednje in pare. št. 552, po severni meji slednje in deloma po severni meji in vzhodni meji pare. št. 533/1, tu naprej po severnih mejah pre. št. 530, 525, 526, zatem deloma po zahodni meji pare. št. 523. V podaljšku linije severne meje parcele št. 518 se meja lomi in gre proti vzhodu in seka pare. št. 522, 523, se vključi v severno mejo pare. št. 518 in poteka po severni meji slednje ter pare. št. 520 in deloma tudi po vzhodni meji te parcele.
Naprej gre po severnih mejah parcel št. 517/2, 513, po zahodni in severni meji pare. št. 511, po severnih mejah pare. št. 394, 700 in zatem po vzhodnih mejah parcel št. 399, 397, 396 do magistralne ceste Maribor—Radenci—Murska Sobota.
Meja poteka naprej proti vzhodu po severnem robu navedene magistralne ceste. V podaljšku vzhodnega roba vaške ceste (pare. št. 493) prečka meja magistralno cesto in gre po vzhodnem robu navedene vaške ceste proti JV do pare. št. 442 in naprej po njeni SZ in SV meji ter SV in JV meji pare. št. 434. Od tu naprej gre po JV in južni meji parcele št. 443, po južnih mejah parcel št. 444, 474, 476, 478, da
lje deloma po njeni zahodni meji in po južni in zahodni meji pare. št. 480. V podaljšku linije JZ meje pare. št. 492/2 se meja lomi in priključi na JZ mejo slednje ter se nadaljuje po JZ mejah parcel št. 492/3, 492/4, 494, 587, vzhodni, južni in zahodni meji pare. št. 1138, po južni meji pare. št. 1149, po vzhodni in južni meji parcel št. 1152, 1155 in seka v podaljšku linije južne meje slednje pare. št. 1160.
Za tem se meja lomi in nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 1166, po vzhodni in južni meji pare. št. 1167 do vaške ceste (pare. št. 2384). Meja poteka naprej proti jugu po vzhodnem robu prej navedene ceste. se lomi in prečka to cesto ter se nadaljuje po južni in zahodni meji pare. št. 1131/1, po južni meji pare. št. 1132, deloma tudi po zahodni meji pare. št. 1131/2.
Za tem se meja nadaljuje po južnih in vzhodnih mejah pare. št. 1125, 1126. 1119, 1116, 1112, 1103’, 1098. 1095. 1094/2, 1092, 1084 in preko pare. št. 1081, dalje po vzhodni, južni in zahodni meji pare. št. 1076 ter spet po vzhodnih in južnih mejah pare. št. 1072, 1072/1.
V podaljšku linije južne meje pare. št. 1086/3 seka pare. št. 1072/1, 1070, 1069 in gre po vzhodni ter južni meji pare. št. 1068/2 do pare. št. 1205.
Od tu naprej poteka meja po JV meji slednje parcele št. 1206, 1202 do vaške ceste (pare. št. 2383). Za tem gre po njenem severnem robu proti JV, v podaljšku linije vzhodne meje pare. št. 1991. prečka prej navedeno cesto in se nadaljuje po vzhodni in južni meji slednje, po južnih mejah pare. št. 1980, 1988/2, 1985, 1983/2, 1981, 1978, dalje po zahodni meji slednje.
Potem gre po južnem robu vaške ceste pare. št. 2383 proti zahodu in dalje po vzhodnem robu vaške ceste (pare. št. 2382/2) proti jugu. V podaljšku linije južne meje pare. št. 1216. prečka cesto in se nadaljuje po južni, zahodni in severni meji te parcele proti severu.
Dalje poteka po južni meji pare. št. 1220/7, 1220/8, po JZ meji slednje in JZ mejah pare. št. 1220/9. 1220/10. 1220/11. 1220/12, 1220/13, naprej po zahodnih mejah pare. št. 1044. 1042, 1041'.
V podaljšku linije južne meje pare. št. 1032/1 se meja lomi in seka parcelo št. 1037, zatem se nadaljuje po južni meji pare. št. l032/! in deloma po njeni zahodni meji, po južni in zahodni meji pare. št. 1031 ter naprej proti zahodu po južnih mejah pare. št. 1024, 1019, 1016, 1009/1, 1008/1. Od tu gre naprej po vzhodni in južni meji pare, št. 1004 proti zahodu, pri čemer v podaljšku južne meje pare. št. 987 seka pare. št. 1008, 996 in pare. št. 986 ter se nadaljuje po južni meji pare. št. 976, 975 in tudi po zahodni meji slednje do magistralne ceste Maribor—Radenci —M. Sobota.
Meja se nadaljuje proti SZ po južnem robu magistralne ceste do pare. št. 925 in naprej po njeni JV meji, po JV, JZ in SZ meji pare. št. 927 in zatem spet po južnem robu magistralne ceste do pare. št. 751.
Tu zajema njeno JV in JZ mejo, JZ meje parcel št. 754, 756, 755, nato se lomi in gre proti jugu po vzhodnih mejah pare. št. 746, 744, 743/1,743/2, 743/3, 884, 887, 889, dalje po severni meji pare. št. 891, severni in vzhodni meji pare. št. 895, severni meji pare. št. 896/2 do vaške ceste (pare. št. 2881).
Meja.prečka prej navedeno vaško cesto in gre po njenem južnem robu do pare. št. 906, nato po južnih mejah pare. št. 906, 900/1, po vzhodni in južni meji pare. št. 900, po južni meji pare. št. 1278. nato po vzhodni meji paro. št. 1283, severni in vzhodni meji pare. št. 1279/2, vzhodnih mejah pare. št. 1276, 1264, 1268 do rokava reke Mure (pare. št. 2397). Od tu gre naprej proti zahodu po severnem robu tega rokava do levega brega reke Mure (pare. št. 2396) in po njem do magistralne ceste Maribor—Radenci —M. Sobota.
Nato poteka meja proti severu po vzhodnem robu te magistralne ceste in jo v liniji JZ meje pare. št. 1544/2 prečka ter gre po tej JZ ter SZ meji navedene parcele, zatem po JZ in severni meji pare. št. 1534/1. dalje po severnih mejah pare. št. 1531, 1532, 1542 in po njeni vzhodni meji, zatem po SZ mejah pare. št. 1523, 1518, 1517, 1318, 1317/2, 1315/2, 880, 879, 876, 875, 872, 871, 868/2', 868/1, 868, 864, 863, 860/2, 860/1,859, 856. 854, 851,848. 845, 842, 841, 838, 837, 836, do križišča magistralne ceste Maribor—Radenci—M. Sobota in regionalne ceste Petanjci—Gederovci —Cankova (pare. št. 2874). Od tu gre proti SZ po zahodnem robu prej navedene regionalne ceste. V podaljšku zahodne meje pare. št. 147, jo prečka in se zaključi v zahodno mejo slednje.
17.	GORICA: (grafična podloga št. 12/80, april 1980)
Na vzhodu naselja se prične meja s vzhodno mejo pare. št. 64 in gre po severni in vzhodni meji pare. št. 66, po vzhodni meji pare. št. 67/b, 68/1,68/2, 68/3, 69/1,69/7, 70/a, 70/b/2, 71/2 - vaška cesta.
V podaljšku linije južne meje pare. št. 110/b, prečka prej navedeno cesto in gre po južni meji pare. št. 110/b proti zahodu, nato se lomi ter zajema zahodne meje parcel št. 110/b, 110/a, 109/b, 109/a, 108, 107/c, 107/b, 107/a/2.
V podaljšku linije severne meje pare. št. 110/a/2 se meja lomi in zavije proti zahodu ter se vključi v južne meje pare. št. 47, 46 ter gre v podaljšku južne linije slednje naprej proti zahodu do pare. št. 3/1 ter po njeni vzhodni meji proti jugu in naprej po južnih mejah slednje in pare. št. 3/2, 4/433 do vaške ceste, ki vodi v podaljšku linije severne meje pare. št. 224/1,244/2 — pot, se lomi in prečka navedeno pot ter se nadaljuje po tej meji proti zahodu.
V podaljšku zahodne meje pare. št. 6/3 se lomi in prečka pot ter gre proti severu do globine 100 m, nato se lomi pod pravim kotom in seka pare. št. 6/3. V podaljšku linije vzhodne meje pare. št. 6/1 poteka nato proti severu do poljske poti, jo prečka in gre po zahodni meji pare. št. 5/6 dalje proti severu.
V globini 60 m od južnega roba občinske ceste za Šalamence in vzporedno z njo gre od tu meja proti SZ do pare. št. 245/443, zatem po njeni zahodni meji do prej navedene občinske ceste ter po njenem južnem robu proti zahodu. V podaljšku linije JZ meje pare. št. 415/2 Prečka občinsko cesto in gre po JZ in SZ meji pare. št. 415/2 in v podaljšku SZ meje slednje preko pare. št. 415/1 proti SV do pare. št. 416/2.
Proti severu gre nato meja po zahodni meji pare. št. 416/2 in v podaljšku zahodne meje te parcele preko pare. št. 416/2 in v podaljšku zahodne meje te parcele preko pare. št. 416/1 do severne meje pare. št. 416 in naprej v oddaljenosti 50 m od zahodnega roba vaške ceste in vzporedno z njo od severne meje pare. št. 417 in po njej, do že naprej navedene vaške ceste.
Od tu gre proti vzhodu v globini 50 m od vaške ceste do vzhodne meje pare. št. 429 in po njej do prej navedene vaške ceste.
Meja prečka vaško cesto in gre po njenem južnem robu proti zahodu do vzhodne meje pare. št. 23 in po njej proti jugu. Zatem gre proti vzhodu po severnih mejah pare. št. 32/3, 28/b, 29/b, 30/b in 31 ter naprej po južnem robu vaške ceste in v podaljšku linije južnega roba te ceste tako, da se vključi v severno mejo pare. št. 48/a in po njej ter severni meji pare. št. 49.
Nato se meja lomi in zavije proti severu po zahodni meji pare. št. 51/a, v globini 60 m južno od vaške ceste — se lomi in nadaljuje proti vzhodu vzporedno s cesto proti vzhodu preko pare. št. 51/a, 51/b, 52, 53 do vaške ceste in nato po njenem vzhodnem robu do južne meje pare. št. 58/a ter od tu tik za obstoječo zgradbo na pare. št. 60, 63 ter tudi preko parcel št. 64, 65/b, 65/a.
18.	PROSENJAKOVCI: (grafična podloga, št. 7/80, marec 1980)
Od občinske ceste proti Berkovcem meja poteka proti SV po zahodni pare, meji pare. št. 1970 do poti pare. št. 1803, se nadaljuje proti JV, po tej poti do pare. št. 1874, po isti parcelni meji in za obstoječimi domačijami proti JV s tem, da se v gradbeni okoliš vključijo pare, št. med novo šolo in TOZD »Pletilstvo« Prosenjakovci. Gradbena meja zazidave se nadaljuje proti JV za obstoječimi domačijami in po poteku do ceste pare. št. 2555, po JV robu te ceste poteka proti oz. po-. teka meja proti JV, zajema pare. št. 2472 in se nadaljuje proti SZ za obstoječimi domačijami do JZ vogala pare. št. 2146 po zahodni meji te parcele in pare. št. 2135, do občinske ceste proti Berkovcem, poteka dalje po JZ robu te ceste od meje okoliša, ki zajema novo šolo in poteka proti JV za obstoječimi domačijami, prečka občinsko cesto pare, št. 2556 in se nadaljuje proti jugu in SZ po pare, mejah pare. št. 2522, 2512, 2511, vključuje parcele št. 2613, 2616, 2331,2332, 2333, 2335, od koder se nadaljuje proti SZ za obstoječimi domačijami do JV meje te parcele, poteka do občinske ceste proti Berkovcem in po JZ robu te ceste do podaljška linije pare. št. 1970. Zaselek na SV strani ceste proti Kobilju je opisan po mejah zaselka, ki ga obkrožajo meje SV od ceste po JV meji pare. št. 2432 in za obstoječimi domačijami ob cesti za Kobilje do pare. št. 2962, 2963, 2964, 2965. Meja okoliša zaselka poteka dalje ob občinski cesti po južnih mejah pare. št. 1339/2, 1340, 3325, ob poti pare. št. 1396 in JV ter JZ parcelnih mejah pare. št. 1347, 1348, 1350. Po SZ meji te parcele poteka meja do pare. št. 1395, kjer se lomi proti SZ do severne meje pare. št. 1367. Dalje meja okoliša poteka po JV pare. št. 1367, ob JZ robu občinske ceste do podaljška JV pare, meje pare. št. 2432.
19.	FILOVCI: (grafična podloga — projekt št. 1/80, marec 1980)
V mejah gradbenega okoliša so parcele št. 3041, 3042 ob regionalni cesti, meja poteka dalje proti JV po vzhodnih in severnih mejah pare. št. 3040, 3045 in po poti proti vzhodu do zahodne, meje pare. št. 3140, 3045 in po poti proti vzhodu do zahodne meje pare. št. 3187, po tej meji poteka proti severu do regionalne ceste, po njenem južnem robu do vzhodne meje pare. št. .3886/2 in dalje proti jugu za obstoječimi domačijami do vaške poti pare. št. 6078 po SV meji pare. št. 3975/2, vključuje nogometno igrišče in poteka po SV mejah domačij ob vaški cesti, na zahodni meji pare. št. 4733 se lomi proti jugu in ob poti proti zahodu do pare. št. 5400. Po vzhodni meji te parcele se nadaljuje proti jugu in zahodu za obstoječimi domačijami v globini 40 m do pare. št. 4839, dalje proti jugu do severne meje pare. št. 4874 in po vzhodni meji občinske poti do južne meje pare. št. 4896. Od tu se nadaljuje proti zahodu in SZ po južnih mejah parcel št. 4896, 4897, 4904, 4925, 4934, dalje poteka za obstoječimi domačijami v globini do 50 m, zahodno od občinske poti se nadaljuje proti jugu, vključi domačijo na pare. št. 4212, v liniji južne pare, meje prečka cesto in se nadaljuje proti severu in SZ za obstoječimi domačijami do regionalne ceste po vzhodni meji pare. št. 2736 s vključitvijo stavbnih zemljišč pare, št. 3041 in 3042, vse k. o. Filovci.
V območju zazidave so še parcele ob regionalni cesti (naftna vrtina in na katerih so že obstoječe hiše ob cesti).
20.	MAČKOVCI (grafična podloga — projekt št. 6/80, marec 1980)
Območja zaselkov nestrnjenega naselja se štejejo po grafični podlogi zaselki:	>
Območje gradbenega okoliša ob cesti za Hodoš poteka po zahodnem robu regionalne ceste proti Hodošu do severne meje pare. št. 756. dalje proti zahodu po južnem robu poti pare. št. 755, dalje proti južni meji pare. št. 767/4 do vzhodne meje pare. št. 779. Po tej meji se
nadaljuje proti severu do vaške poti pare. št. 755, dalje proti zahodu po južnem robu te poti do zahodne meje pare. št. 746, zaokrožuje to parcelo in se nadaljuje proti vzhodu v primerni oddaljenosti vaške poti pare. št. 755 in nato proti severu po zahodni meji pare. št. 735/1, pare. št. 514, 539/3, dalje po vzhodni meji pare. št. 558, 568, 566/2, 578, 451/1; dalje poteka po severnem robu občinske ceste proti Križevcem, vključujoč domačijo na pare. št. 995, 996 in vzhodni vogal pare. št. 379. V liniji vzhodne meje te parcele prečka cesto proti Križevcem, dalje proti zahodu po južnem robu te ceste in se po vzhodni meji pare. št. 368/1, po vzhodnem robu pare. št. 371, po zahodni meji pare. št. 322, 335, 251, 250, dalje proti zahodu po južnem robu pare, št. 241 in proti jugu po južni in zahodni parcelni meji pare. št. 632, 633/1, 638, 696 do vaške poti in po južnem robu poti, vključuje v okoliš parcelo št. 709 in 707 ter se nadaljuje po zahodnem robu poti, prečka železniško progo in po zahodnem robu nasipa opuščene železniške proge proti jugu. Od južnega vogala pare. št. 714 prečka potok in regionalno cesto v liniji do JV vogala pare. št. 916. Nadaljuje se proti severu po zahodnem robu regionalne ceste pare. št. 998 do pare, št. 756. V gradbeni okoliš se štejejo domačije in zaselki, ki ga zajemajo parcele št. 870, 872, 895, 900, del parcele št. 902, 901, 899, 903, 891, 909/7, 909/6, 909/5, 909/1, 909/2, 909/3, 913 in pare. št. 914.
Nadalje se vključijo v okoliš zemljišča, ki ga sestavljajo v zaselku pare. št. 827, 820, 821 in 822 — namenjeno za družbene objekte.
21.	GANČANI: (grafična podloga, št.
V severnem delu naselja se meja zazidave prične v oz. s SV mejo pare. št. 1985, 1988, zatem v podaljšku linije SV meje pare. št. 1991, seka pare. št. 1989 in se nadaljuje po SZ in SV meji pare. št. 1992 ter naprej po SV mejah parcel št. 1995, 1998, 2002, 2004, 2007, 2008, 2011 in se v podaljšku SV meje slednje vključi v SV meje parcel št. 2016, 2017, 2020, 2024, 2025, 2028, 2029, 2032, 2033, 2036, 2038, 2042/1.
Zatem v podaljšku linije SV meje slednje seka pare. št. 2041 ter se vključi v SV meje pare. št. 2051, 2055, 2062, 2064, 2073, 2080, 2083, 2084, 2085, 2090, 2091, in gre po JV meji slednje, nato pa po SV meji pare. št. 2092 ter v podaljšku SV meje slednje seka parcelo št. 2148 in gre nato po SZ in SV meji pare. št. 2151, v podaljšku SV meje te parcele prečka parcelo št. 2156, nato pa pd SZ. SV in JV meji pare. št. 2159.
Od tu poteka naprej proti JV v globini 40 m od severnega roba; poljske ceste (pare. št. 4230) in vzporedno z njo do pare. št. 2225, kjer se lomi in nadaljuje proti SV po SZ mejah parcel št. 2225, 2220, 2218, 2217, 2216, 2214. 2212, 2210, 2208, 2206 in naprej po SV meji slednje in pare. št. 2205, v katere liniji prečka občinsko cesto Gančani — Bogojina (pare. št. 4225). Po vzhodnem robu občinske ceste gre proti JZ, vmes zajema SV, JV in JZ mejo pare. št. 2422, nakar gre spet po vzhodnem robu občinske ceste proti JZ.
V podaljšku linije JZ meje pare. št. 2304/2 prečka občinsko cesto ter zavije proti SZ v liniji te meje, oz. v oddaljenosti 40 m od južnega roba poljske poti — pare. št. 4230 in vzporedno z njo do JV meje pare. št. 2230/1 ter po njej in JV mejah parcel št. 2230/2, 2230/1, 2230/3. Od skrajnega JV vogala slednje gre meja v oddaljenosti 50 m od severnega roba vaške ceste — pare. št. 4231 in vzporedno z njo do zahodne meje pare., št. 2242, ter se lomi in nadaljuje proti vzhodu do vzhodnega vogala pare. št. 2286. Nato gre proti JZ po JV meji slednje, zatem po južnih mejah parcel št. 2288, 2289, in od JV vogala slednje do pare. št. 2303 in deloma po njeni JV meji in JV mejah parcel št. 2309, 2312/1, prečka občinsko cesto Gančani —Bogojina (pare. št. 3631), zatem po vzhodnem robu te ceste in JV meji parcele št. 3632 proti JŽ do poljske poti (pare. št. 3633).
Zatem gre po severnem robu prej navedene poti JV do regionalne ceste Beltinci —Renkovci —Kobilje (pare. št. 4224), jo prečka in gre po vzhodnem robu te ceste proti JZ do pokopališča — pare. št. 3579 in po vzhodni meji slednje ter vzhodnih mejah pare. št. 3529, 3528, 3526, 3527, 3524, 3523 do poljske poti (pare. št. 4242) in dalje po južnem robu te poti do regionalne ceste Beltinci —Renkovci—Kobilje ter po vzhodni meji te regionalne ceste proti JZ.
V globini 50 m od južnega roba vaške ceste — pare. št. 3993 in vzporedno z njo prečka regionalno cesto in gre proti zahodu do vzhodne meje 3964 in po tej meji in severni meji te parcele.
Od tu naprej, proti severu po SZ mejah parcel št. 3966, 3967, 3968, 3969, 3970. 3971, 3973, 3974, 3975. V globini 50 m od južnega roba vaške ceste — pare. št. 4239 in vzporedno z njo se nadaljuje proti SZ do južne meje pare. št. 3951 in po njej ter po JV in JZ mejah parcel št. 3952, 3945 in dalje po SZ meji slednje, po JZ in SZ meji pare, št. 3941, po južnih mejah pare. št. 3935, 3934 in naprej po JV meji pare. št. 3924/2 in po njeni JZ meji in JZ mejah pare. št. 3924/1,3925, 3922.
Meja se tu lomi ter gre proti JZ po JV mejah parcel št. 3920, 3917/3, 3917/1, 3915 do globine 50 m proti JZ. V tej globini se meja lomi, zavije proti SZ in pravokotno prečka občinsko cesto Gančani — Bogojina (pare. št. 4225) in poteka proti SV po zahodnem robu te ceste, nakar se v globini 65 m od južnega roba poljske ceste — pare. št. 3800, lomi in gre v tej globini in vzporedno z njo proti SZ do SZ meje pare. št. 3802 in po njej do prej navedene poti in jo prečka ter zavije po severnem robu te poti proti JV do SZ meje pare. št. 3780 in po njej ter po SZ mejah pare. št. 3779, 3778, 3777, do južnega roba poljske poti (pare. št. 4234) in po njem proti zahodu.
V podaljšku linije SV meje 1287 prečka poljsko pot in gre proti severu po tej meji in severni meji te parcele do pare. št. 1289. Dalje
gre po zahodni meji slednje in njeni severni meji ter severnih mejah pare. št. 1291, 1293, 1294, 1298, 1306/2, 1551/2 in tudi po njeni SV meji, dalje po SZ mejah parcel št. 1554, 1553, 1556, 1602/2, 1602/1, do južnega roba poljske poti — pare. št. 4232 in po njem do pare. št. 1637.
V podaljšku SZ meje pare. št. 1637 prečka pot in gre proti severu po njej ter po SZ meji 1638/2 do vaške ceste 4231 in naprej po njenem južnem robu do pare. št. 1669 ter po njeni zahodni in južni meji, vzhodni in južni meji pare. št. 1655/2, po južni in zahodni meji pare, št. 1656 do pare. št. 1669. Dalje gre po južni meji slednje, po zahodnih mejah pare. št. 1671, 1673, po južnih mejah pare. št. 1705/1, 1680, 1682, 1702, 1728, 1700, 1698, po JV meji in južni meji pare. št. 1731.
Od skrajnega JZ vogala slednje se nadaljuje do skrajnega JZ vogala pare. št. 1739/2, po in njeni SZ meji proti SV in se v oddaljenosti 5 m proti zahodu od SZ mej pare. št. 1696, 1694, 1691 priključi na vaško cesto (pare. št. 4230). Po južnem robu te vaške ceste gre proti SZ, v podaljšku linije SZ meje pare. št. 1085 prečka cesto in se zaključi s SZ mejo navedene parcele.
22.	za naselje Cankova je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 16/79, izdelane septembra 1979;
23.	za naselje Murski Črnci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge, št. 26/79, izdelane oktobra 1979;
24.	za naselje Domajinci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 14/80, izdelane junija 1980;
25.	za naselje Krašči je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 15/80, izdelane junija 1980;
26.	za naselje Ropoča je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podlage št. 16/80, izdelane junija 1980;
27.	za naselje Pertoča je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podlagi št. 17/80, izdelane junija 1980;
28.	za naselje Lukačevci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 18/80, izdelane junija 1980;
29.	za naselje Mlajtinci je meja območja predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 19/80, izdelane junija 1980;
30.	za naselje Ivanci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 20/80, izdelane junija 1980;
31.	za naselje Sebeborci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 21/80, izdelane junija 1980;
32.	za naselje Moščanci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 22/80, izdelane junija 1980;
33.	za naselje Murski Petrovci je meja območja, predvidenega za. gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 24/80, izdelane septembra 1980;
34.	za naselje Borejci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 25/80, izdelane dec. 1980;
35.	za naselje Krajna je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 27/80, izdelane dec. 1980;
36.	za naselje Rankovci—Vanča vas je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 29/80, izdelane decembra 1980:
37.	za naselje Hodoš je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 1/81, izdelane febr. 1981;
38.	za naselje Šalovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 2/81, izdelane febr. 1981;
39.	za naselje Gederovci —Sodišinci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 3/81, izdelane febr. 1981;
40.	za naselje Predanovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge, št. 5/81, izdelane aprila 1981;
41.	za naselje Brezovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge, št. 6/81, izdelane aprila 1981;
42.	za naselje Lemerje je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 7/81, izdelane aprila 1981;
43.	za naselje Zenkovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične.podloge št. 8/82, izdelane aprila 1981;
44.	za naselje Puževci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 9/81, izdelane aprila 1981;
45.	za naselje Strukovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 10/81, izdelane aprila 1981;
46.	za naselje Skakovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 11/81, izdelane aprila 1981;
47.	za naselje Beznovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 12/81, izdelane aprila 1981;
48.	za naselje Topolovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 13/81, izdelane aprila 1981;
49.	za naselje Korovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge, št. 18/81, izdelane nov. 1981;
50.	za naselje G. Črnci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 19/81, izdelane nov. 1981;
51.	za naselje Dankovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 20/81, izdelane dec. 1981;
52.	za naselje Stanjevci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 21/81, izdelane dec. 1981;
53.	za naselje Peskovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 22/81, izdelane dec. 1981;
54.	za naselje Berkovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 23/81, izdelane dec. 1981;
55.	za naselje Ivanjševci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 24/81, izdelane dec. 1981;
56.	za naselje Središče je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 25/81, izdelane dec. 1981;
57.	za naselje Bukovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 26/81, izdelane dec. 1981;
58.	za naselje Čikečka vas je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 27/81, izdelane dec. 1981;
59.	za naselje Motvarjevci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 28/81, izdelane dec. 1981;
60.	za naselje Vaneča je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 3/78, izdelane marca 1978;
61.	za naselje Bodonci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge, št. 13/80, izdelane junija 1980;
62.	za naselje Andrejci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 12/82, izdelane maja 1982;
63.	za naselje Bokrači je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 10/82, izdelane maja 1982;
64.	za naselje Dolina je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 9/82, izdelane maja 1982;
65.	za naselje Domanjševci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 17/82, izdelane maja 1982;
66.	za naselje Fikšinci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 3/82, izdelane maja 1982;
67.	za naselje Gerlinci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 2/82, izdelane maja 1982;
68.	za naselje Ivanovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 18/82, izdelane maja 1981;
69.	za naselje Kančevci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 19/82, izdelane maja 1982;
70.	za naselje Košarovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 13/82, izdelane maja 1982;
71.	za naselje Kramarovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 5/82, izdelane maja 1982;
72.	za naselje Križevci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 16/82, izdelane maja 1982;
73.	za naselje Krnci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 11/82, izdelane maja 1982;
74.	za naselje Kukeč je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 14/82, izdelane maja 1982;
75.	za naselje Lončarovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 20/82, izdelane maja 1982;
76.	za naselje Ocinje je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 6/82, izdelane maja 1982;
77.	za naselje Panovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 15/82, izdelane maja 1982;
78.	za naselje Ratkovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 21/82, izdelane maja 1982;
79.	za naselje Serdica je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 7/82, izdelane maja 1982;
80.	za naselje Sotina je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 8/82, izdelane maja 1982;
81.	za naselje Večeslavci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge št. 4/82, izdelane maja 1982.
7.	člen
Območja izven meja predvidenih za gradnjo v 5. in 6. členu tega odloka navedenih naselij, so z družbenim planom namenjena za kmetijsko proizvodnjo, zato kot taka niso zazidljiva, oziroma na njih ni dovoljena nobena gradnja ali postavitev kakršnihkoli objektov.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v nestrnjenih naseljih, za katera niso sprejeti načini urbanističnega urejanja (gradbeni okoliši), dovoli gradnja stanovanjskih hiš ali kmečkih domov na zazidljivih zemljiščih, določenih z družbenim planom. Gradnja se mora podrediti osnovnemu konceptu pokrajine, značilnosti naselja in okolice v oblikovanju objekta in njegovega gabarita.
Namenska raba zemljišč, načini urbanističnega urejanja znotraj meja predvidenih za gradnjo, so razvidni iz grafičnih podlog za posamezna naselja.
8.	člen
V nestrnjenih naseljih občine Murska Sobota je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja ali pokrajine:
a)	novogradnja in obnova kmečkih domov (nadomestne gradnje in adaptacije, če niso v nasprotju z določili tega odloka),
b)	gradnja objektov za obrtno dejavnost, turizem, gostinstvo in servisno dejavnost ter
c)	gradnja komunalnih objektov.
Gradnja teh objektov se sme dovoliti znotraj meja posameznih zaselkov in naselij.
9.	člen
V naseljih, ki jih našteva 3. člen tega odloka, je dovoljena graditev novih pritličnih, pokrajini ali naselju primerno oblikovanih stanovanjskih hiš.
Visokopritlične ali nadstropne stanovanjske zgradbe pa se dovoljujejo tam, kjer obstojajo pogoji za lociranje takega objekta v okviru naselja ali zazidalnega načrta, da se njihova višina lahko prilagodi osnovnemu gabaritu naselja in da se pri načrtovanju, predvsem strehe in kritine, upoštevajo značilnosti naselja in okolice.
Ta določila ne veljajo za gradnjo industrijskih, komunalnih in drugih objektov, za katere se določajo posebni pogoji glede višine in oblikovanja objekta.
Obstoječe objekte je dovoljeno obnavljati ali adaptirati v skladu s pogoji tega odloka. Objekti, ki že presegajo višino, se ne smejo zviševati.
Dovoljene so tudi spremembe namenske uporabe obstoječih objektov, če nova funkcija objekta ni v nasprotju z ustreznimi predpisi in prostorskimi predvidevanji urbanističnega programa ter tega odloka.
10.	člen
V naselju ali na območju, ki dopušča glede na sosednje parcele možnosti za graditev večjega števila stanovanjskih hiš ali podobno, je potrebno predhodno izdelati prostorski izvedbeni načrt s prikazom urbanistične in prostorske zazidalne ureditve zemljišča.
Na območju, kjer se predvideva izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, niso dovoljena nobena geodetska dela, delitve, odmeritve, parcelacije in podobno.
Ta območja so posebej označena v grafičnih prilogah.
11.	člen
Vse gradnje, ki se urejajo po tem odloku, morajo upoštevati naslednje pogoje:
a)	stavbne parcele, ki se urejajo v gradbene namene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ne smejo biti širše od 25,00 m;
b)	velikost stavbnih parcel za gradnjo individualnih nekmečkih enostanovanjskih hiš ne sme presegati 10 arov, ne smejo pa biti manjše od 4 arov;
c)	nove stavbne parcele naj se urejajo tako, da ležijo na dovozno pot, cesto ali ulico pravokotno, razen v primeru, kjer lega, konfiguracija terena ali zazidalni načrt predvideva ali narekuje drugačno parcelacijo;
d)	obnova ali adaptacija posameznih hiš in objektov se dovoli tudi na zemljiščih, ki nimajo pogojev iz tč. c, vendar samo z začasnim dovoljenjem, da se omogoči uporaba dotrajanih objektov, če prostori po legi in funkciji niso v nasprotju z določili tega odloka;
e)	med obstoječimi stanovanjskimi objekti mora biti toliko prostora, da je možno locirati objekt primerne velikosti z najmanj 8,00 m odmikom od sosednjih objektov. Dovoli se manjši odmik, če tako narekuje teren ali obstoječi sistem zazidave v naselju, če so pri tem zavarovani zdravstveno življenjski in požarnovarnostni pogoji oz. predpisi, vsekakor pa mora znašati v tem primeru odmik od meje vsaj 1,00 m, oz. 0,70 m pri nadomestnih gradnjah kmečkih domov;
f)	v strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na mejo. Navedeni odmiki med posameznimi objekti morajo biti upoštevani pri izdelavi zazidalnih načrtov, ki urejajo prostorsko izrabo zemljišč v gradbene namene.
12.	člen
Odmiki novih gradbenih objektov od javnih cest morajo biti v skladu s predpisi o javnih cestah, od nekategoriziranih lokalnih cest pa se morajo novi objekti locirati z najmanjšim odmikom 4,00 m od roba cestnega sveta.
13.	člen
Na notranji strani stavbnih zemljišč za stanovanjskimi hišami, se z odmikom določenim v lokacijskem postopku, dovoli le gradnja gospodarskih objektov in drugih pomožnih prostorov, garaž, senikov ipd.
Ob cesti v gradbeni liniji cestnih stanovanjskih zgradb, gradnja pomožnih in gospodarskih zgradb ni dovoljena.
14.	člen
Gradnja novih objektov se mora podrediti še naslednjim pogojem:
—	dovoli se gradnja dvokapnih streh;
—	gradnja objektov z ravnimi strehami ni dovoljena, razen v primerih, ki izjemoma dovoljuje gradnjo takih objektov in so ponazorjeni v zazidalnih načrtih;
—	pri izvedbi dvokapnih streh se morajo upoštevati pokrajinski motivi nagiba streh in strešnih kritin;
—	fekalije se morajo odvajati v pretočne vodotesne greznice. Ce obstoja v kraju graditve javna kanalizacija, se mora nova zgradba obvezno priključiti na kanalizacijsko omrežje;
—	gnojišča z gnojničnimi jamami morajo biti locirana na notranji strani stavbnih zemljišč, praviloma za hlevi in odmaknjena od stanovanjskih hiš vsaj za 15 do 20 m; gnojišča z gnojničnimi jamami se nikakor ne smejo locirati tako, da bi bile obmjenene cestno stran;
—	v naseljih, kjer obstoja javni vodovod, je obvezna priključitev novih objektov na vodovodno omrežje, če v naselju ni javnega vodovoda, mora biti novi objekt preskrbljen z vodo iz lastnega zajetja, za katerega pa prepiše posebne pogoje sanitarna inšpekcija;
—	obvezna je priključitev nove zgradbe na električno omrežje.
15.	člen
Nova zgradba mora imeti zagotovljen in urejen prost nemoten in bremen prost dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o zaščiti javnih cest.
Novi objekti ob regionalnih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek na regionalno cesto. Ob dokončanju gradnje mora investitor (lastnik novega objekta) urediti okolje novega objekta, predvsem oko
lje ob cestah tako, kot mu je bilo določeno s pogoji gradbenega oz. lokacijskega dovoljenja.
Ograja se dovoljuje le ob cestah v strnjenih naseljih, pa tudi izven naselja v širini stavbnega zemljišča. Ograje morajo biti locirane in postavljene tako, da ne motijo preglednost cest, da so postavljene izven cestnega sveta in da niso višje od 1,20 m. Ograje morajo biti lično izdelane. Iz odpadnih materialov in bodeče žice sestavljene ograje se ne smejo postavljati.
II.	GRADNJA SEKUNDARNIH BIVALIŠČ
16.	člen
Gradnja sekundarnih bivališč (tipa vikend oz. počitniška hišica in tipa vinska klet) je dovoljena na območjih v k.o. Filovci, Bogojina, Tešanovci, Moravci, Sebeborci, Dolina, Vaneča, Ivanovci, Panovci, Kukeč, Kuštanovci, Selo, Vučja gomila, Prosenjakovci, Mačkovci, Andrejci, Gornji Petrovci, Grad, Bodonci, Šalamenci, Ledavsko jezero, Fikšinci, ki so z družbenim planom namenjena za tovrstno gradnjo.
17.	člen
Gradnja vinskih kleti in počitniških hiš v krajih, navedenih v 16. členu tega odloka, se dovoli le po projektih, ki jih odobri komisija, katero imenuje IS SO Murska Sobota.
Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za. preureditev opuščenih kmečkih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij v vinske kleti in počitniške hiše in za gradnjo teh objektov na parcelah, kjer so stale kmečke stanovanjske hiše in gospodarska poslopja.
III.	ZAŠČITENA OBMOČJA
18.	člen
Kot zaščitena območja in področja se po tem odloku štejejo:
—	okolica gradu pri Gradu s parkom in naravnim gozdom ob serpentini;
—	okolica Moravskih toplic, južno od glavne ceste M. Sobota—Lendava, potokom Moravica in Lipico, z gozdom na zapadni strani potoka Lipica;
—	okolica »Rimske Carde« med cesto M. Sobota—Mačkovci, potokom in občinsko cesto Puconci—Sebeborci (po projektu za akumulacijsko jezero);
—	okolica slatinskih vrelcev v Nuskovi;
—	obrežje reke Mure v širini 500 m in območje znotraj visokovodnih obrambnih nasipov;
—	območje, predvideno za akumulacijo jezera v Domajincih.
Zaščiteni so nadalje arhitektonski spomeniki, kiparski spomeniki in spomeniki iz dobe NOB:
—	cerkve:
—	župnijska v Martjancih, na Tišini, pri Juriju, pri Gradu, v Kuzmi in Beltincih, v Dolencih, Pečarbvcih, v Bogojini, cerkev v Boreči »Sveta Ana« in G. Petrovcih »Nedela«, kapela v Domanjševcih in romanska rotunda v Selu,
—	gradovi:
—	v Rakičanu, Beltincih, pri Gradu in Prosenjakovcih,
—	parki (nasadi);
—	na Tišini, v Rakičanu, grajski parki v Beltincih, park pri zdravstvenem domu in nasad pred cerkvijo, grajski park pri Gradu, nadalje vrt spominov iz NOB in strnjeni gozdovi Trdkova, Boreča, Dolič, Grad, Petrovci, Križevci, Kančevci, Prosenjakovci, Selo, Fokovci, Ivanovci, Sebeborci, Andrejci, Korov-ci, G. Črnci, Gerlinci, gozd Serdica, Sotina, Kuzma.
Za dograditev ali druge adaptacijske in obnovitvene posege pri objektih iz prejšnjih odstavkov, kakor tudi spreminjanje okolice teh objektov in gozdnih površin, je potrebno pridobiti potrebno soglasje spomeniškega varstva.
19.	člen
Pristojni upravni organ lahko izjemoma dovoli, po predhodni odobritvi skupščine občine, gradnjo ali druge posege za spremembo okolja pomembnejših objektov tudi na površinah, ki so. s tem odlokom zaščitene.
IV. KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določila. Odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota z dne 15. decembra 1970 (Ur. objave, št. 15/70 z dne 24. dec. 1970).
131
Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Dr. list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 4. 87 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Strehovci—Dobrovnik
L SPLOŠNE DOLOČBE
I.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za melioracijsko območje Strehovci —Dobrovnik v k. o. Strehovci in k. o. Dobrovnik, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod št. 1/87-UN/L.
2.	člen
Ureditveni načrt vsebuje:
a)	Grafične priloge:
—	izsek iz srednjeročnega plana M 1:5000 in M 1/25000
—	krajinska valorizacija M 1:5000
—	ureditvena situacija M 1:5000
—	vegetacijski pas M 1:100
—	situacija komunalnih naprav M 1:5000
—	geodetska situacija M 1:2500
—	načrt gradbenih parcel M 1:2500
—	zakoličenje objektov M 1:2500
b)	Tehnično poročilo
c)	Soglasja pristojnih organov in organizacij
II.	MEJA OBMOČJA
3.	člen
Zemljišča na katerih se bodo izvajala melioracijska dela zavzemajo površino ca. 220 ha in ležijo v k. o. Strehovci in k. o. Dobrovnik.
Melioracijsko območje Strehovci —Dobrovnik leži na zahodu po občinski meji med Mursko Soboto in Lendavo in meji na melioracijsko območje Filovci. Na severni strani sega območje do naselja Strehovci (izvzete so površine ki služijo kot varstveni pas za zavarovanje pitne vode), ceste Murska Sobota—Lendava in naselja Dobrovnik. Na vzhodu in jugu omejuje območje regionalna cesta R 351 v odseku Dobrovnik— Renkovci.
4.	člen
Obravnavano območje je v prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986—1990 opredeljeno kot kmetijske površine, predvidene za melioracijo.
5.	člen
Kategorizacija in opredelitev zemljišča je razvidna v grafičnem delu ureditvenega načrta.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALNE REŠITVE V PROSTORU
6.	člen
Melioracijsko območje oblikuje prostor z vegetacijskimi pasovi, kot je razvidno v grafičnem delu ureditvenega načrta; ureditvena situacija, vegetacijski pas.
Melioracijski jarki in dovozne poti so prikazane v grafičnem delu ureditvenega načrta.
IV. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCA PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
7.	člen
Iz melioracijskega območja so izključene površine, kjer so evidentirane gomile z naselbinami. Izključene so naslednje parcelne številke: v k. o. Dobrovnik od pare. št. 4669 do 4699 in v k. o. Strehovci; del par. št. 2819/1, 2819/2, 2822, 2823, 2824 cela pare. št. 2825, del: 2826, 2827, 2828, cele od 2829 do 2832, del: 2833, 2834, 2837, 2837, 2838, 2841, 2842/1, 2842/2, 2844/1, 2844/2, 2847, 2848, 2851, cele 2835, 2836, 2839, 2840, 2843/1, 2843/2, 2845/1, 2845/2, 2846, 2849, 2850.
8.	člen
Investitor je dolžan območje gomil z ustreznim zaščitnim pasom v celoti izločiti iz melioracijskega območja. Potrebno je na kraju samem komisijsko zakoličiti območje ob prisotnosti arheologa iz Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Vzdolž meje zakoličenega območja je potrebno izkopati varnostni jarek, ki bo onemogočal prehod mehanizacije na arheološki teren ob opravljanju poljskih del.
Te površine se lahko namenijo samo travniški rabi.
9.	člen
Investitor ne more pridobiti gradbenega dovoljenja, če se pristojnemu upravnemu organu ne izkaže z zakoličeno situacijo o izločitvi arheološkega terena iz melioracijskega območja. Izvajalec ne sme opraviti melioracijskih del dokler ni urejen zaščitni pas z zaščitnimi jarki arheološkega terena.
V. KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Investitor je dolžan poskrbeti za redno vzdrževanje melioracijskih jarkov. Dolžan je ohraniti tudi vegetacije in vegetacijske pasove.
I L člen	‘  '
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občandhi in organizacijam pri občinskem upravnem organu, Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb za občine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-1/87-7	Predsednik
Datum. 13. 4. 1987 Skupščine občine Lendava
Rudolf LEINER I. r.
132
Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS. št. 18 84 in 37 85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12 80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 16. 4. 1987, sprejela
ODLOK
o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča—Jurij
I.	člen .
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za melioracijsko območje Pertoča Jurij, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod št. 8/86-UN S v februarju 1987.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje:
a)	tekstualni del>	.
— obrazložitev k ureditvenemu načrtu.
soglasje pristojnih organov in organizacij
b)	grafične priloge:
izrez iz Družbenega plana občine Murska Sobo-
ta za obdobje 1986 2000 (namen prostora)	v M I : 25000
izrez iz Družbenega plana občine M. Sobota za
obdobje 1986 2000 (narav ni viri)	vMI : 25000
—	izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana občine M. Sobota za obdobje
1986 1990	vM 1:5000
območje obdelave katastrski načrt	v M I : 5000
-	ureditvena situacija	v M 1 ; 5000
-	protivetrni pas	v M I : 100.
3.	člen
Meja območja je razvidna iz grafične priloge, navedene v 2. členu tega odloka.
Območje obdelave, za katerega se sprejema ta ureditveni načrt, obsega zemljišča v k. o. Jurij, Večeslavci in Pertoča, in sicer:
- v k. o. Jurij pare, št.: 816, 812/1, 811/1, 812/2, 812/3.1360, 1361, 1362, 1363. 1364, 1365, 1366/1. 1366/2.. 1366/3.1369, 1353, 1354, 1359, 1355, 1315, 1313, 1316, 1317, 1318. 1319. 1320. 1321, 1322, 1323, 1324, 1 325 1331 1334 1337,1340, 1341.1342, 1343. 1344, 1345, 1346, 1347, 1348. 1349,1350. 1351, 1352, 389, 390, 397,	398, 396,	403, 404, 405.	406. 407.	408, 410. 568,	569, 570,	571. 572,
573,	574, 575,	576, 577,	578. 579, 580,	581,582,	583, 584, 585.	586, 587,	588, 589,
590,	591, 592,	593, 594,	595, 596, 597,	598, 599,	600, 601,602,	603, 604,	605, 606,
607.	608, 609,	610, 611,612, 613, 613,	615, 616,	617, 618, 619,	620, 621,	622, 623,
624,	625, 626, 627, 628,629, 630. 1376, 1377, 1378, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385,	1386,	1387,	1388,	1389,	1390,	1391,	1392,	1393.	1394,	1395,	1396,
1397,	1398,	1399,	1400,	1401,	1402.	1403.	1405,	1406,	1407,	1408,	1409,	1410,
1411,	1412,	1413,	1414,	1415,	1416,	1417,	1418,	1419,	1420,	1421,	1422.	1423,
1424,	1425,	1426,	1427,	1428,	1429,	1430,	1431,	1432,	1433,	1434,	1435,	1436.
1437,	1438,	1439,	1440,	1441,	1442,	1443,	1444,	1445,	1446,	1447,	1448,	1449,
1450,	1451, 1452,1453, 1454, 1455, 1456, 1457, 1458, 1459, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464,	1465,	1466,	1467,	1468,	1469,	1470,	1471,	1472,	1473,	1474,	1475,
1476,	1477,	1477,	1478.	1479.	1480,	1481,	1482,	1483,	1484.	1485,	I486,	1487,
1488,	1489, 1490, 1491, 1492, 1493, 1494, 1495, 1496, 1497, 1498;
— v. k. o. Večeslavci, pare, št.: 1094, 1095, 1096/1, 1096/2, 1097, 1098, 1099, 1100, 1102, 1103, 1104, 1105, 1106, 1107, 1108, 1109, 1110, 1111, 1112. 1113, 1114, 1115, 1116, 1117, 1118. 1119, 1120, 1121, 1123, 1124, 1125, 1126, 1127, 1128, 1129, 1130, 1131/1, 1131/3, 1132, 1133/1, 1133/2, 1133/3, 1133/4, 1133/5, 1133/6, 1133/7. 1133'8, 1139, 1140, 1141, 1147, 1134, 1135, 1137, 1138, 1139, 1836, 1219, 1220, 1221, 1222, 1223, 1224, 1225, 1226, 1227, 1228, 1229/1, 1229/2, 1230, 1231, 1232, 1233, 1234, 1235, 1236, 1237, 1238, 1239, 1240, 1241, 1242, 1243,	1244,	1245,	1246,	1247,	1248,	1249,	1250,	1251,	1252,	1253,	1254,
1255,	1259,	1260,	1261,	1262,	1263,	1264,	1265,	1266,	1267,	1268,	1270,	1272,
1273,	1274,	1277,	1278,	1279,	1280,	1281,	1282,	1283,	1284,	1285,	1286,	1287,
1288/1, 1288/2, 1289, 1290,	1291,	1294,, 1295,	1297,	1298,	1299,	1300,	1301,
1302,	1303/1. 1303/2, 1305, 1306/1, 1306/2, 1307, 1308/1, 1308/2, 1309, 1310, 1311/1, 1311/2, 1312, 1314, 1317, 1318, 1321, 1322, 1323. 1324/1. 1324/2, 1325, 1350, 1366, 1367, 1368,/1369, 1370, 1371, 1372/1, 1372/2, 1373, 1374/1, 1374/2, 1375,	1376,	1377,	1378,	1379, 1380,	1381, 1382, 1383, 1384/1, 1384/2,	1385,
1386,	1387,	1388,	1389,	1390, 1391,	1392, 1393, 1394, 1395, 1396, 1397,	1398,
1399,	1400,	1401,	1402,	1403, 1404,	1405, 1406, 1407, 1409, 1410, 1411,	1412.
1413,	1414,	1415,	1416,	1419, 1420,	1421, 1422, 1423, 1424, 1425/1, 1425/2,
1436.	1438,	1439,	1440,	1441/1, 1441/2, 1442, 1443, 1444, 1445, 1446,	1447,
1448,	1449,	1450,	1451,	1452, 1453,	1454, 1456, 1457, 1458, 1459, 1460,	1461,
1462, 736, 737, 738, 739, 740, 741,742,	743, 744, 745,	746, 747,	748, 749,	750, 751,	752,
753.	754, 755, 756, 757, 758,759,	760, 761, 762,	763, 764,	765, 766.	767, 768,	769,
770,	771, 774, 775, 778, 779, 781,785, 786, 787/1,787/2, 788, 789, 790, 791,792, 793, 794, 795, 796. 797, 798, 799,	800, 801/1, 801/2, 802,	803, 804.	805, 806.	807,
808,	809. 810, 811,812, 813. 814.	815,	816, 817,	818, 820,	821, 822,	823, 824,	825,
826,	827, 828, 829, 830, 831,832,	833, 834, 835,	836, 837,	838, 839,	840, 841,842,
843,	844, 845/1, 845/2, 846, 847,	848,	849, 851,854, 861,	862, 863,	864, 865,	866,
868,	869, 870, 871,872, 873,	874, 875,	876, 877, 878. 879, 880,	881, 882,	883, 884,
885,	886, 887, 888/1, 888/2,	889, 890,	891, 892, 893, 894, 895,	896, 897/1, 897/2,
898,	899, 900, 901,902, 903,	904, 905,	906, 907, 908, 909, 910,	911,912,	913; 914,
915,916, 917,918,919, 920, 921,922, 923, 924, 925, 926, 927, 928, 929, 930, 931, 932/1, 932/2, 933,	934, 935,	936, 937,	938, 939, 940, 941, 942,	943, 944,	945, 946,
947,	948, 949, 950,	951,952,	953, 954,	955, 956, 957, 958, 959,	960, 961,963, 966,
967,	972, 974, 975, 976, 977, 978, 979, 980, 981, 982, 983, 984, 985, 986, 987/1, 987/2, 988, 992, 993, 994, 995, 996, 997, 998, 999, 1000/1, 1000/2, 1001, 1002, 1008, 1009, 1015, 1016, 1017, 1018, 1019, 1020, 1021 1022/1, 1022/2, 1023, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031 1032, 1033, 1034, 1035, 1039, 1040, 1041, 1042, 1043, 1044, 1045, 1046, 1047/1 1047/2, 1048, 1049, 1050, 1051, 1052, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, IO6O’ 1061,	1062,	1063,	1064,	1065,	1066,	1067,	1068,	1069,	1070,	1071,	1072	1073
1074,	1075,	1076,	1077,	1078,	1079,	1080,	1081,	1082,	1083,	1084,	1085,	1086’
1087,	1088,	1089,	1090,	1091,	1092,	1093,	1463,	1464,	1465,	1466,	1467,	1468
1469,	1470,	1471,	1472,	1473,	1474,	1475,	1476,	1477,	1478,	1479,	1380	1481’
1482,	1483, 1484, 1485, 1486/1, 1486/2, 1487, 1488, 1490, 1491, 1492, 1493’ 1494, 1495, 1496, 1497, 1498, 1501, 1502, 1504, 1505, 1506/1, 1506/2, 1507’ 1508;
- v k. o. Pertoča, pare, št.: 1842, 1934, 30, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80,81, 82, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 40, 141, 142, 143, 144, 147, 150, 154, 155, 159, 168, 189, 190, 195, 196, 197, 198, 199, 227, 228, 239, 240, 241, 243, 348, 349, 350, 351, 351, 353, 354, 355, 356, 357, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 363, 364, 365, 366, 367, 368, 369, 370, 373, 374, 379, 380, 381, 382, 383, 384, 385, 386, 387, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411,412, 413, 414, 415, 415, 417, 418, 419, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 323, 325, 326, 327, 328, 329, 330, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 342, 343, 344, 345, 346, 347, 420, 421, 422, 423, 424, 425, 426, 427, 428, 429, 430, 431, 432, 433, 434, 435, 436, 437, 438, 439, 440. 441, 442, 443, 444. 445, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 455, 456, 460, 461, 462, 463, 464, 465, 466, 467, 468, 469, 470, 471,472, 473, 474, 475, 476, 477, 478, 479, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 488, 489, 490, 491, 492, 493, 494. 495, 496, 497, 498, 499, 500, 501, 502, 503, 504, 505. 506, 507, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515^16, 517, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525, 526, 527, 528, 529, 530, 531, 532, 533, 534, 535, 536, 537, 638, 539, 540, 541, 542, 533, 544, 545, 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556. 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563, 564, 565, 566, 567, 568, 569, 570, 571, 572, 573, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581, 582, 583, 584, 585, 586, 587, 588, 589, 590, 591, 592, 593, 594, 595, 596, 597, 598, 599, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 616, 617, 618, 619, 620, 521, 633, 623, 624, 625, 626, 627, 628, 629, 630, 631, 632, 633, 634, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 641, 642, 643, 649, 650, 651, 654, 656, 657, 658, 659, 660, 661, 662. 663, 664, 665, 667, 668, 669, 670, 671, 672, 673, 674, 675, 676, 677, 679, 680, 683.
4.	člen
Do pričetka melioriranja zemljišč se zemljišča, navedena v prejšnjem členu, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na načrtovano izrabo.
5.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja, enota v Murski Soboti.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 324-3/86-4
M. Sobota, dne 16. 4. 1987
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec. 1. r.
133
Na podlagi 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) in 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti (Ur. list SRS, št. 5/80) 3. odstavek 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list' SRS, št. 13/74, 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1987 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1987
I.	člen
Ta odlok določa za območje občine Gornja Radgona povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Gor. Radgona.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Gor. Radgona, kot podlaga elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja znašata:
1.	Povprečna gradbena cena I m' uporabne stanovanjske površine III. kategorije znaša 191.038 din
2.	Povprečni stroški komunalnega urejanja srednje opremljenih (III. kategorije) stavbnih zemljišč znašajo 15% gradbene vrednosti objekta in se delijo na:
—- komunalno opremljenost v kolektivni rabi	9 %
— komunalno opremljenost v individualni rabi	6 %
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene in znaša:
—	za območje občine Gor. Radgona in naselje Radenci brez vasi Radenci 0,8 %
—	na območju industrijske cone Gornja Radgona in Boračeve ter naselij vas Radenci, Apače, Videm ob Ščavnici 0.7 %
—	na ostalem območju občine Gor. Radgona 0,6 %
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gor. Radgona za leto 1986 (Ur. objave, št. 12/86).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 36-1/87
Datum: 30. 3. 1987
PREDSEDNIK
SO GORNJA RADGONA
Peter FRIDAU
134
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občjne Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81), je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 5. 5. 1987, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za obrtnoservisno cono ob Markišav-ski cesti v Murski Soboti
. I.
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za obrtnoservisno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti, ki gaje pod št. 11/87—ZN/S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek zazidalnega načrta se razgrne v samopostrežni trgovini DO »Potrošnik« na Lendavski cesti, v prostorih Obrtne zadruge »Prekmurka« v Murski Soboti ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas javne razprave bo določen naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku zazidalnega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 351-7/87-4
M. Sobota, dne 5. 5. 1987
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota
Janez ŠTOTL, 1. r.
135
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 254. člena Statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je Izvršni svet SO G. Radgona na seji, dne 7/5-1987 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »širše mestno središče G. Radgona«
1.
Izvršni svet SO ugotavlja, da je osnutek ureditvenega načrta »širše mestno središče G. Radgona« v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85).
2.
Javno se razgrne osnutek v treh (3) variantah, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod št. 2/87-UN/R.
3.
Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih krajevne skupnosti G. Radgona in prostorih Skupščine občine G. Radgona, Partizanska c. 13 za dobo 30 dni.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju samem ali pa pripombe občine G. Radgona ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem M. Sobota.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-5/87-10
G. Radgona, 7/5-1987
PREDSEDNIK
izvršnega sveta SO G. Radgona Japko SLAVIČ, dipl, ing, agr.
POPRAVEK
V 13. številki Uradnih objav je pri objavi besedila sklepa o višini povračila za uporabo cest za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer prišlo do tehnične napake, in je pomotoma objavljeno ime Lenart. Pravilno besedilo je naslednje:
SKLEP
o višini povračila za uporabo cest za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer.