iVaj sem jaz in kak sem jaz? Mar želite, da povem? Mnogokaj vam moj obraz sam pove, četudi nem.
Čelo krije mi oblak, razorava senca gub. V usta mi je vtisnil znak trpke žalosti poljub.
Mojega pogleda žar sije izpod čela vnet, kakor prosil bi: Nikar ne bojuj se, ljuti svet!
Kretnje moje brez miru, vranječrnih las nered, vse ciganskega rodu kaže ne predavno sled.
Jaz.
Zložil An t. Medved.
Rajši hodim v gozd in vas nego med gosposki svet, slušam strun in prsi glas ves raztajan, ves zavzet.
Ljubim deklic prosti raj, v čislih starcev zbor imam. Selim se iz kraja v kraj, v družbi glumen, resen sam.
Sanjam ob potocih rad, v hladu temnih jelš in vrb, kjer v pozabnosti prepad pahnem vso življensko skrb.
Verno ljubico imam, brez mesa je, las in zob, a je živa kakor plam in hitreja kot golob.
To sem jaz in tak sem jaz. Ljubi me le majhen krog. Vsem se kažem vsaki čas, kakor me je vstvaril Bog.
Misel ljubica je ta; ž njo se razgovarjam nem, ž njo bi rad prodrl do dna srcem vsem in vsem stvarem.
Časih mi — zakaj, ne vem — vse srce zavalovi, hrepenenje po nečem roso dahne mi v oči.
Morebiti sodi kdo, da sem tuje vrste ptič, a ne menim se za to in mu ne zamerim nič.
Ljubim vse, mrzim samo tolste samopridnike, ljud s povešeno glavo, glumpce in nekidnike1).
0 Ljudje, ki niso za nobeno rabo. (Pod Šmarno goro.)
53
Klevetnikom.
Zložil An t. Medved.
V  življenji tolikrat vas srečam in stopam mimo vas neplah, še pesem svojo vam posvečam, prijatelji klevet in zdrah.
O, ne zameri, muza moja! Potihnil mol je sladkih ur, a liri zvočni ni pokoja, iz nje mogočni sili dur.
Kdor je občutil kdaj ljubezen, ki je ne zmaga sama smrt, vihar mu ni zanesel jezen, on je občutil tudi črt.
In duša, ni li kakor zemlja? Zdaj vir srebrn iz nje šumlja, zdaj iz globokega ji temlja g« reča lava prasketa.
O majniku nas slavec čara,
ko v pesmih toži mehko bol,
a čara tudi nas Njagara,
ko  z gromom stresa breg in dol.
Na tihem me je večkrat mučil, klevetniki, jezika bič, a tudi marsikaj naučil, poboljšal manj, osrečil nič.
Pokojni vendar ostanite! Pred vami ne zapiram vrat. Še v pesmi moji se bleščite, kot v veri se blešči  —  Pilat.