CRNO^BELEM
VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE 5 T. 1 »L1 U D S K A PRAVICA
Poročilo izvršnega odbora sind. podružnice
Izvršni odbor sindikalne podružnice bo v petek, dne 6. februarja 1953, polagal obračun svojega dela za poslovno leto 1952.
Iz poročila bodo člani podružnice lahko spoznali in tudi kritično ocenili delo, ki smo ga člani izvršnega odbora nesebično in požrtvovalno opravljali za čimvečjo dosego delovnih zmag našega kolektiva. Saj nas je pri vsem našem delu vodila misel, da imamo v delovnem kolektivu zvestega prijatelja, ki se za-_veda, da odloča o svojih postavah in "pravicah sam. Zato smo se člani izvršnega odbora zavedali svojih dolžnosti do kolektiva in ni bilo med nami nikogar, ki bi ne želel drugega kot to, da bi naše skupno delo obrodilo mnogo sadov v blagor delovnemu človeku. Tako je bilo naše delo na nekaterih sektorjih bolj ali manj uspešno. Socialistična stvarnost pa nam je narekovala zavest, da kar je bilo storjenega, je bilo storjeno vse za naš borbeni delavski razred, ki ne pozna odstopanja od svoje socialistične graditve, pa naj prihajajo grožnje od vzhoda ali pa zahoda.
Pri svojem delu v izvršnem odboru smo se trudili, da bi s pojasnjevanjem, prepričevanjem, organiziranjem raznih gospodarskih in političnih predavanj itd. čimbolj razgibali delovni kolektiv za zares plodno delo. Toda objektivne kakor tudi subjektivne težave so nam večkrat onemogočale naše delo, kar naj delovni kolektiv pri presoji našega dela upošteva. Res je, da smo z globoko vero v naše perspektive zaupali v ustvarjalno moč naših delovnih ljudi, zato se teh težav nikdar nismo ustrašili. Ravno nasprotno. V takih primerih smo se še bolj poglobili v delo, da bi ga čimbolje izvedli.
Z izvolitvijo na lanskoletnem občnem zboru v izvršni odbor podružnice smo prejeli zaupanje, ki nam ga je izrekel delovni kolektiv v celoti. Prepričani smo, da tega zaupanja nismo izrabljali, temveč smo s svojim delom dokazali, da smo bili tega zaupanja vredni. Končno oceno pa prepuščamo članstvu.
Napake, ki smo jih med letom pri našem delil napravili, smo vedno pripravljeni priznati in jih tudi popraviti, seveda kolikor se popraviti še dajo.
bila to pomoč, ki jo je brez dvoma dolžna sindikalna podružnica nuditi delavskemu svetu.
O naši mladini je težko kaj zapisati. Ne mislimo, da so vsi člani mladine nedelavni. tega tudi nimamo namena .trditi, ker bi s tem posameznikom storili krivico. Toda kaj nam pomaga, če imamo nekaj dobrih članov, ko pa se kljub njihovemu 'trudu delo ne more nikjer razviti. Sicer je tudi že sindikalna podružnica poskušala na razne načine razgibati mladino, toda vidnega uspeha nikakor ni mogla doseči. Ob zaključku leta ugotavljamo le to, da naša mladina ne jemlje resno dela, ki je tesno povezano z našimi dnevnimi problemi tako na gospodarskem kot na političnem področju. Res je, da se je naša mladina v raznih fiz,kulturnih panogah nekoliko razživela, kar bo obrazloženo v poročilu za fizkulturo. To je tudi vse, za kar jo lahko pohvalimo. Toda to je vse premalo. Člani naše mladine bi morali pokazati mnogo več, ker imajo za to vse pogoje. Zakaj je naša mladina pravzaprav pasivna, ne moremo odgovoriti že zato ne, ker ji sindikalna podružnica ni nikoli odklonila ničesar, tako v moralnem kot materialnem oziru. Ravno nasprotno. Vsak predlog, vsako prošnjo ali kar koli je sindikalna podružnica vedno upoštevala, toda dela, kakršnega smo si želeli in ki bi bilo naši mladini v ponos, nismo dočakali. Navedena dejstva kažejo, da si je izvršni odbor podružnice prizadeval, da bi bila naša mladina v svojem delu agilnejiša, kar pa mu, žal, ni uspelo. Prepričani smo, da bi z dobro voljo vsakega posameznega mladinca lahko podali lepše rezultate o delu mladine, ki bi morala biti tisti činitelj, na katerega bi v doglednem času prenesli katero koli funkcijo. Potrebno je torej, da se vsak mladinec v bodoče bolj resno oprime dela v mladinski organizaciji, saj bo to njemu samemu v največjo korist.
D,ne 24. septembra 1952 je imela naša sindikalna podružnica razširjeni sestanek (plenum). Pregledali smo izvršeno delo, ki je obširneje obrazloženo v poročilih po komisijah. Pogovorili smo se tudi o bodočem delu in sprejeli okvirni načrt dela kulturnoprosvetne komisije in komisije za fizkulturo. Na vse navzoče aktiviste se je apeliralo, naj vse ugotovitve, tako pozitivne kot negativne, prenesejo med članstvo.
V preteklem letu smo izvolili 20 delegatov v Svet proizvajalcev. Članstvo se je pomena teh volitev v polni meri zavedalo, zato se jih je tudi polnoštevilno udeležilo.
Izvedli smo tudi volitve delegatov v Svet socialnega zavarovanja. Pred volitvami je bila članstvu podružnice obrazložena važnost tega foruma, zato se
Tajniško poročilo
V našo sindikalno podružnico so vključeni člani delovnih kolektivov tiskarne in uprave »Ljudske pravice« in administrativno osebje uredništva »Ljudske pravice« ju »Tovariša«. Skupno število članov je 364.
Od zadnje redne letne skupščine je imel izvršni odbor sindikalne podružnice 15 rednih sej, od katerih so bile 4 skupno s sindikalnimi zaupniki, 2 izredni seji in 1 razširjeni sestanek (plenum).
Na sejah sindikalne podružnice smo razpravljali o raiznih zadevah v zvezi z delom v podjetju in raznimi tekmovanji ter jih bolj ali manj tudi uspešno reševali. Če hočemo biti pri tem objektivni, moramo priznati, da bi bili naši uspehi v mnogih primerih lahko boljši, če bi tudi članstvo v večji meri pri tem sodelovalo. Poudariti namreč moramo, da pri celotnem delovnem kolektivu nismo našli tiste opore, ki bi nam bila za izvršitev postavljenih nalog potrebna. Priznamo, da smo temu krivi tudi mi sami. Morda nismo znali pri članstvu v zadostni meri vzbuditi zanimanja za sindikalno delo, mogoče pa je vzrok temu La j' drugega, n. pr. splošna mlačnost in nezanimanje za vsa dogajanja v življenju sindikalne podružnice. Res je tudi, da smo se člani izvršnega odbora podružnice 'trudili, da bi vsak po svojih močeh prispeval k večji razgibanosti sindikalne podružnice, kar se nam ni — to moramo priznati — v celoti posrečilo.
Ob zaključku poslovnega leta 1952 Je nujno, da se poglobimo v odnose med
delavskim svetom in sindikalno podružnico. Razmerje med tema dvema forumoma ni bilo povsem pravilno. Priznati moramo napako, ki jo je zagrešil izvršni odbor podružnice, preko katere ne moremo, niti ne smemo. Kajti ko je upravljanje podjetja prevzel delavski svet, je sindikalna podružnica bila prepričana, da se je s tem otresla skrbi za proizvodnjo v našem podjetju. Bila je mnenja, da bo sedaj delavski svet skrbel za to. Vendar ni bilo tako in posledice so se kmalu pokazale. Sestanki po oddelkih, kjer bi se naj razpravljalo o proizvodnji, so skoraj povsem zamrli, kar pa jih je še bilo, so jih oddelki sklicali na lastno iniciativo. Razumljivo je sedaj, da ni imel delavski svet zaradi 'tega tiste zaželene podpore s strani kolektiva, ki mu je za uspešno delo nujno potrebna. Ne smemo zato na splošno reči, da naš delavski svet ni bil delaven. Tega nikakor ne moremo trditi, saj je bil v svojem delu aktiven. Poudariti hočemo le to, da bi mnogo laže reševal vsa vprašanja gospodarskega značaja, če bi imel v sindikalni podružnici kakor 'tudi v celotnem delovnem kolektivu močno oporo. Sicer se je stanje po razširjenem sestanku (plenumu) sindikalne podružnice izboljšalo in so se v mesecu oktobru že zopet vršili po oddelkih sestanki, na katerih se je pretresalo vprašanje proizvodnje. Na ta način nam bo omogočeno naše člane usposobiti v aktivne sodelavce pri upravljanju podjetja. Če bi dosegli to, bi bili v resnici lahko zadovoljni, saj bi
je teh volitev udeležila ipretežna večina članov.
Zadovoljiv je bil tudi odnos do višjih sindikalnih forumov. V. Republiškem odboru grafičarjev je zastopal našo podružnico tov. Gašperlin Otmar, v Krajevnem sindikalnem svetu pa tov. Brumen Maks. Slednji je bil izvoljen tudi za delegata na III. kongresu grafičarjev v Zagrebu.
Člani naše sindikalne podružnice so večidel tudi člani Socialistične zveze delovnih ljudi (OF) in drugih množičnih organizacij, kjer izvršujejo razne funkcije. Udejstvujejo se tudi v raznih kulturnih in fizkulturnih društvih.
Protiletalska zaščita, ki obstaja v našem podjetju, je bila med letom zelo delavna. Izvršila je uspel nastop v sklopu manevra, ki ga je priredila organi-
zacija Zveza borcev mesta Ljubljane. Posebno delavna pa je bila gasilska ekipa, ki se je na svojih sestankih in vajah vsestransko izpopolnjevala za gasilsko službo, medtem ko je v požarnovarnostnem oziru redno pregledovala delovne prostore kakor tudi preventivne naprave.
Tovariško razsodišče je sicer obstajalo, vendar ni bilo letos potrebno ni-kako posredovanje.
Delavski svet in vodstvo podjetja sta v vseh važnejših problemih pritegnila k soodločanju tudi sindikalno podružnico ter tudi upoštevala njeno mnenje.
To bi bilo na splošno zajeto deio sindikalne podružnice, kar se je izvršilo po raznih komisijah, pa podajamo v naslednjem:
Kulturno-prosvetna komisija,
ki sta jo vodila tov. Brumen Maks in Groiboiljšek Ivan, je bila dokaj delavna. Ugotovitve dela dajemo v naslednjem:
Na zadnjem občnem zboru naše podružnice je bila naša kulturno-prosvet-na komisija predmet splošne kritike zaradi svoje nedelavnosti. Zato si je novi izvršni odbor prizadeval, da usmeri svojo dejavnost predvsem na splošen dvig izobrazbe in preobrazbe svojih članov, in to v gospodarskem, kulturno-prosvetnem in ideološko-političnem pogledu. Danes, ko je preteklo leto dni in ko zopet polagamo obračun našega dela, moramo ugotoviti, da napori IO v tej smeri niso bili brez uspeha. Takoj v začetku poročila moramo navesti, da uspehi, katere je dosegla kulturno-pro-svetna komisija pri podružnici, niso izključno rezultat dela te komisije, ampak delavnosti celotnega IO, ker so vsi člani IO pomagali izvajati načrt, ki smo si ga napravili. IO podružnice se je zavedal svoje osnovne dolžnosti, da nudi svojim članom čimveč prilike za njihovo nadaljnjo izobrazbo, da bi laže razumeli naš razvoj socialistične demokracije v našem gospodarstvu in se učili upravljati podjetje. Priznamo pa, da nismo vselej uspeli v naših naporih, da bi pritegnili k sodelovanju celoten kolektiv, čeprav se je članstvo v znatno večjem številu kot v prejšnjem letu zavedalo svoje odgovornosti pri upravljanju podjetja in je zato tudi udeležba na naših sestankih bila boljša kot prejšnja leta.
Takoj v začetku svojega delovanja ni kulturno-prosvetna komisija imela izdelanega nikakega načrta za svoje delo. Zato je izvedla agitacijo za udeležbo na seminarju o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih, ki ga je priredil RO grafičarjev, katerega so se udeležili člani DS in IO podružnice. V poletnih mesecih pa naša komisija ni mogla zaznamovati kakršne koli delavnosti na tem področju, ker je nastopil čas dopustov in tudi čas ni bil primeren za prirejanje kakšnih seminarjev. S tem pa ni rečeno, da je v podružnici zamrlo vsako delo.
Ob prevzemu prehodne zastave Centralnega sveta sindikatov in Sveta za znanost in kulturo je bil prirejen družabni večer, 25. aprila smo imeli v čast ustanovitve OF akademijo, 30. aprila proslavo 1. maja, 23. maja akademijo v čast rojstnega dne maršala Tita in 18. julija proslavo Dneva vstaje z odkritjem spominske plošče v avli tiskarne tovarišem našega podjetja, ki so dali svoja življenja v času NOB.
V teh mesecih si je IO tudi izdelal načrt za jesensko in zimsko sezono, ki je predvideval mesečno po eno preda-
vanje gospodarskega in eno političnega značaja. V načrtu je bil tudi samostojni nastop sindikalnega orkestra in dramske skupine ter od časa do časa kino predstava. Poleg tega smo imeli v načrtu sodelovanje na vseh množičnih prireditvah, proslavo Dneva republike in družabni večer. Akoravno je videti ta načrt dokaj skromen, je vendar zahteval od vseh članov IO mnogo naporov.
Delo v podružnici je zopet zaživelo z organizacijo in v pripravah za zlet grafičarjev v Celje, kateri bo obširneje opisan v fizkulturnem poročilu in v pripravah za proslavo 10-letnice ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah.
Točno po določenem načrtu smo imeli oktobra, novembra in decembra po eno predavanje o notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem položaju, tako da je bilo članstvo vedno sproti obveščeno o najvažnejših političnih dogodkih. — Ta predavanja bi pa bila lahko še bolje obiskana z ozirom na odličnega predavatelja tov. Vidmarja Cirila. Povprečni obisk na teh predavanjih je bil kakih 80 do 100 članov. Pred kongresom sindikata grafičarjev je bilo v našem podjetju predkongresno zborovanje ob izredno dobrem obisku članstva, iz česar sklepamo, da se članstvo zanima za delo sindikata. Po poročilu, ki ga je izdal CO za triletno obdobje, je bilo v diskusiji podanih več dobrih predlogov, katere so potem delegati prenesli na kongres. Predavanja o splošnih gospodarskih problemih sta bila za članstvo naše podružnice dva. Članica podružnice tov. Abetova je na teh predavanjih v poljudni obliki pojasnjevala gospodarske predpise, katere bi moral poznati za pravilno in uspešno upravljanje podjetja vsak delavec, posebno pa še člani delavskega sveta. Čeprav smo po naših grupnih poverjenikih izvedli za ta predavanja zadostno agitacijo, smo opazili, da se je predavanj udeležilo povprečno več nameščencev kot pa delavcev. Naša želja pa je, da bi dvignili splošno gospodarsko izobrazbo posebno pri delavcih, na katerih bi dejansko moralo sloneti upravljanje podjetja.
V novembru smo imeli družabni večer in akademijo v čast Dneva republike, na kateri so nastopili tudi mladinci, ki so z zborovsko recitacijo in skečem poživeli spored.
Razveseljiv napredek pa zaznamujemo pri našem sindikalnem orkestru, ki ga vodi tov. Porenta Anton. Predlog članov orkestra, da bi prevzel strokovno vodstvo orkestra strokovnjak, je IO osvojil in po tej pridobitvi je bil v orkestru kmalu dosežen viden uspeh.
Naše članstvo je imelo priliko ta napredek ugotoviti na koncertu, ki ga je priredil orkester 26. oktobra. IO izreka članom orkestra priznanje za njihovo neumorno delo in bo tudi v bodoče vedno podpiral njihova stremljenja k napredku. Poleg samostojnega nastopa je orkester sodeloval na vseh naših akademijah, triindvajsetkrat pa je nastopil v drugih podjetjih in organizacijah.
Do aprila se je vršil tečaj angleškega in nemškega jezika, vendar se jeseni ni nadaljeval, ker je IO sklenil, da se v podružnici zaradi premajhnega zanimanja ne nadaljuje in naj se preostali tečajniki vključijo v tečaje pri Centralni ljudski univerzi.
Med letom sta bila organizirana dva skupna obiska gledališča in kina ter skupni ogledi razstav: OF, švicarskega plakata in Hinka Smrekarja.
V poletnih mesecih smo skušali organizirati skupne izlete v naravo, ki pa se niso vršili, ker je bilo pri članstvu zanje premalo zanimanja. Čudimo se, da v tem nismo uspeli, ker bi bili takšni izleti posebno za nas grafičarje glede na naše zdravje zelo koristni, a se je za takšen izlet prijavilo največ do pet ljudi. Razumljivo je, da zaradi tako majhnega odziva izletov ni bilo. •
Prav tako nismo imeli uspeha, da bi pripravili k delu našo dramsko skupino. Četudi bi posamezni člani skupine radi že nastopali na odru, do danes, ko podajamo poročilo, še nismo uspeli najti primerne igre, ki bi jo skupina lahko naštudirala.
Zdaj pa poglejmo še naš grafični tisk. Kakor prejšnja leta smo tudi letos izdajali list Črno na belem, in sicer je izšlo samo pet številk. IO pa je sklenil, da zaradi podražitve papirja in premajhnega dopisovanja članov iz oddelkov ne bo izdajal lista vsak mesec.
Izvedli smo akcijo, da pridobimo čimveč naročnikov za naše stanovsko glasilo Grafički rad, ki ga izdaja Centralni odbor našega sindikata, in za našo strokovno revijo — Grafično revijo. Medtem ko je naše članstvo pravilno razumelo pomen naše strokovne revije in so se naročili nanjo 103 člani, pa moramo grajati premajhno zanimanje za centralni sindikalni list Grafički rad, ki ima samo 50 naročnikov. Sicer v tehničnem pogledu ne ustreza našim željam in tudi dopisov iz Slovenije, ki bi napravili list za nas zanimivejši, po krivdi nas samih zaman iščemo v njem.
Ker pa prinaša list članke o sindikalnem in strokovnem delu iz vseh republik, zasluži večjo pozornost, ker iz njega razvidimo delavnost naših sindikalnih podružnic iz vse države.
Prav tako nismo dosegli vidnejših uspehov pri vključitvi naših članov v centralno KUD Jože Moškrič. Posebne graje vreden je odnos naše mladine do tega društva. Vse podružnice, pa tudi naša, materialno podpirajo društvo Jože Moškrič, zato je potrebno, da ob večjem aktivnem sodelovanju omogočimo društvu čimvečji razmah, da bi nas bilo zmožno ob vsaki priliki dostojno predstavljati.
Kakor vidite iz poročila o delovanju kulturno-prosvetne komisije, je zaznamovati v delu napredek od prejšnjega leta, ki pa nas še ne zadovoljuje glede na materialne možnosti, ki so nam na razpolago in ostajajo neizkoriščene. Naša želja je, da bi bodoča kulturno-pr°' svetna komisija nadaljevala delo, smo ga mi pričeli in želimo, da bi Pr_ članstvu naletela na boljše razumevanje, kar bi bilo tudi jamstvo za boljs in popolnejši uspeh.
Blagajniško poročilo sindikalne podružnice „Izjudske pravice“ za leto 1952, za čas od 1. januarja do 31. decembra 1952
DOHODKI
din
Saldo iz leta 1951 .............................. 216.851
Članarina........................................ 255.522
Vpisnina ............................................. 15
Vrnjen denar za radio naročnino...................... 200
Višek od prodanega kolesa............................ 300
Vrnjen denar za drva od elanov.................. 33.000
Prispevek za kulturno-prosvetni fond................. 400
Vrnjen denar — založen za bloke...................... 450
Prodane stare gramofonske plošče...................... 28
Vrnjen denar — založen za fizkulturo............... 3.407
Prodaja klavirja.................................. 18.000
Prodaja radio prejemnika »Kosmaj«................. 20.000
Prodaja radio prejemnika »Philips«................ 15.000
Prispevek za drva — tiskarna...................... 50.000
Prispevek za kulturno-prosvetni fond............. 544.088
Skupaj . .	.	1,137.261
IZDATKI
din
Letna skupščina, zapisnik — honorar.................... 300
Nagrade sindikalnemu aktivu.......................... 6.000
Snaženje sindikalnih prostorov....................... 5.300
Pisarniške potrebščine............................... 1.552
Pošta — telegram....................................... 830
Stroški denarnega prometa.............................. 359
Naročnina časopisov.................................... 180
Nabava knjig .......................................... 610
Nepredvideni izdatki................................. 6.720
Oddihi in okrevališča............................... 59.000
Pomoč članstvu...................................... 12.500
Pomoč Primorski..................................... 20.000
Agitacija in propaganda............................ 428.176
Fizkulturno delo................................... 192.324
5 % KSS — Ljubljana................................. 11.781
58 % RO — Ljubljana................................ 136.620
Saldo.............................................. 257.009
Skupaj .	. .	1,137.261
Razčlemba po posameznih postavkah
Agitacija in propaganda	din
Prireditve:
din
Mladinska prireditev ..................................5.891
Za Dom onemoglih.......................................4.254
Ob priliki prevzema zastave.......................... 27.556
Družabni večer na RO — fizkultura......................4.400
Gostovanje iz Zagreba..................................3.893
Proslava ob 2. obletnici orkestra......................9.821
Odkritje spominske plošče..............................2.303
Skupaj . . . 58.118
Izleti:
din
Izlet v Lovran in Opatijo.............................4.202
Ekskurzija v Zagreb...................................18.000
Skupaj . . . 22.202
Nakup glasbil:
d m
Kontrabas ......................................... 32.000
Gramofonske plošče............................. • •	2.500
Pianino .......................................... 135.000
Uglasitev pianina................................... 1.800
Nakup palčk za	orkester............................... 146
Notni arhiv................................ • - • •	4.330
Skupaj . . .	175.776
Razno:
din
Tečaj angleščine...................................... 8.800
Tečaj nemščine ....................................... 8.800
Prispevek	MKLMS...................................... 5000
Prispevek	»Moškriču«............................... 25.000
Prispevek	KSS — Ljubljana.......................... 50.000
Prispevek	za spomenik »Ilegalec«...................... 500
Prispevek	»Svobodi«, Trbovlje....................... 5.000
Tisk »Črno na belem« ................................. 7.05%
Za izpopolnitev orkestra............................. 19.700
Predavanje — honorar.................................  1.500
Odnos . . . 131.758
Prenos . . 131.758
Obisk gledališča...................................... 10.905
Izdelava slik za dramsko skupino....................... 1.327
Nakup žalnih vencev.................................... 4.215
Naprava in popravilo pultov............................16.363
Nabava knjig za odbornike, 10 kom...................... 2.500
Nagrada — darila orkestru.............................. 4.361
Razno.................................................... 651
Skupaj . . . 172.080
Fizkultura
Tekme in izleti:	din
Smučarsko prvenstvo, Celje......................... 20.320
Tekmovanje — odbojka, Maribor......................15.039
Tekmovanje — Celje, 31. julija 1952 ............. 27.838
Tekmovanje — šah — Zagreb......................... 1.350
Nakup daril za tekmovalce ........................ 3.219
Izlet v Dolenjske Toplice.......................... 39.930
Skupaj . . . 107.696
Nakup opreme:	din
Puška, naboji....................................7.300
Ping-pong žogice............................... L?50
Oprema za žensko ekipo...........................3.120
Žoga za odbojko................................1.800
Skupaj . . . 13.970
N ajemnina:	dim
Najemnina kegljišča................................13.250
Razno:	din
Članarina »Grafičarju«...............................3.500
Prispevek »Grafičarju« ........................... 50.000
Darilo za RO.........................................2.000
Razno .............................................. 1.908
Skupaj . . . 57.408 V Ljubljani, dne 12. januarja 1953.
Blagajničarka: Kislinger Milica
SINDIKALNA PODRUŽNICA »LJUDSKE PRAVICE«
sklicuje
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
za petek, dne 6. februarja 1953 ob 19. uri v sindikalni dvorani.
Dnevni red:
1.	Začetek Občnega zbora
2.	Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in overovateljev, kandidacijske komisije in volilne komisije
3.	Razprava o poročilih, ki jih je vsak član prejel natisnjene v »Črno nu belem«
4.	Volitve: izvršnega odbora, nadzornega odbora, predsednika tovariškega sodišča in namestnika, delegatov za letno skupščino RO grafičarjev
5.	Zaključek občnega zbora
Dolžnost vsakega sindikalnega člana je, da se občnega zbora udeleži.
IO sindikalne podružnice
★
IO sindikalne podružnice predlaga skupno z grupnimi poverjeniki za kandidate v bodoči 10, nadzorstvo, tovariško razsodišče in delegate za občni zbor RO grafičarjev naslednje člane:
ZA IO PODRUŽNICE - 18 ČLANOV
1.	Brumen Maks
2.	Podlesnik Franc
3.	Zemljič Ivan
4.	Groboljšek Ivan
5.	Kislinger Milica
6.	Suhar Jože
7.	Štrukelj Mara
8.	Fink Joža
9.	Avsec Jože
10.	Japelj Vinko
11.	Novak Janez
12.	Ponikvar Pepca
15.	Ivančič Lado
14.	Porenta Tone
15.	Hvastja Franc
16.	Meden Rudi
17.	Bon čar Lave
18.	Urbančič Jože
ZA RO GRAFIČARJEV -8 DELEGATOV
1.	Paradiž Jože
2.	Podlesnik Franc
3.	Jezeršek Milan
4.	Brumen Maks
5.	Zemljič Ivan
6.	Štrukelj Mara
7.	Avsec Jože
8.	Japelj Vinko
ZA TOVARIŠKO RAZSODIŠČE -2 ČLANA
1.	Pukel Mirko
2.	Brajnik Edo
člani naj to listo skrbno proučijo in dajo na občnem zboru svoje pripombe.
Pravilnik o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je sprejel na svojem XVII. plenarnem zasedanju, ki je bilo 12. in
13.	decembra 1952. leta v Beogradu, naslednji pravilnik o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij.
Čl. 1. Finančno poslovanje sindikalnih organizacij zajema:
a)	uresničenje dohodkov in izdatkov,
b)	pobiranje in razdelitev sindikalne članarine,
c)	sklade za pomoč začasno nezaposlenim članom,
č) posebne sklade,
d1 2) splošno nadzorstvo nad poslovanjem blagajn vzajemne pomoči.
Čl. 2. Temelj finančnega poslovanja sindikalnih organizacij je proračun. Proračunsko leto se začenja 1. januarja in se konča 31. decembra.
ČL 3. Proračune sprejemajo na svojih letnih občnih zborih podružnice, sindikalni odbori podjetij, krajevni odbori sindikatov ter mestni in okrajni sindikalni sveti.
Od 1. januarja do občnega zbora bodo te sindikalne organizacije poslovale po začasnih proračunih, ki jih bodo 'sprejeli izvršilni odbori podružnic, odnosno predsedstvo krajevnih odborov in sindikalnih svetov.
Čl. 4. Proračune pokrajinskih, republiških in centralnih odborov sindikatov ter pokrajinskega sveta za Vojvodino, oblastnega sveta za Kosmet. republiških in centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije sprejemajo njihovi plenumi.
Če bi plenumi teh forumov ne mogli pravočasno sprejeti proračunov, bodo predsedstva teh forumov sprejela začasne proračune.
Članarina
Čl. 5. Članarina se plačuje po tarifni postavki za delovno mesto v skupnem mesečnem znesku oziroma po določeni mesečni plači.
Članarino pobira izvršilni odbor podružnice.
Čl. 6. Določeni so tile razredi sindikalnih znamkic in višina članarine: Zaslužek
I. razred II. razred
III.	razred
IV.	razred V. razred
VI. razred
VII. razred
nad 16.000 din 150 din
10.001	do 16.000 din 110 din
8.001	do 10.000 din 80 din
6.001	do 8.000 din 50 din do 6.000 din 30 din
plačujejo učenci v gospodarstvu .....	5	din
........................... 1	din
VII. razred plačujejo:
a)	sezonski delavci 4 mesece potem, ko iso prekinili službeno razmerje zaradi končanih sezonskih del (gradbinci, poljedelski delavci, gozdni delavci in drugi);
b)	začasno nezaposleni člani.
Čl. 7. Kadar služi član sindikata kadrovski rok, se mu doba članstva ne prekine. Mora pa se po vrnitvi iz vojske javiti v 30 dneh svoji sindikalni organizaciji.
Če ne - dobi tako j službe, se smatra za začasno nezaposlenega in plača članarino VIL razreda.
Čl. 8. Član, ki je poklican na orožne vaje, mora za ves čas orožnih vaj redno plačevati članarino.
Izbirne tekme grafičarjev Ljubljane
V nedeljo so bile na smučiščih okoli Golega izbirne tekme za sestavo ekipe, ki bo -sodelovala na drž. prvenstvu grafičarjev na Pohorju. Udeležba je bila zelo dobra, saj se je tekem in izleta udeležilo okoli 50 grafičarjev. Naša podružnica je bila zastopana s 15 člani. Tekmovalo se je v smuku in slalomu. Rezultati prvih treh v vsaki disciplini:
Slalom — člani: 1. Suhar (L. P.) 57.9, 2. Sekula (J. M.)	1:00.0, 3. Vidmar
(L. P.) 1:03.8; mladinci: 1. Knol (J. M.),
2.	Romišak (J. M.), 3. Pogačnik (L. P.).
Smuk — člani: 1. Suhar (L. P.), 2. Korošec (Kart.), 3. Vidmar (L. P.); — mladinci: 1. Knol (Z. M.), 2. Romšak (Z. Mj), 3. Pogačnik (L. P.); ženske: 1. Gerkman (Kurt.), 2. Dremelj (Žel. ti-sk.),
3.	Sežun (Z. M.).
Naša podružnica je kot ekipa dosegla največ točk in postala neuradni moštveni prvak Ljubljane.
Člani in članice sindikalne podružnice, čitajte poročila o delu izvršnega odbora in se pripravite na razpravo!
Poročilo tekmovalne komisije
Komisijo za plače in tekmovanje je vodil tov. Kelher Slavko, ki je bil sicer v redni povezavi s tekmovalno komisijo pri RO grafičarjev, vendar v sami podružnici ni bilo v glavnem čutiti dela te komisije, kar kaže, da se komisija ni znašla v novem položaju, ko so prevzeli delovni kolektivi upravljanje podjetij. To se je najbolj izrazilo v tekmovanju v čim boljšem delavskem upravljanju podjetij, ki ga je organiziral RO grafičarjev, ki ni zajelo celotnega članstva in se je omejilo le na poročanje rezultatov tekmovanja. Naša podružnica je v tem tekmovanju dosegla tretje mesto.
Proizvodnja, izražena količinsko, je bila v letu 1952 za 321 (4 %) večja kot v letu 1951. Po izredno nizki proizvodnji v prvih dveh mesecih, za kar je bil največ vzrok prehod na nove ekonomske cene in zaradi tega zmanjšanje naročil, je proizvodnja do konca leta stalno rastla in bila najvišja v zadnjem četrtletju. Zaradi slabih uspehov v začetku leta so bili sklicani proizvodni sestanki, katerih je bilo 8 in so se na njih obravnavale možnosti za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo kakor tudi za skrajno štednjo materiala.
V zvezi s to komisijo pa bi bilo treba omeniti še sestavo našega tarifnega
pravilnika. Komisija, ki je bila s strani upravnega odbora zadolžena za sestavo tarifnega pravilnika, je svoje delo po ugotovitvah upravnega odbora in delavskega sveta dobro opravila. To potrjuje tudi izjava Republiškega odbora, ki je dejal, da je naš tarifni pravilnik vzoren, in pa dejstvo, da so naš tarifni pravilnik kopirale skoraj vse ostale tiskarne. Kolikor je v zvezi s tem tarifnim pravilnikom nastal spor glede nekaterih tarifnih postavk, bi bilo omeniti, da ni bila to težnja po kakem dvigu posameznih plač, marveč je bila to posledica premajhne koordinacije dela z Republiškim odborom in premajhne jasnosti z njihove strani, na drugi strani pa težnja komisije, da vzpostavi med plačami v naši tiskarni in pa med plačami v drugih tiskarnah pravilen odnos. Pri izdelavi tarifnega pravilnika je v komisiji sodeloval s strani sindikata tov. Paradiž, neposredno pa vse članstvo, saj je bil tarifni pravilnik dan v diskusijo na oddelkovnih in množičnem sestanku in je imel tedaj vsakdo možnost dajati izpreminjevalne predloge. Prakso in napake prvega tarifnega pravilnika pa je potrebno, kolikor ni bilo kaj pravilno, popraviti pri sestavi novega tarifnega pravilnika.
Komisijo »a fizkulturo
je vodil tov. Suhar Jože, ki je bil ko-optiran v IO podružnice namesto tov. Trinkavsa Franca ml. Pregled dela te komisije podajamo v naslednjem:
Ko ob koncu leta pregledujemo bilanco dela in življenja našega fizkultur-nega aktiva in če upoštevamo vsa večja tekmovanja, dvoboje in manjša srečanja v posameznih disciplinah, lahko ugotovimo, da je bila pretekla sezona dokaj živahna. Ne moremo reči, da je bila udeležba na vseh tekmovanjih najboljša. Pač pa lahko trdimo, da spadamo po kvaliteti med najboljše fizkul-turne aktive v Sloveniji (med grafičar-ji). Za ustvaritev boljšega pregleda hočemo nanizati tekmovanja in uspehe, ki so jih dosegli člani našega aktiva.
Zimska sezona ni bila tako pestra, kot bi sicer lahko bila. Organizirana sta bila dva smučarska izleta, in to v Žlebe in na Katarino, toda odziv je bil neznaten. V februarju je bilo na Rakovniku prvenstvo Ljubljane v smučanju. Naša ekipa je na tem tekmovanju zasedla prvo mesto in prejela prehodni P°kal. Tekmovanja se je udeležilo 18 naših članov in smo bili s tem številom kot aktiv najmočneje zastopani. Štirinajst dni pozneje je bilo pri Celjski koči državno prvenstvo. Tu so naši tekmovalci zasedli prva mesta, in sicer: moški v smuku in slalomu, ženske v teku in smuku ter mladinci v smuku in slalomu. Tega tekmovanja se je udeležilo 13 članov.
Pomladanskega krosa, katerega je organiziral RO grafičarjev, se je udeležilo le majhno število naših članov. Prav tako krosa »Slovana«, na katerem je sodeloval samo .en naš član. Ne vemo, kje naj iščemo vzrok za tako slabo udeležbo. V bodoče bomo morali biti na to bolj pozorni.
Največ članov našega kolektiva je pritegnil vsekakor interni dvoboj med »Bakelitom« in ostalo tiskarno. Tega tekmovanja se je udeležilo okoli 60 tekmovalcev, ki so se pomerili v nogometu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju in
šahu. Prav tako so odločili člani »Ba-kelita« tudi revanžni dvoboj v svojo korist.
V	poletnih mesecih so se vršili stalni treningi odbojke in namiznega tenisa v tiskarni »Jože Moškrič«, katera nam je dala na razpolago igrišče. Odigrali smo več tekem z moštvom tega aktiva. Igrali smo še z aktivi »Elektra«, »Mi-not« in »Triglavsko tiskarno«. To so bile koristne priprave za nadaljnja tekmovanja.
V	počastitev VI. kongresa KPJ se je vršil v Mariboru dvoboj v odbojki, namiznem tenisu, šahu in streljanju. Tu so si naši mladinci priborili zmago v odbojki in namiznem tenisu, tako da je ostal rezultat neodločen — 2:2. Tako tekmovanje se bo vršilo vsako leto in bo služilo zbližan ju in tesnejšim stikom obeh kolektivov.
Zlet grafičarjev v Celje je bil prava manifestacija najboljših aktivov vse Slovenije. Naši člani so kot ekipa dosegli lep uspeh. Prvo mesto v nogometu in odbojki vsekakor potrjuje, da spadamo vsaj v teh panogah med najboljše aktive Slovenije. Nastopila je tudi naša ženska vrsta, toda zaradi nezadostnega treninga in tehničnega znanja ni mogla doseči vidnejšega uspeha.
V	počastitev Dneva republike smo odigrali v namiznem tenisu z ekipo »Doma JLA« dvoboj, ki smo ga proti boljšemu, že vigranemu moštvu izgubili z rezultatom 5:3. S »Slavijo« smo imeli 21. decembra dvoboj, ki smo ga zopet izgubili z rezultatom 5:4. Tekmovanja z močnejšimi ekipami so nam pokazala, da se moramo resneje oprijeti treninga. Zaradi tega smo organizirali treninge v prostorih »Moškričeve tiskarne«, katerih se naši člani redno udeležujejo.
Kot smo že povedali, smo poleg tekmovanj izvedli še razna manjša srečanja, ki so nam služila bolj za trening in medsebojno spoznavanje med grafi-čarji.
Streljanje, v katerem smo tudi večkrat nastopali, je bilo stranska panoga našega udejstvovanja, ki pa ga bomo
z ustanovitvijo strelske družine prav gotovo močno razširili, tako da bomo tudi v tej disciplini lahko zabeležili boljše uspehe.
Za zaključek bi pripomnili še naslednje: Z uspehi kakor tudi z udeležbo smo lahko zadovoljni. Prepričani pa smo, da bi se število aktivnih članov še povečalo, če bi imeli primeren prostor, kjer bi lahko nemoteno trenirali (kot ga ima n. pr. Moškričeva tiskarna). Mnenja smo tudi, da bi morali takoj spomladi začeti na novem športnem prostoru SD »Grafičar« urejevati igrišče za odbojko, ker o številnejšem udejstvovanju v našem fizkulturnem aktivu bomo lahko govorili le tedaj, ko bomo imeli vsi grafičarji určjeno svoje igrišče.
Šah
V	preteklem letu je šahovsko delovanje v našem podjetju kljub mnogim težavam le dalo sliko urejenega šahovskega udejstvovanja. Seveda pa ni govora o nekem smotrnem in načrtnem delu, kajti za vsako prireditev je treba naše šahiste na ta ali drug način »skupaj bobnati«, jih bodriti in blažiti »neke« predsodke. Ukinitev Rdečega kotička smo nadomestili s sindikalno dvorano v III. nadstropju, kjer pa je premalo miz, da bi igrali vsi hkrati. Pomanjkanje šahovskih garnitur smo nadomeščali s privatnimi.
Sedaj si pa oglejmo nekoliko naše šahiranje v minulem letu. Lansko spomlad so šahisti nastopili v okviru dvoboja Bakelit proti ostali tiskarni na 10 deskah. V tej tekmi so bili zastopniki Bakelita tesno poraženi s 5 in pol proti 4 in pol točke, toda v jeseni so se z zmago 8 :2 temeljito revanžirali.
Na vsakoletnem športnem Dnevu grafičarjev v Celju smo v moštvenem tekmovanju v hitri igri zaostali za bore pol točke za zmagovalcem Mariborom, ki je s tem prekinil našo vsakoletno zmago. Tekmovalo je 7 moštev s po 6 igralci.
Zadovoljiva je bila udeležba 18 igralcev na prvenstvenem turnirju našega podjetja, ki so se zagrizeno in uporno borili za dosego čim višjega mesta na tabeli.
O priliki kongresa grafičarjev FLRJ v Zagrebu je domači šahovski klub »Grafičar« organiziral moštveno prvenstvo tiskarskih reprezentanc glavnih mest vseh republik. Na žalost sta se odzvala samo Beograd in Ljubljana ter Zagreb, ki je postavil dve moštvi. Dvoboji so se končali: Ljubljana : Beograd 6 :10, Ljubljana : Zagreb A 8:8 in Ljubljana : Zagreb B 13 :3; končni vrstni red je bil: 1. Beograd 31 točk, 2. Zagreb A 28 točk, 3. Ljubljana 27 točk in 4. Zagreb B 10 točk. Med posamezniki pa je osvojil prvo mesto član ljubljanske ekipe tov. Ciril Vidmar. Naš kolektiv je dal v to reprezentanco tri igralce od štirih, kar je gotovo zelo laskavo priznanje za našo sindikalno podružnico.
Z gostovanjem RKUD »Ognjen Priča« iz Zagreba v Ljubljani smo povabili na prijateljsko tekmo tudi zagrebške šahiste-grafičarje. Na žalost smo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odigrali tekmo samo na 4 deskah. Ljubljana je zmagala tesno, toda zasluženo z 2 in pol proti 1 in pol točke. Tudi na tej tekmi sta nas zastopala dva naša člana.
V	mesecu februarju bomo izvedli medoddelkovno moštveno tekmovanje s po 4 igralci, za kar vlada veliko zanimanje, vendar ji bo letos bakrotisk zelo resen konkurent.
Komisija za socialno skrbstvo in dopusta
sta vodila tov. Fink Jožica in tov. Ivanuša Martin. Ob polaganju obračuna našega dela na področju socialnega skrbstva je treba priznati, da v tem pogledu ni bilo storjeno vse tisto, kar spada v to področje. Vendar pa, kar je bilo storjenega, se je napravilo vse v korist našega delovnega človeka.
V letu 1952 so vsi člani našega delovnega kolektiva izkoristili svoj letni dopust.
Prispevek za dopuste je bil izplačan v znesku 59.000 din, ki je bil dodeljen 42 članom kolektiva.
Denarna pomoč bolnim članom je bila izplačana v znesku 12.500 din.
Napotnic za razne sindikalne počitniške domove je bilo dodeljenih 11. Tu moramo poudariti, da je bilo zaprošeno za več napotnic, ki pa nam jih preko RO grafičarjev ni uspelo dobiti.
Potrdil za popust (40 ali 60 %>) v gostinskih obratih je bilo izdanih 70.
Precej je bilo bolezenskih izostankov, ki so se v letu 1952 vrstili takole: januarja 5,07 °/o, februarja 6,22°/«, marca 4,59 °/o, aprila 2,75 °/o, maja 4,15 %>, junija 4,98 °/o, julija 5,38 %>, avgusta 4,01 o/o, septembra 4,27 °/o, oktobra 4,40 odstotkov, novembra 4,31 °/o in decembra 4,35 o/o. Ce vzamemo povprečje bolezenskih izostankov čez vse leto, je to 4,54 %, katerega je potrebno vsekakor zmanjšati.
Na letnem serijskem zdravniškem pregledu je bilo 171 delavcev našega kolektiva. Oddelku knjigoveznice in stranske dejavnosti (meh. del., mizarji itd.), našega podjetja po navodilih zdravstvene službe ni bilo treba na pregled. Omembe vredno pa je, da so prihajali nekateri na pregled zelo neredno, a čestokrat so se posamezniki pregleda branili ter se zanj odločili šele na razna prigovarjanja, kar je graje vredno. Nekaj moških pa je trdovratno
vztrajalo pri bojkotiranju zdravniškega pregleda in se ga sploh ni udeležilo.
Rezultatov zdravstvenega stanja pregledanega delavstva še nismo prejeli od zdravstvene službe.
Delovnemu kolektivu bi v našem poročilu navedli vrsto raznih izboljšav s strani delovne zaščite. Lahko trdimo, da je bilo v tem pogledu marsikaj narejenega. Delo, ki je bilo izvršeno, podajamo v naslednjem:
Strojnica-knjigotisk: S preselitvijo pisarniških prostorov in s prizidkom se je ta oddelek občutno razširil in je zaradi večje prostornine delo zelo olajšano. Napravljena je bila kopalnica in dokončno se je uredila garderoba za ženske. Pri dveh strojih so bile narejene zaščitne naprave. Povečala se je tudi garderoba za moške, prepleskane pa so bile vse stare garderobne omarice.
Strojnica-bakrotisk: Z dozidavo prizidka je dobil ta oddelek prostor za shranjevanje barv in razredčil za ba-kro-barve. Montirana je bila tudi ventilacija za odvajanje hlapov.
Ročna stavnica: V tem oddelku se je zelo izboljšala električna razsvetljava.
Strojna stavnica: V tem oddelku je važno, da imajo delavci svetle prostore. Zaradi tega šo bile stene v višini 1,80 m prepleskane s svetlo oljnato barvo. Montiran je bil tudi nov avtomat za gretje vode.
Knjigoveznica: V tem oddelku je bila na novo prepleskana umivalnica kakor tudi garderobne omarice.
Lito-strojnica: Tu se je uredilo in na novo prepleskalo umivalnico.
Ekspedit: Z izpraznitvijo stare knji-gotiskarske strojnice je bil urejen sodoben ekspedit.
Tu našteta dela so v glavnem večja dela, ki so bila izvršena v preteklem letu. Poleg teh del so bile izvedene še razne manjše izboljšave, kakor pleskanje temnice, stranišč itd.
To bi bil v glavnem pregled dela na tem sektorju. Storiti bi se dalo še marsikaj. Toda tudi članstvo bi se moralo zavedati ne samo svojih pravic, temveč tudi dolžnosti. Tu pa ni bilo vse tako, kot bi bilo želeti. Kaj nam pomaga razno godrnjanje, če pa člani ne pridejo, odnosno se ne obračajo na referenta, ki za ta sektor odgovarja. Tega nepravilnega odnosa do referentov se bo treba v bodoče izogniti in prepričani smo lahko, da bodo tudi uspehi boljši. *
Poročila nam nudijo vipogled, kje je izvršni odbor podružnice izpolnil postavljene mu naloge pozitivno in kje negativno. Res pa je, da smo ob podpori celotnega delovnega kolektiva z vsem našim uspelim delom doprinesli svoj delež borbenemu delavskemu razredu, ko je vsak član naše skupnosti po svojih močeh doprinašal h graditvi socialistične domovine. Zaradi teh ugotovitev se lahko z jasnim pogledom pridružimo besedam našega maršala Tita, ki jih je spregovoril oktobra 1951 v Rajikovičevem:
»Ko bi vsak od nas vedel, kako čudovito je prerojena naša dežela od enega konca do drugega, koliko je novih podjetij, novih mostov, novih železnic in novih tovarn, ter koliko je drugega vzniklo in kaj vse smo z lastno silo ustvarili, tedaj bi se verjetno prepričali. ne samo da je nekaj velikanskega, kar smo že ustvarili, temveč tudi, da je treba napeti vse sile, da ustvarimo ono, kar še želimo ustvariti.
Novoizvoljenemu izvršnemu odboru sindikalne podružnice želimo, da bi vse naloge v korist skupnosti uspešno izvrševal. To pa mu bo omogočeno le tedaj, če bo znal za svoje delo pravilno vzbuditi zanimanje pri članstvu celotnega delovnega kolektiva, kajti le z njegovo podporo bo delo zares uspešno.
Tajnik podružnice: Franc Podlesnik
Članarina .
Vpisnina
Razni dohodki
Nepotrošena sredstva iz preteklih let....... 197.009
Skupaj dohodkov .	. . 491.399
IZDATKI
a) osebni
Službena potovanja................................ 5.000
Nagrade sindikalnemu aktivu.......................10.000
b) materialni
Zavarovanje zgradb, inventarja in prevoznih
sredstev....................................... 5.000
Kurjava, razsvetljava in voda..................... 3.500
Pisarniške potrebščine............................ 1.500
Sindikalni obrazci................................ 1.000
Pošta, telegraf, telefon.......................... 1.500
Stroški denarnega prometa........................... 500
Vzdrževanje in čiščenje prostorov................. 5.000
c)	nepredvidene potrebščine
Manjši nepredvideni izdatki ......................10.000
Odnos . . . 43.000
Prenos . . . 43.000
č) podpore
Podpore članstvu za letni dopust.............. 50.000
d)	agitacija in propaganda
Dotacija za vzdrževanje knjižnic................ 5.000
Kultumo-prosvetno delo........................ 123.326
Nabava knjig in brošur.......................... 2.500
Naročnina listov in revij....................... 1.500
e)	fizkulturno delo
Sekcije: kegljaška, namiznoteniška, odbojkaška,
smučarska in strelska......................... 60.000
f)	kvote
15 %> kvota skladov za nezaposlene člane .	.	.	44.158
10 o/o kvota sindikalnega sveta............... 29.439
21 o/o kvota krajevnega odbora...................61.822
24 o/o kvota ostalih višjih	forumov............ 70.654
Skupaj	izdatkov . . . 491.399
V Ljubljani, dne 24. januarja 1953.
Proračun za leto 1953
DOHODKI
din
.................. 294.240
.................. 150
P LjEjm s)