Poštnina plačana v gotovini. V sgs&msBd [pOmmSiECBCBm LETO 1I„ STEV. 32 Soper, P8tek 7. avgusta 1953 LEPOTAM .'ŽIVEGA SKALOVJA NAPROTI .. Zahrnel je motor avtomobila, ki jo imel odpeljati skupino planincev ■eni morja na planinsko slavje v Vrača. Nalalmo so zapljuskali valovi Ja-■Jiranskega morja v koprskem prista-ecifirn. Odliajajoči so lo pljuskanje prejeli kot naročilo in pozdrav, ki maj ga poneso vsem slovenskim in jugoslovanski m planincem ter go-trtom iz inozemstva, ki 'bodo prišli ros II. zvezni zlet jugoslovanskih planincev in istočasno na proslavitev :Kt-lelnice obstoja slovenske planin- slovensko občino je italijanski imperializem uvrstil v prvo poglavje svojega satanskega načrta za razkosanje našega narodnega telesa. Vi berete, mi pa čutimo, kako se jim pri tem po njihovo zelo modrem, po uašj zdravi pameti pa bedastem — poslu zelo mudi, mnogo bolj kot •pokojnemu zločinca Dučeju, ki je ■j.adnje poglavje svoje fašistične ere zaključil z glavo navzdol, dočim se naše glave še vedno dvigajo proti soncu. Dvigajo se in se bodo še. bolj dvigale, ker ne sanjamo o imperiju, o zatiranju 'in vanrpirskem izsesava-aju tujih narodov, pač pa zahtevamo fle, kar nam po vseh pravieah pripada : svoje narodne, politične, -o-cialne ioi vse druge pravice, ki sui.o jih vrrdni. To hočemo in so za to upiramo ter se bomo fašist iono->nn- perialističnim nakanam še bolj upirali. .Nismo se za to borili, da bi nas spet bičali italijanski biriči, pa naj ti nosijo kakršenkoli naziv: nacionalisti. republikanci, monarhisti, demokristjani ali kominformisti. Nikomur ne moremo verjeti, nikomur zaupati, ker so si v sovraštvu do nas vsi enaki. -o — Naš Prečnik je dal precej borcev v narodnoosvobodilni vojski, precej aktivistov in tudi žrtev. Nedavno smo položili v pre.raui grob enega od prvih borcev — komaj 28-letncga kapel ana Jugoslovanske ljudske armade Virgila Adamiča. Dolžnost nam nalaga, da — čeprav zgoščeno se. znanimo bralce z življenjem tega vzornega mladeniča, prežetega z globoko ljubeznijo do svojega naroda in s predanostjo naporom za uresničenje plemenitih idealov socialistične demokracije. Kot borec prekomorske. formacije, ki Se ji je kot 19-Jetm" mladenič priključil takoj po razpadu fašizma, ker je taki5 velel domovine ukaz. ker je tako utripalo njegovo s.Tce in je tako narekovala njegova duša, prepolna g&CA-a da ftšiitičnib kno. lokov, ise je ta hrabri vojak po osvoboditvi temeljito spopolnjeval v vo jaških veščinah. Z vztrajnim študijem je dosegel naziv inženirja iu čin kapetana. Ker so bile v njem združene vrline vojaka in čl6veka, nas je njegova nenadna ismrt. ki ga je doletela pri opravljanju službene dolžnosti, toliko bolj pretresla — tako, kot je potrla njegove svojce, zaročenko. njegove stanovske in druge tovariše in prijatelje. Prizadevanja jugoslovanske vojske in jugoslovanske delegacije v Trstu za prevoz njegovega trupla na njegov rojstni dom in njih vsestranska zadeviia pomoč, '.njihovi izrazi sožalja, nešteti venci in -cvetje, odlikovanja ter ogromna udeležba pri pogrebni svečanosti — vse to je zgovorna priča, kdo in kaj nam je bil pokojni Vir-gil Adamič. Ob njegovem grobu smo se mogli prepričati o moči krvi in duha. Sovražni nož, ki nas skuša razdvajati po vseh mogočih krivuljah, nas še ni tako razdvojil in omrtvičil, da bi ne .poznali njegove nakane in „se zavedali svojih dolžnosti v duhu napisane, u z dejanji in zgledi izpričane oporoke p>kojnika: Smrt fašizmu in vsem, kj nas nameravajo ponovno zasužnjiti in kot ponižane sužnje iztrebiti! Ti rimski vampirji nam niso milostni niti ob naši smrti, ter jim je sovraštvo za-mcsKlo srce. dušo iu razsodnost. Zato tudi niso dovolili delegaciji jugoslovanske vojske iz cone v sejni dvorani koprskega gledališča, praktične vaje pa na odru. Tako se jim vrstijo predavanja o pravorečju in odrski izgovarjavi, recitacije, praktična režija, scenska glasba, šminkanje: vse recitacije so posneli na magnetofonski trak. V petek 7. avgusta bo oh 21. uri radijski prenos O, Župančiča odlomek iz »Dume« in Kajuh »Slovenska pesem«, zborni recitaciji in nekaj solo recitacij. Udeleženci tečaja bodo 8. avgusta uprizorili v Dekanih »Županovo Micko«, 9. avgusta v Sv. Nikolaju in 10. avgusta v Kopru. Podčrtati moramo veliko požrtvovalnost udeležencev, saj so predavanja tudi po deset ur dnevno. Prosvetni delavci so kljub počitnicam žrtvovali 20 dni. Z bogatimi izkušnjami. ki jih bodo pridobili na tečaju, bodo ti pionirji na dramskem polju pomagali pri dviganju kulture in prosvete na vasi. Izrekamo tovariško zahvalo vodstvu tečaja, vsem predavateljem in ravnateljstvu gimnazije, ki nam nudi prenočišče. M. S. (Prihodnjič objavimo sliko udeležencev tečaja.) Razstave bodo odprte ves teden, omogočen pa bo tudi ogled rudnika in topilnice. Ker se vse gospodarske in kulturne edinice pridno priprav. Ijajo na to veliko manifestacijo delavnosti našega meščanstva, smo prepričani, da bo tudi uspeh najboljši. L. S. OR ISKALI SMO ŠKOCJANSKO JAMO PRI DIVAČI Prišli smo, da obiščemo Škocjansko jamo in si ogledamo majhno vasico, ki stoji na griču. Vasica Skorja n že orl daleč vzbuja pozornost potnikov. Od tu je lep razgled daleč naokoli, blizu pa vhod v jamo. Veliko brezno zija pred nami. ki mu domačini pravijo Okropljica. Dna ni mogoče videli, iz globine je slišati samo šumenje vode. Že nas čakajo vodniki 5 svetilkami v rokah. Po položnih stopnicah stopamo navzdol r temo. Vodniki prižgejo svetilke in gremo naprej. Kmalu se znova zasveti dnevna luč. Ustavimo se. Vodnik nam pripoveduje, da so na tem mestu našli sledove jamskega človeka in nekaterih živali. Tu je tudi spominska plošča, ki so jo odkrili leta 1952 požrtvovalni m raziskovalcem, ki so se ponesrečili pri raziskovanju jame. Stopamo naprej mimo brzic in slapov, nad nami pa se bleščijo kapniki, da je vse kot v sanjah. Dobro uro že hodimo po podzemlju, kn znova zagledamo dnevno svetlobo. Velikanske skale se vzpenjajo navzgor, da jim ni videti vrha. Naenkrat opazimo, da vode ni več in tudi kapniki so izginili. Na vrhu smo. Odnesli smo močne vtise podzemeljskih lepot našega Krasa. To bomo povedali še drugim, da bodo obiskali Škocjansko jamo. Alarija Prelnc Naročniki, pozor! Opozarjamo vse naročnike Slovenskega Jadrana, da so v tej številki priložene položnice za vplačilo naročnine za Slovenski Jadran za drugo polletje. Posebno pa opozarjamo one, ki še niso poravnali naročnine za prvo polletje, naj to čimpreje sto. re. Turistično olepševalno društvo, ki je postalo zelo agilno in je že do sedaj doseglo najlepše uspehe, tako da na tihem upa na zmago v okrajnem tekmovanju. V dopoldanskih urah bo radioreportaža, popoldne pa predavanje in prikazovanje turističnih filmov. V sredo bo dan cicibanov in pionirjev s tekmami otroških vozil in drugimi igrami, popoldne otvoritev otroškega igrišča v Mejci, zvečer pa taborni ogenj. Četrtek je namenjeni izletom v bližnjo okolico in bodo ob tej priliki otvorjene preurejene Rake in pot okoli Divjega jezera. Zvečer bo »Svoboda« otvorila preurejeno rudniško dvorano in podala igro »Vol-kašin«. V petek bo športni dan »Partizana« in »Rudarja« z raznimi tekmami in nastopom olimpijcev iz Ljubljane. Zvečer pa bo vokalni koncert. V soboto bo imela Zveza borcev svoj dan in bo odkrila spomenik padlim borcem, ki ga je izdelal u-metnik Kralj iz Ljubljane ter bo stal sredi glavnega trga. KUD Janka Premrla pa bo podal igro »Mojca«. V nedeljo bo socialistična zveza priredila veliko politično zborovanje, kjer bo govoril tudi naš rojak dr. Aleš Bebler, popoldne pa bo veselica na Dolir.ci. Zakaj vojne širote iz Materije niso šle v počitniške kolonije V mesecu juniju se je vršil v Materiji sestanek vojnih vdov in sirot. Z veseljem se je odzvalo za počitniško kolonijo v Cerkno, ki jo je organizirala Zveza borcev Slovenije, kar 27 vojnih sirot. To seveda ni šlo v račun župniku Rožič Francu iz Brezovice. Pokrenil je akcijo za prvo obhajilo otrok. Ko so ga nekatere matere opozorile, da bodo otroci šli v počitniško kolonijo, jih je svetohlinsko opomnil češ, otroci morajo k obhajilu, sicer bodo starši za to odgovarjali pred bogom, ki je neisprosen sodnik. Učinek takih groženj na lahkoverne matere je bil ta, da so začele oklevati in župnik je dosegel svoje. Matere so otroke, ki bi se morali javiti dne 16. julija za odhod v kolonijo v Cerkno, zadržale doma češ, da morajo v tem času k obhajilu in da jih je župnik na to opozoril. Seveda zna ta župnik biti v svojih verskih zadevah zelo rafimran in zna tudi določiti primeren datum za svoje verske štrene. Zaveda se dobro, čim manj bodo otroci vedeli, čim manj bodo poznali svet izven vasi, tem lažje jih bo obdržal v svojih sred--njeveški, mistični, zaprašeni pajčevd-ni in jih strašil s svojim peklom in nebesi. Za starše teh otrok in skrbnikov pa bi bilo dobro, da hi malo pomislili, če je res vredno prikrajšati o-trokom par tednov lepega življenja v koloniji, kjer bi si otroci okrepili zdravje in se razvedrili zato, ker je župnik določil obhajilo prav v tem času z izrecnim namenom, preprečiti otrokom odhod v kolonijo z grožnjo strahu božjega, medtem ko je temu župniku deveta briga, kako zagotoviti tem otrokom bodočnost in zanesljivo življenje. J. V. filai sklepi QLO Sežana Okrajni zbor je na svoji soji sprejel .sklep o javnem redu in miru, ki daje poseben poudarek na vzgojo nedolc.tne mladine. Ta odlok prepoveduje mladini pod 16. leti uhajanje v gostilnih in na plesih. Mladini med lč. in .18. letom pa je dovoljen obisk plesov po 21. ,uri le v sprem-fJtrru staršev ali varovancev. Ta odlok je narekovala precejšnja razbrz-dano-st mladine, ki se pojavlja v zadnjem étant. Vtxîina odbornikov se je s tem odlokom strinjala. Zatem je okrajni zbor sprejel odlok o varstvu in snagi, ki določa ureditev snage na javnih mestih, posebno Tovariš Ovčarič Anton, podpredsednik 01.0 Sežana v vaseh, kier je zaradi neurejenih asanacijskih razmer marsikje ogrožano zdravje prebivalstva. V odloku je določeno obvezno čiščenje in pregled z analizo vode v vseli sumljivih vodnjakih. Med sejo Okrajnega zbora je prišla t dvorano delegacija staršev, ki je Okrajnemu zboru izročila resolucijo, r kateri prosi za uvedbo višje gimnazije v Sežani. Za letos naj hi odprli vsaj peti razred gimnazije. Okrajni zbor je prošnjo sprejel in sklenil urgirati na Svetu za kulturo in pročveto LRS. Okrajni zbor in Zbor proizvajalcev sta na svojih lo. čenih sejah sprejela tudi sklep o najemanju lokalov in poslovnih ¡prostorov, dalje o investicijah gospodarskim. zadružnim in družbenim organizacijam iz okrajnega sklada za invstieije, Sprejet je bil tudi isklep o ustanovitvi okrajnega trgovskega podjetja »Nova knjiga«, ki bo prevzelo obrata mladinske knjige v Sežani in (Kozini. Sklenili so tudi poslati Izvršnemu svetu IjRS predlog, naj okrajno podjetje »Industrija kraškega marmorja« prevzame obrate kamnolomov na Krasu, ki jih sedaj upravlja republiško podjetje »Minerala; iz Ljubljane. Najvažnejši sklep, ki sta ga ob-ravnala oba zbora ločeno, pa je odlok o razpisu nagradnega natečaja za pospešitev vinogradništva in sadjarstva ter živinoreje v sežanskem okraja. Natečaj je utemeljen na podlagi družbeno-ekonomske analize okraja, ki je že bila izvršena in ugotovila veliko možnost razvoja prav teh gospodarskih panog. Natečaj določa v vinogradništivu dve nagradi po 100.000 din, pet po 50.000 din tcr trideset nagrad po 20.000 din. Natečaja pa se lahko udeleže: 1) Privatna kmečka gospodarstva, ki se obvežejo nasaditi ali obnoviti ihaj-manj 1500 m2 povnšine slrnjenc-ga vinograda. 2) Okrajna državna posestva, KDZ. posestva KZ ali skupine privatnih gospodarstev, ki nasadijo najmanj 5000 m2 strnjenega vinograda pod pogojem, da sadijo trsni izbor in upoštevajo načrt zasaditve, kot določi komisija, ki je zato imenovana pri Svetu za gospodarstvo OLO Sežana, Za sadjarstvo določa natečaj sledeče pogoje: 1) Za prirvatrra kmečka gospodar, s-tva, če se zavežejo nasaditi ali ab-Doviti pol h'"i.1 ara strnjenega sadov-ujaka z dosaditviijo jablan, hrušk, breskev, sliv marelie ali oljke. 2) Državna posestma. KDZ, posestva KZ ali skupina privatnih gospodarstev. če se obvežejo zasaditi 2 hektara strnjenega sadovnjaka. 3) Isti kot pod točko 2. če se obvežejo zasaditi sedanje opuščene ali zanemarjene ter skrčene sadovnjake v najmanjši izmeri treh hektarov. I) Splošne KZ, eo se obvežejo, da bodo pravočasno in temeljito organizirale v letu 1953-1951 zimsko čiščenje sadnega drevja na svojem področju. Za to sta določeni dve nagradi po 80.000 din, pet nagrad po 50.000 din ter dvajset nagrad po 15.000 din. Pri živinoreji pa pridejo v poštev za natečaj vsa kmečka gospodarstva, z, izjemo skupnih privatnik gospodarstev. ki se obvežejo, da bodo smotrno uredila in zgradila ¡hleve za ¡goved» svinjake ali gnojne jame, dalje če bodo dogradili silose, zamenjali ali nadomestili križane živinske pasme z živino sivo-rjave pasme rodovniškega porekla, povečali čredo ovac za najmanj 50 komadov, vzredili najmanj dva plemenska bika itd. Za to so razpisane sledeče nagrade: prva nagrada 100 tisoČ din. 10 nagrad po 30.000 din, 10 nagrad po 10.000 din ter 15 nagrad po 5000 din. Natečaj bo zaključen 30. novembra 195-1. Nagrade bo določil in delil Svet za gospodarstvo OLO na predlog posebne komisije. Za natečaj so vsi odborniki pokazali veliko razumevanje. Pričakujejo, da bo tudi s strani kmečkih gospodarstev odziv čim lepši. J. V. ije * ❖ S seje občinskega ljudskega odbora Štanjel Pretekli teden je občinski ljudski odbor v Štanjelu sprejel odlok o pokopališkem redu za področje občine. V ta namen bodo pobirali pokopališke in grobarske pristojbine. Dohodke bodo uporabljali samo za upravljanje pokopališč. Na seji so obravnavali tucii vprašanje dela občinskih svetov. Poročilo o delu sveta za gospodarstvo hi komunalne zadeve je podal tov. Gaspari Vladimir. Tov. Tra-mpuš pa je podal poro-.čilo v zvezi dela Sveta za prosve-,to in kulturo. Ker se je pojavila neaktivnost pri nekaterih članih Sveta za gospodarstvo, je ljudski odbor posamez-,ne člane razrešil dolžnosti in dopolnil svet z drugimi člani. Da bi kar največ državljanov sodelovalo pri delu občinskega ljudskega odbora, so sprejeli sklep, da bodo sklicali zbore volivcev po vseh volilnih enotah občinskega področja, na katerih bodo razpravljali o vprašanjih, s področja gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja občine. F. I. * % Ležeče /¡vri SSi^ačš Res da sedaj nimamo na razpolago veliko časa za pisanje, ker smo v največji »ofenzivi« kmečkih del na polju in travnikih. Vse delo sili: košnja, žetev, spravljanje in oranje. Kmečki pregovor pravi, da je do sv. Jakoba ajda, po sv. J a kol m pa le ajdiea. Zato pa Kraševei hitimo, da čimprej požanjemo žito in nato -vse jem o ajdo. Že tako je žetev zaradi deževja precej zakasnila. Za žito je letina nekako srednja in je za nas Kraševee kar zadovoljiva; sena pa smo nakosili toliko, da so vsi seniki polni. Za Kras je to več kot navadno. Slabše je. s krompirjem, ki .ga 'je spomladi osmodila slana, sedaj pa ga uničuje pero-nospora. Veliko opravka imamo s koloradskim hroščem. Sprva smo ga obirali in masti!i ličinke, ker pa to ni dosti zaleglo, je okrajni LO odločil obvezno škropljenje, kar je imelo dokaj dober uspeli. Bližnji kmet je pravil, da ni imel zadovoljivega uspeha, dokler je hrošča le obiral. Zamudil je veliko časa in skoro brez uspeha. 'S škropJjen-jem pa ga je skoro popolnoma zatrl. Proti nekaterim pa bo treba nastopiti resno. Ugotovili smo, da so njive nekaterih naprednih kmetoval- i ev najbolj okužene. Komisija, ki jo pregledala njive, je nekatere prijavila in poklicali so jih na odgovor, ter so morali plačati kazen. Danes ugibajo, kdo jih je »ovadil«, pa se. ne spomnijo, da je bila to le njihova malomarnost. Letos je sicer opravila peronospora svoje delo, da je hrošču zmanjkalo hrane, kaj bo prihodnje leto? Kdor bi rad spoznal zgodovino tega velikega škodljivca, naj poišie koledar Goriške matice za leto 193-1. Kraševee * >;i PIVSKI ČETRTOŠOLCI NA IZLETU V četrtem razredu -gimnazije v Pivki so bili letos dijaki zelo pridni, saj imajo od 30 le -t popravne izpite, padel ni nobeden. Tudi od petnajstih, ki so opravljali sprejemni izpit za nadaljevanje študija, ima le eden popravni izpit. KI.VD »Srečko Kosovel« je najboljše obdaril s knjigami. V začetku julija pa so jih za teden dni popeljali po naši domovini. Podjetja »Javor«, »Kovinar«, »Odpad«. »Kmetijska zadruga«, O.PS Postojna in sinldikailna podružnica železniške sekcije so prispevali večji del, nekaj malega dijaki sami. Potovali so na Rab, kjer so si ogledali taborišče in pokopališče naših interniraneov, nato s »Partizanko« do Splita, kjer so v treh dneh obiskali vse znamenitosti mesta in okolice. in se pošteno nakopali. Po ogledu herojskega Bihača so se še na-veslali in nakopali v krasnih Plit-vičkih jezerih, nakar so se skoz Liko in Gorski Kotor preko -Reke vrnili. Ob vrnitvi sta jih v kolodvorski restavraciji zadržala na malici predstavnika ZKS in SZDLJ. Dijaki so bili z izletom zelo zadovoljni. Z njimi vred seveda tudi potni maršal, ki je dejal: »Imeli smo srečo. Vozili smo se s »Parti-zanko«, pred Trogirom smo srečali »Galeba«. Vreme je bilo ves čas lepo in dijak; zdravi. Niti morske bolezni nismo doživeli/ Iz ročne lekarne, ki sem jo vzel s seboj, sem porabil samo en »aspirin« in še lega sem dal na Plitvičkih jezerih, nekemu profesorju za njegovo ženo. Se pač1 moram oddolžili pripadniku naroda, ki me je pred osmimi leti spravil na 35 kg žive teže«. Na veselili obrazih dijakov sem videla, da je res potovanje najlepša zabava in najboljša šola. M. C. © UESjJS gSBÏMDajESJB U PRED REORGANIZACIJO ŠOLSTVA V SEZAM SKIiM OKRAJU Naša kraška metropola bo z novim šolskim letom dobila višjo gim-jiaz'jo. Izvršni svet LRS je dovolil, da se dosedanja- nižja gimnazija v ,Sežani spopolni v višjo gimnazijo, .Tako bodo lanski četrtošolci, ki so .uspešno dovršili razred, v jeseni lahko v domačem kraju nadaljevali ¿srednješolski, študij v petem gimnazijskem razredu, kar je bila splošna želja sežanskega prebivalstva in tudi okrajne oblasti. Vprašanje, stanovanj za profesorje je tudi rešeno z gradnjo treh novih stanovanjskih hiš. V zvezi s tem bo treba nemudoma misliti na gradnjo novega gimnazijskega poslopja in dijaškega (loma. Načrte že pripravljajo. Tako ,bo v bližnji bodočnosti poskrbljeno za šolanje in vzgojo domačega inteligenčnega kadra in staršem iz okraja ne bo treba več skrbeti, kako bodo zmagovali stroške .za šolanje njihovih otrok v oddaljenih kulturnih centrih izven okraja. Istočasmo pristopa okrajni ljudski odbor k reorganizaciji osnovnih šol. Predvidevajo ukinitev 9 do 11 eno-razrednic, ki so jih bili ustanovili še fašistični okupatorji. Takih šol je zlasti v Slov. Istri mnogo, skoraj ,v vsaki vasi. Italijani so te šole u-stanavljali s ciljem raznarodovanja prebivalstva in kot talce seveda ni-,so mogle desezati takih učnih uspehov, kakor bi bilo potrebno, Zato je še danes odstotek nepismenih ljudi v predelu Slov. Istre relativno najvišji. Te enorazrednice imajo po več oddelkov, v katerih poučuje navadno po ena sama učna moč. Ni težko izračunati, koliko pouka v takih okoliščinah odpade dnevno na ,enega učenca, ki se v najboljšem primeru nauči v šolski dobi komaj pisati. Taka osnovnošolska izobrazba potem ne more izpolnjevati pogojev, ki so danes predpisani za sprejem učencev v izučjtev te ali one obrti in se iz istrske mladine rekrutira največ, nekvalificiranega, težaškega proletariata. Nujno je torej, da se temu stanju višje organiziranih šol, to je z ustanovitvijo večrazrednih osnovnih šol in z nastavitvijo več učiteljskih moči na te šole. Razume se, da bi v vseh vaseh, kjer je danes enorazrednica, ne mogla nastati večrazredna osnovna šo- Pirški dijaki na izletu v pristanišču na Rabil Koncert vokalna kvinteta SKUD Jiko Štriiof" iz Liliane V okviru prireditev «Postojnskega tedna« je bil v Postojni na veselič-nem prostoru koncert vokalnega kvinteta SKUD »Niko Strit.of« iz Ljubljane. Kvintet, ki ga sestavljajo člani ljubljanske opere, je izvajal slovenske narodne in umetne pesmi. Pesmi same, harmoniz rane večinoma v čitalniškem slogu, niso delale pevcem tehničnih problemov, zato so se lahko v veiji meri posvetili interpretaciji. V prvem delu programa smo poleg Pahorjeve pesmi »Pozdravi« slišali tudi tri pesmi Petra Jereba. Zlasti je izstopala njegova »O kresu«, kjer je ansambel pokazal lepo zvokovno ubranost in barvno izenačenje glasov. Smiselno so se nato pevci uživeli v južnajški karakter srbskih narodnih pesmi, katere je za moški zbor priredil Rado Simo-niti. Se bolje so to pogodili v skladbi V. Mirka »Kolo«, kjer je lepo izpeljani crescendo v tempu in dinamiki privede! do zelo učinkovite- ga zaključka. V drugem delu programa smo slišali več znanih narodnih pesmi v različnih priredbah, posebno je ugajala pesem »Bratci veseli vsi«. Vokalni kvintet SKUD »Niko štritof« se nam je predstavil kot lepo ubran ansambel, brez izstopanja posameznih glasov. Glede dinamike, naj bi bile raziike med p in f „nekoliko večje, ker bi se s tem doseglo bogatejše dinamično senčenje in učinkovitejše kulrnnacije, Drugi bas bi moral biti zlasti v hitrejših tempih izrazitejši, kar pa se mu kljub podvojitvi ni vedno posrečilo. Naj v bodoče obsegajo vokalni koncerti tudi take priredbe narodnih pesmi, ki ne temeljijo na obrabljenih čitalniških harmonizacijah, temveč izhajajo iz nekega linearnega, melodičnega principa, ki je tako svojstven za slovensko ljudsko glasbo. Občinstvo je z.odobravanjem:¡sprejelo vsako točko programa. — jak. la, marveč bi morali starši jz določenega šolskega okoliša, ki bi zajemal po nekoliko vasi, pošiljati otroke v šolo v neko večjo vas, ki bi predstavljala nekak center za tisti okoliš, kjer bi taka šola bila. To pa je ravno tisto, čemur se nepoučeno prebivalstvo naše Istre najbolj upira. Značilno za kulturno zaostalost teh krajev je, da ponekod z ¡nekakim ogorčenjem odklanjajo u-kmitev sedanjih vaških šol, ki so, mimogrede povedano, v večini primerov nastanjene v nemogočih prostorih privatnikov in dostikrat bolj podobne hlevom, kakor učilnicam. Nemogoča se jim zdi žrtev, da bi njihovi otroci morali hoditi v četrt, ali kvečjemu pol ure oddaljeno šolo, ko jo imajo zdaj precl nosom. Kaj .takega bi se jim zdelo zlasti za zimsko dobo naravnost mučenje o-trok, ki itak trpijo na pomanjkanju obutve in oblačila. Pa tudi vstajati bi morali otroci prej in starši bi jih ne imeli več tako »pri rokah« za razna domača dela. Vsi ti in taki predsodki se j.'m z-dijo veliko bolj važni, kakor temelj itejša osnovna šolska izobrazba otrok, ki naj bi se s smotrno šolsko vzgojo pripravljali na svoj bodoči življenjski poklic in jedli boljši kruh, kakor ga morajo .uživati njihovi starši. Skrajni čas je, da se tudi naš istrski človek otrese zastarele miselnosti in krene na pot sodobnega razvoja in napredka, ki ga narekuje ,čas. Reorganizacija osnovnega šolstva v sežanskem okraju v gornjem smislu je živa kulturna potreba in tej zamisli okrajnega ljudskega od-hora ni drugega oporekati kakor to, .da ni takoj po priključitvi pristo-oil k reševanju tega vprašanja. ž. J. s i'- * ŠKOFIJE Podjetje Vino iz Kopra je prevzelo celotno poslovanje restavracije in bifeja v Zadružnem domu. Sedaj urejajo lep restavracijski vrt s plesiščem, kjer bo prostora za o-krog 500 ljudi. Upravni odbor Kmetijske zadruge v Škofijah je že dvakrat sklical občni zbor zadruge, pa so ga morali zaradi premajhne udeležbe odpovedati. Podobna stvar je tudi s sejami upravnega odbora. Prav bi bilo, če bi vodstvo zadruge in zadružniki vso stvar vzeli malo bolj resno, saj je v njihovem interesu, da se pogovorijo o dobrih in slabih straneh svojega dela. ALI JE PRAV TAKO? SE ENKRAT: »SAMO ZA NEKATERE...« Dne 10. VII. 1953 je bil objavljen članek) o razmerah v Postojni pod naslovom »Samo za nekatere«. Ta članek je sprožil precejšnjo diskusijo. posebno med prizadetimi. So primeri, ko nekateri omenjeni smatrajo, da se jih obdolžuje za dejanja, katerih niso krivi, zato kratko pojasnilo : Članek je prikazal nepravilnosti, ki so se dogajale že dalj časa in so-o teb krožile razne govorice. Ker je billo prizadetih- več oseh, se je jasno govorilo o več osebah in različnih nepravilnostih, ki so jih opazili na posameznikih. Zato je nesmiselno. da bi se nekdo sedaj smatral a soodgovornega pri vsem. Članek jc v glavnem ho-lcl povedati. da jc nepraviil.no, ker se je iz kletnega skladišča ustvarjal lokal, ki pa vsem ni bil dostopen. Jasno je, da jc točenje pijač, igranje biljarda in kart v takem prosloru sprožilo razne govorice. Tako tudi govorijo, da se tamkaj pije brezplačno. Razumljivo je, da takih govoric ne bi bilo, če bi se zbirali v javnih lokalih. Za rvsakega je razumljivo, da se v javnem lokalu mora plačati. Tako na primer so zdaj nekateri od' teli dokazali, da so plačali, kot Če-hovin Anton, k; je plačal celotni znesek, nekateri pa sumi pravijo, da niso plačali in so tja hodili na poskušajo vina. Potemtakem je za njih plačal nekdo drugi, ali pa so celotni »znesek«« plačali samo -tisti, ki so to dokazali. Tudi s tem sp strinjamo, da so vse plačali. Naj bo tako al; t;iko, za naš je glavno, da se je iz tega zakotnega lokaln uredijo zopet restavracijsko skladišče, biljard pa so premestili v javni lokal. M. C. ERJAVEC JOŽE Turneja igralske skupine IX.korpusa NOV in POJ v letu 1944 Prav gotovo se le vsi primorski partizani in prebivalci spominjajo igralske skupine 1X. korpusa, saj je v vojnih letih prepotovala vse osvobojeno ozemlje, od Trsta pa pravdo vrba Triglava dn Kanina. Ta skupina je v juniju 1944. leta dobila od štaba IX. korpusa nalogo, da obišče Beneško Slovenijo in Rezijo ler -slovensko pesmijo in besedo dvigne narodno zavest med tamkajšnjimi Slovewci. Skupina je krenila na pot iz Lokev, kjer je bil takrat štab IX. korpusa. dne 23. junija. Štela je osem članov, an sicer: »Veseli trio«, »Pevski kvartet« in kurirja. iNaloga skupine je bila izvesti 'kulliiriio-proKvel-«ia tekmovanja v takratnih okrožjih: Tolminslkn. Brda in Vzhodna Benečija, zato jc najprej krenila preko Šentviške planote na Tolminsko. Spotoma je prirejala mitinge in to v vsaki tisti vasi. kjer je pienoče-va!a. i Najprej v pojasnilo to. da so skupino na kratko imenovali »KIS« (okrajšava za: Korpusna igralska skupina). Ta naziv je bil med partizani, razen nekaj hudomušnežev. ki so jo imenovali »Cirkus Joeo«. Dne 16. julija je skupina prekoračila reko Idrijo, staro avstrijsko-ita-lijansko mejo. Tu se začne Bcne-. ška Slovenija. ftiitingi so se vrstili dan za dnem: Obrče, Kodrmaci, Tarbij, lllodič. Kras. Topolovo itd. Ljudje so v začetku 7. nezaupanjem ho lil j na mitinge. Pozneje, ko so videli, da ti partizani lepo pojejo, godejo in pripovedujejo zgodbe in to vse »po naše«. tako da so vsi razumeli, so komaj čakali, da pride skupina v njihovo vas. Dokaz temu je miting v Hlodiču 23. julija, katerega se je ■udeležilo nad 1000 ljudi, kar je t,n one čase in kraje rekordno število. 'Na tem mitingu so tudi sprejeli resolucijo o zahtevi po prikllu-čitvi Beneške Slovenije k novi Jugoslaviji. Skupina je 25. julija ponovno prekoračila Idrijo in se vrnila na Idr-sko, kjer jc 26. julija izvedla v Koni-breškem kulturno-prosvetno tekmovanje za takratni 3. in 1. okraj briškega okrožja. Nato je odšla na dolgi msis zopet nazaj preko Soče. čez Krn, mimo Krnskega jezera na Bovško, kjer je ostala deset dni v vas: Soča. Tu je priredila štiri mitinge (3 v Soči in enega v Trenti). Mitinge v Soči so prav dobro obiskali. Prihajali so ljudje tudi iz Bovca in okoliških vasi, čeprav je nemška komanda v Bovcu vedela za te prireditve. Dne 2. avgusta se jc pet članov skupine, v spremstvu soškega župnika in eno lovarišicc, povzpelo na ;vrh Triglava, kjer so na Aljažev slolp pritrdili slovensko trobojnico ter isruvali in vrgli preko Severne stene mejni kamen, ki je označeval mejo med Italijo in Nemčijo. Zanimivo jc, da je bila na vrhu tudi spominska knjiga, v katero je bilo vpisanih 7 Nemcev - vojakov, ki so nekaj dni prej obiskali vrh. Z Bovškega jc pot vodila zopet preko Soče (¡pri Žagi) ob Učeji v Rezijo, kamor jc skupina prispela 11. avgusta. Rezija, dolga in revna dolina s šestimi vasmi in kakimi -4.006 prebivalci, do takrat še ni vi- dela partizanov, razen nekaj domačinov, ki so že bili povezani z NOB. je skupina priredila 4 mitin- Tu (Nadaljevanje) Ko voda naraste, buči tako silno, kakerr da bi ob nevihti grmelo. Ob Lokvi pa ne drži nobena pot v podzemlje. kakor napačno trdi Sehon-leben. ki tu ni nikdar bil in se je le zanesel na pripovedovanje ljudi. Ob vodi ni tod še nihče prodrl. Pač pa je nad požiralnikom Lokve prijetna in zelo lopa jama, po kateri se more priti miljo daleč. Ta razkazuje, obiskovalcu svoje lepote in redkosti. Tru stoje kipi in stebri raznih oblik, zlasti mnogo tvorb pa je podobnih zvonovom, ki so čistejši od alabastra. Zrastli so iz vodnih ka}i-ljic in torej niso nikaka človeška ali živalska telesa iz kamene soli, ker sem jih zaman skušal kuhati in topiti. V tej jami tudi ni nobene vode, ,razen kapelj, ki padajo s stropa. Za razliko od Postojnske jame, ki jo s prepadi in stranskimi rovi pra-vi labirint, je jama zelo enostavna in udobna. Le na enem mestu, ki pa ni daljše od 3 do 4 iklaCter, se je treba plaziti po vseh štirih, ker je verjetno nekoč potres delno porušil -strop. Morda je bilo to leta 1368, da bi se pa takrat zrušile cele gore, ki bi prekrile Lokvo in nastalo jamo obokale, kakor to razlaga St-honleben, ne bo držalo. FHT" • V " p?-; - -;•» •', - ■- -j ■ I Ikž , t.--*- . • p t ge in to v Stupici, Osojanih, Njivi in Ravenei. Dne 14. avgusta sta sc dva člana oškupine povzpela na vrh Kanina, kjer sta zasadila slovensko zastavo. Na dan 15. avgusta, ko jc bil miting n,- Ravenei, so tja povabili tudi Nemce. Ta dan je namreč v Ravenei praznik farnega patrona in je raven, ški dekan povabil nemškega komandanta iz Resiulte, da hi se udeležil tega praznovanja. Nemci so se povabilu res odzvali in so naleteli na partizasko zasedo (desetino Briško-beiicškega odreda, ki je spremljala KIS). Nemci so se morali z enim mrtvim in več ranjenci umakniti, ne da bi jedli »žegnjanske buhllne« in pili »spumante«, ki ga jc za njih pripravil ravenski dekan. Rczijanom je ta partizanska akcija zelo ugajala ler so se ta dan veselili dolgo v noč. Rezijanci so sprejeli skupino manj nezaupno kot Beneški Slovenci, kar si lahko razlagamo s tem, da so bolj »svetoval j a n ski«, ker jih revščina goni po svetu in so zato do tujcev bolj dostopni. Na mitinga so ■prihajali s takim veseljem, da so mnogi obiskali vse 1 miting1, čeprav so morali vsak dan po več ur neSa-čili. Da je imel obisk igralske skupine IX. korpusa v Reziji res velik uspeh, je dokaz za to ustanovitev Rczijansko partizanske čete, ki je bila .ustanovljena kakih 14 dni kasneje in se je priključila Briško-be-neškemu odredu. Dne 16. avgusta je skupina zapustila Rezijo in je po napornem maršu, ko jc prekoračila gorska grebena NLsce in Jalovca (Montemaggiore) prispela v Zapadno Beneško Slovenijo, kjer je izvedla vrsto mitingov prav oh meji slovenskega življa. na robu Furlanije. V tem času jc bilo v Zahodni Slovenski Benečiji mnogo .italijanskih partizanov: gitribaldineev in oz.n-povrev, ki so sc prav dobro razumeli (zlasti garibaldinci) z našim I lil. bataljonom Briško-hencškega odreda, ki je operiral na tem ozemlju. Garibaldinci so bili zelo gostoljubni in so «koro ves čas bivanja skupine v Zahodni Slovenski Benečiji skrbeli za njihovo prehrano in večkrat organizirali mitinge, na katere so povabili KIS. Tak milina je bij 20. avgusta v Ahtcnu (Attimi-1, ki lež; -že v Furlanski ravnini. Ta dan so namreč garibaldinci in oze-ipovci sklenili sporazum, da bodo imeli skupni operativni štab. V počastitev tega so organizirali velik miting na trgu v Ahtcnu, kjer je nastopil tudi KIS in žel velik ti=pch, O tem mitingu jc napisal v »Partizanskem dnevniku« tov. Zorin (član KIS) v izvlečku naslednje: - ... Avto se sunkoma ustavi. Na bližnji hiši hc.rem velik napis: Atti-mis. Na cilju smo torej. Poskaeemo s kamiona in se uvrstimo v povorko. 'Na čelu zastava, za njo »Veseli t rune. m.i in končno naša spremljevalna cela. Naj vidijo Furlani, kaj so slo. venskj partizani! Godba ubere živo koračnico, pesmijo na uslih korakamo po ulicah. Ljudj-* vro skupaj .in nas živahno pozdravljajo. Na prostranem trgu pred stolnico sla postrojeni dve čeli italijanskih partizanov. Odpojemo vsak svojo hitnno: svečano odmeva naša i.Nit-prej zastava slave...« po širnem trsu. Negibno 3. rokami ob čepicah poslušajo italijanski partizani, pozorno sledi zbrana množicj ljudi, ki so prihiteli od blizu in. daleč. Vsi sc zavedajo, da Je to himna malega, a jnnaškcaa naroda, katerega borba nima primere v zgodovini. Na odru vrstijo govorniki. Tudi jaz sem spregovoril v imenu slovenskih partizanov ... Gladko inine naš miting in množica sc je za nas ogrela tako, kakor morda uiti za svoje rojake.partizane .. — V Zahodni Beneški Sloveniji so se vrstili mitingi: Tajpana, Platišče. Mažaroli, Skril itd. Skupno jih jc bilo devet. Skupina se je nato preko reke Madižc poda\'i preko Stare gore zopet v Brda. Tu je bil počitek. nekaj članov pa je odšlo na štab korpusa, kjer so prejeli novo obli ko in čevlje za .vso skupino. Bil jc že skrajni čas, kajti na dolgi poli se je vse temeljilo obrabilo. Po povralku teh tovarišev, ko je bila skupina zopel kompletna, so priredili še nekaj mitingov v Brdili, ker pa so ljudje, v Vzhodni Beneški Sloveniji neprenehoma zahtevali, se jc skupina 20. septembra zopet podala preko Idrije. Zopet mitingi v Obrčah. lllodiču, Sovodajem,^ Mata jurju (vas), Mašeri, Oblicah, 5'krU-toveiu, Altani itd. Zojiet je bilo veselje v Beneški Sloveniji in vojna je bila vsaj za nekaj vir pozabljena. Ko je bila skupina v vasi Mata-jur. pod goro istega imena (katerega vrh je bil takrat že pod prvim snegom). sta dva člana skupine obiskala msg. Ivana Trinka v njegovi rodni vasici Trčmumi, kjer uživa svoj pokoj. Msg. Trinko jc bil tovarišev zelo vesel, zlasti še, ko je zvedel, da pripada skupini, ki njegovim Slovencem prinaša lepo slovensko besedo in pesem. Zadnji miting v Beneški Sloveniji je bil v vasi Čnboi C. oktobra, nato pa je skupina krenila na Idrsko, kjer je priredila še nekaj mitingov. Dne 14. oktobra je skupina pri Desklah prebredla Sočo ter se preko BajnSkc planote vrnila k štabu IX. korpusa, ki jc bil takrat v Čcpovann. Skupina jc v 113 dneh svojega po-tovanja priredila poleg omenjenih kultura o-prosvetnih tekmovanj skup-61 mitingov ¿katerih se je ude-' okoli 20.000 gledalcev. Vse- Po Sloveniji in Hrvatski Naši zemlji ni konca ne kraja prelesti in lepot... Nemislim vas, chagi bralen, zadovoljiti s temi vrsticami, temveč bi rad vzbudi v vas željo po spoznavanju naše domovine, ki je lahko vsakemu v ponos, pa naj je ra- sel v naših Alpah ali Dinari — kjerkoli od Kajmakčalana do Triglava.. Zbrali smo se v Tolminu, šele v Ljubljani smo sedli v udobne avtobuse Iter se zapeljali na Dolenjsko. Dolenjska, domovina cvička. no ležilo kakor so bili največji .uspehi: 23. julija miting v Hlodiču, 15. avgusta v Ravenei '(Rezija) in 20. avgusta v Ahtcnu (Fnrlanija). Lahko rečemo, da je skupina, zlasti v Reziji in Zahodni Beneški Sloveniji opravila pionirsko delo. O turneji sta večkrat poročal; tudi radijski postaji »Svobodna Jugoslavija« ter London. Tako smo to (nad 1.000 km dolgo pot opravili peš preko najbolj goratih predelov Slovenije, mimo budnih sovražnikovih postojank ter zased) uspešno zaključili. Razvaline nekdanjega gradu ¡i Celju Partizanski borci v Beneški Sloveniji Nekaj klafter .nad to jamo se odpira v skoraj navpični skalni steni ogromen vhod v zgornjo jamo. V njo je na strmih skalah zgrajeni grad pomaknjen tako dale? v notranjost, da nanj nc more deževati. Vendar ima grad streho, kajti nanj padajo kaplje, ki polže skozi skalne razpoke. Le del ¿prednjega .grajskega stolpa moli iz jame ven. V grad se pride po pr.idvižncin mostu. Das; je zelo vlažno, je. bivanje v gradu prav zdravo. Tu navadno prebije poletje grof Kobcncl z vsem svojim spremstvom. Nad tem novejšim gradom, ki je bil zgrajen leta 1570, so v istem jamskem prostoru, le globlje notri, ostanki starega gradu, ki pa ni bil velik in je sedaj razdejan. Tudi vanj vodi pridvižni most. Ta stari grad je bil svojčas last Lueškiih gospodov. Vanj se jc zatekel pred oble-govalci zadnji svojega rodu Erazem, ki je tu po dolgem obleganju svojih sovražnikov končno podlegel i. 1884. Zaradi izdajstva svojega nezvestega sluge. Od tod moremo po jami še milje daleč, dokler ne dosežemo drugega jamskega izhoda, ki je sredi gozdne divjine na lir usici. Iz strahu pred talovi in mrčesom, ki bi se tod mogli vtihotapiti v grad. pa je grof to jamo zazidal. Valvosorjeva Slava vojvodinc •Kranjske ima zbranega ogromno dragocenega materiala, ki so ga s pridom črpali naši kulturni delavci že v dobi prvega narodnega prebujenja. Tu je našel zgo-dovinske podatke za zasnovo Krsta pri Savici celo sam Prešeren. Med kraji, ki jih Valvasor opisuje, se je zdela posilili o mikavna Prcdjama zaradi ostankov starega gradu ler burnega življenji! in pogina njegovega zacbiijega moškega gospodarju Erazma, ki mu je Valvasor odmeril precej prostora. Bobneči slovenski pesnik Jovan Vesel K o seski, ki mu je bil vzor veliki nemški pesnik Schiller, je posvetil Erazanu obširno epsko pesnitev še v akademskih letih. Ker se takrat sc mi odpravil na slovenski Parnas, jo je zasnoval v nemškem jeziku. Kmalu zatem, v prvi polovici 19. stoletja, se v dotlej skoraj izključni poplavi «dovenskih nabožnih knjig pojavi na donvačem književnem trgu domača povest iz 15. stoletja — »Erazem iz Jame«. Zgodbo je po Valvasorju povzel ranoeelnik pisatelj Franc. Malavašič (1818-1863), ki jc opravil s tem cenenim sejmarskim blagom vendarle omembe vredno pionirsko delo. Zato je povesti, ki je izšla v Ljubljani leta 1845., napisal predgovor in še poseben uvod. V predgovoru pravi med drugim: »... naša domovina ima to-iiko prigodb, spomina vrednih in toliko slavnih mož starih in sedanjih časov, da se je čuditi, da se nihče doslej ni lotil one zapisati in jih ljubim Slovencem v roke dati. Po nemško se je sem pa tja že več pi-sallo. a v domačem jeziku še nimamo takega pisanja. Slovenci radi berejo, se radi učijo in veselje imajo, kadar kaj lepega od svojih prednikov berejo. Kako malo pa imajo takih beril! Začetek je v vsaki reči težak in če ima človek pri začetku več pri j atlov, bolj se mu delo od-ceda. Ravno tako tudi tukaj. Če bodo te bukviee več prijatlov in lvrav-cev imele, jih bo tudi več in lepših še kmalu sledilo. Vrslilc se bodo lepe povesti s popisovanjem glavnih rojakov in tako sc bo prijetno berilo z lepim podučenjem združilo . ..« Predgovoru sledi uvod, v katerem pisatelj na kratko označi pokrajino, kjer se povest dogaja: »Za Postojno proti Trstu je Kras, živa pod-oba podrtije in puščave. Skoraj tri milje daleč okoli ni drugega vgledati kakor skalovje. Skale imajo razne podobe : ene so kakor kamniti mož-narji, druge so podobne velikim koreninam dreves, še druge so izvot-lene kakor ostanki pohištev, v katerih so nekdaj velikani svoja stanovanja imeli. Kamorkoli se oko ozre, ne vidi druzega kakor podrtijo; le malo je krajev, kjer je kmetic z velikim trudom si zemljo ogradil, da jjest pšenice vseje, katero zopet 9 kamnjem zagradi, ki ga jo iz svoje skalnate njive zmetal. Eno miljo od Postojne v notranji ICrajni je v Jami grad na reki Pivki. V strašno pustem kraju leži. ki jc bolj puščavi podoben kakor človeškemu prebival išSu. Na tur a ga je brez vse lepote posilila, kakor da bi bila ves svoj srd naj njim zlila. Kamor koli se oko ozre, ne vidi druzega kakor skale nad skalami, ki so mrzle in mrtve. Iz srede tega skalovja kipi ena skala v nebo kakor velikan med pritlikavci. Strmo kakor zid v oblake moli svojo glavo. Neizmerno brezno zija pod pečev-jem. Vanj se bližnji potok s strašnim grmenjem zagrezne, več ur .pod zemljo teče in se potem pri Vipavskem trgu na zemljo prikaže. Visoko nad tem breznom pelje ozka steza, v kamnje vsekana, k veliki -peči ali jami, v kateri natirra dela človeških rok kakor z zasmehovanjem oponaša. Peč ima lepe predale in votline s krasnimi belimi stebri podprte. Nad to pečjo na sredi strmega skalovja je druga, silno dolga in globoka jama, od katere človek drugega misliti ne more, kakor da jo jc natura namenila y stanovanje kakemu sovražniku vsega človeštva: zakaj tak je mogel bili mož, ki je oklenil r tej strašni pn-stoti svoj grad zidati. (se nad al ju je ) ljubezni do Veronike Deseoriške. S starega gradu je prav lep razgled na Celjsko kotlino. Za tujca je najliolje, da si najame dobrega vodnika, ki mu bo razložil burno celjsko zgodovino. V Mariboru smo. To mesto je važno kulturno in gospodarsko središče na naši severni meji. Znan je posebno po svoji tekstilni tovarni, saj imenujejo Maribor s svojo okolico — jugoslovanski Menchester. Nadvse je zanimiv ogled predelovalnega procesa od bal, ki jih dobimo iz Indije in Turčije, pa do lepo barvane tkanine. Zelo pomembna v našem gospodarstvu je elektrarna Mariborski otok, kjer je začel leta 1948 delovati prvi generator, letos v avgustu pa bodo spustili v pogon drugega, ki mu bo čez tri leta sledil še tretji.'Vsi trije pa bodo dajali le polovico toliko energije, kolikor jo bo potrebovalo Kidričevo v Str-nišču — velika industrija aluminija v naši državi. Elektrarna je pretočna (ne akumulira vode), vsaka turbina pa 2'abi 140 kubikov vode na sekundo. Cez Ptujsko polje smo se pripeljali v zgodovinski Ptuj. Tu bi moral človek ostati precej časa, da bi spoznal zgodovino mesta, in raznih mogočnikov od prastare dobe preko rimskega. Petovia do današnjega Ptuja. Zadovoljni smo obedovali v hotelu z napisom: »Bonvenon karaj Danladanaj« (dobrodošli, dragi Danci). Sklenili smo takoj, da se bomo učili esperanta, ki mora biti res nekaj posebnega. Obrnili smo se proti Kumrovcu. Pokrajina je gričevnata, ljudje so videti skromni, saj je le redko katera hiša pokrita z opeko. Posebno zadoščenje smo i-meli, ko smo izstopili pred rojstno hišo našega ljubljenega maršala Tita. Radovedni otroci so pritekli k avtobusu. Povprašal sem deklico. če pozna Tita in če ga ima rada. »Pri nas vsi ljubimo Tita in jaz bi želela, da ostane vedno pri nas,« je odvrnilo naivno dekletce in oči so ji žarele, ko nam je pravila o zanimivostih Kumrovca. V trenutku sem preletel zgodovino naše domovine, vrh katere mogočno stoji lile maršala Tita in to zato, ker je sin naroda, njegov del in del nas vseh, ki živimo in delamo v naši ljubljeni domovini. Proti Zagrebu je pokrajina še zmeraj enolična. Za avtobusom se dviga prah, kar je značilno za ceste, ki čakajo asfaltiranja. Po o-gledu zoološkega vrta v Zagrebu smo se odpeljali proti Karlovcu in dalje čez hrvatski kras do Slunja. Ni veliko i mesto, a je zelo okusno urejeno, saj ima prav lep park z vodometom. Postali smo pozorni na medveda, ki pleše. Ta nam je do konca ostal predmet najrazličnejših dovtipov. Od Slunja pa do Plitvičkih jezer je pokrajina gričevnata, griče pokriva praprot, la daje okolici značilno lice. Plitvička jezera! Nikomur ne more biti žal, če napravi izlet k njiho-yim prelepim slapovom. Človeku zmanjka besed, leo hoče opisati to lepoto, lei poživlja ta predel Krasa. Prav ob jezerih so prekrasne poti v senci košatih dreves. Kdo se ne bi v vročem popoldnevu sprehodil po.čudovitem hladu ob modri vodi, kjer »moti« mir le enakomerno padanje vode. Plitvice obišče mnogo tujcev. Se vedno pa so hoteli pomankljivo u-rejeni, ker so bili med NOB uničeni. Kar škoda da nas je avtobus tako hitro odpeljal proti Jadranu. Prvi pogled nanj se nam je odprl na prelazu Vratnik, od koder lahko vidite tudi zgodovinsko mesto Senj, znano po uskokih za turških časov. Crikvenico smo našli polno tujcev. Cela vrsta hotelov nudi prijeten oddih in razvedrilo. Tu vidiš samo nasmejane obraze ljudi, ki hite s kopalkami v rokah k morju. Ko gledam na morje se spomnim vseh grabežev, ki so stegovali svoje prste po njem že tisočletja in jih se stegujejo. Toda rod, ki biva tod, je klen, ljubi svoje morje in se zanj bori že stoletja in stoletja... Ogledali smo si še Pulj s znamenitim amfiteatrom, se v Senožečah poslovili in tako prijadrali v Tolmin. žal nam je bilo, da je bilo potovanje tako bliskovito, da si nismo mogli krajev natančneje ogledati. Branko Rot I GUY DE MAUPASSANT ir-"" Metropola Dolenjske: Novo mesto Vsakdo se takoj spomni nanj 1 Preleteli smo ovinke v Škofljici, Gro-supeljnem in se v trenutku zapeljali v slovito Višnjo goro, ki je znamenita po svojem polžu, pa tudi višnj&gorska cerkev uživa prav poseben sloves. »Ali gredo vsi Višnjegorci v to cerkev?« je vprašal nekoč tujec viš-jegorskega mežnarja. Na to mu je mežnar dal svoj znameniti odgovor: »Ce gredo vsi noter, potem ne gredo vsi noter, če pa ne gredo vsi noter, potem gredo vsi noter, ker pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter,« Seveda pa je, predno je i-zustil to kmečko modrost, menda dvakrat pošteno pljunil (kdo bi mu to tudi zameril?). Pr.&li smo v Muljavo, kjer smo obiskali rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča. Reči moram, da človek spozna človeka oziroma njegovo delo šele. potem, ko vidi v kakšnem okolju je živel in ustvarjal. Ko pogleiiaš na Muljavo, ti nehote stopijo pred oči podobe iz Desetega brata. Posebno v trenutku, ko stopiš v gostilno h »Oberščaku.« r-malu nas je presenetila čudovita pokrajina ob Krki, Širna po-lia, tu pa tam še kakšna smreka. Mimo Žužemberka (žužemberčani so bili v stalnem prepiru z Viš-jegorej, čeprav so od njih precej oddaljeni) se širijo po goricah in gričih vinogradi, grmovje in grozdičje, ymes pa samevajo s slamo krite skromne hišice. Lepa Krka žene ponekod mlin ah žago, po poljih samevajo jagnedi in spet razumem Ketteja, ki mu je bilo to okolje okvir njegovim najlepšim pesmim. Kar škoda se nam je zdelo, ko je avtobus tako hitro pri-vozil v metropolo Dolenjske — Novo mesto, nekdaj Rudolfsvert. Minio Radeč in Laškega smo se pripeljali v zgodovinsko mesto Celje. Mesto je znamenito po svojih celjskih grofih, Tu je posebno zanimiv celjski grad, kjer je delno o-hranjen stolp, v katerem je bil zaprt Friderik zaradi svoje velike Na pohodu smo se spet borili z težkočami, ki ponavadi spremljajo vsak partizanski marš. Slo je še kaT po' sreči, kaj kmalu pa nam je pričel povzročati resne skrbi naš vedno veseli tovariš Brkič Mirko — Komunist po partizansko. Nenadoma ga je pograbila močna influen-ca in je na Taboru tako močno o-slabel, da .ni več mogel naprej. Prepustiti smo ga morali v oskrbo prebivalstvu na Taboru, dokler ne bo ozdravel. Na Taboru so se vsi prebivalci resnično zanj zavzeli in storili vse, da bi čimprej ozdravel. Posebno so zanj skrbele mladinke Pepka, Olga, Lojza, Darinka, Dragica, Beti in druge. Bile so res prave tovarišice. Čeprav še mlade, so bile vendar polne revolucionarnega duha in domovinske ljube2nii. Kakor so ljubile svojo slovensko vojsko z vsem o-gnjenm mladih src, ki ne poznajo kompromisnega polovičarstva, ta- ko so z vsem srcem tudi sovražile tujce, ki so z ognjeni in mečem, ječami in vešali hoteli zagospodariti nad našo zemljo in našimi ljudmi. Taka je bila tiste čase vsa Jugoslavija, vsa Slovenija, posebno pa naša Primorska, take so bile omenjene mladinke in vsi Taborci. Z velikim veseljem in toplo ljubeznijo se jih še dandanes živo spominjamo vsi Kosovelovci Prvega bataljona. Tovariš Brkič Mirko-Komunist je ozdravel in je prizadejal s svojim junaškim držanjem še mnogo preglavic ¿vabam in njihovim podrep-nikom. Zgodilo pa se je, da je ne-dolgo za tem pri izvrševanju važne dolžnosti na Kraisu padel v švabslco zasedo in hitlerjevski psi so prestrigli nit mlademu in veselemu življenju. Padel je kot junak, nas pa je njegova smrt zelo prizadela, posebno še, ker smo ga zaradi svojega veselega značaja izredno radi imeli. Tovariša Komuni- Štah IX. korpusa na položa ju utul Črnim vnhom. 1944. sta bomo ohranili v trajnem spominu. Večna mu slava! V prav kratkem času smo prehodili dobršen del naše ožje domovine. Prehodili smo doživljajev polno pot od Tabora pa vse do Kobarida in nazaj do Stjaka ter smo se končno ustavili v kraški vasi Poljane, na Vrheh. Tu smo se malo odpočili in pripravili na zadjni marš, ki naj nas pripelje in združi z ostalimi tovariši iz našega bataljona v Pivški Loži — v Vodnem dolu. 4. decembra 1943 smo se v zgodnjih jutranjih urah dvignili in zapustili Poljane. Bila nas je mala grupa, le malo večja kot ob začetku našega pohoda. Bili pa smo mnogo boljše oboroženi in mnogo bolj obloženi. S seboj smo vodili celo vojaške mule, ki so bile prav pošteno natovorjene z različnim vojnim materialom in proviantom Dospeli smo do našega običajnega prehoda in cestnega križišča pri Milharici, kot se pravi osamljeni domačiji v bližini. Tu smo se še prav pošteno oddahnili in v miru pokadili še vsak svoj »čik«, nato pa smo nadaljevali pot do glavne ceste Postojna—Trst, ki smo jo ponavadi prekoračili nad Raadrtim, prav nad kamnolomom. Malo pred cesto smo se za kratek čas ustavili. Poklical sem k sebi tovariše Lojzeta, Ninota, Petelina in še enega ter jih odredil v bočno patruljo za zaščito našega prehoda čez cesto. Tovariši so svojo nalogo takoj razumeli in odšli na svoja odrejena mesta. Takoj za njimi smo se tudi mi približali cesti. Najprej je šla čez cesto predhodnica in, ko je na drugi strani v bregu zavzela pravilen položaj, da je lahko ščitila naš prehod, smo se tudi mi z vsem našim bogastvom spustili čez cesto. Ves prehod se je odvijal v največji tišini, le našim mulam nismo mogli ukazati, naj hodijo po prstih. Drobno stopicaje so peketale čez asfaltno cesto. (Nadaljevanje sledi) a 3 g s S »Ce vam pa pravim, da ne boste verjeli!« »Vseeno, pripovedujte !a »Naj bo. A najprej moTam pribiti, da je zgodba vseskozi popolnoma resnična, pa naj se vam zdi še tako neverjetna. Samo slikarji, posebno stari, ki so poznali dobo strašnih karikatur, ko je znala šegavost tako dobro kaznovati, da so se je posluževali tudi v naj resnejših trenutkih, se ji ne bodo čudili.« In stari umetnik je zajahal stol. »To se je dogajalo v jedilnici nekega hotela v Barbizo-nu«. Nadaljeval je: »Torej tisti večer smo večerjali pri ubogem Sorieulu, ki je bil najbolj divji med nami in fci je danes že pod zemljo. Le trije smo bili: Sorieul, Le Poittevin in jaz. Za Poittevina mislim, da je bil poleg, a priseči ne bi upal. Kajpak, govorim o mornariškem slikarju Evgenu Poittevinu, ki je tudi že mrtev in ne o tistem pokrajinarju. Ce pravim, da smo večerjali pri Soirieulu, bi pomenilo, da smo bili pijani, razen tistega Poittevina, .ki je bil edini pri pameti, že res, da je bil tudi on malce okajen, pa je bil vendarle še bister. Tisti čas smo bili še mladi. Zleknjeni po preprogah v sobici poleg ateljeja smo prismuknjeno nekaj razprazpravljali. Sorieui je s hrbtom na tleh in z nogami na stolu gobezdal o bitki in empirskih uniformah. Vstal je in vzel iz svoje omare, koder je imel vse mogoče stvari, huzarsko tuniko in jo oblekel. Na to je prisilil Poittevina, da je oblekel gre-nadirsko uniformo.. Ker pa se je nekaj upiral, sva ga zgrabila in ga potlačila v tiste cunje, v katerih se "je kar izgubil. Jaz sam sem se oblekel v oklopnika. Souriel naju je pripravil do nerodnih gibov in zakričal: »Ker smo nocoj stari soldatje, potem tudi pijmo kot stari soldatje.« Zavreli smo punč in ga požrli, nato pa je plamen že drugič obliznil skodelo, to pot napolnjeno z rumom. Na vse grlo pa smo prepevali stare popevke, ki so jih nekdaj vreščali vojaki velike armade. Tedaj pa naju je Poittevin, ki je bil kljub vsemu skoraj priseben, prisilil, da sva umolknila. Po nekaj sekundah molka pa je polglasno dejal: »Prepričan sem, da je .nekslo hodil po ateljeju.« Sorieul se je spravil na nog« kakor je vedel in znal ter vzkliknil: »Tat! (Kakšna sreča!).« Potem pa je nepričakovano zapel marseljezo. »K orožju vsak meščan!« Planil je k zbirki in naju opremil v stilu najinih uniform. Dobil sem nekakšno mušketo in sabljo, Poittevin ogromno puško z bajonetom in Sorieul, ki ni našel tega, kar bi mu odgovarjalo, se je polastil konjeniške pištole, ki jo je vtaknil za pas, ter napadalne sekirice. Potem je previdno odprl vrata v atelje in armada je vkorakala na sumljivo ozemlje. Ko smo bili sredi prostorne sobe, natrpane z velikanskimi slikami, pohištvom nenavadnimi in nepričakovanimi predmeti, nama je Sorieul dejal: »Jaz bom za generala. Zdaj bomo imeli vojni posvet. Ti oklopnik, ti boš sovražniku odrezal umik, kar pomeni, da boš obrnil ključ v vratih. Ti grenadir, ti mi boš za spremstvo.« Izvršil sem ukazani premik, potem pa se pridružil glavnini čet, ki je bila na poizvedovanju. V hipu, ko naj bi jo za veliko špansko steno dohitel, je nastal divji trušč. Planil sem s svečo v roki. Poittevin je pravkar prebodel z bajonetom prsi neke lutke, kateri je Sorieul s sekiro razbijal glavo. Ko sta spoznala zmoto, je general ukazal: »Bodimo previdni!« in operacije so ee spet začele. 2e najmanj dvajset minut smo brezuspešno brskali po kotih ateljeja, ko je Poittevinu prišlo na misel, da bi odprl veliko stensko omara Bila je temna in globoka. Pomolil sem naprej roko, v kateri sem držal luč, in osupel odskočil, V notranjosti je bil živ človek, ki me je gledal z izbuljenimi očmi. Takoj sem spet dvakrat obrnil ključ v zidni omari m znova smo se posvetovali. Mnenja so bila deljena. Sorieul je hotel tatu prekaditi, .Poittevin pa je govoril, naj ga izstradamo. Jaz sem predlagal, naj vržemo omaro s smodnikom v zrak. Zmagalo je Poittevinovo mnenje. Medtem ko je stražil s svojo veliko puško, sva šla midva po ostanek punča in po naše pipe. Potem smo se utaborili pred zaprtimi vrati in napili ujetniku. Cez kakšne pol ure je Sorieul dejal: »Vseeno, rad bi ga videl od blizu. Kaj ko bi se ga polastili s silo?« Vzkliknil sem: »Bravo!« in vsi smo planili pod orožje. Odprli smo vrata zidne omare. Sorieul je z napeto puško planil naprej. Midva sva šla tuleč za njim. V temi je prišlo do silovitega pehanja in po petih minutah neverjetne bitke smo pripeljali na svetlo nekakšnega starega razbojnika, ki je bil ves siv, zamazan in razcapan. Zvezali smo mu noge in roke ter ga posadili v naslanjač. Niti besede ni zinil. Tedaj se je Sorieul, nekam srečno pijan obrnil k nama: »Zdaj bomo tega nesrečneža obsodili!« Bil sem tako pijan, da se mi je zdel ta predlog popolnoma razumljiv. Poittevin je moral prevzeti obrambo, jaz pa podpreti obtožnico. , Soglasno je bil obsojen na smrt; manjkal je samo zagovornikov glas. »Zdaj bomo izvršili obsodbo, »je dejal Sorieul, A obšei ga je pomislek. »Ta človek ne sme umreti brez verske tolažbe! Kaj, ko bi šli po duhovnika? Ugovarjal sem, da je že pozno. Tedaj mi je Sorieul predlagal, naj jaz opravim njegovo dolžnost. Opomnil je zločinca, naj se mi izpove. Mož je z votlim alkoholnim glasom izjavjl: »Prav zagotovo bi se mi radi smejali.« Toda Sorieul ga je s silo spravil na kolena in mu iz bojazni, da so ga sorodniki pozabili krstiti, poveznil na glavo kozarec ruma. (Nadaljevanje na 9. strani) ■imSS^miiL ■ ölt- "ÄiS ISi^li SM: i »x - « - v v-. •:, aw' ;v.v..'->'-k ■ ■ 'S---:-i..; „ mm ■"''■iH v- mm- ^ H; iül- mm. BF_______ -ci i ¿r j a pesnikove »osebne« pesmi. V tej pkupini najdemo predvsem riste, zaradi katerih je mora! Gregorčič marsikaj prestati v svojem ž vlje-inju (V celici, Ujetega ptiča tožba, Moj črni plašč, Človeka nikar, O (nevihti), Po Stev;lu najobsežnejša t>a je tretja skupina, ki vsebuje 21 pesmi z ljubezensko motiviko (pona- .rodeli »Njega ni« in »Izgubljeni cvet«, »Pogled v nedolžno oko«, »Citirani Bog te v cveti«, »Krop.ti te ne smem« in druge). Sledi Gregorčičeva domovinska lirika (17 pesmi; »K metek i hiši«, »Znamenje«, »Mojo srčno kri škropite«, »Domovin «, »Naš čolnič otmimo«, »Soči«), V peti cikel je prireditelj zbral »objektivne« pesmi, 14 po številu (»Veseli pastir«, »Delavcem«, »Samostanski /vratar«, »Kupa življenja«, »Življenje ni prpaznik«, »Pozabljenim«, »Dariterv« in druge). Izbor je zaključil z enakim številom kot v uvodnem ciklu s pesmimi »poučne in pripovedne« vsebine (»Tri lipe«, »Nevesta«, '»Rabeljsko jezero« in ¡»Hajdukova oporoka«). Sledi pet strani »Besede o pesniku« in enako število strani opomb. V razvrstitvi ni ta izdaja prinesla kaj novega. Priznati si moramo, da smo pri Gregorčiču (in ne samo pri njem!) z izdajanjem že dobili heko, rekel bi stalno merilo, ki nam pove, kaj gre v zbirko in kaj ne gre. Ne glede na to, da so taka stalna merila nujno toga, bi morali o teh stvareh kaj več razmišljati in priti do nekih zaključkov, ki dvomim, da bi to ravnanje pozitivno potrdili. Premajhna gibčnost Vodi v letargijo, tako je tudi s takimi izdajami, ki ne zaiivijo, marveč so nek kodeks, so zbirka, ki jo potegneš na dan, ko moraš kaj recitirati, a ki te sicer ne privleče. (Nadaljevanje sledi) Marjan Brecelj Pred nedavnim sem v letošnji 23, številki časopisa »New Era«, glasila Ameriške bratske zveze bral v angleškem prevodu Gregorčičevo pesem »V pep etnični noči«, ki jo fie prevedel ameriški pesnik Ivan Eorman. Čeprav sem bral prevod, vendar sem začutil vso lepoto, ki jo je prevajalcu uspelo ohraniti. Čudno čustvo me je prevzelo in stal sem pred vprašanjem: kaj ■je z Gregorčičem pri nas danes? Na to vprašanje bi lahko mirno odgovor:! z nekim naštevanjem, ki bi mi1 sicer vso stvar osvetlilo, a le z ene strani. .Povedal bi lahko, da smo po letu 1945 dobili celotno Gregorčičevo Zbrano delo v štirih debelih zvezkih, ki jih je izdal in z opombami opremil dober poznavalec Gregorčiča, njegovega življenja in dela kritik in esejist dr, France Koblar, dalje da je izvrsten izbor Gregorčiča izdal še pred tem dr. Mirko Rupel, ki mu je dodal do sedaj n aj izčrpne j ši uvod, da je izšel še kak članek v dnevnem ča- sopisju — in naštevanja bi bilo ko-mec. Po Ruplovi izdaji, Id je bila namenjena kar najširšemu krogu bralcev in ki je že zdavnaj ni več dobiti na knjižnem trgu, pa nismo imeli Gregorčiča kaj vzeti v roke. Zato je tem bolj važno in hvalevredno, da je Primorska založba sprejela v svoj knjižni načrt izdajo njegovih izbranih pesmi, ki jih je te dni že poslala v prodajo. Izbor je priredil Marjan Urbančič. Knjiga ima 147 strani in vsebuje 77 pesmi, ki jili je prireditelj razdelil. v šest skupin. V pivo skupino, Ki ima samo 4 pesmi, je poleg pesmi »Uvod«, ki jo je imela na čelu že Mohorjeva izdaja Gregorčiča v Medvedovi redakciji, dal še '»Moje gosli«, »Pri morju!« in »U-mrla, oh. je muza moja«. Ta uvodni oddelek naj bi nam podal po pri-rediteljevi izjavi v Opombah (str. .143) pesnikove izjave o poeziji. Druga skupina je po številu obsežnejša. saj .ma 17 pesmi, in nam poda- (Nadaljevanje in konec) Edini slikar, ki ga ni več med živimi, je FRANCE STRLE. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Cericn ci. že v osnovni šoli je kazal veliko veselje do risanja, zato so ga poslali na šolo za umetno obrt v Ljubljani. Kmalu nato pa je odšel na Dunaj. Po diplomi se je vrnil v Ljubljano, razstavljal v Jakopiče, vem paviljonu in v Mariboru. Sel je nato v Trst in Paris in še dlje v London. A tu se je zgodila nesreča: 28. aprila 1930 ga je povozil motor in je za poškodbami umrl. To je torej prva njegova posmrtna razstava, kjer ima šest portretov. Bil je najbrž izrazit portretist, ki je mnogo obetal, ker so te slike priče njegovega talenta. Časovno najstarejša njegova slika je »Portret« (olje, 1918), ki je še najbolj prepričevalen. Enoto tvorita portreta »Blati« in »Oče«, ker sta delana oba na isti način. Izdelava je natančna, dobro je pogojena starčevska drža. »Študija starca« (tempera, 1923) in Franja Tavčarjeva« (tempera) sta dve posebni deli. »Portret gospe Maj aro n« pa ima nekaj prav lepih svojstev: o-braz, ki je dobro osvetljen, ima natančno izdelane gube in iz njega sije topel izraz. V. Ime akademskega sl.karja MAKSI M A GASPARIJA je skoraj vsakemu znano. Na razstavi sodeluje s petimi deli: »Slovenska svatba« (olje). Prav gotovo smo že videli katero inačico te njegove slike. Ta pa je nova, ker vse slike so tu razstavljene prvič. Lepa. je slika »Knža Quick« (olje). »Otroci na veji« (olje) so posebno zanimivi zaradi svetlobe, izdelava pil ni popolna. »Portret Olge Gaspa- ri« je v profilu prikazana ženska glava v narodni noši. To je njegova najboljša slika, ki jo razstavlja. »Pretep v krčmi« (tempera) nam kaže dokaj pogost dogodek v življenju, ki ga je vsak izmed nas že gotovo videl. VI. Akademski slikar VIKTOR CO-TIC je pa doma iz Trsta. Na naši razstavi ima devet del, ki so razen enega vsa izdelana v a-kvarelni tehniki. Kar štiri slike nosijo naslov »Cerkniško jezero« (I., II., III., IV,), Vse so si več ali manj podobne. Nekol ko boljša je IV. »Pogled na Slivnico pri Cerkniškem jezeru« je tudi gornjim podobna. Pri slikarju Cotiču je jasno vidna težnja za efekti, ki ga včasih pripelje tako daleč, da je njegovim slikam prej v škodo kot v kor st. Med motivi s Cerkniškim jezerom je dober »Pot do Cerkniškega jezera«. Poleg olj razstavlja še »Prababico« (risba, 1952), ki se zdi po izdelavi nedokončana, a diha iz nje izraz in občutek. Dober je tudi »Kozolec ob Cerkniškem jezeru«. VII. Najmlajši umetnik, ki ga srečamo na razstavi, je IVAN ZAJEC, doma iz Ljubljane. Enajst del je izbral za razstavo, med njimi akvarele in lesoreze. »Tamar« je naslov akvarelu, ki nam v violično-modrikasto-sivem ' tonu predstavlja gorsko steno, S tem a-kvarelom ne ogreje, kakor tudi ne s »Cerknico«. Njegove boljše stvari so v lesorezih. Že prvi med njimi »Rasiha« (študija, lesorez) kaže izrazno moč. Zelo dobra je »Mati« (1953). Slede nato tri teme, izdelana ne l.terarni predlogi; te so »Ilu-nam boga in ne človeka, ki soncu cija« (pesmi Pamas), »Jaz ne priz- (¡\a/ialjevanje in konec) Najgloblje iz slovenske lirske tradicije je pognal TONE PAVČEK. Njegova pesem je našla vzore pri najvidnejših predstavnikih naše lirike od Moderne iMurn) do ekspresionizma (Anton Vodnik). Pri tem je ostala v neki meri sveža, užitna in mikavna še za sodobnega bralca. Ce bi hoteli označiti Pavčkovo pesem v odnosu do pesmi njegovih tovarišev v naši zbirki bi rekli, da je doživljajska vsebina Pavčkovih pasmi najbolj nežna in lirična, nj -hov izraz niansiran in subtilen. V prvi krog Pavčkovih pesmi spadajo pesmi o naravi. Te so polne hrepenenja po polju, žitu in cveticah ter neredko izpovedujejo upanje, da je v naravi mogoče ubežatii žalosti in tesnobi. Tovrstne pesmi se razlikujejo od Murnovih v tem, da je njihov izraz zgovomejš . V pesmi »E-naka« Murn n. pr, s finim okusom samo nazaiači ljubezensko štimungo s tem, da omeni drobne, bele prstke — nič več. To prvino je razvlekel Pavček v »Humoreski« skozi celo pesem na neokusen način. Bolj kol drugje pogrešamo tu okusa in čuta za mero. Manj te slabosri je v ljubezenskih pesmih, k1 so silno razgibane in med seboj različne. Pavčkovo ljubezensko doživetje nikoli ni enosmerno, enolično. V njegovem erotičnem nastrojenju se prepleta čustvo plaliosti in prešerna na-gajivost, srčna vznemirjenost :n hladna zavest, nejasna pobitost in sproščena radost. Kakor se na eni strani upira ženski prevzetnosti s prepričanjem, da je vse nepovratno, tudi ljubezen, tako kaže polno razumevanja za tragično i-skanje in žrtvovanje ženske duše (Betty). Ob dveh ženskah se njegov^ naivna romantična narava odloči za notranjo lepoto deklice, ne žene (Kite). Med pesmimi zunaj erotičnega kroga bi omenil dve, kt kažeta, kako močan je pesnikov čut za psihofizično skladnost, to je ravnovesje med notranjim doživljanjem in zunanjim obnašanj em. Pesnika boli pretirana zadržanost, ki taji občutke in je zlagana, človeku škodljiva. Tudi v pustni pesmi čutimo grenko zavest, da se mora človek le p rečeš t o potvarjati. Kot pesnik priznava vso veljavnost utvari, če je resnična in če človek vanjo res verjame (Sinja pravljica). Sodobno razdvojenost mladega človeka odkrije v pesmi »Očetu«, kjer pravi: «... da so stvari, ki so mi svete, čeprav je jezik poln bodic in kvant.« Kljub otožni nastrojenosti in dovzetnosti za temne odtenke človeških občutij, pesnik zagovarja živo življenje in dejavnost. Ce »Povest o dušah« res močno nagiba v pesimizem in pobitost, pa je »Pesem o zvezdah« občutno svetlejša. Apoli-nična liastrojencst odkriva lepoto človeka in vesolja ter ublažuje tragično v življenju. Sodobno tematiko opazimo v dveh pesmih, v s ihbolič-ni »Baladi 1948« in »Delavcu«. De-mokratizem poslednje pesmi preseneča. Ce se ozremo na pesniško žetev teh štirih pesnikov, moramo ugotoviti, da v motivih in izrazu niso prinesli nič posebno novega v zakladnico slovenske lirike. S svojo pesmijo so se navezali v prvi vrsti na slovensko Moderno, s katero jih veže svobodna oblika in sproščeno doživljanje. Vendar je njihova poezija oblj kot poezija Moderne u- in svobodi pot zapira« ter »Ilustracija pesmi P. Kogeja«. Druga in tretja sta naravnost krasni deli. Sila čustva in umetnikova moč dojemanja sta tukaj jasno izkazali. Čeprav je verz iz pesmi pesnika P. Kogeja prenesen v popolnoma drugo površino, vendar slika do podrobnosti prepriča. Tretja s figuro konja, ki divja preko ljudi, je naravnost apokaliptične zasnove. Tako silo ima na nekaterih slikah Fran Tratil / m&du-m Lepa rž je, ki medi v žarki junijski pripeki, a še lepša deklica v rpodri je obleki. Težka klasje in se. čudi, kdaj sc r/ jc pozlatila; čudno, deklica kajne, kdaj si ti se oldasila... Meni pa je. skoraj žal, da sem v polje se napotil, ona lam kot v snu stoji, morda jo bom v sanjah zmotil. O, oprosti deklica v modri mi obleki, kriva rž je, ki medi v žarki junijski pripeki. zračje neresnične in .neosebne lirike zadnjih let in se približala slovenskemu človeku z iskrenostjo in toplino. France Bernik Lesorez Ivana Zajca vega, da se težko ločiš od nje. Iz obraza diha vsa nežnost in milina in vse hrepenenje. VIII. Drugi fcpar na razstavi je FRANČIŠEK SMERDU, ki je po rojstvu. Postojnčan. Rodil se je 18. decembra 1908. leta. študiral je v Zagrebu, kasneje je bil še v posebni šoli pri kiparju Meštroviču. Leta 1916 je postal reden profesor na Akademiji za upodabljajoče umetnosti v Ljubljani. Po osvoboditvi je razstavljal v Trstu, Goriai, Ljubljani in. Beogradu. Smerduja poznamo kot ustvarj al_ ca monumentalnih del: spomenika »Ilegalcu v Ljubljani, padlim borcem v Postojni, Francetu Prešernu, v Kranju in drugih. Marijan Brecelj INVAZIJA MILIJARD KOMARJEV V -NIKARAGUI P nod nedavnim se je nad »z/lato Kemijo« v Nikaragui razprostrla pre-proga smrti: .nebo se je nenadoma zamračilo, lahen vetrič je pihljal od Karaibskega morja, ni a zemljo pa so spustile milijarde komarjev. Kot obsedejii so brenčali in se vrgli nu iivi.no, ki se ije pasla po travnikih in v tvoji požrešnošti so iskali najbolj občutljiva mesta, da so ubogo r i vino pikali in ji sesali kri. Biki in krave so se izbuljenih in prestrašenih oči nemočno branili, potem pa so začeli panično bežati. Tirdj najboljši in najbolj vešči icow-boyi jib niso mogli «staviti, kajti tudi sami so imeli dovolj dela, da so .se branili proti strašnim rojem komarjev. V tem času je bMo probivabttvn bližnjega mesta Guacuimi pri «vozem vsakdanjem delu. Nenadoma so delavci in nameščenci neke žage zaslišal; čuden šum, ki se je približeval kot igranje na tamburiee. Vsi so šli gledat, kaj se dogaja. Videli so bežati podivjano živino naravnost y mesto, na poti pa je pohodila, kai ji je prišlo ipod noge. V itej blazni dirki je bilo ranjenih 158 oseb, po-h o jen«; so bile mnoge domače živali, p-i. mačke in perutnina. Medtem ko so še "vsi ugibali, kaj neki je sprožilo to divje drvenje, se je nad Cuicuino kot temna tančica spustila vojska komarjev. Ljudje so začeli obupano mahati -okoli sebe in klicati na pomoč, lica so pokrivali z rokami. Toda večina je začela kaši jati, ker so vdihavali skozi nos a'li skozi usta (komarje, kai jih je dušilo. Težlko je bilo tudi priti do hiš, kajiti komarji so se zaletaval: v oči, da so uboge žrtve ta-vall-e kot slepe. T-rdaj je nastal tudi ¡med ljudmi paničen beg. Tisoči .prebivalcev Cui-euinc so bežali v bližnje hribe tet prepustili svoje mesto na milost iti tiemiilost komarjem. Krvi žejni in-sekti pa so -se čedalje bdi j množili, kot bi dobivali pojačanje z obal Kara ibskega morja. Z mastjo, bencinom in drugimi tekočinami so si begunci medsebojno pomagali. ¡Na njihovo srečo komarji niso šli za njimi v hribe. Iz Mana-gue so prišle ekipe prve pomoči, toda zelo težko so ugotovile položaj mesta Cuieuinc. ker je bilo vse ovito v črno meglo, ki se je neprenehoma mešala. ■Proti komarjem so uporabili najučinkovitejša sredstva za uničevan jo mrčesa in ko je ekipa delo končala, bo ležale na tleh mesta milijarde koma rjeNo, človeče, kaj bi pa rad povedal?« je vprašal. Samo tole,« je rekel Maracot. »Tvoj čas je prišel. Ti si ga že prekoračil. Pojdi nazaj dol! Pojdi nazaj v podzemlje, ki že tako dolgo čaka nate. Ti si kralj teme. Vrni se v temo.« V očeh demona je nevarno zagorelo, ko je odgovoril: »Ko bo prišel moj čas, če bo sploh kdaj prišel, tega prav gotovo ne bom slišal iz ust navadnega smrtnika,« je dejal. »Kakšno moč pa imaš, da se samo za trenutek upaš upreti nekomu, ki je posvečen v vse tajne narave? Ce hočem, te lahko v hipu strem in uničim.« Maracot je neustrašeno zapičil svoj pogled v strašne oči. Začelo se mu je dozdevati, kot da se je orjak pričel izogibati njegovemu pogledu. »Nesrečno bit.je,« je dejal Maracot. »Jaz imam moč in oblast, da te lahko v tem hipu zdrobim in uničim. Predolgo ;is preklestvo tvoje prisotnosti težilo svet. Bil si gnojna rana, ki je okuževala vse, kar je bilo dobrega in lepega. Od src Zemljanov se bo odvalil težak kamen, ko te ne bo več, in sonce bo jasneje sijalo.« »Kaj je to? Kdo si ti? In kaj govoriš?« je zajecljala prikazen. .'■Ti govoriš o tajnih vedah in znanosti. Ali naj ti povem, katera veda je temelj vseh ved in znanosti? Tista, ki govori o tem, da je povsod in v vsaki stvari dobro še vedno premagalo zlo. Luč bo še vedno močnejša od teme. V tem tre-jiutirj sem v istem položaju, v katerem si bil ti tako dolgo, in v mojih rokah je moč osvajalca. Ta moč mi je bila dana. Zato pa ti zopet velim: Izgini od tukaj! Pojdi v podzemlje, kamor spadaš! Izgini, gospod! Izgini, pravim! Izgini!« In zgodil se je čudež. Eno ali dve minuti — kdo bi pa lahko meril čas v takih trenutkih — sta si ti dve bitji, smrtnik in demon, stali drug drugemu nasproti, togi kot dva kipa, sprejeli drug v drugega, z izrazom nezlomljive volje na obrazih, eden ves teman, drugi pa ves svetal. Naenkrat je pa velika prikazen klecnila. Njegovo obličje je bilo spa- čeno od besa, ko je sunil s krempljastimi rokami v zrak. »To si ti, Warda, prekletnik! Poznam te po tvojem delu. Oh, bodi proklet, Warda! Dvakrat preklet!« Njegov glas je umiral, obrisi njegove dolge in temne postave so postajali nejasni, glava se mu je povesila na prsi, njegova kolena ■so pod njim začela klecati in ko se je vse niže in niže pogrezal, je njegova postava vse bolj izgubljala svojo prvotno obliko, Najprej je postal neko čepeče človeško bitje, nato temna, brezoblična gmota in končno se je naglo sesedel v sluzav kup črne in strašne gniladi, ki je onesnažila oder in okuževala zrak. V tem trenutku sva Scanlan in jaz skočila na oder, kajti dr. Maracot se je z globokim stokanjem in ves izčrpan izgrudil brez moči na tla. »Zmagah-smo! Zmagali smo!» je zamrmral in trenutek nato je padel v nezavest ter obležal kot mrtev na odru. Tako se je kolonija Atlantidov rešila največje smrtne nevarnosti, ki ji je pretila in tako je bila za vedno premagana s sveta nadvse zla prikazen, šele po nekaj dneh je dr. Maracot lahko povedal svojo zgodbo in ko nam jo je pripovedoval, je bila po svojem značaju takšna, da bi jo bili smatrali kot izrodek bolezenskega bledenja, če je ne bi bili sami doživeli in videli. Dodal bi še, da je izgubil svojo nadnaravno moč, čim je minula nevarnost, zaradi katere jo je bil prejel, in da je bil zopet isti mirni ter prijazni učenjak, kot smo ga poznali prej. »Da se je to pripetilo prav meni!« je vzklikal. »Meni, ki se vse svoje življenje nisem brigal za druge stvari kot za svoje riba in školjke.« »Mislim, da je to bila za nas vse prav dobra šola,« je pripomnil Scanlan, »če se bom sploh kdaj vrnil v svoje domače mestece, bom laliko marsikaj povedal svojim tovarišem v tovarni.« »Cim manj jim boste govorili o tej zadevi, tem bolje bo za vas, razen če hočete veljati za največjega lažnivca y Ameriki,« -sem dejal. »Ah bi vi ali pa jaz vse to verjeli, če bi nama kdo ka-j takega pripovedoval?« »Morda ne bi. Toda, recite mi, doktor, kako ste vi tako hitro prišli do tako uspešnega sredstva? Spravili ste na tla to veliko črno spa-ko po vseh predpisih tako čedno, da kaj takegag še nisem videl. Ta že ne bo prišel več nazaj. Kar poniedli ste z njim. Ne vem, kje se sedaj nahaja, toda povem vam, da ga Scanlan ne bo šel iskat.« »Povedal vama bom natančno, kako se je to zgodilo,« je rekel doktor. »Gotovo se spominjate, da sem vaju zapustil in odšel v svojo delovno sobo. V mojem srcu je bilo prav malo upanja, toda v prejšnjih časih sem veliko bral o črni magiji in o okultni znanosti. Zavedal sem se, da svetle sile lahko vedno zagospodarijo nad temnimi silami, če se samo postavijo na isto raven z njimi. On je bil močnejši, toda ne višji od nas. In to je bilo usodno. »Nisem videl prav nobenega izhoda. Vrgel sem se na divan in se predal premišljevanju. »Naenkrat sem občutil, da nisem sam v sobi. In res, pred menoj je stala visoka postava, temnopolta kot zla prikazen, proti kateri smo se borili, toda z brado obrobljeno obličje je bilo prijazno in je kar sijalo od dobrote in .ljubezni. Moč, ki jo je izžarevala ta prikazen je bila prav .takšna kot onega drugega, toda to je bila moč dobrote, moč, pred katero bi se zlo razblinilo kot megla pred sončnimi žarki, Zrla je name s prijaznimi očmi in jaz sem sedel, onemel od začudenja in zijal v prikazen. Nekaj je v meni govorilo — ali je to bil navdih ah podzavestna zaznava, to .še sam ne vem — da je to bil duh tistega velikega in modrega Atlantida, ki se je za -svojega življenja boril proti zlu in ki je, ko ni mogel več preprečiti uničenja svoje .domovine, okrenil vse potrebno, da so vsaj vrednejši rešili .svoja življenja, čeprav so morali zato v globine oceana. To čudežno bitje je sedaj stopilo na plan, da prepreči uničenje .svojega dela in da reši svoje varovance. Z neizmernim upanjem v srcu sem se tega naenkrat zavedal, kot. da mi je bitjeto z besedami povedalo. Nato je, vedno smehljaje se, stopilo naprej in položilo obe roki na mojo glavo. Brez dvoma je FRANCE BLAGAJNA c MLADIM UČENJAKOM (Nadaljevanje in konec) Mi veino, da se svetloba premika B neko uravnano hitrostjo v vse smeli. Ta ¡hitrost znaša 300.000 km v sekundi. Toda ta (hitrost bo imela veljavo le, če jo primerjamo z neko mirujočo točko. ¡Naša Zemllja pa ni mirujoča točka — s presneto veliko brzino se giba v neznane smeri. Edina, ivsaj dozdevno mirujoča točka bi bila neka točka v tako imenovanem etru, ¡ki po naših pojmih vailovi, ostaja pa vedno na svojem mestu, torej miruje. Le sorazmerno ali relativno z etrom dela svetloba 300.000 km na sekundo. Nemogoče je točno izmeriti hitrost gibanja nekega telesa, če stojimo v istem času na drugem telesu, ki se tudi giba. Ako so luč premika skozi prostor in istočasno meče svojo svetlobo v vse smeri, so bo tista svetloba, ki gre v isto smer kot luč sama. premikala relativno z njo toliko počasneje kot iznaša hitrost luči. Da boste to laže razumeli, bom povedal drugačno primero. Jaz itečem po ravni ulici naprej in med tekom vržem kamen v tisto smer, kamor tečem. Kamen leti sko-xi zrak s hitrostjo 20 km na uro, Dinar pripoveduje V hranilniku je ležal kup kovanih dinarjev. Star, zamazan dinar je premišljeval, kaj vse. je že doživel, odkar je prišel na svet. Ko so ga njegovi tovariši spraševali, kaj premišljuje, jim je začel pripovedovati svoje življenje. »Rodil sem se« je začel »v zemlji. Črni ljudje, ki jim praviji rudarji, so me izkopali, a tedaj še nisem bil te oblike, kakršne sem danes. To obliko sem dobil šele v posebni tovarni. Tu so me imenovali »dinar«. Na denar so ljudje zelo lakomni. V začetku sem bil lep, svetal. Bilo me je veselje pogledati. Ne vem, kako sem prišel v predal, v katerem je bilo že mnogo takih kovancev, samo da so bih temnejši. Polagoma sem tudi jaz dobil tako barvo. Iz predala me je vzel nek gospod in me dal v denarnico. Zdelo se mi je, da me nekaj nosi. Radoveden sem bil, zato sem se iz denarnice skotalil ven, toda žep je imel luknjo in jaz, revež nesrečni, sem padel na tla. O, koliko nog me je teptalo! Mislil sem že, da ne bo rešitve. Usmilil se me je nek dijak, obrisal me ob hlače in me dal za tronbone'. Se mnogo takih potovanj samo doživel, nekateri so lepo rav-naliz menoj, drugi pa ne. Spoznal pa sem, da so me revni ljudje bolj spoštovali kakor bogati. Sedaj sem v hranilniku; moja prihodnost pa je še v drugih rokah.« Napisala. KOROŠEC ELKA uč. III. razr. gimn. Sv. Trojica jaz pa hitim za njim s hitrostjo desetih. Sorazmerno ali relativno z mano deila ta kamen le deset km na uro, relativno z ulico pa dvajset. Ko bi pa tudi jaz delal dvajset km na uro, bi bila s kamnom zmeraj skupaj. Relativno drug z drugim bi torej mirovala, reilativno z ulieo pa ne. Predstavljajmo si zdaj, da imamo v vsemirskem prostoru luč, ki potuje v neko smer s tako hitrostjo kot njena svetloba. Kakor v prejšnjem primeru s kamnom, bomo tudi zds.j razumeli, da tista svetloba, ki se premika v isto smer kot luč, se ¡ne bo mogla od te nilkoli ločiti. Zmeraj bosta skupaj, dokler bo hitrost obeh enaka. Ko bi tudi mi mogli potovati s tisto lučjo, ampak tako, da bi bili nekaj metrov prod njo, bi se zaman ozirali nazaj —\ ne luči in ne njene svetlobe hi ne videli, ker bi nas zaradi naše, njeni enake, hitrosti ne mogla nikoli dohiteti. Če bi pa eačeLi nekoliko zaostajati in če bi tako zaostajala tudi luč, bi nas svetloba začela dohitevati in šele potem bi jo videli. Toda če bi ini za lučjo potovali in ne pred njo, bi prihajala svetloba do nas z dvakrat večjo hitrostjo kot do kakega drugega, ki bi relativno z etrom miroval. Če nekoliko pomislimo, nam l>o iz tega jasno, da ne more svetloba iz dveh različnih točk nikoli (priti do nas istočasno, čeprav sita obe enako oddaljeni. Samo če bi obe točki bili na enem in istem mestu, bi svetloba obeh dospela istočasno do nas. To pa pomeni, da bi morali odpraviti prostor, kakor smo v nekem prejšnjem primeru morali odpravili čas. To bi bili najosnovnejši in najpreprostejši pojmi o Einsteinovi teoriji o relativnosti. Ko se boste v višjih razredih bojevali s liziko, vam bo ta teorija delala še hujše preglavice. O ZAJČKIH Nekega večera sem gnal živino na vodo k studencu. Ob poti sem zagledal dva majhna divja zajika. Tiho sem se priplazil k njima, zavil sem ju v svoj jopič in ju urno ves vesel odnesel domov. Pokazal sem ju materi in jo prosil malo mleka, da ju nakrmim. Tri mesece sta tako bivala pri meni pod rešetom in zvesto sem ju krmil. Kadar je sijalo sonce, sem ju tudi nesel na vrt. Ko sem se vrnil iz šole, je bila moja prva pot vedno k zajčkoma. V nedeljo sem nesel zajoka zapet na vrt. Kakor vedno, sem se z njima igral. Prijel sem zajčka za zadnje noge, ida bi videl, kako brca. Držal sem ga nežno, da ga ne bi bolelo. Pa mi je ušel. Bratec zajček pa jo je popihal za njim. Sam se nisem zavedal, tako nenadoma se je vse zgodilo. Tako sem ostal sam.in še zdaj žalujem za svojima zajčkoma. Spisal MAČEK FRANC, Bočkovo pri Novi vasi. CVETKO GOLAR: SRAKA VABI V GOSTE Pa se dere sraka v hosti: »Kje so moji gosti? Rada bi jih pogostila in jim gobe zabelila, ki sem videla jih rasti pod macesni, bori, hrasti. Kot priboljšek gobjim juham za kosilo tudi skuham iz ovsene moke žgance za pastirje in gorjance. Sladke brala borovnice po obronkih sem planice — in robidnice in žir dobre so za vsak večer.« IZPOLNJEVALKA 1 2 3 4 5 6 B D R — M Ž E O Dopolni lik s sledečimi črkami: AAADEGIIIIKLLNNNOOOOPRRR SSVZ in to tako, da boš bral vodoravno besede naslednjega pomena: 1. mesto v Istri, 2. samo eno, 3. nakit, lepotičje, 4. poštna potrebščina, 5. država v Afriki, &. siromašno, ubogo, 7. žival iz družine ptičev pevcev. Ce boš vpisal pravilne besede, boš bral v prvi in zadnji navpični vrsti imeni dveh afriških zveri! POSETNIGI ZVONKO PREVIAT RUDIC ANA Kaj sta po poklicu? Obe je sestavila Krajn Vanda iz Brestanice. REŠITEV ZI.OGOVNiIGE IN UGANK IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE Zlogovnica: 1. kralji, 2. navada, 3. anatom, 4. parada, S. umni, 6. čr-nuhi, 7. na trti, 8. izdati. Pregovor je: »Rana ura, zlata .ura«. I. uganka: mačka; II. oči; HI. račka. V eni zadnjih številk sem napisal, da se pisma mojih ljubih dopisnikov nabirajo in da skoraj ne utegnem vsakemu sproti odgovoriti, marveč, da morate biti malce potrpežljivi, prepričani, da pridete vsi enkrat na vrsto. Danes pa moram potožiti, da sem ta teden čakal in čakal, a se me moji ljubljenčki le niso preveč pridno spominjali. Proti koncu, prav predno so tiskali časopis, pa me je poštar le razveselil in mi prinesel nekaj Vaših pisemc. Ze sem sam pri sebi dejal, da sem vas včasih prehitro pohvalil in da ste se sedaj'najbrž prevzeli ter pozabili, da je vztrajnost tako lepa in potrebna čednost, da bi brez nje skoraj nikoli nič ne dosegli. »Dobro blago se samo hvali«, pravi naš slovenski pregovor. In da je to resnično, sem spoznal prav pri naši ONDINI MAJCEN iz Trsta, ki sem jo sicer zadnjič malo pobaral, češ da je na strica Miho pozabila. Zdaj spet verujem v njeno zvestobo, ki mi jo je potrdila z razglednico Bohinja. Prisrčne pozdrave iz prelepega Bohinja. Tako mi je napisala. Da, draga Ondina, prelepi kraj je Bohinj, saj sem ga tudi jaz že videl pred leti. Kako lepo je v senci visokih smrek, po cesti ob jezeru vse tja do slapa, ki je res čudo vseh čud. Ali si se spomnila Prešernovega »Krsta pri Savici«? Pa še nekaj bi Ti svetoval, da ne bi za^ mudila: dobro si oglej sliko Triglavskega pogorja v planinskem domu »Savica«, potem pa preberi članek, ki ga je prinesla 24. štev. letošnjega »Tovariša« ; če bi vedel, da imaš čas, bi Ti svetoval, da si o-gledaš v Stari Fužini rojstno hišo slikarja Valentina Hodnika, ki je omenjeni Triglav naslikal. Rešitve križank in pismo mi je poslala tudi KRANJC VANDA iz Brestanice, No, priznati moram, da sem se pri. tem pismu zelo začudil, pa tudi kar žalosten sem postal. Kar si res bila v Kopru, ljuba Vanda, pa se nisva videla. No, Veš kaj, pa bi res lahko koga vprašala, kje je uredništvo Slovenskega Jadrana in tam bi vprašala po stricu Mihi. Zelo mi je žal, da se nisva spoznala tudi osebno, ko sve. drugače že tako dolgo dobra tovariša. Veseli pa me, da ti je bilo všeč naše morje, Koper in Portorož. To je bil zelo lep izlet in gotovo ti ostal v prijetnem spominu. Ce te pa drugo leto pot zopet zapelje v Koper, u-pam, da se bova našla. Zdaj pa si bova pač še naprej dopisovala, ali ne? Iz Malije pa se je oglasila IiJANKA BABIC, ki me je v svojem pisemcu imenovala: nepozab-ljeni stric Miha. Zahvaljuje se za prejeto knjižno nagrado. Pravi, da je knjigo še isti dan prebrala, jo zavila v lep papir in sptravila med ostale nagrajene knjige. Obljublja mi, da se bo še kaj oglasila. Tako vesel sem, draga Bjanka pa tudi vsi tisti, ki ravnate tako kot ona, da si knjigo z zanimanjem prebrala, da Ti je bila všeč in da si jo skrbno zavila ter spravila. Povem Ti zaupno, da sem tudi jaz bil v svojem življenju vedno ljubitelj knjig, da sem jih zelo skrbno čuval in jih z vsem spoštovanjem jemal v roke. Koliko lepot so mi odkrile! In to vedno, kadair sem jih vzel v roko. Zato je prav, da knjige skrbno hraniš. Pa le še kaj piši! Zdaj Vam bom, ljubi moji, predstavil našo novo dopisničarko iz Svete Trojice KOROŠEC ELKO. Poslala mi je pisemce, kjer pravi: Dragi stric Miha! Odločila sem se, da se tudi jaz s teboj seznanim. Dragi striček, pošiljam Ti spis »Dinar pripoveduje«. Počitnice prav lepo preživljam, tudi Tebi želim mnogo zabave na vašem sinjem morju v Kopru. Ljuba Elka! Prav vesel sem, da si se oglasila. Videla boš, da je v naši družbi, v družbi naših dopisnikov prav lepo in prijetno. Toda kaj Ti to pravim! Saj si to že nekako slutila, ko si se odločila, da tudi sama stopiš v našo sredo. Prav gotovo bodo vsi moji maii radi sprejeli novo dekletce iz Sv. Trojice. Koliko pridnih in vrlih orrrok i-ma Sv. Trojica! Kot sem že vajen od -ostalih, se tudi od Tebe nadejam, da boš v svojem dopisovanju zvesta, ne samo, temveč prav pridna. Tvoj spis me je izredno razveselil, zato ga bom kar danes objavil. Prav lepo si povedala, zato je prav, da vsi zvedo, kaj dinar je in kako morajo z njim ravnati. Edino tega ne bi svetoval, da bi kupovali »bonbone«, marveč kaj bolj potrebnega. Vse pohvale pa je vreden LAH ANTON tudi iz Svete Trojice, ki je ustregel moji želji, ki sem jo izrazil nekoč, namreč, da me zelo zanima ta Sv. Trojica, kjer imam toliko zvestih sodelavcev. Poslal mi je sliko Sv. Trojice. K sliki pa je dodal tudi majhno pojasnilo. »Na risbi boš videl« piše »mene in druge male dopisnike, ki veselo gremo s pošte. Ti se mi, dragi Anton, zahvaljuješ za »Svatbo«, ki sem Ti jo objavil, jaz pa se Ti sedaj za Tvojo sliko. Zdaj se mi vsaj malo sanja, kako izgleda vaša vas, da se, če me pot. mimo zanese, lahko mirno vstavim, prepričan, da me bo kdo le sprejel pod gostoljubno streho. mm, |iHE M A 0 A ( O DEEP) 21 Vsak trenutek sem pričakoval, da se bo nad nami podrla močna streha, da se bodo zamajale stene in da bodo temne vode te neznanske globine zagrnile ljudi, ki so tako dolgo bili varni pred njimi. Naenkrat je veliki zvon ponovno zadonel. Njegov rezki glas je neprijetno šel skozi ušesa in nam bičal živce. Skočil sem pokonci in Scanlan se je dvignil v svoji postelji. To ni bil vsakodnevni poziv, ki je sedaj odmeval skozi staro palačo. Nemirno in divje zvonenje, nepravilno in prekinjeno, je klicalo na preplah. Vsi se morajo takoj zbrati. Poziv je bil poln grožnje in je venomer obupno odmeval po vsem poslopju. »Zberite se vendar! takoj! Pustite vse in pridite!« je klical zvon. »Kaj pravite, prijatelj, prav bi bilo, da smo tudi mi z njimi?« je dejal Scanlan. »Mislim, da so se začeli pripravljati.« »Toda kaj naj mi počnemo?« »Mogoče jim bo naša prisotnost vlila kaj več poguma. Na vsak način pa ne smemo dopustiti, da nas bi imeli za strahopetce. Kje je doktor?« »Sel je v svojo delovno sobo. Toda vi imate prav, Scanlan. Morali bi biti z ostalimi in jim pokazati, da. smo pripravljeni deliti .njihovo usodo.« »Tile ubogi revčki bi se do neke mere radi naslonili na nas, vsaj tak občutek imam. Lahko tudi več vedo kot mi, toda zdi se, da imamo mi več soli v glavi kot oni. Sodim, da so pač enostavno vzeli stvari, kot so jim bile dane, in mi smo si morali s svojo iznajdljivostjo sami pomagati. Ce pa že pride do vesoljnega potopa, nimam ničesar proti temu, da se ga udeležim.« Toda, ko sva se približala vratom, naju je zaustavilo nepričakovano iznenadenje. Dr. Maracot je stal pred nama. Toda, ali je to bil tisti dr. Maracot, ki sva ga poznala — ta mož poln zaupanja vase, z gospoduj očim obrazom, na katerem! sta iz vsake poteze odsevali nezlomljiva sila in skrajna odločnost? Tihi učenjak je bil izginil in pred nama je bil nadčlovek, veliki vodja, gospodujoč značaj, ki bi lahko oblikoval človeštvo po svoji volji. »Da, prijatelji, potrebovali nas bodo. Vse se bo še dobro izteklo. Treba je takoj iti, da ne bo propozno. Kasneje vama bom vse objasnil, če bomo še živi. Da, da, saj že gremo.« Te zadnje besede je s pojasnjevalno kretnjo naslovil na nekatere preplašene Atlantide, ki so se bili pojavili na vratih in ki so nam vneto dajali znak, da moramo pohiteti. Dejstvo je, kot je že rekel Scanlan, da smo mi že večkrat dokazali, da smo bili močnejši po značaju in hitrejši v dejanju kot to od sveta odrezano ljudstvo. In tedaj, v tisti uri največje nevarnosti, se je zdelo, da predstavljamo v njihovih očeh edino rešitev in so se nas krčevito oprijemali. Ko smo vstopili v nabito polno dvorano, sem slišal tiho mrmranje zadovoljstva in vzdihe olajšanja. Nato smo sedli na za nas pripravljene sedeže v prvi vrsti. Bil je skrajni čas, da smo prišli in poskušali pomagati ¡temu ljudstvu. Strašna prikazen je že stala na odru in je z okrutnim, komaj vidnim ter demonskim smehljajem zrla na trepetajočo množico pred sabo, Scanlanova prispodoba o čredi kuncev in podlasici mi je prišla v spomin, ko sem gledal okoli sebe. Sedeli so vsi vase pogreznjeni, držali so se drug drugega v brezmejni grozi in zrli široko razprtih oči na mogočno postavo, ki je stala visoko inad njimi, in na neusmiljen kot iz granita izklesan obraz, ki je zrl nanje. Nepo- zaben mi bo ostal vtis na polkrožne vrste sedežev, ki so se dvigale druga za drugo, na tiste divje in preplašene obraze, katerih oči so bile v smrtni grozi uprte na glavni oder. Zdelo se je kot da je on že izrekel njihovo obsodbo m da so v senci smrti samo še čakali, da se le-ta izpolni. Mana a je stal pred njim, ves v ponižni pokornosti, in z jecljajočimi besedami prosil milosti za svoje ljudstvo, toda vsakdo je lahko videl, da so njegove besede samo še povečale užitek pošasti, ki je režaje se stala pred njim. Gospodar temnega obraza ga je prekinil z nekaj z zamolklim glasom izgovorjenimi besedami in dvignil desno roko v zrak, medtem ko se je iz zbrane množice izvil krik obupa. V tem trenutku se je dr. Maracot pognal na oder. Ko smo ga gledali, nismo mogli verjeti svojim očem. Imel je držo in kretnje mladeniča in vendar se je na njegovem, obrazu ter v njegovih očeh odražala taka moč, kot jo še.- Či i® otrok trmast Veliko otrok je, ki zadajajo svojim staršem mnogo trrud-a in skrbi. SVi njih so zaman v«j poskusi, da hi vplivali z dobro besedo, zgledom, poukom ali ■celo s kaznijo. \ eiidh se nam zdi, da se olroci prav namerno upirajo vsakemu vplivu in potem slišimo obupane matere, kako tožijo, da si ne ena jo več pomagali. ■Neka mali je pripovedovala tole: Imam več otrok. Vsi so bili dobri in nisem imela z njimi veliko sJijrbi. Le eden med njimi je bil izredno trmast. Sicer je. bil pameten otrok, IvitTo in v. lahkoto je vse dojemal, v šoli je dobro napredovali. Toda vse se je razbijalo ob njegovi obupni trmoglavosti in upiranju proti meni. bratom in sestram in celo proti (učitelju v šoli. Če sem nekaj ukazala, naj naredi, sem ibila prepričana, da tega ne bo storil. Če snn pa nekaj hranila, je tisto delal še 'Z večjo vnemo, .pa sem lahko prosila, iroliila, vpila, se jezila ali t? zjokal a od nemočnega besa. Potem sem se odločila za zadnji poskus. Prinesla sem na mizo jed. vsi so jedli ¡brez pripombe, ker so vedeli, da je troba jesti, kar dam na mizo. ¡Le moj trmasti sin ni jedel. Godrnjal je in zabavljal, da tega ne bo jedel, in hotel, da imu pripravim nekaj drugega. Naredila sem se, kot da ga ne slišim. 1K0 so vsi koučali kosilo, sem odnesla njegov nedotaknjeni obrok v shrambo. Pustila sem ga ¡lačnega. Seveda je prosil, zahteval in jokal, naij umi prinesem, kar je hotel, a ostala som nepopustljiva. Trpel" je lakoto 'iz same trme, toda ■ko ni več zdržal, se (je skrivaj splazil v shrambo in pojedel ves obrok. To se je večkrat ponovilo. Če je. skušal uveljaviti svojo voljo, nisem niti pokazala, da sem ga slišala, Skušal me je izzvali s kričanjem in solzami, bilo je -zaman. Ko se je nazadnje pTepričal, da je vsak njegov odpor zaman, ijc začel jesti kakov dragi otroci. Delala sem se. kol da ne vidim te spremembe, -ampak da je vse v najlepšem redu, prav tako. kakor mora bili. Seveda se je tudi v -drugih stvareh trudil, da postavi svoje zahteve nasproti mojim. Če sem mu ukazala. naj kaj stori, ni ubogal. Takrat sem isto prošnjo ponovila drugim otrokom. Ti so me seveda ubogali in potem sem vedno našla način, da jih za to nagradim, ali ¡da jim pripravim kako veselje: peljala -sem jih v gledališče ali na sprehod, kupila sem jim knjigo ali igračo, ki so jo želeli. Moj trmasti sin je seveda šel a. nami, toda dobil ni ničesar. Vsa ta borba se je vršila molče, toda dobro je čutil, zakaj se tako dogaja. V začetku je ¡bilo videti, da mu ■to ni mar, toda počasi je začel izpolnjevati moja povelja in je tako tudi on dobival darila, ki so tako -razvcselje.vala njegove brale. V šoli ,ni bilo bolje kot doma. Nalog ni nikoli napisal in nešteto-krat je -kršil šolsko disciplino. Govorila sem k učiteljem in sporazumela sva se, da ga bo kaznoval na la način, da ho pripovedoval v zgodbah o trmastem otroku, nikoli pa ne bo ■imenoval imena. To je šlo nekaj časa. Otroci so se smejali na račun l.rinogla-veža i ji se mu posmehoval!, da ne. »na tega, kar je drugim prava igrača. Moj sin je raaunieil. Marsikaj prenese trmast deček. Ie tega ■ne, da hi bil smešen. Potem je. še zvedel, da ne more biti sprejet med pionirje, da se. ne ho mogel udeleževati njihovih sestankov, zabav, izletov in prireditev. Vedel je, da se daje s sprejetjem v pionirsko organizacijo priznanje za znanje, trud 'in pridnost. Čutil je, da ga 'zapostavljajo in to ga je žalilo. Tako je trma tudi na It eni področju začela popuščati in sčasoma je poslal dober otrok. TELOVADBA Najkoristnejši m najenostavnejši -način, s katCTini lahko doseže žena lep, svež in mladoslen videz, je vsa-kodnovna telovadba, s katero si -pridobi elastičnost in gibčnost. Za to vsakodnevno -telovadbo nj treba izgubljati mnogo časa, dovolj je deset minut, toda biti mora vsak dan. Uspeh vas bo presenetil. M mw l!( ••■"■-i ffiŠC-irJ/;- . I C t ' s « ZbRflVNIŠKI KOTIČEK NAPREDEK PRI ZDRAVLJENJU OTROŠKE PARALIZE (Iskanje preventivnega cepiva in umetno izkašljevanje) Cilj, ki ga imajo pred seboj zdravniki in znanstveniki v svojem boju proti otroški paralizi, je odkritje takega cepiva, ki bi že vnaprej preprečilo bolezen in tako odstranilo nevarnost bolezni, vanr jo je mogoče odstraniti s cepljenjem proti kozam. Toda medtem ko so prej splošno verjeli, da povzroča otroško paralizo samo ene vrste virus, ki ga je mogoče filtrirati, so v zadnjem času pri preučevanju te bolezni ugotovili, da lahko povzročijo to strašno bolezen, ki pohablja otroke, vsaj trije različni virusi. Zdaj se trudijo, da bi iznašli tako cepivo, ki bi ga lahko brez škodljivih posledic vcepili majhnim otrokom in ki bi imelo lastnost, da bi vzpodbudilo v otroških telescih nastajanje obrambnih snovi, tako da bi se telo z lastnimi silami uprlo vdoru virusa, ki povzroča paralizo. Otroška paraliza ni nevarna sa-m6 zaradi tega, ker iznakazi kosti in mišice, ampak je strašna tudi zato, ker povzroči pogosto še nove okužbe v bolniku, ki ga je že enkrat zadela. Z drugimi 'besedami se to pravi, da ne povzroči imunosti. To pa je še drug važen razlog, ki opravičuje trud za odkritje preventivnega cepiva proti tej bolezni. Za zdaj se moramo v boj« proti otroški paralizi omejevati še na pobijanje najhujših in naj očitnejših simptomov te bolezni, ki povzročijo pogosto bolnikovo smrt. Jeklena pljuča so na primer eno najmo- gočnejših orožij, s katerimi razpolaga modemi zdravnik. Jeklena pljuča namreč omogočajo bolniku dihanje tudi v primeru, če so virusi ohromili mišice in dihalne centre. Vendar pa je to drag stroj in z njim tudi ni mogoče preprečiti, da se ne bi bolnikova pljuča počasi napolnila s sluzjo, kar je pogosto vzrok smrti zaradi zadušitve, ali pa za-radi pljučnega vnetja. Da bi odpravili to strašno težavo, je sestavila skupina zdravnikov za posebno napravo, ki so jo nazvali »izpihal-nik«. To je namreč naprava, ki iz-piha iz pljuč in dihalnih poti sluz in praktično nadomešča naravno izkašljevanje. Izkašljevalna naprava je dokaj 'preprosto dopolnilo k- jeklenim pljučem, V -mehaničnem oziru je to električna sesalka, ki deluje tako kakor sesalec za prah, ki sesa zrak. Ta postopek traja samo pet-indvajsetinko sekunde in povzroči kašljaj, ki ima vsaj tri četrtine sile kašljaja zdravega človeka. S tem, da povzročajo ta umeten kašljaj šest do osemkrat na minuto cele pol ure in da ponovijo to štiri ali petkrat na dan, v nekaj dneh čisto osvobodijo bolnikova pljuča sluzi in katara. Uspehi, ki so jih dosegli s to mehanično napravo, so bili zelo zadovoljivi in zdaj opremljajo vsa jeklena pljuča s to sesalno napravo. Nova jeklena pljuča, fti jih zdaj izdelujejo, pa imajo ta povi aparat že vgrajen. S tem, v bistvu preprostim strojem si veliko pomagajo v boju proti otroški paralizi v pričakovanju, da bodo v laboratorijih izdelali zaželeno preventivno cepivo. Otroško zdravilišče za pljučne bolezni t Novem Celju Marsikoga bo zanimalo, kako in kje se zdravijo naši najmlajši, ki so bolni na pljučih. P.red leti smo imeli samo en oddelek, oziroma samo eno sobo na Golniku. Posamezni mladji bolniki pa so bili raztreseni po zdraviliščih (v Senožečah in Topolščici). Slednjič pa so naše oblasti zgradile poseben otroški oddelek v Novem Celju, ki leži med postajama Petrovče in Žalec v Savinjski dol inli. Sam sem že večkrat bolehal na pljučih, zato me ¡je to še. bolj zanimalo, ker poznam psiho bolnika. Lansko leto sem bil in a pregled-, t v zdravilišču, ki je razporejeno v nekdanjem gradu, kjer imajo bolniki prav lepe, visoke in 'zračne bolniške sobe. Okrog zgradbe, jc krasen park z drevesnimi m cvetličnimi nasadi. Tod se ob prostem času sprehajajo bolniki in uživajo zrak in naravo. Direktor tovariš dr. Ivan Kopač, partizanski boTec in «nan specialist za pljučne bolezni, je rade volje, ustregel mojii želji, da hi si ogledal oddelek naših malih. je to lesen iprovizorij, na -zunaj ■m? posebnega. Ko sem pa stopil v predsobo, scan se nemalo začudil urejenosti in okusni slikariji "m pleskar ij i. Tla so parketiLrana. 'Oprema jc tudi ivsa belo pobarvana. Glaivina «■stra oddelka me je prijazno sprejela in mi vse razkazovala. V zdravilišču je bilo tedaj 70 otrok, ločenih po starosti in spolu. Med -njimi jc bilo 20 dojenčkov, ki -So bili v prvem stadiju bolezni. 'Nalo imajo oddelek za šolsko deoo clo desetega leta in še posebej Id,o 14. leta. Na oddelku so tri ambulante. Zanimalo me je predvsem, kako reagirajo mali na zdravljenje. Sestra mi je izjavila, da so zelo »koirajžni« (morda bolj kol marsikateri odrasli) ter se ne boje igel, ko jam preskušajo sedimentacijo krvi ali jim dajejo injekcije kalc-i-ja. Nekateri -dobiirajo pne-vmotoraks in tudi pri tem se izkažejo kot pra.vi junaki, ko potrpežljivo prenašajo bolečine. Tudi .pri punktiiranju so potrpežljivi. Ti mali so lahko za zgled mnogim odraslim, ki treipečejo že, ko zagledajo iglo. Nato sem si. ogledal še učilnico. Vsa je. lepo poslikana s samimi otroškimi in pravljičnimi slikami, kar je za otroke prav primerno, da se •počutijo, kakor tla bi bili doma. Vzgojiteljica skrbi za njihovo izobrazbo, jim pregleduje naloge in jim tako pomaga pri šolskem delu, ko ffi. irtl -;■■' ¿.i-'-- Hi& §fmmm^M.m^^^^:, mm Silil ■■/mMMaèki mïém,.^ it ■ ^m&mmûât, To je lahko vsa vaša garderoba za letovanje na morju ali v hribih. II kratkim belim hlačkam nosite. živo-barven pulover s kratkimi rokavi in temnomodro jopo. K tem.nomodremu krilu pa belo bluzo z naramnicami, primerno za sončenje. S kombinacijo teh dveh modelov ste oblečeni, zn hladne dni v hribih in za vroče no morju. Zvečer pa, ko boste ¡lotelt biti elegantni, boste oblekli, belo obleko iz poplina, ki jo vidite na spodnji sliki. Široko, bolj dolgo krilo in ohlapna tričetrtinska rokava dajejo obleki mladostno in moderno linijo zaradi bolezni ne morejo obiskovali ■redno šole. Oddelek vodi sam šef zdravilišča, k-i izkazuje otrokom veliko ljubezni in jih sk-uša čimprej usposobiti, da bodo lahko nadaljevali z rednim učenjem. Omenim naj še, da je zdravilišče opremljeno z moderno operacijsko dvorano, kjer izvršujejo vse vretc operacij zdravniki iz zavoda -in zdravniki 55 ljubljanske klinike, ki so vsi priznani specialisti. Zahvalil sem se -za vsa pojasnila, ki sem jih dobil. Pri tem ogledu sem ugotovil, kako naše zdravstvene ustanove posvečajo vso skrb in pozornost zdravljenju naših najmlajših. ki so že okusili igrcnko-bo naše največje socialne ibolczui. Pri tem moram omeniti, da moramo zaupati naši zdravniški vedi, ki -je že tako -napredovala pri zdravljenju jet-ike, da prakticirajo zdravniki z različnimi operacijami, ki se vedno -bolj- izpopolnjujejo in postajajo -vedno uspesnejse. S. S. DRZNA PILOTKA JACQUELINE AURIOL »Leteča nevesta« jo imenujejo, ker v resnici ni navadna žena. 'Nekoč je slovela zaradi svoje lepote, danes pa slovi iz čisto drugačnih razlogov. Danes si je pridobila slavo najbolj drzne ženske-pilota. V Parizu imajo poseben center za preizkušanje letal in Jacqueline Auriol je ena izmed dvanajstih a-,sov centra. Sleherni dan postavlja v nevarnost svoje življenje, ko preizkuša nove vrste letal, ali nove -instrumente na le-teh. Pogosto se ?godi, da v jutru vodi monoplan, presede na letalo tipa »nebeška uš«, s katerim se premetava po zraku, a koj nato že prestopi na reaktivno letalo, konča pa dan na transportnem dvomotomiku. Kot »krivca« te strasti letanja rada navaja- polkovnika Po-uyade, bivšega komandanta eskadrilje Nor-mandie-Njemen, ki se je izkazala v pretekli svetovni vojni. On jo je s svojim pripovedovanjem tako navdušil za pilotski poklic, da se mu je predala z vso svojo dušo. S tem poslom je začela šele leta 1947, a že 1949. leta je imela pred 30.000 gledalci velik nastop. Deset dni zatem, ko je letela z dvoživko »Scom 30«, pa se je »ubila«. V žalostnem stanju so jo izvlekli jz reke Seine; imela je 200 ran in Vilomo-v, dvakrat; -počeno lobanjo, bila je brez nosu, čeljusti, brez o-jaraza. Obiskovala je bolnico za bolnico. Po Franciji in Združenih državah. Osem mesecev so jo devali iz mavca v mavec, a ves ta čas je imela glavo v maski, tako da ni imela prostih niti oči. Prestala je vsega skupaj 22 operacij, pri katerih so ji -prekladali kožo, ji vstavljali nove dele kosti in ji popravili ji o g ter deli novo čeljust. Plastična kirurgija je morda prav v njenem primem dosegla enega izmed največjih uspehov. Toda bolj zanimivo je morda to, da jo vse to ni odvrnilo od — letenja. Cim se je lahko posluževala oči, že je študirala algebro, trigono-metrijo, aerodinamiko, mehaniko.... Komaj je čakala, da bo lahko spet poletela. Iz Pariza je ponovno odšla v Združene države na tečaj za pilotiranje helikopterjev. V enem samem letu si je osvojila pet patentov. Ona je prva žena, ki si je pridobila patent za letala na reakcijski pogon. 1952. leta je dosegla ženski rekord z brzino 855,920 km na uro. Imajo jo za asa in junakinjo, a ona je danes skromna in tiha žena, ki posveča vse svoje življenje letalom, ki jih izbira- svojima sinovoma, mlajšemu enajstletnemu in starejšemu štirinajstletnemu, ter svojemu možu, ki tudi rad leta, a ne tako — nevarno. ECOSOC ZA ŽENSKE PRAVICE Gospodarski in socialni svet ZN je sprejel vrsto sklepov o političnih, vzgojnih in gospodarskih pravicah žensk. Eden teh sklepov priporoča vsem državam, naj zagotovijo tudi ženskam enako plačo, kakor jo prejemajo moški 2a isto delo. Drugi zahteva enake vzgojne možnosti za o-.troke obeh spolov. Nadaljnji sklepi pa priporočajo vladam, naj določajo tudi sposobne ženske za delo pri posebnih načrtih tehnične pomoči Združenih narodov. Važen je tudi sklep, ki pooblašča glavnega tajnika, da lahko izven okvira poskrbi za to, da bodo vlade posameznih držav vzpodbujene k uveljavljanju ženskih pravic. NEKAJ 0 KOPELIH Za peščeno kopel nam najbolje služi tisti pesek ob morski obali, ki ga od časa do časa ob plimi zaliva morje. V takem pesku ostane po izhlapevanju vode sol, ki draži kožo in pospešuje 'krvotok. Važno je ipolcg lega, da je pesek popolnoma suh, kar bomo dosegli tako, da v vsej svoji dolžini skopljemo jamo, globoko 10 cm, in jo pustimo, da se 10 minul na soncu posuši. Potem se v tako pripravljeno jamo vležemo, nekdo ipa naj nam s peskom pokrije vse dele telesa. Le glava -naj ostane prosta in jo pokrijemo z vlažnim slamnikom ali z brisačo. Prva i peščena kopel ne sme bili daljša od četrt ure, kasneje jo vsak dan podaljšamo za pet minut do največ ene ure. Samo delne peščene. kapeli (noga, roka) pa lahko trajajo tudi dve uri. Revmatični bolniki in bolniki s kroničnim revmatizmom, dalje vsi,, ki imajo bolne sklepe, išias, nevral-gijo, bodo imeli od lakih kupoli velike koristi- -Medtem ko jih tisti, ki trpijo na krvnem pritisku, sploh ne smejo uporabljati; enako ne bol-ni na ledvicah, arteriosklerozi, stari 'ljudje, bolniki s kožnimi obolenji, razširjenimi venami in vnetimi živci. Prav posebno pa se morajo sončnih kopeli čuvati tisti, ki jih je zadela paraliza zaradi izliva krvi v možgane, čeprav -se. je "¿godilo to že pred časom. Če žene v fcli-makteriju opazijo kake nevrastenične pojave, se morajo posvetovati z zdravnikom, ki bo peščene kopeli priporočil aH pa odsvetoval. Zdaj pa še nekaj o sončnih kope-lih. Od sončnih kopelih nimamo samo estetskega užitka zaradi delovanja sončnih žarkov in zdrave, zagorele barve, ampak imajo te kopeli koristen učinek na ves organizem. Sončne 'kopeli pospešujejo kroženje krvi, pospešujejo potenje, pri 'debelih ljudeh delujejo ugodno na počasno -hujšanje, medtem ko pri suhih delujejo prav obratno: dražijo tek in dajejo mišicam večjo gibčnost. 'Na soncu se zdravijo vlažni izpuščaji, na nogah izginjajo grbaste rane od razširjenih ven, zabujulost gležnje v. sušijo se mozolji 'in izginjajo pege na -obrazu in ramenih, ki so tako pogoste zlasti pri mladih ljudeh. Kako sončne kopeli razumno izkoriščamo, ste gotovo že mnogokrat brali, tisto o postopnem sončenju, od pet minut navzgor. Mislite samo na to, da so sončni žarki opoldan najmočnejši in da jih prenesejo samo tisti, ki 'so na to navajeni in jc zelo nevarno za tiste, ki so na morje komaj prišli. Zato naj se novinci sončijo večinomu v jutranjih in dopoldanskih urah. Še nekaj tistim, ki niso verjeli navodilom za počasno sončenje in so se nepremišljeno žgali. Če se ram je to agodilo, se takoj namužite z bor-vazelino ali karbonatom hizmuta in magnezije. Če so opekline hujše vrste, morate dajati nanje obkladko krompirjevega škroba ali lanenega olja. Idrijčani so začeli s plavalno sezono Zadnjo nedeljo je izkoristil »Par-tizan- takoj. tudi brez prakse. * « ZNIŽANJE CEN PREVOZA Obveščamo vse potnike, da od darske organizacije, da smo s 1. avgustom 1933 znižali cene pri potniškem prometu, mesečnih vozovnicah in tovornem prometu za 10%. V tovornem prometu vršimo usluge za enosmerne vožnje 27 din za ton/km. za vožnje v obe smeri 2£ din za ton/km. Priporočamo *c za naročila prevozov ! Avtopodjetje ADRIA, Kojkt. * VILO olj morski obali od Kopra do Pulc, od Moščeniške Drage do li ke ter dalje do Boke Kotor.-ike nujno kupimo. Posredovalna pisarna za promet z nepremičninami in premičninami, Ljubljana. Pražakova ul. it. 13. telefon št. 21-011. si * -.i DILIČ roj, Pribac Amalija, roj. 31. XII. 1914. v Padni št. 72, je izgubila osebno izkaznico, izdano od. ljudskega odbora občine Šmarje ia. jo razglaša za neveljavno. POZIV VSEM BORCEM PREKOMORSKIH BRIGAD V okviru priprav za proslavo desete obletnice ustanovitve primorskih brigad, polivamo vse bocce spodaj navedenih enot: ; 1. I., II., III., IV. in V. prekomor-ske brigade; 2. T3nkovskih brigad, ki so prišle iz Italije; 3. Minometalskega bataljona.; 5. Pripadnike aviacije, veze, itd. 6. Vse pripadnike delovnih enot, ki so sodelovali z NOV n. pr. v Italiji, na Siciliji, Sardiniji. Korziki. Franciji in Severni Afriki. da se prijavijo pripravljalnim odborom na sedežu svojega ofcraj3 zaradi sodelovanja na proslavi, ki bo 5. in 6. septembra na OkrogJici pri Gorici. Podrobna navodila bomo objavili v dnevnih in lokalnih časopisih, po radiu in po občinah. Pripravljalni odbor za navedene enote v Postojni 30. AVGUSTA ZBOR (ji 11 LliUKClCK V E, G KAD-M KO V E IN II. BRIGADE VDV Okrajni štab v Gorici, ki organizira zbor in svečane proslave za posamezne brigade v pripravah na veliko slovesnost, ki bo na OkrogJici 5. in 6, septembra, obvešča vse borce, ki so se borili v brigadi Simona Gregorčiča, Gradnikovi in II. brigadi VDV, da bo zbor borcev Gregorčičeve brigade v nedeljo, dne 30. avgusta ob 10. uri na Vrhovlja« pri Kojskem, zbor gradnikovcev v nedeljo 39. 30. avgusta ob 10. uri na Lokvah in zbor Gradnikovcev v nedeljo 30. avgusta ob 10, uri v Podragi. Pozivamo vse borce, da se zborov brigad udeležijo in s tem ponovno manifestirajo enotnost in tovarištvo, ki jih je družilo skozi tačk» boje za svobodo. Okrajni štab v Gorici Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko štolfa — Tiska ii-skarna »Jadran« v Kopru