POSEBNE TISKARSKE BARVE 9 BARVE PRIHODNOSTI Od zgoraj navzdol slike 1, 2, 3 in 4. avtomobilskih karoserijah, kot zaščita na osebnih dokumentih itn. Ker je svet okoli nas čedalje bolj »bleščeč«, sem se odločila ra- ziskati, kaj se skriva za tem bli- ščem. EFEKTNI PIGMENTI Kovinske lastnosti barve dolo- čajo kovinski pigmenti. Ti spa- dajo v skupino sijajnih pigmen- tov, ki skupaj z luminiscenčnimi tvorijo družino efektnih pigmen- tov; shema zgoraj. Efektni pigmenti dajejo suhe- mu premazanemu filmu dodaten efekt, ki ga ne moremo dobiti z navadnimi pigmenti. Med temi efekti ločimo efekt kotno odvi- snega odbitega svetlobnega toka in efekt povečane svetlosti. Pi- gmente, ki povzročajo prvi efekt, imenujemo sijajni pigmenti (lu- ster pigments), pigmenti z dru- gim efektom pa so luminiscenčni pigmenti. Sijajni pigmenti imajo obliko lusk in so iz različnih snovi. Gre za snovi dveh vrst: odbojne in transparentne. Kovinske luske (metall-effect pigments) so nava- dno aluminijaste, redkeje iz ba- kra in cinka. Biserni (nacreous, pearlescent pigments) in interfe- renčni pigmenti (interference pi- gments) pa so sestavljeni iz več med seboj vzporednih plasti transparentnih oksidov. Oboji imajo podoben mehanizem de- lovanja. V premazih s pigmen- tnimi luskami je odbit svetlobni tok izrazito kotno odvisen. Pojav je odvisen od vrst, velikosti, obli- ke in orientacije lusk v prema- znem filmu. Kotno odvisne pojave, ki so lahko zelo različni, povzročajo si- jajni efektni pigmenti. To so del- ci, podobni luskam različnih ve- likosti in oblik. Prevladujeta dva tipa snovi: kovine (aluminij, ba- ker) in dielektriki (sljuda, steklo, Al 2 O 3 korund, BiOCl ipd.). Efektni premazi se uporabljajo zaradi svoje funkcionalnosti ali pa dekorativnosti. Funkcional- nost se izkaže predvsem pri var- nosti, saj je tovrstne optične efekte silno težko ponarediti. Treba je namreč narediti popol- noma enak premaz in ga identič- no nanesti. Dekorativni efektni premazi izkoriščajo tri kotno od- visne optične efekte: navidezno globino, kotno odvisnost barve in možnost imitacije naravnih biserov. Ti efekti so odvisni od vrste, velikosti, oblike, porazdeli- tve in orientacije efektnih pi- gmentov v premazu. Najbolje so vidni na velikih ukrivljenih povr- šinah, kot so avtomobilske karo- serije. KOVINSKE LUSKE Kovinske luske močno odbijajo svetlobo. Pri sušenju premaza imajo tendenco usmerjanja vzporedno s podlago. Njihova oblika spominja na snežinko. V premazu delujejo kot množica majhnih zrcal; to povzroči kotno odvisno svetlost premaza. Pojav se imenuje tudi »flop« svetlosti ali dvojnost svetlosti. Velike luske odbijejo več sve- tlobe kot majhne (slika 2), zato imajo premazi z velikimi luskami veliko brilijanco, močan kovin- ski efekt in izrazit »flop« svetlo- sti. Pojav še močneje pride do izraza pri večji usmerjenosti lusk vzporedno s površino premaza (slika 1). Pri slabši orientaciji postane odboj svetlobe razpršen, brilijan- ca premaza manjša in tako dvoj- nost svetlobe manj izrazita (slika 3). Manjšo brilijanco dobimo tu- di, če se svetloba siplje ob robu lusk. Na tržišču najdemo te pi- gmente najpogosteje v obliki alu- minijskih past – luske, dispergi- rane v topilu. Merila, po katerih ločimo alu- minijske paste, ki jih uporablja- mo v efektnih premazih, so: ß porazdelitev velikosti delcev: ozka, srednja, široka, Zgoraj slika 5, spodaj slika 6. TISKARSKE BARVE 10 ß oblika delcev: lamele nepra- vilnih oblik, oblika leče, oblika kovancev, ß površina delcev: neobdelana, polirana. Velikost delcev, primernih za tisk na papir, se giblje med 3 in 15 µm. Za ofsetni tisk so pripo- ročljive luske velikosti 3 µm (sli- ka 6) in za globoki tisk 7 µm (sli- ka 5). Debelina delcev v povpre- čju meri 0,5 µm. Kovinske pigmente, ki so naj- pogosteje v uporabi, v grobem delimo na srebrne in zlate. Srebr- ni pigmenti so praviloma izčiste- ga aluminija, paleta tiskarskih barv pa ne obsega mnogo različ- nih odtenkov. Drugače je z zlati- mi barvami. Obstaja nešteto ra- zličnih zlitin bakra in cinka za njeno imitacijo. Vsak proizvaja- lec kovinskih tiskarskih barv pro- izvaja različno število zlatih od- tenkov in jih po svoje tudi poi- menuje. Tu se srečamo z neeno- tno nomenklaturo, ki povzroča zmedo med uporabniki. V preglednici 1 sem prikazala nekaj zlitin kovin za različne od- tenke barve podjetja Eckart, na sliki 7 pa je predstavljena zrcalna odbojnost nekaterih kovin in ste- kla v odvisnosti od vpadnega ko- ta svetlobe. Pigmente izdelujejo na več na- činov. Konvencionalna metoda izdelave aluminijevih pigmentov je mokro brušenje (postopek Hall), za bronaste pigmente pa suho brušenje (postopek Hame- tag). Za večjo brilijanco so po- trebni večji delci; te pridobivajo z drobljenjem in fizikalno »plin- skim odlaganjem«. BISERNI PIGMENTI Druga imena za biserne pi- gmente so tudi interferenčni pi- gmenti, dielektrične luske, iride- scentne barve pa še kakšno bi se našlo. Pri vsem tem ne gre za iste snovi kot pri biserih, ampak enak učinek, ki ga dobimo z natisnje- no barvo. Ti pigmenti so imitaci- ja brilijance, lesketajočega efekta in barvnih vzorcev, ki jih najde- mo v mineralih, biserih, insek- tih, ribah, pticah itn. Barve, ki se pojavijo zaradi interference sve- tlobe, imajo kovinski videz, ven- dar pa v nasprotju z njimi svetlo- bo prepuščajo. Biserni učinek nastane zaradi odbojev svetlobe v snovi v več plasteh (slika 8). Lomni količnik pigmentnih delcev se razlikuje od lomnega količnika veziva, za- to se na mejnih ploskvah take lu- ske žarki odbijajo. Ker so luske tanke, povzročijo interferenco svetlobe na tanki plasti, ta pa po- vzroča kotno odvisno barvo pre- maza ­ »barvni flop«. Za enak barvni odtenek na vseh luskah mora biti debelina interferenč- nih lusk čim bolj enakomerna. V zadnjem času so uspeli nare- diti večplastne luske (slika 8), pri katerih se izmenjavata absorbira- joča in prepustna plast – jedro luske pa je lahko tudi odbojno. Na vsaki meji dveh plasti sežarki cepijo v odbite in lomljene dele. Tako dobimo v plasti večkratne odboje svetlobe, izhajajoči žarki pa se med seboj sestavijo. Ker so zaradi majhne debeline med se- boj fazno povezani, nastane in- terferenca. Zaradi teh delnih odbojev sve- tlobe imajo biserni premazi izra- zit videz globine. Kadar so v pre- maznem filmu orientirani vzpo- redno s površino, premaz posne- ma efekt bisera in je navidezno debelejši, navadno pa daje tudi izrazit svilen videz. OPTIČNA GOSTOTA KOVINSKIH PREMAZOV Kot pri vseh odtisih je treba tu- di pri tiskanju s kovinskimi bar- vami nadzorovati količino nano- sa in odtenek odtisnjene barve. Tako se izognemo mnogim ne- želenim učinkom, kot so nezado- stno sušenje barve, kopičenje pi- gmenta na enem mestu, blokira- nje, prašenje, imamo boljši nad- zor nad ravnotežjem z vlažilno raztopino itn. Pri tisku konven- cionalnih barv to izvedemo z merjenjem optične gostote z denzitometrom ali pa spektrofo- tometrom. Pri merjenju barv s kovinskimi pigmenti pa se je iz- kazalo, da rezultati merjenja ne podajajo pravilnih vrednosti. Z večanjem nanosa barve se optič- na gostota ne povečuje enako- merno. Če so delci kovinskih pi- gmentov večji, se lahko celo zgo- di, da se z večanjem nanosa op- tična gostota zmanjšuje, kar pa je ravno nasprotno od pričakova- nih rezultatov. Razlog tiči v luskah; njihova površina je gladka in zelo velika v primerjavi z debelino. Luske so takšne narave, da odbijejo kar največ vpadne svetlobe in s tem ustvarijo sijoč kovinski efekt. Ker pa v premaznem filmu niso prav vse luske orientirane vzporedno s podlago, se nekaj svetlobe odbije po odbojnem zakonu, nekaj pa se je difuzno razprši (slika 9). Zaradi visokoodbojnih kovin- skih delcev barva v končni fazi ni transparentna. Večji kot je nanos barve, manj je barva transparen- tna, manj svetlobe prepusti do substrata in tako se velik del sve- tlobe odbiježe v vmesnih plasteh premaza. Ta pojav povzroča te- žave pri merjenju z denzitome- Cu Cu : Zn Cu : Zn Cu : Zn Al PREGLEDNICA 1. ZLITINE ZA KOVINSKE BARVE ZLATI PIGMENTI baker bledo zlato razkošno bledo zlato razkošno zlato ALUMINIJSKI PIGMENTI srebro 100 90 : 10 85 : 15 70 : 30 100 bakreno rdeča rdečkasto rumena rumena zelenkasto rumena brezbarvna (siva) ODTENEK ZLITINA RAZMERJE VRSTA BARVE Slika 7. Zgoraj slika 8, spodaj slika 9. Nadaljevanje na strani 14. Industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si LITHRONE S 40 SP Oglas Graficar LS40SP 2.indd 1 Oglas Graficar LS40SP 2.indd 1 12.1.2007 12:35:28 12.1.2007 12:35:28 ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK 12 XEIKON TONERJI FA V prejšnji številki revije Grafi- čar smo vam predstavili sodobno produkcijsko digitalno generaci- jo tiskarskih strojev Xeikon. Za- radi izjemne hitrosti in kakovosti odtisa ter izpopolnjene laserske digitalne tehnologije se nam je zdelo vredno, da na kratko pred- stavimoše ključni element njiho- ve tako zanesljive in kakovostne reprodukcijske tehnike. Ključ do uspeha so na novo razviti tonerji FA. Razvila jih je razvojno-razisko- valna skupina (R&D) laborato- rijev podjetja Punch Graphix v Lieru, Belgija. FA pomeni toner, ki se prilagaja materialu tako po vrsti kot tudi po obliki (Form Adapted). V osnovi gre za CMYK-produkcijo, za zahtev- nejše uporabnike pa so razvili tu- di tonerje za povečaje barvnega obsega: rdečega, zelenega, mo- drega, oranžnega in posebnega magenta. Pri tem ne smemo za- nemariti belega tonerja, ki zaradi svoje visoke adhezijske sposob- nosti lahko rabi za podlago pri ti- sku prozornih folij, saj namreč toner in tehnika tiska omogočata tisk na običajne in tudi na samo- lepilne folije. Nov postopek pridobivanja to- nerja zagotavlja sintezo tonerja iz delcev velikosti okoli 8 µm, z možnostjo prilagajanja oblike teh delcev, sam toner pa je po končani obdelavi sestavljen v 80- odstotnem deležu iz poliestrskih smol. Vsak delec tonerja vsebuje pet do deset odstotkov pigmenta kot tudi specifičnih substanc in dodatkov, ki vsakemu posebej dajejo ustrezno produkcijsko utekočinjenost, statičnost, zašči- to ipd. FA-toner je suhi toner, proizve- den na tradicionalni in ne kemič- ni način. Kljub temu da so tradi- cionalno proizvedeni tonerji po izkušnjah slabše kakovosti oziro- ma se v reprodukciji izkažejo za slabše, z razvitjem FA-tonerja to ni več res, o čemer smo se sami prepričali. Omenjeni toner ka- kovostno konkurira tonerjem CTP – kemično proizvedenim tonerjem tako po adhezijskih, si- jajnih, statičnih kot tudi sušilnih lastnostih. Poleg tega pa je v okvirih okoljevarstva pomemb- no omeniti, da je postopek dein- kanja oziroma razbarvanja papir- ja glede na druge tonerje eno- Grobi delci običajnih tonerjev se ne pre- našajo dovolj dobro. Njihovi ostri robovi povečujejo trenje in zlepljenje z elektro- fotografskim valjem. Nabarvanje ni ena- komerno. Toner FA ima pravilnejšo obliko delcev, zato zagotavlja boljši prenos in enako- mernejše nabarvanje po vsej površini. stavnejši in posledično varčnejši, kar so priznala že marsikatera re- ciklažna podjetja. Ne vsebujejo pa niti organskih strupenih topil v primerjavi z ofsetnimi barvami in pri sami produkciji ne izločajo okolju škodljivih plinov. Glavne značilnosti oziroma prednosti uporabe tega tonerja so: večji barvni prostor, bolj čist barvni iztis, gladki barvni preho- di, ostri detajli. Tonerji FA so ra- zviti tudi za barvno lestvico Pan- tone, torej je omogočena upora- ba posebnih barv oziroma pete t. i. spot barve. Tonerji FA so pa- tentirani z licenco Pantone. Da bi bil barvni repertoar iz- polnjen v celoti, so izdelali FA- tonerje tudi za zaščitne oziroma varnostne barve. Lahko rečemo, da so tonerji FA podjetja Xeikon v kakovostnem in tudi hitrostnoprodukcijskem smislu za izdelavo večjih in zah- tevnejših naklad z možnostjo personalizacije več kot doborod- šli v svetu sodobne digitalne gra- fične proizvodnje. MaticŠTEFAN Xeikon 6000 Roki: če ne morete dobaviti tiskovin do roka, jih dajte pred njim! Zanesljivo presega vse. Zagotavljanje rokov je v digitalnem tisku resnično posebna »znanost«. Krajši dobavni čas, hitrost, produktivnost in kakovost – stranke po njih iz minute v minuto bolj povprašujejo. Če torej ne morete zagotoviti želenega dobavnega roka, tiskovino preprosto dobavite prej. Novi Xeikon 6000 postavlja s tiskovno hitrostjo 160 strani na minuto nove mejnike digitalnega tiska. To ne omogoča samo bolj učinkovitega oblikovanja delovnega procesa, marveč lahko na tej podlagi potolčete svojo konkurenco, sami optimirate delovne operacije in s tem dosežete večjo donosnost. Odkrijte družino strojev Xeikon Xeikon ponuja popolno paleto prvovrstnih digitalnih tiskarskih strojev, ki prepro- sto in učinkovito izvedejo vse tiskarske storitve. Družini pripadajo Xeikon 6000, Xeikon 5000plus, Xeikon 4000 in Xeikon 330. Punch Graphix Austria GmbH, Eastern Europe Predstavništvo v Sloveniji tel. 01 423 31 67, GSM 041 628 601 www.xeikon.com DENZITOMETRIJA 14 Zgoraj slika10, spodaj slika 11. trom. Postopek namreč poteka tako, da naprava določi količino nanesene barve z merjenjem ja- kosti svetlobe, ki se odbije od substrata pri refleksnem merje- nju, in jakosti svetlobe, ki jo sub- strat prepusti pri transmisijskem merjenju. Zato morajo biti – za realne rezultate merjenja optične gostote – barve transparentne. Podjetje Eckart je pred kratkim predlagalo rešitev. Refleksijski denzitometri primerjajo svetlo- bo, odbito od nepotiskanega ma- teriala, in odbito svetlobo od po- tiskanega materiala. Optično go- stoto povzroča neodbita (absor- birana) svetloba, zato so meritve natančne le na manj reflektivnih potiskanih površinah. Tako je podjetje predlagalo uporabo po- larizacijskih filtrov (slika 10). Filter ne prepušča svetlobe, ki se odbije od površine lusk, prepu- šča pa svetlobo, ki se odbije od površine tiskovnega materiala. Tako naredi nekakšno selekcijo odbite svetlobe in za izračun upošteva le tisti del, ki je potre- ben za merjenje optične gostote. Pri merjenju srebrne barve se uporablja nevtralni filter in pri merjenju »zlatih« barv moder. V grafu so predstavljeni rezul- tati merjenja optične gostote s polarizacijskim filtrom in brez njega z različnimi denzitometri (slika 11). Razlika je očitna. Me- ritve s polarizacijskim filtrom prikazujejo mnogo višjo optično gostoto kot tiste, ki so bile izve- dene brez polarizacijskega filtra na istem nanosu srebrne kovin- ske barve. Tu naletimo na vprašanje, ali je filter zares sposoben ločiti žarke med seboj. Le kako naj jih selek- cionira ob difuznem odboju in interferenci svetlobe? KOVINSKI EFEKT NA TISKOVINAH Kovinski efekt na tiskovinah je mogoče doseči na več različnih načinov z uporabo različnih teh- nologij in materialov. V načelu se ti delijo na tri, po značaju ra- zlične tehnike tiska: zlatotisk, tisk na kaširan papir in tisk s ko- vinskimi barvami. Med seboj se razlikujejo tudi po uspešnosti imitacije kovinske barve, zahtev- nosti nanašanja in sušenja, ceni in količini uporabljenih materia- lov, dostopnosti in področjih uporabe. ZLATOTISK ALI TOPLOTNI TISK Za izdelke, pri katerih cena ni najpomembnejša, se uporablja tehniko zlatotiska, ker daje naj- boljše rezultate. Področje njego- ve uporabe je izredno široko, saj omogoča reliefno vtiskovanje in posebne estetske učinke na zelo različnih materialih – tudi na plastiki, pleksi steklu, usnju in tekstilu. Največkrat ga najdemo na embalaži kozmetičnih izdel- kov, ovoju čokoladic, voščilni- cah, platnicah knjig (slika 12), beli tehniki in dekliških majicah. Zlatotisk (tudi vroči ali termo- transferni tisk) je toplotni tisk z uporabo različnih barvnih svetle- čih folij. Gre za termični nanos tanke zlate, srebrne, hologram- ske ali katere koli druge folije, ki se prek matrice s pomočjo toplo- te odtisne na artikel. Tehnika je takšna kot pri slepem tisku, le da v tem primeru ne potrebujemo barvne folije. Če mora imeti iz- delek še poseben estetski učinek, se uporabita celo obe tehniki hkrati ali pa zaporedno na istem izdelku. Za postopek hkratnega zlatotiska in slepega tiska tiskarji uporabljajo izraz »pregedruk«. Matrice oz. klišeji so lahko izde- lani iz magnezija v različnih de- belinah (2, 5 in 7 mm). Upora- bljajo se za zlatotisk in slepi tisk. Najpogosteje najdemo cinkove klišeje, ki jih poleg navedenih tehnik tiska uporabljamo še za šablone pri graviranju, plakete ipd. Za tisk na plastiko so v upo- rabi gumijasti klišeji. Slika 12. OGLAS 15 Slika 13. Tehnologija ni ravno prijazna okolju, saj pusti za seboj veliko odpadnega materiala. Tisti del folije, ki se ne prenese na sub- strat, je treba zavreči, kar v pov- prečju pomeni 80 odstotkov ce- lotne folije. Drugi način nanašanja termo- transferne folije je nanos s pomo- čjo igličnega tiskalnika. Tu so namesto matrice uporabljene se- grete iglice, ki na substrat prena- šajo barvne pike v ločljivosti 102 piki/inč. Iglice so pritrjene na grelni element – glavo, ki je fi- ksno pritrjena. Folija v obliki tra- ku, najpogosteje črnega, se pre- mika vzdolž glave. Tehnika se uporablja pri označevanju izdel- kov oz. zabojev v skladiščih, saj ima odtis dolgo uporabnost – najmanj deset let. Odtis je zelo dobro odporen proti drgnjenju in svetlobi. KAŠIRAN PAPIR Druga tehnika tiska, ki daje iz- delku kovinski videz, je tisk na kaširan papir. To se uporablja predvsem pri embalaži za pre- hrambne izdelke – tetrapaku. Srebrn sijaj daje papir, ki je predhodno kaširan z alumini- jem, za vtis zlate barve pa je treba čez substrat natisniti še rumeno barvo. TISK Z OFSETNIMI KOVINSKIMI BARVAMI Kovinske oziroma metalne bar- ve so pravzaprav klasične tiskar- ske barve z majhnimi kovinskimi delčki, ki odbijajo svetlobo. Gle- de na način, kako se z njimi ustvari kovinski učinek, in glede na sestavo takšne tiskarske barve, jih lahko razporedimo v tri sku- pine: kovinske tiskarske barve, tisk na srebrno podlago in meša- nje srebrne barve z drugimi bar- vami. KOVINSKA TISKARSKA BARVA Kovinske tiskarske barve nava- dno delimo na enokomponentne in dvokomponentne. Pri dvokomponentnih je prva komponenta »pasta« – v olju di- spergirani kovinski delci. To je pigment, je dejanska barva in od- tenek tiskarske barve. Druga komponenta je vezivo. Ti dve komponenti je treba zmešati ne- posredno pred uporabo v barvni- ku. Razlog se skriva v hitrem use- danju in sušenju pigmentnih delcev. Ko se delci posedejo, se sprimejo in jih ni mogoče več razmešati. Vezivo je pri kovinskih barvah še bolj pomembno kot pri nava- dnih tiskarskih barvah. Pigmenti se težje vežejo na substrat, zato ob nenatančnem upoštevanju navodil proizvajalca barv pride do prašenja oz. odstopanja barve. Srebrne metalne barve so obi- čajno enokomponentne, nareje- ne iz aluminijske bronze in so v enem odtenku. Tudi nekatere zlate barve so lahko enokompo- nentne. Narejene so iz medeni- naste bronze, ki pa je bistveno težja, zato so zlate barve pred- vsem dvokomponentne. Pri njih poznamo tri različne osnovne odtenke: citronsko zlato, staro zlato in svetlo zlato, v praksi pa je enostavneje natisniti srebrno barvo, na njeno podlago pa še ru- meno. TISK NA SREBRNO PODLAGO Postopek je enak kot pri tisku na kaširan papir, le da pri tej teh- niki za ustvarjanje kovinskega efekta najprej natisnejo srebrno osnovo, čeznjo pa še druge CMYK-barve. Transparentnost konvencionalnih barv omogoča spodnji srebrni barvi, da se blešči in s tem ustvari cel spekter različ- nih odtenkov kovinskih barv (slika 13). Barve so ekonomična rešitev pri uvajanju novih tehnologij, ki so potrebne za tisk kovinskih barv. Za metalne učinke je torej potreben tiskarski stroj z možno- stjo tiskanja petih barv, druge ka- rakteristike pa lahko ostanejo ne- spremenjene. Za različne odtenke ne potre- bujemo različnih metalnih »spot« barv, ampak se za podlago uporabi zgolj osnovna srebrna barva. Pri tem natisnjene kon- vencionalne barve hkrati ščitijo kovinski premaz, tako da je ta obstojnejši in ni potrebno še do- datno zaščitno lakiranje. Eno izmed vodilnih podjetij na tem področju je MetalFX. Med drugimi ima tudi svoj lastni barvni sistem, ki je prilagojen za različne tehnike tiska (ofsetni, fleksotisk, tisk na neskončni pa- pir) in celo za nekatere grafične računalniške programe. S Photoshopom je njihov barv- ni sistem kompatibilen v obliki plugina, ki omogoča prikaz ko- vinske barve. Deluje tako, da ustvari temeljni kanal s srebrno barvo, nanj pa se aplicirajo druge barve in tako dobimo učinek ko- vinskega sijaja v vseh barvnih od- SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA POSETNICE ZGIBANKE ZA PONUDBE, VECSTRANSKE LETAKE, KATALOGE, CENIKE. TR 17 17 x 17 cm TR 13 13 x 13 cm TR 10 10 x 10 cm TR 22 10 x 22 cm SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA REGISTRATORJE, KATALOGE, KNJIGE, ZGIBANKE ZA PONUDBE, KNJIZICE, NAVODILA. ZAHTEVAJTE NASE PROSPEKTE IN VZORCE! SAMOLEPILNE ETIKETNE OVOJNICE 40 STANDARDNIH VELIKOSTI ZA RAZLICNE NAMENE. PROZORNE ALI S SIVO PODLAGO. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA CD/DVD-PLOSCE 25 MODELOV ZA CD/DVD. OVOJNICE Z ENOSTAVNIM, SAMOLEPILNIM ALI VARNOSTNIM ZAVI- HKOM. SAMOLEPILNE ALI PP OVOJ- NICE ZA NEPREPLETENE TKANINE. PROSIMO, DA Z NAMI KOMUNICIRATE V ANGLESKEM ALI ITALIJANSKEM JEZIKU. S SE EI I R Ro ot ta a & & C C! ! S S! !r r! !l l! ! V Vi ia a M Mi il la an no o" " # #$ $/ /% %& & ’ ’ % %( (( () )( ( L Li is sc ca at te e ( (M MI I) ) ’ ’ I It ta al ly y T Te el l! !: : * *& &$ $ ( (% % $ $+ +, ,% %( (# #) )# # ’ ’ F Fa ax x: : * *& &$ $ ( (% % $ $+ +, ,% %( (# #) )% % h ht tt tp p: : / // /w ww ww w! !s se ei ir ro ot ta a! !i it t ’ ’ E E’ ’m ma ai il l: : m ma ai il l@ @s se ei ir ro ot ta a! !i it t PROIZVAJALEC SAMOLEPILNIH OVOJNIN aghens@tiscali.it GRAFICAR 94x132 sloveno 11-07-2006 16:20 Pagina 1 KOVINSKE TISKARSKE BARVE 16 tenkih. Podjetje pa je naredilo še korak naprej. Njihove barve se lahko zajamejo v ICC profil ne- katerih naprav. Tako lahko de- jansko dobimo enake odtenke kovinskih barv na papirju kot tu- di na zaslonu. Posebej zanimive rezultate daje hologramska kovinska barva. Ta ustvari efekt pojavljanja in izgi- njanja slike in besedila v odvi- snosti od premikanja pod svetlo- bo (slika 14). To je mogoče nare- diti z uporabo več različnih na- nosov temeljne srebrne barve. Ti skriti kovinski elementi imajo velik potencial na področju tiska varnostnih dokumentov. MEŠANJE SREBRNE BARVE Z DRUGIMI Tretji način imitacije kovinske- ga sijaja je mešanje srebrne barve z drugimi barvami v masi. V splošnem dajejo barve lepže- len odtenek in ne povzročajo po- sebnih težav,če se jih meša po re- cepturi, ki jo predpiše proizvaja- lec. V tem poglavju sem se osredo- točila na kovinske barve Unipak proizvajalca Wolstenholme In- ternacional LTD. Tendenca je v izdelavi takšnih ofsetnih barv, ki jih lahko uporabljamo kot kon- vencionalne posebne (spot) bar- ve in hkrati izbiramo med la- stnostmi, ki jih želimo. Tako lahko izbiramo med bolj ali manj ekološkimi barvami (manj vseb- nosti HOS), na osnovi vode in brezvodnimi barvami, za ne- skončni tisk, z optimiziranimi pigmenti, za vroče ali UV-suše- nje itn. z različnimi odtenki zlate in srebrne barve. Njihova obstoj- nost v zaprti posodi je od šest mesecev do enega leta,če se seve- da hrani v primernih razmerah (do 25 °C in v temnem prostoru) ter se odpre tik pred začetkom ti- ska. INKJET KOVINSKE BARVE Inkjet kovinske barve so nov iz- ziv za proizvajalce barv. Ker lah- kože na monitorju domačega ra- čunalnika vidimo te barve in jih celo uporabljamo pri oblikova- nju, bi jih na domačem tiskalni- kuželeli tudi natisniti. Pri tem se srečujemo s kar nekaj resnejšimi preprekami. Prva je usedanje pi- gmentnih delcev. Aluminijski pigment je namreč trikrat težji kot običajni organski barvni pi- gmenti, zlat pa kar do osemkrat. Druga prepreka je vodna osnova inkjet barv, ki se ne sklada z nara- vo kovin. V vodnem okolju kovi- ne oksidirajo ter tako spremenijo barvo in kovinski lesk. Nazadnje pa je tudi velikost delcev sporna. Zaradi oblike in velikosti kovin- skih pigmentov se z njimi zelo hitro zamašijo luknjice v tiskalni glavi kapljičnega tiskalnika. TISKANJE S KOVINSKIMI BARVAMI Pri tisku s kovinskimi barvami ni kakšnih posebnih zahtev. Za boljši metalni učinek je priporo- čeno tiskanje v dveh tanjših pre- hodih, vlažilno sredstvo pa naj bo na alkoholni bazi. Tiska naj se s čim manj vode, ker pigment lahko prehaja v vodo ali pa celo oksidira in s tem spremeni odte- nek barve. Najboljši kovinski videz dobi- mo na premazanem papirju. Ta omogoča najboljše usidranje bar- ve, kar ima za posledico močan lesk in kovinski videz. Na nepre- mazanem papirju bi se lahko zgodilo, da videz niti približno ne bi bil podoben kovinskemu. Razlog tiči v preveliki vpojnosti papirja, kar onemogoča želeno stopnjo refleksije svetlobe na ko- vinskih pigmentnih delcih. Ko- vinske barve so neprepustne za svetlobo (niso transparentne). To lahko povzroči težave pri ti- sku več barv. Ker se barva suši zelo počasi, so primerne nižje skladovnice, pri- poročena pa je tudi uporaba sredstev za pospešeno sušenje, kar povečuje tudi obrobno od- pornost. Pri lakiranju se pojavi slaba ad- hezija med premazi na vodni osnovi in UV-premazi ter kovin- sko barvo. Izkazalo se je, da omo- goča najboljšo adhezijo voščeni premaz. ZAKLJUČEK Med pisanjem sem razmišljala, kaj vse si lahko obetamo od ko- vinskih pigmentov v prihodno- sti. Pri tisku revij skoraj dvomim, da bi prešli v vsakodnevno upo- rabo, saj bi cena izdelkov preka- šala ceno, ki bi jo bili povprečni kupci pripravljeni plačati. Tudi proizvajalcev pigmentov je na svetu zelo malo, saj je izdelava zahtevna in nevarna, poleg tega pa vsaj pri ofsetnih barvah še ne dajejo osupljivega rezultata. Brez dvoma pa so odlična rešitev pri tisku, ki je namenjen zaščiti do- kumentov pred poneverjanjem. Vse več se govori tudi o pametni embalaži, ki bi nadomestila seda- njo embalažo in njihove črtne kode. Tudi v prihodnosti bodo efektivni pigmenti ostali nena- domestljiv element pri dekorira- nju; tako pri ličilih, avtomobil- skih karoserijah, novoletnih okraskih, kot tudi pri tisku prav posebnih izdelkov. Andreja JELEN Univerza v Ljubljani VIRI IN LITERATURA /1/ KLANJŠEK GUNDE, M. Optika pigmentiranih premazov Interdisciplinarnost barve, 2. del, v aplikaciji. Društvo koloristov Slovenije, 2003, str. 233–257 /2/ BARLE, N. Efektni pigmenti Interdisciplinarnost barve, 2. del, v aplikaciji. Društvo koloristov Slovenije, 2003, str. 307–312 /3/ VONČINA, B. MAJCEN LE MARECHAL, A. Barva zaradi interference (mehanizem 14) Interdisciplinarnost barve, 1. del, v znanosti Društvo koloristov Slovenije, 2003, str. 73 /4/ KLANJŠEK GUNDE, M. Svetloba in snov Interdisciplinarnost barve, 1. del, v znanosti Društvo koloristov Slovenije, 2003, str. 22–26. /5/ Grafika Bonifer – Zlatotisk [dostopno na daljavo], [citirano 2. 3. 2006] . /6/ Reprografix – Klišeji [dostopno na daljavo], [citirano 2. 3. 2006] < http://www.reprografix.si/kliseji.htm> /7/ Wolstenholme [dostopno na daljavo], [citirano 21. 2. 2006] < http://www.wolstenholme-int.com> /8/ ECKART [dostopno na daljavo], [citirano 21. 2. 2006] /9/ ZNAK [dostopno na daljavo], [citirano 2. 3. 2006] /10/ Printing Metallic Inks [dostopno na daljavo], [citirano 29. 3. 2006] /11/ HiFi Color [dostopno na daljavo], [citirano 31. 3. 2006] Slika 14.