Sveti Oče kliče na delo! \ si poznamo in čutimo hudo vojsko, ki jo bijcjo m/ji. delavski stanovi za svoj obstoj po vsem svetu. Kdor ima še količkaj srca za druge, mora priznavati. da tako ne sme in ne more dolgo ostati. Treba jc pomoči, ker sicer se bližajo silne nevarnosti. Iz splošne nezadovoljnosti, ki jo vodi vedno bolj razširjajoča sc revščina, nastaja obupnost, pa tudi predrzna upornost. Hudo že vre v človeški družbi in če bruhnejo te strašne sile na dan, potem bo gorje! Krščanska vera ima t^ina zdravila za te bolezni: njen duh kliče vse dobro misleče, nesebične ljudi "b vsakem času, naj pomagajo zapuščenim trpinom m revežem: tako tudi danes. Zato je popolnoma umljivo, da so v pomoč delavskim stanovom v naših dneh nastopili krščanski možje. Povsod — po Laš-l napredovalo složno socijalno delovanje. V tem kratkem posnetku papeževe okrožnice sc zrcali vsa plemenita duša našega Očeta. Slovensko ljudstvo, ki sc mu je lani po svojih rojakih v kirau klanjalo, ne bo prezrlo teh zlatih besedi! Kdor se hoče imenovati katoličana, mora poslušati njegov glas Prepričani smo, da bodo ogromni večini našega ljudstva tc besede s hvaležnim navdušenjem pretresle srce in da bodo poleg duhovnikov tudi katoliški posvetni omikanci v vedno večjem številu stopili v vrste tistih, ki se že bojujejo z Bogom /a slovensko ljudstvo. I)r. Krek Politična šola pod lipo. (PiSe I. N.j Druga nedelja. (Konec drujfe nedeljo.) Najbolj imeniten je za nas državni zbor na Dunaju, ker ta de!a za nas postave. Ko bo poslanci izvoljeni, jih cesar pokliče na določen dan na Dunaj. Tam imajo krasno veliko palačo, ki je navlašč za državni zbor sezidana. V tej palači je velika dvorana za zborovanje. I n velika mora biti; zakaj Število vseh izvoljenih poslancev je sedaj 42."). Vsak pos'anec d obi vsak dan tistega časa, ko traja zborovanje, po 20 K iz državne blagajne. Vihu tega je še veliko drugih stroškov n. pr. služabniki, razsvetljava, kurjava itd. Kaj ne, možje, državni zbor nekaj stane.« »Stane, stane, nam gre pa tako trda za denar,« se oglasč Vrhovci. »Lepo kmetsko posestvo bi se dobilo za tisto svoto, katero državni zbor v onem dnevu pogoltne,« pristavi Pepelarjev Miklavž, »in to moramo plačevati mi davkop'ačevalci « »Nikar se preveč ne jezi Miklavž,« nadaljuje gospod župnik svoj poduk, »nikar se preveč ne jezi-Na Dunaju je vse zelo drago, in od poslancev ne moremo zahtevati, da bi za nas delali in pomanj kanje trpeli. A to je krivično, če se poslanci cele mesece med seboj prepirajo in kregajo, pa čisto nič ne store za svoje volivce. Toda poslušajte dalje, kako se godi v državnem zboru. Ko pridejo poslanci v prvič skupaj, jih navadno pride pozdravit sam presvetli cesar. Ob tej priliki jim vladar razloži tudi svojo željo, kako naj bi deloval državni zbor. Potem izvolijo poslanci enega, izmed sebe za predsednika iz dva podpredsednika Ti trije skrbe za red v zbornici. Predsrdnik določuje dan, uro in dnevni red zborovanja, on ali pa kateri izmed obeh podpredsednikov vodi posamezna zborovanja, in brez njegovega dovoljenja re sme nobeden govoriti v zbornici. Ali ste me razumeli, kar s» m vam dosedaj povedal ?« »Razumeli, vse smo razumeli?« pritrjuje več mož. drugi pa kimajo z glavo. »Jaz si mislim državni zbor tak", kakor smo mi tu le p~d lipo,« razlaga stari Meglič, kateremu so pred kratkim podelili župansko čast. »Vi, g. župnik ste predsednik, mi smo pn poslanci. V državnem zboru se godi nekako tako, kakor pri nas v srenj-skem odboru. Kadar se je treba kaj posvetovati, vprašam v odboru vse po vrsti, kaj mislijo. Potem pa nekaj sklenemo. Za katero stvar je več glasov, tista obvelja « Prav ste jo zadeli, oče iupan,« mu pritrjuje gospod župnik. »V državnem zbo*u najprvo kak miniVer ali pa kak poslanec predlaga, naj se sklene ta ali ona postava. Potem se začno posvetovati. Eni v dolgih govorih dokazujejo, da je postava dobra, drugi zopet govore in govore in skušajo dokazati, da bi bila ta postava krivična ali škodljiva. To trpi navadno po več dni. Včasih se pri tem prav jezno spopadejo in zmerjajo, kakor če se dve 8<-B~di skregata med seboj. Ko so vsi že vse povedali, kar jim je na srcu, se oglasi predsednik pa pravi: » (11 a s u j m o I Kdor je za to, da se postava sprejme, naj reče ,da', kdor je proti nasveto-vani postavi, naj reče ,ne'« Potem preberejo po imenih celo vrsto 425 poslancev. Eni pravijo: da drugi: ne. Katerih je več, tisti zmagajo. Včasih pa napravijo poslanci, ki se boje, da bi zmagali njihovi nasprotniki, tako imenovano ob-s t r u k c i j o. To se pravi, vse storč, kar morejo, da vlada ne pride do glasovanja. Ce jim žc vsa druga sredstva poidejo, začno pa razgrajati in razbijati, da je groza. Obstrukcija je seveda nesreča za državni zbor, ker onemogočuje vsako vspršno delovanje. No, sedaj ti ne bo več treba, Miklavž, da bi si glavo ubijal. Sedaj veš, zakaj naši poslanci ne morejo V državnem zboru mnogo doseči. Kranjska dežela ima v državnem zboru 11 poslancev. Med temi je samo šest takih, ki so kmetom prijazni. Teh Sest poslancev se kar zgubi med 425 poslanci, ki so v državnem zboru Naši poslanci delajo, kolikor morejo, a dosegli bodo le tedaj kaj, kadar bo v državnem zboru vBaj nekaj nad polovico takih poslancev, ki jim bo v resnici pri srcu blagor kmetskega in delavskega stanu. Upajmo, da pride ta čas prav kmalu, ker drugače mora kmetski stan propasti. „Če bo šlo tako dalje, mora propasti. To resnico vsi bridko čutimo," zdihujejo možje pod lipo. „Le Vam in rajnemu gosprdu župniku se imamo zahvaliti, da sedaj še shajamo, ker ste nas naučili umnega gospodarstva, zlasti živinoreje, ki še vendar nekaj nese. A gorje kmetu dandanes, če si ne zna sam pomagati!« V tem pride cerkovnik klicat gospoda župnika, češ, da ga čaka obhajilo na Ilob, in da se mudi. Tako se je končala to nedeljo šola pod lipo. Kako je mož slovo dal krčmam. »Kaj pa hočeš tukaj, žena?« vpraša stric Pijmoga svojo ženo, ki je za njim z otroci v krčmo prišla. »Doma mi je dolg čas,« odgovori odločna, pa previdna žena, »v tvoji družbi hočem biti, in ker ne moreš ti domov, prišla sem jaz za teboj. S teboj hočem uživati radost in žalosti« — »Pa v krčmo prideš !a zakliče mož jezno. »Kjer se mudi moj mož, gotovo ni nespodoben kraj za njegovo ženo,« čuje mož. Na to žena prime stekleničico žganja, kojo jc krčmar ravnokar prinesel. »Ti pa vendar ne boš žganja pila!« se čudi mož ves razvnet!« »Zakaj pa ne ? Saj praviš, in trdiš, da piješ, da pozabiš skrbi, jaz jih pa tudi imam prav mnogo.« — »Žena, ali misliš napojiti še otroke?« zakriči, videč, da žena žganje otrokom ponuja. »Zakaj pa bi jim ne dala? Ali morejo imeti boljši vzgled, kot kakoršnega jim daje oče V Ali ne bo teknilo otrokom, kar tekne očetu? Ali ne bodo otroci poprej zaspali ter tako pozabili, da jih zebe in da so lačni?« Tega mož ni mogel dalje prenašati, zato pelje ženo iz krčme, a ta se je na videz branila, potem pa šla za možem. Po noči pa je mož premišljeval svoje vedenje ter se sam s seboj boril in sklenil, da bo odslej drugače. Ko se je popolno poboljšal, je bil sprejet kot ud Raiffeisenove posojilnice. Kriv... (It naSe vasi. Zapisal Lilijan Lllijanov.) Konec.! V. Naenkrat se raznese vest, da je France odšel s ,Hrovatarji' na Hrovaško. Ljudje so govorili o tem dogodku mnogo. Držali so s sinom in se rcgali Oto- J ničarju. Njega pa je to dražilo. Vest mu je očitala, da je preostro ravnal. Kdo je kriv? Ali on? Ne! Njegov sin! A iznova mu je domišljija risala pogovor In ob takih mislih ni bil za nobeno rabo. Jezno! namršeno je zrl v tla. Ta misel ga je delala s.tnega. neznosnega. In to svojo sitnost je stresal nad posli, Molčali so in delali vsak svoje. In to je trajalo dolgo. A ker le prepogostoma, zato so ga zapuščali zaporedoma. Najprej hlapec, potem večja dekla in naposled še mala dekla. Pri Otoničarju je ostalo samo še troje oseb: on stara Meta in pastir. . . Delo ga ni veselilo. Cemu bi se mučil: sam ne more. pastir pa komaj opravi živino; sina ni več, ga ne bo ... In tedaj je zopet po dolgem času prijel za ko-zarfe. Topil je vest, obup. Pri tem se je včasih razburjal, robantil in zopet pil. . . In tako so tekli dnevi — tedni. . . VI. Okoli Binkcšti je bilo tisto leto. Vsa narava je brstela in cvetla Žitno polje se je zibalo, šepetalo, smehljalo . . Travniki so se kosali med seb >j, kateri bo zagnal več in lepših svetlic. Visoko gori so pluli nežni oblački vedno dalje. . . dalje, kakor bi jih vleklo neko hrepenenje. Vse se je veselilo mladega, novega življenja Pri Otoničarju ga ni bilo. K njemu še ni bila prišla pomlad. .. Otoničarjevo posestvo je propadalo. Njemu se včasih ni ljubilo delati, delavcev pa dobiti ni mogel. Nihče ni rad prenašal gospodarjevih sitne sti. Meta pa je imela vedno dovolj skrbi z dvema kravama in s kuho. Otoničarju je bilo hudo. Uvideval je, da tirja gospodarstvo novih čilih moči, a ti h ni, ne bo. Zakaj ne? Sam jih je vrgel od sebe; zakaj je pusti Franceta na Hrovaško ? Kadar ni pil, je pa presedel po cele dneve pred hišo, na v'dez malomarno vlekel svoj vivček in premišljeval svoje žalostno stanje. Tuintam pa je pogledal proti jasnemu nebu in zrl dolgo, dolgo. V duši pa mu je vstajalo neko hrepenenje, vedno močneje in močneje. Izprva ni vedel, kaj bi bilo, a potem je dobivalo to njegovo hrepenenje vedno jasnejšo podobo. Dan za dnem je gledal in vedno bolj žaloeten je bil. . . Naposled eo prišle lastovice. Prve je zagledal nad Beboj in z nekim veseljem jih je pozdravljal Da zdaj, zdaj! Kmalu. — Lastovice ao že tukaj in kmalu bodo prišli .llrovatarji" in med njimi tudi France. In zdaj bodeta dolala z novimi m<čmi, krepko, žilavo in vse bode dobro. Švigljeva Jerica se je bila takoj p) Veliki noči omožila In tedaj je spoznal Otoničar : napačno je tedaj ravnal — ko je verjel Katri. I rance je bil nedolžen — — Popraviti mu morit krivico. France mora nazaj priti! lits, ,llrovatarji so prišli, a Franceta ni bilo med njimi. < »toničarja je to potrlo; vendar nekoliko je še upal. Mogoče pride po Binkoštih. .. Binkošti so bilo že minule, a Franceta še vedno ni bilo. Naposled je vprašal Matijevega Toneta, kaj je s Francetom. Med zadnjimi je prišel domov in je delal s Francetom skupaj. ((Francetu se prav dobro godi in dela mu ne manjka« <>d daj pa je Otoničar zgubil vae upanje, da pride. Pa je pil, pil nevzdržema in posestvo je šlo ra kovo pot Popolnoma je zanemarjal vee. Pomlad za pomladjo je prihajala in odhajala. Zime bo se vrstile, a Franceta ni bilo. VII. Štiri leta za tem je bilo. Lahno je pihljal vetrič po polju, po strniščih kakor bi zibal klasje. Listje v gi zdu je rumenelo. Na polju je potihnila šušteča pesem polnega klasja. Lastovice so odrinile proti jugu in le zapoznel klic kljunačev in sljuk se je zdaj pa zdaj zbudil v ozračje. Ljudje ao hiteli pospravljat v trudu in po*u pridobljene pridelke. Le Otoničarja ni skrbelo delo. Večinoma gospo darstva je bil že poprodal in nekaj malih kosov !f oddal v najem. Sebi je pridržal dve njivi, ravno za Bilo. Nekega dne je bil sam doma. Za mizo je sedel. Neko čudno težko čustvo mu je stiskalo Brce, kot bi bil slutil nekaj.. . Predramil ga je občinski sluga, ki je stopil v sobo. »Oče Otoničar! Nekaj za vas !« Sluga je pustil list papirja na mizi in se brzo ' poslovil. v Otoničar je vzel list v roke, ki sta se mu tresli. Počasi je odprl papir in bral: »Slavni občinski urad na K . .. u! Blagovolite naznaniti g. Antonu Otoničarju, posestniku istotam, da se je njegov sin France pone-srečil pri izpodrezovanju hrasta. Hrast ga je pritisnil k tlom, ker sc mu ni pravočasno umaknil. Vsa pomoč delavcev je bila brezuspešna Po nekoliko trerutkih je bil ponesrečenec mrtev.....« Več ni bral Otoničar, ni mogel. S široko od prtimi očmi je zrl na črke, ki so plesale pred njim. 1'osineli ustni sta mu vstrepetavali. Mišice na vratu, po obrazu so se mu krčevito napele, ltoki sta mu t trdeli in naglo, pretrgano je dihal. Vsaka beseda, ki jo je bral, ga je bila tolkla po možganih, trgala srce. V prsih mu je divjala divja bolečina. Zdaj je spoznal jasno, kako zelo |e sina ljubil, zdaj, ko ga ni bilo več! Zakaj ga ni več? In kdo je kriv, da ga ni? Morebiti France sam? Ne toliko — ampak on, — on in njegovo strogo ravnanje, njegova nepremišljenost, njegova hlasta-vost. s katero |e verjel babjemu jeziku. — Oh! In Ae potem ni pinal sinu, naj pride domov! N|egov ponos, njegova prevzetnost mu nista pustda Vesti m poslušal. In zdaj je kriv, kriv propadanja gespo-darstva in Francetove smrti. — Otoničar je trepetal. Vsa kri mu je silila v glavo in se drvila po žilah. Pred očmi so sc mu delale krvave pege in iz njih se je zdaj pe zdaj prikazal sinov obraz, grozeč in žugajoč. Hipno, nenavadno bolečino jc začutil na sencih. Noč mu je objela oči Nezavesten je omahnil in sc zgrudil na klop .. . Udarec je bil prehud, prenagel — VIII. Otoničar je obolel. Poldrugi mesec: je ležal v popolni nesvestiei. kotila se ga je bila vročinska bolezen. Dosti je trpela ž njim Meta, ki mu je stregla v bolezni. Bledel je. Ves čas svoje bolezni je govoril samo s sinom. Vedno in vedno se je opravičeval Pred njim, prosil, rotil ga je, naj pride domov, naj mu odpusti. Zopet bodeta skupaj.. . Kadar se je zavedel, mu je spomin pripovedoval vso žalostno povest. In zdelo se je, kakor bi Otoničar s tem od dne do dne vsrkaval v se mračnost, zamišljenost in odurnost. V nizki, vlažni, od dima okajeni sobici je vladala polutema. Le malo svetlobe je prihajalo skozi gosto, s pajčevino prepreženo okno. Zatohel zrak po trhlem lesu in slami se je širil po malem prostoru. Tuintam je zabrenčala muha, leno, zaspano. Zaletela se je v okno; v strop, odtodi proti oknu in toliko časa motivila okoli, da je obvisela v prepreženi pajčevini. Na začrneli steni je visela podoba Marije Pomočnice iz Brezij v obledelem okvirju, pod njo pa od vlažnosti zvita fotografija, kar z žebljem pribita na steno. Polomljena postelja, vegasta skrinja, star stol, kup zamazanih cunj Ležal je tako sam, tako zapuščen. Le samota in polutema sta mu delali druščino in ga dolgočasili. Težko je hropel in dihati mu ni dalo. Pri vsakem dihljeju je začutil v prsih neprijetno, ostro bolečino. Obračal se je po trdi postelji z ene strani na drugo, da bi si prepodil nadležne misli — a ni ilo. Motne, sivkaste oči so mu bulile topo in mrtvo v polutemo. V duši pa mu je vstajala slika za sliko nejasno, megleno. Včasih je ogledoval sliko svojega sina. Roki sta mu trepetali, ko jo je držal proti luči. Po razoranem licu pa mu je drhtela solza za solzo. Srce pa mu jc razjedal kes A bolezen je bila nevarna. Čutil je sam, da ga podira. Obraz mu je bil od silnega napora zardel. V pljučih je čutil ono čudno zbadlianje vedno bolj močno, bolj ostro. Kakor težka, nevidna roka mu je legala na oči, na du8o. In pri tem tako tiho .. . tako mrtvaško tiho. . . samotno. Zdelo se mu je, kakor bi se samota dvigala iz vsakega kotička. Slab je... Čuti. da se mu bliža konec. »Meta, po gospoda mi pojdi!« In Meta je šla po gospoda. Povedal je vse, vse — da jc kriv, da je on kriv veliko — veliko. In ko se je izpovedal, tedaj mu je bilo lažje pri srcu. — Zdaj bi hotel še živeti, popraviti vse — a prepozno je bilo. Par dni nato je šel za sinom. In ko smo ga za-grebli, so zvonili zvonovi tako žalostno: »Kdo je kriv, kdo je kriv?« Jaz sem poznal zgodbo in solze so mi igrale v očeh pri teh milih glasovih. Brez čelade. I.ovro. Konjiška škadrona stoji urejena v vrsti. Prijazno solnee obseva s svojimi zlatimi žarki stotine nade-polnih mladeničev, katerim ob zibelki niso prerokovale Rojenice, da bodo svoje dni z bleščečimi čeladami sedeli na peketajočih konjih. Začudeno gledajo domače gore na svoje modroopravljene sinove, kateri so s prvim dnem svojega jahajočega človečan-stva navidezno izgubili prejšnjo vdanost in naklonjenost do znanih hribov in domačih gorskih velikanov. Kaj so jim mar oni velikani, saj tako ne morejo na njih visoke vrhe s svojimi -krampi", kakor vojaki radi imenujejo svoje konje. Postali so izključno otroci ravnin in planjav: na teh vršijo svoje junaške čine. Hrabri konjiki sami ne razmišljajo o tem. Ravnokar jih motri strogo oko škadronskega zapoved-nika. Srpo upira vanje svoje poglede, ki najdejo najmanjši nedostatek; zato jim niti od daleč nc pride na misel, ob tako resnem trenutku premišljevati o domačih gorah. Pri zadnji enaki priliki ni nič kaj dobro šlo. Posamezni oddelki so v klavernem položaju dospeli čez ovire, katere je v veliko žalost cesarskokraljevih konjikov napravila na vežbališču hudobna roka višjih strategov. Ni bilo dosti, da je marsikak junak prepustil svojega konja negotovi usodi ter položil kosti svojega rojstva v pohojeno travo, zgodilo se je tudi, da so čelade letale po zraku kakor gumaste žoge. Zadnje pa ni samo velika nevarnost za dragoceni konjiški kras, ampak tudi grozno kršenje predpisanega reda v vrsti. Stotnik se je kar penil od jeze, kar se sicer malokrat zgodi v njegovem vojnem službovanju. Poklical je častnike in podčastnike na zaupen pogovor, ki je pa v svojem razvoju postal nenavadno glasen. ..Ali veste, kaj je najbolj važno, poglavitno pri c. in kr. dragojnarju? Vi, gospodje, in vi podčast niki?" - Daljši molk. - „Čelada! Ta naredi dra-gojnarja. Kdor nima čelade, neha biti dragojnar. Zato jaz ne poznam bolj sramotne reči, kot je brezmejna lehkomiselnost, brezvestno ločiti se od tega najlepšega krasa dragojnarskega. In vi ste mi odgovorni, da se takšno pohujšanje ne zgodi več, in slehern mož, ki mi pri bližnji priložnosti pride čez pregrajo brez čelade, dobi šest ur železje. Ste razumeli?" Po tem pomenljivem govoru vsi najpokornejše salutirajo, ostroge zapojo, peta udari ob peto vrneio se k svojim oddelkom. ' Doma v vojašnici se je potem govor ponavljal z zanimivimi izpremembami. . »Danes stc se Pa odlikovali", povzame z gro-mecim basom, ki ga je vedno rabil v službi, besedo stražmešter Hudogled. .Nerode, nerodne, ali ne veste, da je treba sedeti na konju, kakor bi bili uliti in ravno kot sveče, ne pa držati glavo naprej, da konj brž ovoha slamo v vaši glavi in zaraditega postane nemiren. Zakaj pa čepite na konjih kakor mati doma na klopi pri peči in stresate čelade po travniku, kakor bi bile to zrele hruške? Jaz vam že pokažem, sakra — zaprti bote in za kazen sc bote vežbali, da se bodo noge za vami vlekle in vam bodo čelade prej primrznile na črepinjo, preden vam še kdaj odlete v travo." Sedaj mora to biti drugače. Ko so se oddelki urejevali, so posamezni šarži rotili, zmerjali in dre-gali tuintam. da so celo stari izkušeni krampi nastavljali ušesa in civilisti v obližju vojašnice preplašeni iz sladkega jutranjega spanja lezli po konca. Nadporočnik Ledaj, ki slehrno razbujenost iz globočine svojega srca želi v deveto deželo, zabičuje črnobrademu stražmeštru, naj prav posebno pozornost in skrb obrača na čelade svojih podložnikov; in stari bojnik mu to z zlobnim rezanjem najpokornejše obljubi. Stražmešter Hudogled pokliče svoje četovodje in desetnike skupaj ter jim natihem izda tole skrivnost: .Slišali ste. kaj zahteva gospod stotnik. Komur odleti z glave čelada, dobi šest ur železje. njegov podčastnik pa velikanski nos. Zato jih dobro pri-mite in zapnite jim jermena pri čeladah tako trdo kratko, da bodo slišali angelčke peti. Za možgant se ni bati, tistih tako ni mogoče izgubiti, ker jih menda sploh ni, če jim jih pa nekoliko stisnete, ne bo dosti škode. Ste me razumeli? Kaj?!" „Na povelje, gospod stražmešter", se odzovejo šarži v zboru, in minuto pozneje so ,kapl<>rji' že pri delu. Človek bi mislil, da so hodili k sobarici stotnikove milostljive v šolo, ko je stiskala obilni stas blagorodne zapovednice v predpisano tesnobo, tako spretni so bili za toaleto svojih ,mož'. < ieladna jermena so jim tako nategnili, da so rezala v brado in lica in so ,slamnice' hrabrih dragojnarjev kar pokale in stokale pod okornimi čeladami. Obrazi postajajo višnjevordeči kakor njih paradna unilorma, oči jim stopajo iz jamic, toda bolestne vzdihe njihovega zatiranega človečanstva duši vsemogočnost neizprosne subordinacije. Kdo bi premeril neskončno gorje, ki ga zakrivajo danes bleščeče čelade? Reveži toliko trpe, civilno občinstvo jih pa zavidno gleda in tiho in glasno občuduje. ..To so ti korenjaki", mrmra zadovoljno zapo-vednik škadrone, jahajoč spredaj pred vrstami. S čeladami pokrite glave mu slede brez misli; pokrivalo tišči na možgane in onemogočuje vsako pametno mišljenje, le toliko zavesti jim še pusti da topo in brezčutno bogajo in store, kar jim veleva brezobzirna subordinacija. Na ustnah gospoda nadporočnika zaigra vesel nasmehljaj, ko opazi prve sledove bližajočega se zadovoljstva na strogem obličju resnega zapovednika. „Gospod nadporočnik, prevzemite poveljništvo; jaz ostanem za vrsto in upam, da danes doživim več veselja nad vami kot zadnjič — že veste kdaj." Nepregledna vrsta vitkih topolov loči vežbališče na desni od ostalega sveta. Proti tej vrsti obrne nadporočnik oči ter si izbere za smer pri marširanju eno izmed neštevilnih dreves. »Poveljništvo škadrone prevzamem jaz. — Pozor! Marširati — smer oni topol — škadrona, marš!" »Kateri topol?" zagrmi čez vrste glas stotnikov. „Oni topol!" „Kateri topol?!" sc odzove še z večjo močjo. „Oni topol!" Tedaj pa privrši kot huda ura ob levem krilu gospod stotnik in izderc iz nožnice sabljo: „To ni nobeno povelje! Oni topol, kdo pa ve pri tem, kateri topol naj bo to. Bora sam zapovedoval. Gospod nadporočnik, prevzemite svoj oddelek!" Trop, trop — osramočen jezdi nižji častnik nazaj in boječ nasmeh šine po obrazih onih dragoj-narjev, katerim čelada še ni vzela zadnje sape. „Zdaj pa le pozor, zberite vse svoje moči, pazite predvsem na čelade; skočili bomo čez pregrajo. Gorje tistemu — šest ur v železje, kdor bi mi naredil sramoto in vrgel cesarskokraljevo čelado v travo. Za Boga — otročiči, napnite vse svoje žile!" Energično stresejo dragojnarji glave in moško pogoltnejo pridušene stoke vstajajočega obupa. Videti ni drugega kot kvišku štrleče čelade in konjsko grivo, vihrajočo v vetru. Krampi napnejo ušeša* šarži pa kar prebadajo moštvo s svojimi pretečimi pogled i. „Pozor! Marširati — smer pregraja — v dir škadrona, marš!" Vežbališče se trese pod udarjajo-čimi kopiti, nožnice s sabljami odletavajo, bijejo po bedrih in zvenče, konj in konjik sopihata. Čim bliže, so pregraji, tembolj drve. In sedaj — ostroge se za-pičijo — velik skok in škadrona je onkraj pregraje, zavita v gosto meglo debelega prahu. Potem obstane kakor okopana, pokorna povelju, ki brzda konja in konjika. Prah sc razkadi, zrak se očisti, uspeh, ki ga je priborila škadrona, je jasen, očividen. Slo je imenitno, nihče se ni izpotaknil, nihče oddaljil od predpisane razdalje in vse čelade so še na stisnjenih glavah. V veselem pričakovanju iščejo oči odločnih dragojnarjev svojega zapovednika, da bi zrle v nje- govo ganjeno obličje ter slišale iz njegovih ust zasluženo hvalo. Toda kaj je to? Kje je gospod stotnik? Nchotč se čelade pomaknejo više, sto mežikajočih očes se pokaže in škodoželjen nasmeh poigrava po višnje-vordečih obrazih. Od jeze in sramote rdeč kot kuhan rak sedi stotnik na svojem penastem konju. Redko sejani lasje se groze ježe na vežbališču -njegove glave in srce, proseč usmiljenja, proti nebu; brezobzirno brije po njih neprijazni veter, nihče ga ne zadržuje, nihče ne brani častitljive poveljnikove glave — brez čelade. Ta se hudomušno katali po cestnem jarku; za njo dere postrežljivi trobentač, ki je zapazivši nezgodo, urno skočil s svojega sivca ter izkušal zgrabiti ubežnika. Stotnik zazeva in v prvem trenutku niti sape ne more dobiti, kaj šele besede; toda že išče, nad kom bi stresel svojo jezo in vsaj nekoliko zvalil od sebe gorostasno sramoto. Tu prisopiha trobentač ter se drzne pokorno ponuditi stotniku ujetega ubežnika. Toda nehvaležnost je plačilo sveta. „Tristo zelenih, trobentač — začne treskati na nedolžnega, nič hudega slutečega moža — kaj pa uganjate, ali ste od hudirja, da kolovratite s svojim sivcem tod okoli ter meni izbijate čelado z glave? Najrajši bi vas zaprl, če bi škadrona ne bila tako sakrabolski dobro jezdila — res pravo veselje! Tukaj se vidi, kaj premore železna volja in dober red v škadroni. To je prvikrat — pritem nasadi nesrečno čelado na osramočeno glavo — to je prvikrat, pravim, da se nobena čelada ni ločila od predpisane dragojnarske glave." Gospod nadporočnik se namuza, gospodje poročniki se zareže, podčastniki pokažejo zobe, le straž-mešter ošine vrste z neizpremenjenim hudim službenim izrazom v očeh in na obrazu, da bi kar s pogledom ,panal' predrzneža, ki si upa, smejati se cesarskokraljevemu stotniku, in če bi bil tudi stotnik — brez čelade! Političen razgled. Driavni *bor je vnovič pokazal, da ni za nobeno pametno delo. Prejšnje čase so razgrajali in upili zloglasni nemški ,volkovi', zdaj so pa začeli še vročekrvni češki radikalci. Nemir so povzročili nemški nacijonalci s svojim krivičnim postopanjem Doslej je bila namreč navada, da se je vsak predlog prebral in zapisal v zbornici v tistem jeziku, v katerem ga je poslanec zapisal; poleg tega se je predlog še vselej preložil v nemščino. A sedaj so zahtevali nemški kričači na vsak način, da se prebere vsak predlog samo v nemškem jeziku, slovanski poslanci se niso udali — in nastal je prepir, brušč in vik, prišlo bi kmalu do pretepa. Češki radikalec Fressl je prinesel v zbornico cel kup papirja y čeških barvah in z napisom § 19; ta paragrat naših avstrijskih postav namreč govori, da imajo vsi narodi jednake pravice. Hotel je nabijati te liste po stenah, a skočili so proti njemu nemški nacijonalci. 1-resslu bo prišli na pomoč Cehi. in malo je manjkalo, se niso stepli, kakor navadni cestni razuzdanci Češki delavski poslanci tudi že polagoma poskušajo . ■ .. , . - -----* ™ irnimn ki so prišli na pomoč Cehi. in malo je manjkalo, da se niso stepli, kakor navadn Češki delavski poslanci tudi L- r—. z .obstrukcijo', hočejo namreč z dolgimi govori, ki ne spadajo k dnevnemu redu, zavirati redno zborovanje. Tako so dne 27. pr. m. govorili češki poslanci Hrubv, Sehnal in Fressl več ur v čeSkem jeziku Seveda so Nemci tulili in kričali, da je bilo od sile. Naposled se zopet spoprimejo češki in nemški radi-kalci s pestmi Predsednik ni mogel storiti druzega, kakor zaključiti sejo. — Se večji nemir in opravičeno razburjenje je vzbudila prenesramna interpelacija nemško-nacijonalnih in socijalno demokratičnih poslancev. Vse naigrše in najbolj ostudne laži o du hovnikih. zlasti o spovednikih, in sploh o katoliški cerkvi so ti brezvestni poslanci skušali spraviti med svet s pomočjo državnozborskega zapsmka. Ker namreč vlada ne pusti, da bi se t;ska!e po listih naravnost zlagane grdobije o katoliški cerkvi, so jih hoteli krav po tihotapsko razširiti med ljudmi. A tu so se uprli vsi poslanci, ki imajo še kaj čuta pošte ncsti v sebi: celo nemški liberalci so zahteval', da se ta nesramna interpelacija ne sprejme v zapisnik. Pri glasovanju je moral vstati vsak poslanec ki je bil proti interpelaciji. In glejte, takrat se ]e dvignil s svojega sedeža tudi dr. Tavčar' Tisti Tavčar seje dvignil proti blatenju katoliške cerkve in duhovščine, ki jo sam blati dan na dan na najostudne|ši način v umazanem »Nar du«. S tem )e zatajil sebe in svoj list. Pa mu ne smemo tega zameriti, ker če bi pokazal na Dunaju svojo pravo barvo in bi ne skrival svojega prepričanja, bi ga pošten poslanec niti od daleč več ne pogledal. Naši iwnlanci pri delit. Poročali smo ie o nekaterih važnih predlogih, ki so jih vložili takoj prve dni naši kmetski posanci. In čeprav v državnem zboru ne pride do rednega in resnega zborovanja, vendar med tem naši vrli poslanci rie dr»c križem rok. Poslanca dr. Šušteršič in Vencajz sta dcsegla pri ministrih, da je vlada za enkrat nehala iztirjavati posojila od ljubljanskih hišnih posestnikov. Poslanci Slovanskega centra' so dalje predlagali, naj se popolnoma opuste mitnice na dižavnih" cestah, in da naj se zoiža cena kuhinjske soli od 11 na 4 kr živinske soli pa na 1 kr. za kilogram; zahtevali so tudi. naj bi se smela prodajati živinska sol v vsaki občini. Poslanec Pfeiler je predlagal, da naj vlada okrajno ozn orna deželno cesto od Luže skozi Črno melj do Vinice sprejme med državne ceste in že letos dovoli potrebni znesek. - Poslanci v »Slovanskem centru« so sklenili soglasno, da bodo složno pošto-pal. s hrvatskim klubom v n a r o d n i h vprašanjih, ki se tičejo Slovencev in Hrvatov. Popolnoma združiti se z njimi v jeder, klub pa ne morejo, čeprav b. Hrvati zelo radi, ker pošten slovenski poslanec ne bo sedel z dr. Tavčarjem pri jedni mizi Z burakega bojišča prihajajo nekaj dni sem precej žalostni glasovi. Burskim generalom s IZ menda ves njihov načrt ponesrečil. Kakor poročajo angleški listi, so] Buri od vseh Jstrani obkoljeni in se ne nv rejo ganiti. < leneral Botha se bode moral s svojimi 2iv kobiv. siv kobiv. Si že biv ? Si le biv • Če še nis' biv. Te Ki zlod dobiv' Kar sram me je bilo. pravi dalje sicer tako pošteni mož. vstal sem in se opravil in hajdi k spovedi. Od tistega časa pa nc čaka več kobi-larja. Slovenski novičar, Vodstvo kat. - narodne stranke jc soglasno izjavilo, da v s t r a j a j o č p r i s k I e p u od 2 6 j a n u v a r i j a t. I. popolnoma soglaša s postopanjem k a t o I i š k o - n a-r o d n edelegacije v državnem zboru ter pričakuje, da bo na istem stališču v s t r a j a 1 a tudi za nap rej. Hkrati izreka vodstvo stranke, z o g o r č e-nostjozavračujoč ostudne napadena osebo načelnika .Slovanskega centra- g. d r. I. S u s t e r š i č a, I e -1 e m u svojo zahvalo in popolno zaupanje. Napadi na vero in duhovščino so posuli v .Rodoljubu- tako nesramni, da jc drž. pravdništvo radi dveh člankov list kontiskovalo. Ljudstvu si bodo pač ob tem odprle oči! V ..Rodoljubu" so bila zaplenjena celo .Nedeljska premišljevanja", o katerih laže .Rodoljub-, da jih piše -katoliški duhovnik". Malovrh, ki je sicer po farovžih mnogo prakticiral. Pa je vendar evangelij sv. Matevža 4 1-11 tako nerodno tolmačil, da sc jc Malovrhova poboznost zdela državnemu pravdniku za ljudstvo r« ivsoJ ,ji odlikovala s svojo gorenjsko možatostjo in katoliško odločnostjo. V izbranih, vznesenih besedah jc' visokočastiti g. dekan Anton Koblar žalujočim JC i Ijunuv««'.. r>- župljanom naslikal izgubo tako vrlega duhovnega očeta in blago ljudstvo je dalo svojim čutilom duška pri tako prisrčnih besedah. Solzilo sc je pa ž njim vred tudi dvaindvajset duhovnih sobratov, katerim je srce pokalo žalosti ob rakvi tako ljubega tovariša Ganljive nagrobnice so preskrbeli sosednji in daljni gg. učitelji. Radi bolehnosti je blag. g. okrajni glavar poslal svojega zastopnika, prisostoval jc tudi bi. g. direktor, okrajni šolski nadzornik Andrej Zumer. Ob lepem sprevodu šolske mladine pod vodstvom vrlega tamošnjega gosp. nadučitelja, požarne brambe. občinskih odbornikov, Marijine družbe, do mače in daljne inteligencije in vseh hvaležnih žtip Ijanov smo spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. t Fran Peterca star. V Ljubljani jc umrl st.i rosta občespoštovane rodbine Petereevc g. Fran Petere a. hišni posestnik in trgovec, v 74. letu svoje dobe. Pokojnik, ki jc bil svoj čas tudi obč. svetnik ljubljanski, je užival splošen ugled in spoštovanje ter je kljub svoji visoki starosti do zad njega sc čvrsto udeleževal javnega življenja, v katerem sc jc vedno kazal kot odločnega, odkri tega pristaša katoliško - narodne stranke. Bog mu dodeli večno življenje, njegovo blago rodovino p.i tolaži ob britki i/gubi' Duhovniške vesti s Štajerskega. Provizor pn sv. Juriju v Slov. goricah postal jc tamošnji kapl.m č. g Ant. Sijanec. Prestavljeni so čč. gg. kaplani Franc Adlasnik / Mute k sv Janžu na Dravskem polju: Martin Agrež iz Leskovca v Dol: Anton Lajnšic iz Dola v Žalec: Franc 1/ivrenko iz Ko/ jega v Leskovec. (!. g. Franc Gerjak. provizor v Poličanah. jc postal zopet tamkaj kaplan. Č. g. Anton Drofenik. duhoven v začasnem pokoju, jc nastavljen kot kaplan v Kozjem. Razpisana jc župnija sv.Jurija v Slov. gor. V Poljanah nad Škofjo Loko se jc ustanovila kužna. * ........tarna knjižnica. Odbor sc je sestavil takole: Imenovan Ia st*™*,, ™ -u , ., Ažman Andrej, kaplan, predsednik ; Karmclj Gregor, g. dr. I v a n K r i ž a ^č stolnim H , Jn"cov Podpredsednik: odbornik,: Gantar Janez /z Malen-kapitelja v Mar^u " dekan°m ** ^ J°ŽC SuŠC " Jezeršek Anton Župnik Keršič je umrl v pokoju v škofji I oki ' ' iimri , ^ Rojen je bil 1. 1833. v mašnika posvečen 859 risih M 3 T"J ™ Pfi SV°jih ^ N. P. v m.! P 18°9- nblh b,a8' mladenič Alojzij Rak. šestošolec kranjske Iz Preddvora se piše: Pogreb preč g. župnika '"TvL . w „ Janeza Debeljaka jc bil priča, kako vsestransko je ' Jru!a f " MUje gospodarska zabil ranjki delaven in priljubljen To ie na t,Hi ■ i ... g 0 liberalcem seveda ni všeč. Da prepre- ..........J P tUd' "" C,J° namero «aše stranke, podala se je minule dni K^.,'ZJlberalnega tabora k okr;»jnemu glavarstvu. jim je odgovorilo, služil, vsaj je bil trideset let duša tako obstrane širne občine pod lepim, gorami, ki sc je vedno in iT-"*, " llberalne8a ^bora k okrS J ano m Kajpada niso nič opravili. Tam se da sc zadruga snuje v smislu zakona in torej nje ustanovitve nihče ne more preprečiti. Skupili so jo tedaj prav pošteno. „Slavija" na delu. Poroča se nam od več strani, da se usiljujejo ljudem poverjeniki in potovalci banke „Slavije" in jim jemljejo zavarovalne knjižice pod pretve o, da se mora knjižica sedaj prepisati zaradi novega denarja in da se jim v bodoče zavarovalnina zmanjša, vrne pa se jim knjižica z novo zavarovalno pogodbo, ki naj velja za 10 let, če tudi ni prejšnja zavarovalna doba še potekla. Ako ljudje nočejo dajati knjižice iz rok, se jim ponuja kronica za to. Osobito, kadar so samo ženske doma, se jim jemljejo zavarovalne knjižice. Kako se pa začudi potem gospodar, ko dobi knjižico in vidi, da je zavarovan za novo dobo, ne da bi o tem kaj vedel. — Vsa ta zavarovanja so brez veljave, da ne rečemo hujšega, in tak zavarovanec naj odločno odklanja vsiljevanje in vrne nepravilno zavarovalno pogodbo. Ljudstvo naj sc zaupanjem obrača do domače »Vzajemne zavaroval-n i c e"! Iz Št. Petra na Notranjskem: „Domoljub" nam je naznanil, da imajo v Mokronogu na Dolenjskem najstarejšega moža. kateri se je ves navdušen vde-ležil državnozborskih veditev 1900. Gotovo je častno pa za nas, da sc ponašamo s fantom volilcem, kateri je bil rojen tu v Petelinah na št. 2, Anton Deklcva, leta 1813 dne 27. maja. Tudi on je prišel peš na volišče in domov ter je ves vnet volil z nami dr. Ivana Šusteršiča. Fantje in dekleta, glejte, da s krepostnim življenjem dosežete toliko častitljivo starost! Kakor pri Antonu Kovačiču tako se tudi pri našemu Antonu razveseljujejo in zabavajo z ..Domoljubom*. Živela starosta, mož in fantov! Nova posojilnica kajfajznovka se je ustanovila 28. svečana v Strugah za ondotno faro. Od »Gospodarske zveze" je bil navzoč revizor gospod Pele. To je že osma posojilnica v slovenskem delu kočevskega okraja. Samo Slovenci ob Kolpi se še ne ganejo.. Šumi, Kulpa, šumi, pa zaspance zbudi! Prebivalstva na Kranjskem je po najnovejšem štetju 505.664 oseb. L 1890 jih je bilo 498.958 torej je naraščaj samo za 6706 oseb! Ker smo na Kranjskem prekoračili pol milijona, imamo pravico zahtevati še jednega poslanca v peti skupini. Naj naši poslanci pravočasno na to mislijo! Hiš je na Kranjskem 87.284. Ljubljanske novice. Narodnosti v Ljubljani. Po ljudskem štetju je sedaj v Ljubljani 29.737 Slovencev, 5418 Nemcev, 208 Čehov in Slovakov, 150 Italijanov, 63 Hrvatov in Srbov, 20 Poljakov, 2 Malorusa, 1 Rumenec in 1 Madžar, katerega bi tudi treba ne bilo. Ti ljudje stanujejo v 1596 hišah. — Veroizpovedanja v Ljubljani V Ljubljani je 36.547 ljudij katol. vere, 159 evan-geljske augsburške konfesije, 77 cvangeljske hel-vetske konfesije, 95 Izraelitov, 34 Grkov, 12 unija-tov, 8 jih je brez vere, 1 Anglikanec, 1 Armenec unijat. Koliko so našteli Slovencev v Trstu? Čuje se, da so na tržaškem magistratu našteli, da imata Trst in okolica približno 180.000 prebivalcev. Za Slovence so napisali samo 27.000 duš. Kako neresnična je ta številka, priča to, da ima okolica, ki je skoro izključno slovenska, 44 700 ljudi, od katuih je najmanj 40.000 Slovencev. V mestu samem je bilo v peti skupini za slovenskega kandidata oddanih 45(X) glasov. Zveza vseh krsčanskosocijalnih delavskih društev v Avstriji. Na Dunaju seje vršil važen sestanek kršo -soc. delavcev avstrijskih. Po dunajskih listih posnemamo, da so se sestanka udeležile delavske kršč.-soc. zveze iz Nižje Avstrije, Solnograškega, Šlezije, Kranjskega, Koroškega, Češkega, štajerskega in Tirolskega. Sklenilo se je ustanovititi centralno zvezo vseh kršč.-soc. delavskih deželnih zvez v Avstriji. Ta zveza bode nepolitična in bode imela samo namen zboljšanje položaja delavcev in strokovno organizacijo. Ta skupna zveza bode imela tudi skupno glavno tajništvo. Po raznih deželah sc bodo sedaj vršili občni zbori posameznih delavskih zvez, ki bodo v tem smislu prenaredili pravila in se izrazili, da pristopijo k glavni zvezi. Potem se bode na Dunaju ustanovila glavna zveza. Naši delavci pri delu. ,,Slovensko delavsko stav-binsko društvo" v Ljubljani je stopilo 3. marca pred svoje člane s poročilom o delovanju v preteklem tretjem poslovnem letu. Naloga društva, ki nima na razpolago denarnih sredstev, ni bila lahka. Toda vkljub temu smemo na pretečeno leto zreti z nekakim ponosom. Lani je postavilo društvo 21 hiš, katere je odalo svojim članom v porabo. Društvo je dosedaj dozidalo vsega skupaj 56 hiš v vrednosti 254.000 kron. Poleg tega ima društvo dvoje prostornih stavbišč, na katerih se bode lahko postavilo še mnogo hiš. Društvo je zidalo z malo izjemo v lastni upravi, s tem se je omogočilo, postaviti hiše po izredno nizkih svotah. Denarna sredstva je dobivalo društvo pri domačih denarnih zavodih in pa po vplačilih članov. Deželni zbor je dovolil 470 K podpore za upravne stroške. Društvo šteje sedaj 112 članov. Zanimanje za društvo vkljub vsej protiagi-taciji vidno raste, ne le samo med delavci, temveč tudi pri druzih stanovih. Iz zadružne bilance posnamemo sledeče številke. Prometa je imelo društvo 275 737-60 kron, pravo zadružno imetje ozir. inventar znaša 21.828 86 K, zadružne tirjatve 135.46T41 kron naprej plačane obresti 318.V79 K. deleži rednih članov 981-31, dolgovi 196381\U, rezervni zaklad 767o K. Razni obrtniki so zaslužili pri društvu 33.588 80 K. za zemljišče se je plačalo v minulem letu 20.747-24, za stavbeni materija! 47 712 K. Narodno gospodarstvo. Vrtni koledar. Marcij. Drevje. Cepljenje se prične. Skuhaj ali kupi cepilne smole. Cepiči so najboljši močni enoletni poganjki ravnokar odrezani: čas cepljenja je najboljši. preden se začno odpirati očesa. V kleti hranjene cepiče deni pred porabo v vodo za kaki 2 uri. Že poganjajoči cepiči se morajo porabiti precej, r rez zimo prevezama drevesca naj se od vežejo: razpokama lubad. suhe veje in vodene mladike se odstranijo. Obreži. če še nisi. V drevesnici odrcži lansko pen-ciranje proč. Mlade lanske divjake ob ugodnim vremenu presadi, pri čemer z ostrim nožem prireži koreninice: srčno korenino skrajšaj za polovico, odreži vrh: posajene zagnoji in zalij. Dorasle divjake cepi na stalnem mestu. Že požlahtnjena vzgojena drevesca, sadna in lepotna, ter grmičke iz drevesnice presadi na stalno mesto. Dobro glej. d.i ne deneš v zemljo ne globokeje ne plitveje. kakor je drevesce stalo poprej. Trta Obreži jo gotovo vsaj zdaj. Cepi v sobi in polagaj v mah. ali pa precej v trtnico. Izkoplji korenjake v trtniei. Proti koncu meseca že lahko kluče bilfaš. V vinogradu trte grubaj. presajaj. Trto ubkolji. nakolji. n,apnence malo navzdol privezi. Vrt. Ko se zemlja odtaja. se p resa d č večletne rastline, kakor hren, drobnjak itd. Seje se mesečna redkvica: deni v zemljo glavno solato, petcršilj. radič. grah. zgodnji krompir. Odkrij zakrite rastline na prostem. V gorki le h i. Kumare, če so pregoste, razredči. Prva solata dorastuje, za njo redkvica, kmalu tudi koleraba. Doraslo poberi iz gorke lehe. da ostanejo same kumare. I.eha sc pridno zrači. Kumare nad četrtim listom odščipni: ker glavna vrv pri kumarah in dinjah napravlja samo neplodno cvetje Med kumare lahko vseješ rajskih jabelk. Cvetlice. Nastavi nove zarodne zatiče. fuksije m pelargonije. V gorko gredo deni astre, levkoje nageljne, vitice, sploh spomladi cvetoče, katere ne prenes6 mraza. Če nimaš grede, deni v lončke med okna. Na prosto se devljejo tiste enoletne rastline ki se prestavljati ne smejo. I.ahko vzgojiš že na prostem primulo, mačeho, marjetico, vijolico. Zalivai opoldne. Na polju. Pomladno delo sc prične. PodoraVi1 se gnoj /.i nkopanine. Seje se korenje, koleraba, oves, pomladna ii in ječmen. Sadi se krompii Ozimna žita. pšenica, rž. ječmen se z brano pj, vlečejo. '/. mahom prerasle košenine, travniki, seno žeti se prevlečejo z železno brano. Krtine se raz kopljejo in prazna mota z nova posejejo. Drobtinice. Gibanje aleksandrijsklh Slovencev in — prošnja Društvo Slovencev v Lgiptu .Slovenska palma na Nilu1 v Aleksandriji (Kgipet) je sklenilo \streči najnujnejšim potrmot<'r, in y to nam pomozi Bog ter debro srce slovensko! Darove sprejema tudi naše uredništvo. Opczarjamo še, da je Kgipet \ele-važna pozicija za bodočnost ter gospodarski razvj slovenstva. Vsak ugledni Slovcnec naj poloii mal dar v trdno organizacijo slovenske kolonijo v l.g-ptu, da bo ista za vedno v ponos našemu imenu. Morilec kralja Umberta Brcsci jc prepeljan v ječo Portolongone. Ječa je na skali, ki sega v morje in ima celice, ki so le 2« t m. široke, 4 m. dolge in 3 m. visoke. — Majhno okence se odpira od spodaj gori in skozi tisto se vidi komaj košček neba. Okoli celice je galerija za čuvaje, ki se vedno menjujejo in skozi okence opazujejo jetnika. Jetnik ne sme nikdar ven, in prej mora vsak daIj časa Prebivati v popolni temi, predno pride v tako celico. \ Portolongone je zaprt tudi Acciarito, ki je bil že prej napadel Umberta. Acciarito je že blazen in pravijo, da bo Hresci moral zblazneli, ker v taki ječi ne more nihče prebiti čez tri leta, da ne bi izgubil pameti. Žen« zastrupila moža. Nedavno je v I tebe na Ogerskcm nagloma umrl ravnatelj ondotne ljudske banke Bela Sok man. O njegovi smrti so sc širile čudne govorice, zato so truptr raztelesili. Dognalo se je, da je zastrupljen. Pri hišni preiskavi so dobili pri njegovi ženi skritega mnogo strupa. Še-le nedavno si je ravnatelj svoje življenje zavaroval za «0.000 K. Denar jc ženo zaslepil, da jc zastrupila moža. Strup je dobila od nekega zdravnika, s katerim se je po moževi smrti hotela poročiti. Zdravnik jc zbežal. Imenitna izpreobrnjenka. Vnukinja nekdanjega turškega poslanca v Rimu Potiada paše, Grkinja Smaragda Fotiadova, je prosila svetega očeta dovoljenja, da vstopi v kat. cerkev. Sveti oče ji je rekel, da naj se prej dobro pouči in prijiravi, in jo je izročil francoskim uršulinkam. Prošlo leto je postala deklica polnoletna in ni hotela več čakali ampak je z dovoljenjem očetovim postala katoličanka ter vstopila celo v uršulinski red. Zdaj so pa začeli razkolniki in liberalci besneti. Grški listi so zagnali strahovit krik, kot da hoče armada jezuitov požrati \so Grško. Kar tresli so se pred straftnim »klerika-lizmom«, in oddihnili so se nasledniki tcrmopilskdi junakov še le, ko so videli, da ni prišel na (l'ško noben jezuit! Kaj je vse preživela kraljica Viktorija. Kraljica Viktorija jc preživela vse člane tajnega sveta, ki so vodili posle 1837. 1, ko je zasedla prestol; preživela jc vse člane spodnje zbornice, ki so bili I. 1.837. narodni zastopniki, preživela jc 12 lord kancelarjcv, 10 ministerskih predsednikov, 17 predsednikov Zjc-dinjenih držav, 10 podkraljev v Kanadi, 15 indijskih kraljev ter je videla na francoskem prestolu 1 kralja, 1 cesarja in 7 republikanskih predsednikov. Res lepo število življcnskih izkušenj! Na materinih prsih zmrzni'. Pretrcsujoč dogodek sc je zgodil v Budimpešti. Iz Hindegkuta napotila sc je v Budimpešto obiskat Jožefa Valačcka, ki je v mestu služil za voznika, njegova žena s šest mesecev starim dojenčkom. V velikem snegu se jc žena utrudila, vscdla se je na nek štor in zadremala. Ko je dremala, pripeljal sc jc po cesti voz in voznik opazil je v snegu čepečo ženo. Voznik je vzdignil nesrečnico z dojenčkom, prenesel ju v svoj voz in zavil v koče, a dojenčka ni mogel več rešiti. Zmrznil je na materinih prsih. Ubogo mater so v bližnji bolnici še poklicali nazaj v življenje, a skoro go-ovo ji bodo morali odrezati desno nogo. Loterijske srečke. DuuaJ. 2. mtrca HI 7t 35 43 7 Uradee 2. marca 07 4'J H3 14 16 Line, Trsi. 2.S februvarja e<> 35 27 37 21 fabr.jvarja 4(1 20 12 36 27 Tržne cone v Ljubljani. od dnč 17. februvarja do dnč 2.3 frbruvarja FT IC bi reje meio I. v. kg. , 1 2H » > II. » » i 1 12 Goveje IU. Telečje meto . » Priiieje • »vete • • « prek. • Koitrunovo meso > Mulo .... * Surovo maslo . » Mast praiifja . > Slanina sveta . » » prekajeoa > Salo...... Jajce, jedno . . . — Hleko, liter . . . — Smetana liter . . Med . . . . kg Krompir . . . » Piščanec .... Golob..... Raca..... Gos...... 1 -1 11 1 :HO 1 40 Leia, — i «0| It - 2 -r 1 30 1 32 PieniCoa m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova » » » Kito I, lilsr . . . Urah, > . . . • . lita, . Hid«l, • Pirate« Ht . . Jtlmeo 100 kg • • 1 4«) O«.. 1 .i Ajda froa«. Ulo. • Mvsdoo Konus Krompir Drva. irta. • ».m« 100 kg mm rfv 27 ~ 16 60 19 HO - 20 - «4 - » 1« - >4 40 14 — 14 - I* «0 I« -J 14 40 v _ s — 4 tO 4 *« Prihodnja številka . DOMOLJUBA .ude dni 21. marca 1901 i veter. Josip Janko 313 urar v Kamniku, (l) Velika ulica, priporo"a veliko zalogo žepnih in stenskih ur, bu-dilnic, verižic, prstanov, uhanov, brošev in vseh v to stroko »padajočih stvari po zelo n:zki ceni. — Pop avila, tudi najtežavnejša, zvrS m vestno pod poroštvom. Krepke, zdrave dečke vsprejme kot vajenee 7a kamnoseško obrt. Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster v Ljubljani, Kolodvorske ulice. 304 2—2 i . I . 1 i M I I i . l i i i ni Jkpotor! jfc .i .d tisk* • koto ■■ b-»/ log« kilo M ir. brri kosu 10 kr.: ■•h« io t pok 70 kr; Hliai "O kr kg kroajoko klobtso »Mile po |M kr ms. | o polUem ponoru poAilja Janke Ev. Sire * Kranju. Za iognik« sc ista hlapec, ki je vajen konj in spoioben voditi gospodarstvo. Nastop poljubno do I. aprila. Nsslov pove u pravu sivo „ Domoljuba". 300 2 -2 Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna 2CG Iščem v službo pošteno in nekoliko izobraženo PT deklico , ^pfi <»> katera bi opravljala dela sobarice in bi imela o prostem času cadzirati otroke (4 dcklilcc. Služba je dobra in trajna in v strogo krščanski hiši. Naslov A. D. na upravništvo Domoljuba, na katerega prosi pošiljati ponudbe. Plsiujem nsjviije cene. ■ Zmešane in rezane lase k pu jem in plačam na viSje ce n e. veiuo l, ;e in njj"-kakor kateri drug. kupec. - Kupujem vuko kol,kost od a kuo naprej. Za v,ako poiiljatev odpodljem tako; denar. o* (a^po*.-Ijavec brez vsacega zadrika takoj sprejme. *' 11 Opozarjam nabiralce Ia»nsmo:oadreso Aleksander Ojucl. Liub"""- K"M,ff,ni ^ "3 Za rezane In tmeiiss !»•• ===== Najoaajam čast.temo obiiosttu. da -em v KAMNIKU na Šntnl v bitimi farne cerkve Jprl novo Macuno • Špecerijskim la oblaiUnlm blagom . t.:-: ,rodaj»m vr<»or J. C. ■ A YCB)v'LJubljaal. 1 ■M Im pomladilo in poletno dolio pr.;f/am t. im»'ov..«»» .it r tudi tamini po4j»trii*om ■»-./. tehko Zal-r pn-.ret.tfa i\ •!atb* portland r. roman comont. ioloio »a voil. Stori« traverte ieleinUke itn« okov* ta vrat* okna trombo. eevt im vodovode štedilnike • vtem ie ««. fr . alamoreanlce gepeljn«. ' m.atllnloe. »tO itd-.an- m plug« • 7-snen.an.- MMtaM, stiskalnic« ta sa ! i.na trombe z» gnojnico, la drif, potrtk or d e .» c .-d. Razno orodje ta kovat«, kljndavnlčarje in mizarje »agrobne krit«. Tlite kotle jeklo . svedre } MasfeTOras FRAN STUPICft, trgovina z železnino in špecerijskim blagom Ljubljana, 816 14 , Marije Terezije cesta ?t 1, poleg gost Inice Fiiover V sredo po sv. Joiefu 20. maroa t. 1. predalo se bode na prostovoljni javni dražbi Bleiweisovo posestvo v Naklem. Vež se zve pri g. Fr. BlelvveUu. kaplanu v Naklem. Ixdajate|j : dr. Evgen Lampe. Nj. svetost papež Leon XIII. s. or,..>iii so po svojem zdravniku prof. dr Laponi-ju g„ spodu If.arL.r u O Piooollju v Ljubljani priardno t* hvalo duposlane Jun stekleniiice I*- tinkture za želodec in «o r,vm: z diplomo dne novembra 18H7 podelili oas V ' Dvorni založnik Nj svetosti' s pravico v si<.ji hrmi po.e* naslon <^|i-'ti tudi grb Nj svetoati Imenovani zdravnik ter tudi mno? drugi sloviti profesor« in doktorji zapisujejo bolrhavim O. Ptoooli Jeve telodtno tinkturo katera kr.j. t Moder. povoitlje slast. pO«|>*iuje pfe i»vlj*n,« in Ul»-sr.o odprtje. Narodi.a ii| rejerna proli p"V»»-iju io Urfno iz-it-u* G. Hwcoli. lekarnar , pri ar.gtiu v Ljubljani, na 1'uuajski cesti Tmkturo /a tclodec podili« itd»I" vate j v |k*t!|ah p" It tt«kfcrai'i t J I a v po JI s tek I. ta »ld. i I U< ta /Id » '<0 p" 7"» u rld 6 f<0. p>- 110 ta yid 10 i l'o*U.«o m i* .*<'*u p b naročnik Vi IS >■ Vožnje karte m »tovorni listi inKHIKO. Kr*l,««i K*ir .«fei pusut« t »rt..s Red Star Linic iz Antvorpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. ItlinjSlr fl«dt (>>«"• jMntsu »d fuoti c- kr I* Pojasnila la;« : K«'«l Mliar L.I ■■ | Dunaj. IV . Wiedenergilrtel 20. ali p« TJV U—I ANTON REBEK t LjoDljul. KoMrirtl« ille« M. 318 (1) ll.i v ti.-j [ trjeno dijetet.. kosmat sre Istro uma/anje) za krep&injf in utrjevanje kit in miiic člo»e-Sk