Posamezna šterO&a RM 0,1 S
Uprave (Oagenfurt, Postfacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plaCa naprej) meseCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0.20 za donaSalce) / Odjavo naročbe __tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca i Oglasi RM O,OR za milimeter stolpec
Stev. 2.
Krainburg, 7. januarja 1942.
Leto 2.
Osvajajoč nspeh nabiranja zimske pomoči
швш
Oddanih je bilo nad 32 milijonov komadov - 1260 vagonov je že odpremljenih - Ponosen nspeh ironle v domovini
Berlin, в. januarja. Po prvih začasnih Štetjih, ki eo bila na razpolago do nedelje opoldne, je imelo nabiranje kožušnih, volnenih in zimskih reči za fronto naravnost osvajajoč uspeh. Do tega časa je bilo oddanih daleko nad 32 milijonov komadov različnih vrst.
Med oddanimi predmeti se nahajajo med drugim:
1,511.079 kožuhov, kožušnih telovnikov in drugih kožuinih oblačil, 1,274.353 srajc, 1,208.660 spodnjih hlač, 3,058.601 spodnjih jopičev, puloverjev, volnenih telovnikov, 3,714.930 šalov, 37.836 mufov, 639.937 prsnih in pljučnih varovalcev, 1,092.388 opasnic, 5,026.583 dolgih in kratkih nogavic, 61.697 kožušnih in vrhnjih čevljev, 75.799 smučarskih čevljev, 376.229 smuči 1,779.940 naglavnih zaščitnikov, 2,219.171 rokavic, 3,963.730 volnenih zapestnic, 861.193 kolenic, 1,324.068 varovalcev ušes, 2,678.169 raznih oblačil, 994.666 volnatih in kožušnih sukenj in ogromna količina drugih pripravnih volnenih in kožušnih stvari.
Doslej se je moglo spraviti v tek 1260 vagonov toplih reči na vzhod ali pa v napra-
ve za predelovanje; v raznih večjih mestih 80 bili predmeti zimske opreme na kolodvorih izročene skupinam čet, odhajajočim na vzhodno fronto.
Nemški narod je s skoraj nsprekoeljivim navdušenjem ustregel FUhrerjevemu pozivu, da pomaga z darili zimskih reči našim vojakom v mrzlih pustinjah na vzhodu. Naval na nabiralna mesta je bil v nedeljo tako velik, da veliko tisočev ni prišlo na vrsto. Neštevilni rojaki so nadalje sporočili da do 4. januarja še niso gotovi z izdelavo in predelavo zimskih reči, ki jh nameravajo podariti, in da bi preko svojega dosedanjega prispevka dali na razpolago še nadaljnja oblačila.
Reichsminister dr. Goebbels je zato odredil, da se zbirka podaljša za en teden do vključno 11. januarja.
Nemški narod si je s ponosnim izidom nabiranja toplih reči za vzhodno fronto postavil spomenik. S skoraj neprekosljivim navdušenjem je nemški narod dal do zadnjega vse, da pomaga na vzhodnih puščavah borečim se bratom. O izvedbi nabiranja v Siidk&mtnu poročamo na drugem našega lista.









ул^т
Brunei in ololt Labiian so zasedli Japonci
boln proti Angliji In USA
Glavno mesto F Hi pin, Manila,
ki so ga zasedle japonske čete, — Pogled na del pristaniških naprav v Manili.
(Scherl-Archiv, Zander-Multiplex-K.)'
Nadaljnji veliki napredki v
Tokio, 6. januarja. Kakor je oddelek vojeek cesarskega glavnega stana v ponedeljek objavil, so na britan^em severnem Borneu izkrcane japonske čete dne 31. decembra 1941 zasedle mesto Brunei in dne 1. januarja 1942 otok L a b u a n na vzhodu brunejskega zaliva,
Brunei, glavno mesto istoimenskega sul-tanata, ima okroglo 12.000 prebivalcev. V mestu je precej razbita tkalska industrija in tudi trgovina z žlahtnimi kovinami je znatna.
Proti Corregldoru, Olongapou InMalolosu
Tokio, 6. januarja. Mornariški oddelek cesarskega glavnega stana je v ponedeljek objavil, da si japonsko mornariško zračno brodovje prizadeva uničiti ostanke
sovražnih čet na Filipinah s tem, da ponavlja od 1. januarja naprej silne napade na otok Corregidor, vojaško luko Olongapo in zračno oporišče Maloloe.
Salto o izgubah bojnih ladij USA
Tokio, 6. januarja. Ker je devet bojnih ladij USA potopljenih ali poškodovanih, ne ostane v Pacifiku Zedinjenim državam nobena znatna vojna ladja, — tako piše japonski mornariški komentator Saito v časopisu >Jomiuri«, Izmed devet bojnih ladij, ki ostanejo Zedinjenim državam v Atlantiku, je zastarela »Arkansas« oborožena le z dvanajstcolnimi topovi, med tem ko sta
;Ivo drugI ne manj zastareli ladji razrfda »Texas* opremljeni vsaka z dvema 14 col-nima topovoma in sta, ko bo jih modernizirali, izgubili še na l^Jtrosti, ki je padla na 19 vozlov. Vse tri ladje so komaj Se za vežbe uporabne in ne bi mogle nikoli vzdržati novih japonskih bojnih ladij. Vsled tega ostane Zedinjenim državam le Se šest bojnih ladij, med tem, ko jih je japonska ob pričetku spopada s Kitajci imela že deset.
Nov napad na Havaj
Tokio, 6. januarja. Japonske vojne ladje so napadle neko havajsko luko in težko poškodovale neko vojno ladjo USA. Povrh BO razdejale tudi važne vojaške naprave.
Bombe na postojanke pri Feodoozlji
Napadi po dnevi na Anglijo - podmornice potopile 20.000 brt.
KskoT v gorah morajo tukaj moije plezati po trdo zamnlih stenah globoko izkopanih oklopnih rovov. (PK.-Aufnahme:
Kriegsberichter Maltry, HH., Z.l
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 6, januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 5. januarja naznanilo :
V	srednjem odseku vzhodne fronte so bili zopet uspe&no odbiti številni sovražnikovi napadi in sunki. Na ostalih odsekih fronte, je le deloma bojna delavnost.
Napadi močnih skupin bojnih in lovskih letalcev so bili naperjeni proti sovražnim postojankam in ladjam v prostoru pri Feodoziji. Na pet velikih ladjah je po bombnih zadetkih nastal požar. Dva rušilca in neka velika trgovska ladja so bili z bombnimi zadetki težko poškodovani.
V	teku oboroženih izvidov proti Veliki Britaniji so bojna letala po dnevi uspešno napadla pristaniške in radijske naprave na otokih F&rBermShetlands kakor tudi industrijske naprave na angleški vzhodni obali.
Podmornice so potopile v Atlantiku, v Ledenem morju in v Sredozemskem morju štiri ladje, med temi nekega velikega tankerja, s skupno 20.000 brt. Dve nadaljnji ladji sta bili poškodovani vsled torped-nih zadetkov.
V	severni Afriki se niso vršila večja bojna dejanja. Skupine nemškega zračnega brodovja so napadle britaivska letališča, mole in postojanke zwAw#*
obrambnega topništva pri Benghasiju in so uspešno metale bombe na obrežno cesto. V bojih v zraku je bilo sestreljenih pet letal.
Na otoku Malti so bili uspešno nadaljevani napadi iz zraka proti britanskim letališčem.
Poskusi posamičnih britanskih bombnikov, napasti severno nemško obrežno ozemlje, so ostali brez uspeha. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj ranjenih.
86 britanskih ladij potopljenih
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 6. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 4. januarja naznanilo;
V južnem odseku vzhodne fronte se je bojno delovanje ob hudi zimi omejevalo na krajevna podvzetja izvidniških čet in topniško motilno obstreljevanje. V srednjem in severnem odseku fronte je nasprotnik nadaljeval svoje napade. Ti so bili odbiti v trdih bojih, deloma s protinapadi. Krajevne vdore smo dali pod zaklep. Zračno brodovje je podnevi in ponoči napadalo pristaniške naprave in ladijske cilje kakor tudi letališče v Feodoziji. Več letal je bilo razdejanih ali poAkodovanih na tleh. V luki se je zaradi bombfiega zadetka potopila neka mala trgovska ladja. Težko poškodovana (Nadaljevanje na 2,
Veliko angMko izdajslvo
Krainburg, 6. januarja.
Kakor poročajo iz Londona, se je britanski zunanji minister E d e n s smehljajem; na ustih vrnil v London od svojega proS-njega poseta pri Stalinu. Nadalje poročajo, da so ga bili spremljali sovjetski fanatiki, pri njegovem sprejemu pa so se Britanci opremili z zastavicami, ki so kazale kladivo in srp, in da so celih pet minut rjuli na morda svoj God save the King, ampak sovjetsko internacionalo. Ogoljufan, napačna voden narod krčevito zatiska oči z vsa trmo Britanca, ko se spušča v bolševiško brezdno. Kajti angleška politika se je do zadnje niti predala bolševizmu in tako pod-vzela zločin proti zapadni kulturi, ki je pregrozen, da bi ga moglo v vseh njegovih učinkih spoznati preprosto angleško ljudstvo. Angleški Churchill je čisto oficielna izročil evropski kontinent bolševizmu, da reši samega sebe. Le kaj, ko bo ostala ta samoobramba brez koristi in je bolševiška kuga že danes zloko'bno razkrojila soke Anglije ter ugonobila celo angleško truplo.
Edenov list, »Daily Telegraph«, piše o ' pozdravu svojega gospodarja in mojstra, ki je zabredel v zlačinsko smešnost, v pon-deljkovem uvodniku, da je Stalin v Moskvi napram Edenu stavil zahtevo, katero je ta odobril, da Anglija in Zedinjene države y primeru zmage zaveznikov prepustijo bolševizmu proste roke v srednji, zapadni in južni Evropi. Z drugimi besedami: Anglija je pristala na to, da v primeru zmage izroči celo Evropo bolševizmu. Kaj to pomeni, je nekoč povedal Churchill osebno. Nočemo se baviti z njegovimi protibolše-viškimi izjavami po 1920. letu. Zadostuje naj ,da je še 14. decembra 1930. karakte-riziral bolševizem na sledeči način; »Bol-ševizem nalikuje tujerodni spaki, ki živi v: našem modernem svetovnem redu. V njegovih žilah se pretaka mrzla kri takega tilazilca. Dela tako, da izkorišča najnižje človeške nagone in strasti; tem zadostiti, jg njegov najvišji cilj, vendar pa s tem ne more uspeti. To, kar opazujemo v sovjetski Rusiji, je razvoj navzdol do kulturne stopnje fiižjih življenjskih bitij. Komunizem nalikuje raku, ki #* hrani ic leaiomoglegai trupla, ga muči in uniči. Katero zdrava telo bi hotelo na lastni koži
stran 2. — Štev. 2.
KARAWANKI5N-B0TE
Sreda, 7. januarja 1942.
tirati 8 tako smrtno boleznijo? To bi bilo ravno tako, kakor če napravimo plazilca za domačo žival ali če božamo kobro.« Ko je bil isti Churchill še 25. septembra 1921. rekel, da je razmeroma majhna peščica poklicnih revolucionarjev, večinoma Židov, pahnila ruski narod v največjo bedo, in še 1927. leta pripovedoval v Monsionhouse trgovcem iz City, da Anglija in njeni zavezniki in tudi — tako se je izrazil Churchill — »naši bivši odkriti in hrabri sovražniki« nimajo ničesar skupnega s tem nečloveškim barbarstvom, ampak da gojijo napram njemu samo sovraštvo — so bile te izjave razblinjene po neštetih člankih svoječasnega britanskega tiska, ki so v bol-ševizmu zazrli naravnost peklenske sinove zmešnjave.
Danes pa je ravno isti Churchill v zoperni perverznosti odprl svojo državo temu bolše-vizmu. Danes je istega bolševiškega plazilca napravil za domačo žival in ga boža »kakor kobro«, da se poslužimo njegovih lastnih besed iz leta 1930. Danes pušča Anglija bolševlzmu proste roke po celi Evropi. Taka propalica, tako glupa in tako brezbožna je postala angleška psiha, da se drzne njen merodajni časopis, »Times«, isti dan, ko so v Londonu salonski bolševiki oficielno sprejeli pavliho te tragedije, Edena, pisati, da človeštvo danes ne hodi le skoz ogenj univerzalne vojne, ampak tudi skoz požar socialne revolucije in da mora vsled tega Anglija — le predstavljajte si ta posnetek plutokracije! — dopustiti, da vpliva nanjo bolševizem. Zato pa tudi lahko amerlkanska poročevalna agentura United Press poroča, da sta Roosevelt in Churchill v Washingtonu sklenila, naj se za Atlanski ocean ustanovljena listina svoboščin razširi tudi na državo Stalina.
Saj se tudi nič drugega ne more pričakovati od bolševišicega nadrabinerja v Beli hiši v Washingtonu, ko stoji vendar pod neodoljivim vplivom gospe predsednice, ki jo tam preko označujejo kot prvo komu-nistko države. Kulturni škandal pa je, da hoče danes Anglija, ki se je vedno smatrala za glavo zapadne kulture, celo Evropo bol-šjvlzmu čisto navadno prodati upajoč, da se v tej po Churchillu nasnovani vojni če tudi nekoliko poškodovana, vendar le še reši; ti obupanci se s tem odrečejo zadnjim ostankom lažnjivega plašča, ki obdaja brutalni britanski egoizem. Do kam je prišlo s Churchillom in Rooseveltom! Nič pa ne more bolje potrditi misijo trojne pogodbe, da ščiti zapadno kulturo in najpri-prostejše temeljne pogoje celega našega življeija in delovanja proti bolševizmu in propali plutokraciji, kakor predaja Anglije bolševizmu, ki je, kakor je nekoč pisal Churcill, v severni noči brusil svoja rezila in ki z ustmi, odrevenelimi od lakote in askeze, prepoveduje svojo filozofjo sovraštva in smrti.
Kaj je nemški, jezik?
Uvaževanla vredna sodba Iz slovenskih ust
PL RIbbenfrop na Ogrskem
Berlin, 6. januarja. Državni minister za zunanje posle, pl. R i b b e n t r o p, seje vsled vabila državnega upravnika ogrske kraljevine, Nikolaaj pl. H o r t h y-ja, in kraljevske ogrske vlade v ponedeljek zvečer podal na večdnevni obisk na Ogrsko.
Krainburg, 6. januarja. Ze v času najhujšega zatiranja vsega, kar je bilo nemškega, so tudi oni, ki so sicer najbolj ščuvali, v bistvu spoznali ,da se nahajajo na napačnih in usodepolnih potih; to dokazuje članek o nemškem jeziku ,ki ga je 1. decembra 1921 objavil ljubljanski »Slovenec«. Po tem članku postane tudi jasno, zakaj so dali vodeči Slovenci takratne dobe svoje otroke zasebno podučevati v nemškem jeziku .čeprav so za to morali plačevati »odkupnine za molčanje« in čeprav so drugače hujskali proti Nemčiji .nemškemu narodu in njega jeziku in kulturi ;le široke plasti naroda naj bi se veino bolj otujile nem-
36 britanskih ladij potopljenih
(Nadaljevanje s 1. straaii.)
pasta bila neka večja trgovska ladja in neko plavajoče dvigalo. Nadaljnji napadi s težiščem v prostoru Moskve so zadeli sovjetske kolone na pohodu in kolone avtomobilov, zbirališča oklopnic .zasedene naselbine, železnice in letališča. Sovražnik je pri tem utrpel znatne izgube na ljudeh in na materialu. Visoko na severu je bila шигталака železnica vsled bombnih napadov na več mestih pr^injena.
V	severni Afriki se vrši živahno obojestransko izvidniško delovanje. V prostoru okrog Agedabije so izpodleteli posamezni britanski napadi. Britanska poljska taborišča in taborišča v barakah kakor tudi kolone avtomobilov so bila z bombami in krovnim orožjem uspešrio napadena. Uspešni napadi iz zraka so bili naperjeni tudi proti Tobniku. Na nekem letališču pri Benghasiju so bili doseženi številni bombni zadetki med odstavljenimi letali. V pomorju okrog Benghasija je bil z bombnim polnim zadetkom težko poškodovan nek sovražni rušilec.
Podnevi in ponoči nadaljevani napadi močnih skupin bojnih in lovskih letal so povzročili težka razdejanja na britanskih letališčih otoka Malte. Vsled bombnih zadetkov v letalskih lopah in med odstavljenimi letali so nastali močni požari in eksplozije.
V	času od 27. decembra 19-11 do 2. januarja 1912 je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 98 letal; od teh je bilo sestreljenih 72 v bojih v zraku in 13 po zračnem o-brambnem topništvu, ostanek je bil razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 12 lastnih letal.
Britanska vojna mornarica je tudi v decembru utrpela velike izgube. Nemške pomorske in zračne bojne sile so potopile 3 križarke ,enega nosilca letal, 3 rušilce, 3 brze čolne, en topniški čoln in eno podmornico. Poleg tega je bilo, deloma težko, poškodovanih; 6 križark, 5 rušilcev, 4 brzi čolni, 1 polagač min, 2 stražni ladji in 2 podmornici.
V	boju proti britanski oskrbovalni plovbi je bilo v decembru 1941 potopljenih 74 sovražnih trgovskih ladij s skupno 257.000 br.t Od teh so podmornice uničile 23 ladij e 115.000 brt.
Stvu, ker bi tako postale voljna in zapuščena igrača ter predmet izkoriščevanja v rokah slovanskih mogotcev. Slovenčev članek, ki ima danes, ko se v Siidk&mtnu govori zopet nemški, večji pomen, pravi med drugim:
»Kaj je nemški jezik? Ali je morda v resnici tista trda, neizprosna roka, ki nas je tlačila skozi stoletja? Odgovoriti moramo z ne. Nemški jezik tega ni kriv, in zgolj slučaj je, da so se Habsburžani in njihovi pristaši poslužili nemškega jezika kot sredstva za svoj režim. V resnici pa moramo gledati na nemški jezik kakor jezik, ki ga govori 80 milijonov ljudi z visoko kulturo in Se višjo civilizacijo ^larod, na katerega nas vežejo stoletne tradicije, narod, ki ga imamo vsekakor zahvaliti za pretežni del naše kulture in naše civilizacije ,narod, s katerim smo povezani z gospodarskimi stiki, nastalimi tekom stoletij ,narod, ki, dasi je poražen ,še vedno zavzema veliko vlogo med svetovnimi silami in bo še večjo zavzemal v bodočnosti. Nesmiselno je namreč naziranje, da bi se moglo človeško pleme tako izredne življenjske moči, kakršne so pokazali Nemci ravno v svetovni vojni, oropati njegove svetovne veljave.
S ponižanjem nemškega jezika na naših šolah torej nismo uničili močnega orodja prejšnjega avstrijskega režima, kajti to se je zgodilo z odcepitvijo naše dežele od Dunaja samo ,ampak izgnali smo iz naših šol oni svetovni jezik, ki je edini vezal nas s svetom in s svetovno kulturo.
Skozi stoletja smo živeli v nemški Soli, v oni solidni, natančni nemški šoli, in kdor pravično sodi, mora priznati, da je bila ravno ta nemška šola, ki nas je povzdignila nad našimi južnimi brati... Vpliv te solidne nemške vzgoje se je pokazal takoj pri prevratu, nas ponaša Se danes in bo ponašal vse sodobne roidove. Živeli smo in razvijali smo se v velikem gospodarskem kompleksu, kojega središče je danes Nemška Avstrija. Vse niti našega gospodarskega življenja so tesno povezane z onimi v prejšnjih avstrijskih deželah, in nespametno je mnenje, da bi bilo. mogoče uravnati gospodarsko življenje v nekaj letih v drugačno smer... Vsi ti faktprji nas naravnost nujno silijo ,đa tudi v bodoče na naših šolah v izdatni meri gojimo nemški jezik ... Smoter naših učnih načrtov bi moral biti, da vsak absolvent srednje šole popolnoma obvlada nemški jezik. Kajti ta ni eimbol naše podložnosti, ampak je le svetovni jezik, ki nas veže s svetom in posreduje svetovno kulturo.
Ako smo svobodni ljudje, se ne smemo staviti na stališče 14-letnega fanta, ki je zapustil ljudsko šolo in potem prevzetno brez pozdrava koralca mimo svojih bivših učiteljev...«
Opasni položal v Singapuru
Prodor skozi sovražno črto
Tokio, 6. januarja. Sovražnikove obrambne črte na. srednjem malajskem so že predrte In vsa znamenja kažejo, da bo Singa-
pur kmalu zadela usoda Hongkong*. —• tako se glasijo poročila, ki so z malajsk« fronte dospela v Tokio. Kakor javljajo vo« jaški krogi, ne obstoji več takozvana Popehamova črta. Ker so Japonci premagali najvišje postojanke pri Ipohu v eul-tanatu Peraku, so bile skupine sestavljene iz Indijcev, Avstralcev in Angležev potisnjene v sultanat Selangor, kojega meje se pa tudi že prekoračene.
Po poročilih iz malajske fronte so bile avstralske čete pod poveljstvom generala Benneta težko poražene na nekem neimenovanem mestu bojne fronte.
Domej k temu dopolnilno poroča, da gre tukaj za najmočnejšo mehanizirano edinicov ki je sovražniku še ostala po uničenju enajste britanske divizije na ozemlju Peraka.
Padec Manile
Izgube Zedinjenih držav
Stockholm, 6. januarja. V Waehing-tonu so v petek zvečer objavili, da je padla Manila. Poročilo o izgubi filipinske prestolnice prinašajo v sledeči obliki ;
Japonske čete so v petek zjutraj vkorakale v mesto, iz katerega so se predhodno umaknile čete USA in Filipin. Tudi mornariško oporišče Cavite so pravočasno evakuirali ali uničili vse opreme, vse zaloge
CHINA
_ _ _ [Tokio
MM* '
,5.^*?си/ш«|
^schan^hai i^kiuschiv . i w — //, / kf Formosa L \\
- ^Hongkong У	,'| \:.*
i^HAiNAN /'^5%	l| \ is
^	S ^	M 4~s
\ Kvrte::^- - ..... '
f tU»-W\H
«.0.
\*'l i J:5
i' V'i
fđlđU-l. ф.
___»'av^TO^,____I
\М«М '
java	o •tkhtk-su*'
<lK^ %&
огао- ^fwOarwfi.x "'-
K'
Zemljepisni načrt k nadaljnjim operacijam Japoncev
Kartendienst Erich Zander, M.)
itd. Vladna mesta USA priznavajo, da pomeni izguba Manile zelo resno činjenico.
Vkljub temu opisu od uradne severno-amerikansek strani poskušajo neki severno amerikanaki izvedenci — kakor to poroča londonska poročevalna služba, prikazovati, kakor da padec Manile »ni velikega pomena« in se osmešijo s trditvijo, da gre na Filipinih »samo za zavlačevalne boje«. V tej zvezi je uvaževanja vreden izredno ob-(Nadaljevanje na 3. strani.)
Venag und Druck: NS •Citiuveriag und Druckerel KSmten, GmbH.. Klagenfurt - VerlaKUlelter: Dr. Bmll Heitjan — Hauptechrittleller: Dr. Otto Schedl. Žurselt ist Anzfigenllate Nr 1 gUltIg.
E.T.A. Hoitmann
ШаЏи Џш Steaia
POVEST	16
Take pikre, pač nerazumljive besede je moral mladi advokat le prepogosto slišati od mojstra Straže. Brezploden bi bil ostal vsak poskus izpo'dbijanja; mladi advokat zategadelj ni ničesar odvrnil, ampak pogosto, kadar ga je hotela streti pogubna utvara starega, v kateri je ginila vsa njegova sreča, je v preveliki boli zaklical: »Oče, oče, krivico mi delate, v nebo vpijočo krivico!«
Nekega dne, ko je bila vsa obitelj zbrana pri pleskarju Jetemiku in je bil navzoč tudi Andrej, je govoril mojster Straža o tem, da je nekdo menil, da bi Boštjan Engelbreht, čeprav je zaprt kot zločinec, svoje zahteve proti mojstru Straži kot bivšemu varuhu lahko uveljavljal potom pravde. »To bi bila«, je dejal mojster Straža, obrnivši se proti Andreju, »to bi bila imenitna pravda za kakšnega mladega advokata, mislim, da bi ti lahko prevzel ta proces, morda si še sam zapleten v to, nemara sem S':* tpb? opeharil.«
T,.	: '	■
plamtele, prsa so se mu dvigala gor in doi, bil je videti popolnoma Izpremenjen; iztegnil je roke proti nebu in zaklical: ?Ne,
Vi niste več moj oče. Vi ste blaznež, ki žrtvuje mir in srečo svojih najljubših otrok smešnemu predsodku; nikdar več me ne boste videli; sprejel bom danes stavljeno mi ponudbo ameriškega konzula in se izselil v Ameriko!« »Da,« je vpil Straža čisto iz sebe vsled besa in gnjeva, »da, le s poti izpred mojih oči, ti satanu prodani, brat bratomorca!«
Ozrši se na polnezavestno Ančko, s pogledom, polnim vse tožne ljubezni, vse boli, vse zdvojenosti najbrezuspešnejšega slovesa, je mladi advokat naglo zapustil vrt
Ze prej smo v teku te zgodbe pripomnili, ko se je hotel mladi advokat ustreliti & la Werther, kalco je bilo dobro, da vsaj niso bile takoj pri roki v to potrebne pištole. Tudi tukaj bo koristno, ako navedemo, da se mladi advokat ,kar je bilo zanj naj'bolje, ni mogel takoj vkrcati na Regnitzi, da bi kar naravnost odplul v Philadelphio.
Tako se je zgodilo, da grožnje, za večno zapustiti Bamberg in ljubljeno Ančko, niti dotlej ni bil izvršil, ko se je končno po preteku nadaljnjh dveh let vendarle približal svatbeni dan gospoda pleskarja in pozlače-valca Jeternika.
Čeprav so grozni udarci, ki so se vrstili v Stražlni hiši, morali povzročiti neprime-
n odlog Jotcmikove hiše, bi se zarad Lega ne bil mogel potolažiti, ako ne bi bil s tem dobil prilike, da živo rdeče, s primernim pozlačenjem prelakira okraake evoje
sijajne sobe, ki so zelo zalo bleščali sinje in v srebru, ker je bil opazil pri svoji Metki, da njenemu okusu bolj ugajajo rdeča miza, rdeči stoli itd.
Mojster Straža se niti za hip ni upiral nujni prošnji srečnega pleskarja ,da vidi mladega advokata med svojimi svati, in mladi advokat je to tudi — prenesel.
Lahko si mislimo, kakšno je bilo razpoloženje obeh mladih ljudi, ki se po onem groznem trenutku nista bila več-videla, ko sta se zopet zagledala. Zbralo se je veliko gostov, toda nobeden njunih prijateljev ni presodil njune boli.
Odpravljali so se že v cerkev, ko je mojster Straža prejel debelo pismo in — toliko, da je prečital nekaj vrst — silno pretresen planil pri vratih ven in s tem pripravil v strah druge, ki so slutili zopet novo zlo.
Ni trajalo dolgo, ko je mojster Straža izmed drugih poklical mladega advokata k sebi. Ko sta se nato oba nahajala v Stra-žini delovni sobi, je ta pričel, zaman si pri-zadevaje prikriti svojo najglobljo razburjenost: »Dospele so izredne vesti glede tvojega brata, tu je pismo ravnatelja kaznilnice, ki obširno popisuje vse dogodke. Ti vsega tega ne moreš vedeti, zato bi ti moral vse natanko povedati, da ti postanejo ver-
3tne reči, ki so neverjetne, toda čas hiti!« — Pri teh besedah je mojster Straža ostro pogledal v obraz advokatu, ki j« od sramu z&rderal in povfBil
»Da, da,« je nadaljeval mojster glasneje, »ti ne veš ničesar o tem, da je tvojega brata po prvih urah bivanja v zavodu presunil kes, kakršen je le redkokdaj popadel človeka. Nič ti ni znano, da ga je poskušeni roparski umor popolnoma potrl. Tudi tega ne veš, da se je zmešane pameti in v obupu dan in noč drl in milo prosil, naj ga nebo ali uniči ali pa reši, da se zanaprej z najstrožjo čednostjo opere krivde prelite krvL
Ni ti znano, da se je ob priliki zgradbe nekega važnega prizidka kaznilnice, pri kateri so upotrebili kaznjence kot poda joče, tvoj brat tako odlikoval kot spreten tesar obsežnega znanja ,da je kmalu, ne da bi kdo na to prav za prav pomislil, zavzemal mesto polirja, — tebi ni znano, da je pri tem s svojim tihim, pobožnim vedenjem, Ж svojo skromnostjo združeno z izvestnostjo očedenega razuma pridobil vse za prijatelje.
Vsega tega ti ne veš, zato sem ti to moral jaz povedati. No in dalje! Knezoškof je tvojega brata pomilostil, brat je postal mojster toda kako je to bilo mogoče bre* denarnih prispevkov?« »Vem, dn ste Vi, moj dobri oče, vsak mesec pošiljali denar ravnateljstvu ,da so mogli mojega brata 'o*!ti od drugih jetnikov in ga boljše oskr--bovati. Pozneje ste mu poslali tudi rokodelsko orodje.«	'
Sreda, 7. Januarja 1942.
KARAWANKEN-BOTE
stran 3. — SteV. 2.
Grol flano le govoril v Bolognl
»Kdor Odstrani Kremi, reši civilizacijo"
Rim, 6. januarja. Ob priliki 17. povratka S. januarja 1925. je v soboto govoril zunanji minister grof C i a n o na velikem zboru v B o 1 o g n i. Italijanski zunanji minister loed drugim našteva poskuse, ki jih je pod-vzela Italija, da razčisti razmere v Evropi. Toda sistematično so zavrnili vsak poskus, da bi se položil temelj za iskreno mednarodno sodelovanje, kakor je tudi zahtevek Italije glede njene bodočnosti našel gluha ušesa. V rokah imamo neopovrgljive dokaze, ki jih bomo ob primernem času iznesli, je izjavil grof Ciano, da se je Anglja med tem- ko se je z nami pogajala glede raznih dogovorov, istočasno dogovorila z zavrat-nimi morilci v Atenah in v Belgradu in v jenci pripravljala zaroto, ki naj bi Italijo potopila v lastnem morju.
Italijanski minister je nato obširno prikazoval sedanji boj, ki ga vodi Italija skupno z Nemčijo in zavezniškimi narodi proti starim sovražnikom, predvsem pa proti bol-ševizmu, kojega dokončna odstranitev je bistveni predpogoj za ohranitev narodnega imetja, domovij in rodbin Italije. »Kdor odstrani Kremi, reši civilizacijo sveta. Glede tega ni nobenih iluzij. Kajti ako bi bil triumfiral bolševizem, bi on tudi kmalu premaga,l samo Anglijo in Ameriko«. Vemo, da imamo opravka z močnim in odločnim nasprotnikom, toda mi bomo še močnejši in še odločnejši od njega. Grof Ciano je na koncu naslovil pozdrave na nemške tovariše, ki se borijo hladne krvi in odločno, kakor tudi na soborce izmed dru-g narodov.
Polni zadetki na moskovskem kolodvoru
Trajni obrambni boji ob hurlcm mrazu
Iz Flihrerjevega glavnega stana, 6. ja-^uarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 3. januarja naznanilo:
V	južnem ira severnem odseku vzhod-nefrontesole krajevna bojna dejanja. Obrambni boji na srednjem odseku trajajo še ob hudem mrazu. Številni nasprotnikovi napadi so izpodleteli ob odločni odporni volji naših čet.
Zračno brodovje je poseglo s skupinami bojnih in lovskih letalcev v boje na tleh, in na več krajih v nizkem napadu razbilo obiranje sovjetskih sil.
Pri nočnih napadih naMoskvoso nemška letala dosegla polne zadetke na nekem kolodvoru in v skladiščih.
V	severni Afriki je po večteden-skem junaškem odporu nemško-italijanskih čet sovražnik zasedel Bardijo. V proetoru okrog Agedabije je živahno obojestransko izv.idniško delovanje. Britanske avtomobilske kolone so bile razpršeme po napadih iz zraka.
Uspešni napadi iz zraka so bili naperjeni proti britanskim letališčem na otoku Malti.
Initevalnl napadi zračnega brodovja na vzhoda
Iz Filhrerjevega glavnega stana, 6. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 2. januarja naaianilo:
Na vzhodu je sovražnik na številnih mestih nadaljeval svoje napade. Posamična vdoma mesta smo stavili pod zaklep, druga pa s protisunki odpravili. Zračno brodovje je podpiralo obrambne boje vojake in je izvršilo stanovitne uničevalne napade proti sovražnikovim zvezam v zaledju. Močne skupine bojnih in lovskih letalcev so tudi včeraj napadle sovražne sile, ki so se izkrcale pri Feodoziji na Krimu. Potopljena je bila neka trgovka ladja srednje velikosti in neka manjša vojna ladja, zažgane BO bile tri večje tovorne ladje in težko poškodovane štiri prevozne ladje.
V	severni Afriki ni bilo nobenih večjih bojnih dejanj. Pri Agedabiji odbiti Britanci so vsled napadov močnih skupin nemških bojnih letal utrpeli občutne izgube.
Vedno ponavljajoči se napaidi iz zraka proti letališčem na otoku Malti se uspešno nadaljujejo.
V	času od 24. do 31. decembra 1941. je britansko zračno brodovje izgubilo 58 letal, med temi 33 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem času smo v boju proti Veliki Brtaniji izgubili 18 lastnih letal.
Padec Manile
(Nadaljevanje z 2. strani.)
čutljiv članek angleškega lista »Times«. Ta piše med drugim: »Mesto Manila je včeraj padlo v roke japonskih napadalcev. Prazni bi bili sedaj izbruhi javkanja zbog tega, da v letih pred vojno niso zgradili v teh vodovjih nobenega oporišča, nobene važne trdnjave ameriške mornarice, ki bi skrbela za lastno obrambo in obvladala zapadni Pacifik v taki legi, ki je Aziji za nekaj tisoč milj bližja od Harboura. Japonska je sedaj za celo etapo bližja cilju, da se ustali na novi in obvladajoči točki v zapadnem Pacifiku, in kadar bo dovršena osvojitev Luzona.bodo postale proste ogromne armade in brodovja ,da lahko posežejo vmes drugod. Vsekakor je za amerikansko mornarico resna izguba njenega zadnjega pri-mtaaičča* ki bil Agifi bliije od Науаја,





Opazovalno krdelo v n i či j e v i deželi Jzvid glede vasi je končan, nalog izvršen. Pet ujetnikov privedejo nazaj k lastnim (rtam. Ptevidno in, kakor vedno, zavarovani, kajti vsak hip lahko nalete na zahrbtnega nasprotnika.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Bauer, PBZ. Z.)
Ogrožena so vr* britanaVn in nizozemska posestva.
Mornariški oddelek cesarskega glavnega stana je v posnetku dal pregled o uspehih proti Filipinam. Po tem pregledu so bili doslej potopljeni:
Štirje sovražni ruSilci, sedem podmornic, pet trgovskih ladij. Težko poškodovane so bile dve specialni ladji in 30 velikih ali manjših trgovskih vozil, delno poškodovani, en rušilec, dva manjša patrolna čolna in štiri trgovska vozila, vplenjena ena trgovska ladja. Od sovražnih letal so bila skupno sestreljena 103 in na tleh uničenih 360.
Vojaške poledice zavzetja Manile so, kakor poročajo iz podučene strani, izrednega strategičnega pomena v tem oziru, da je popolnoma obkoljena manilska luka vštevši naprej potisnjene utrdbene naprave; vsled tega ne bo več mogoč umik tamkaj naha-jajočih se sovražnih bojnih sil na morju in na kopnem. Večji del doslej uporabljenih edinic japonske mornarice bo pa postal prost za nove naloge.
Panika v Ameriki
Lizbona, 6. januarja. Amerikanski časopis »Times«, ki je sedaj dospel v Lizbono, objavlja v svoji božični izdaji razpoložajne slike o paniki, ki je izbruhnila v širokih krogih prebivalstva USA vsled vesti v izbruhu vojne. Celo v New Yorku je bilo razburjenje nepopisno. Ljudje so na ulici po prvih glasovih sirene vtikali: »Moj Bog, Hitler prihaja!« Pričel je takoj mno-žestveni pobeg iz večjih mest. Da se prebivalstvo odvrne, so amerikanske oblasti podnetile naravnost zverinsko ščuvanje proti Japonski in Nemčiji. V šolah navajajo za razlikovanje Japoncev in Kitajcev kot spoznavalne znake Japonca Vlazečo hojo, naočnike in žmulaste ustnice«.
Nervoza prebivalstva se izraža tudi v tem ,da stalno iz strahu nakupuje, tako da so že popolnoma razprodani na pr. moka, sladkor in kava kakor tudi sveče, žepne svetilke, škropilnice za obrambo pri zaži-galnih bombah. Tudi pušk in pištol ni več dobiti, ker se skuša prebivalstvo oborožiti, boječ se čet padalcev.
Po preračunu »New York Sun« je sedaj v Zedinjenih državah nad en milijon Japoncev, Nemcev in Italijanov interniranih ali postavljenih pod nadzorstvo. V več mestih so bila izdana navodil? na prebivalstvo, kako se morajo državljani boljše nadzorovati.
Onsarski čin USA proti Finski
Helsinki, 6. januarja. Finska vlada je vložila oster protest proti zaplembi od leta 1941. v lukah Zedinjenih držav ležečih ladij, ki jo je odredil odbor za plovbo v USA. Ker je že ођ priliki angleške vojne napovedi Finski bilo zaplenjenih pet finskih ladij v britanskih oporiščih na zapadni polobli in 80 britanske oblasti ugrabile tudi večje število finskih vozil v lukah angleške matične države, je z zaplembo 16 finskih ladij v USA vsled anglo-amerikan-skegja morskega razbojništva Sel v izgubo največji del finskega atlantskega brodovja, ki je obsegalo okrog 240.000 brt.
Mi darujemo naše smuči! Smuči so v tem boju oroije, ki spada k opremi vojakov na ironti. Zato damo tudi mi — kakor ta Športnica — naše smuči in naSo smučarsko opremo.
(Scherl, Zander-Multiplex-K.)
Vzorna gradnja mostu,
ki jo izvršuje driavna delovna sluiba na vzhodu. Podoline mostnice privaiajo in gra dijo.	.
(Ari
(PK.-Aufnahitie: Kriegsberichter T""

Arnold RAD., Zander-Multiplex-K.X

Uspešni boj Japoncev na F i 1 i p i n a h Prostor za natovarjanje kromove rude na obrežju Zambalesa, severnozapadno ■ od Manile, glavnega mesta Filipin.	(PBZ., Zander-Multiplex-K.)
* .'г-,.- 'Л
' i ^ • s
, / . • . v. ;	Ф, ■■'.•.;.!■■■ ' - I . •...•.^•:v3 ...	ч!
Nemška gimnazija v Eesegu (Osijeku). Poleg nemSkega učiteljišča je dobilo mesto Esseg zdaj še nemško gimnazijo, ki so jo te dni B primerno svečanostjo otvorili. Otvoritvene slaviiosti sta se udeležila tudi vodja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem Altgayer in poročevalec za na rodnoetna vprašanja pri nemškem poslaništvu v Zagrebu dr. Hruschka, Zavod šteje okrog 1000 dij&kov;




U iinkovito napтedor an j e japonskega zračnega brodovja Nek oddelek zapušča svoje oporišče za polet proti sovražniku.
Stran 4. — Stev. Ž.
KARAWANKEN-BOTE
Sreda, 7. Jatraarja 1941.
Gospodarstvo in sociolno politiko
IVemSko pravo o davka na poslovni promel
Diskont zmanjša povračilo (plačilo) in se ima izločiti iz merila za obdavčenje. Ce ga pa da Izdajatelj menice podjetniku, po-•tane predmet plačilnega donosa in s tem del povračila. Nasprotno se pa smatrajo diskontni stroški za stroške meničnega posla, bo torej poslovni stroški podjetnika in se ne odtegnejo.
Plačilo se smatra za sprejeto, če je prejel davčni zavezanec za svojo dobavo ali kako drugo dajatev — protidajatev bodisi v denarju ali denarni vrednosti in če so njegovi pravni zahtevki iz poslovnega opravila poravnani. To bi bil slučaj pri pre-vzetju menic ali čekov mesto plačila in sicer le tedaj, če imajo zadostno kritje (namreč menice in čeki). Da se ta gospodarsko zanesljivi faktor pri obdavčenju za-more izločiti, določa § 46 USTDB, da se pri prevzetju menic ali čekov za kako dobavo povračilo (plačilo) smatra le tedaj za sprejeto, če se menice ali čeki vnovčijo ali izročijo tretji osebi in sicer za ceno, ki je bila pogojena pri vnovčenju ali oddaji tretji osebi, t. j., da se odbije diskont, prišteje jo pa se stroški diskonta. V prometu brez plačila v gotovini velja praviloma jamstveni predpis v knjigah dolžnika ali kake tretje osebe (poštno čekovni urad, bančni žiro) kot prevzem plačila v smislu poslovno davčnega prava.
Lastna uporaba ni dobava in je kot samostojna zadeva po predpisu § 1 točka 2 UStG podvržena poslovnemu obdavčenju. Ker pri lastni uporabi ni določeno nikako povračilo (plačilo), zastopa to mesto cena, ki jo običajno plačujejo nadaljnji prodajalci na kraju in ob času prevzema za predmete enake ali slične vrste.
Pri prenosu pravic, ki so v zvezi z lastnino zastavne listine, velja kot pogojno povračilo cena zastavne listine priitevši svoto dotlčne zastave.
Pri menjavi, pri men ji sHčnih poslih in pri oddaji mesto plačila se smatra vrednost vsakega posla kot povračilo za dTu g p o s e l. Menjava nastane, če plačilo za dobavo ni v denarju, pač pa v protido-bavi, menjavi sličen posel obstoja, če je povračilo za storitev dobava ali kakršna koli storitev (delo). Predaja mesto plačila je v gospodarskem oziru slična menjavi ali menjavi sličnemu poslu in se po poslovno davčnem pravu temu primemo obravnava. Razloček med prvim in drugim slučajem je (namreč med men jo ali men ji sličnim poslom ter predaji mesto plačila) državljansko pravnega značaja. Menja ali menji sličen posel ima za podlago pogodbo na izpolnitev storitve nasproti zopetni storitvi, ko nasprotno pri predaji mesto plačila — ne oziraje se na preje dogovorjeno plačilo dobavitelj v gotovini — iz katerega koli vzroka stopi na mesto dolžne storitve, kaka druga storitev stopi pa na mesto izpolnitve. Ce je pa prodajalec podjetnik, je njegova storitev obdavčljiva.
K plačilu ne spadajo tako-zvane tekoče postavke. To so zneski, katere prejme in izda podjetnik v imenu in na račun drugega, to se pravi: biti morajo neposredni pravni odnošaji med osebo, od katere podjetnik prejme in med osebo, kateri izroči. S predajo se ne sme poravnati lasten, temveč tuj dolg. Tekoče postavke so taJcorekoč zneski, ki se opravljajo po poverjeniku, ki se ne tičejo poslovnega opravila podjetnika; te postavke ne smejo biti stroški, ki nastanejo iz lastne obveznosti na pr. predujmi za sodne stroške, ki jih da klijent svojemu odvetniku.
Od plačila (inkasa) se ^hko odtegne:
1. Izdatki podjetnika za od-pošiljatev in la zavarovanje, ki mu nastanejo pri dobavi stvari na odjemalca, v kolikor te izdatke pri obračunu odjemalcu naznani. Predpogoj pa je, da podjetnik odpremi in zavaruje oddano stvar po kakem drugem samostojnem podjetniku. Stroški za prevoz, ki nastanejo pri dobavi predmeta ali za tvarino pri izdelavi porabljeni stroški, ne spadajo sem, to so storoški podjetnika, ki imajo pač vpliv na ceno, niso pa v nikaki zvezi z odpošiljatvijo in zavarovanjem ob času dobave na odjemalca. Brezpomembno pa je, če se izvrši naznanilo teh stroškov s posebno postavko glede pošli jatve In zavarovanja, ali če se glede višine onih stroškov, ki so zapopadeni v skupni čemi zaznamujejo kot izdatki v obračunu:
Prevozniki, vozniki blaga in najemniki tovornih voznikov lahko odračunajo od plačila vse izkazane izdatke, da so odpravo in zavarovanje oseb ali stvari izvršili po drugem podjetniku, četudi niso izvršili nikake dajatve, temveč le neko drugo delo. V tem slučaju ni treba označiti tega v obračunu.
2.	Stroški za zavoj blaga (n. pr. vreče, zaboji, steklenice itd.), če jih dobavitelj vzame nazaj in povračilo — plačilo zmanjša za njihovo vrednost.
3.	Izdatki prevoznikov, voznikov blaga in trgovskih agentov na carini in plačilu davka, katero plačajo za svoje naročnike.
- Brzi preodkaz zaslužka
Podana je sedaj možnost, da se dosti hitreje kakor prej izvede preodkaz prihrankov zaslužka od italijanskih delavcev iz ljubljanske province, ki so zaposleni v obmejnem novem ozemlju Reicha. Potrebno je, da v to svrho izvršijo obrato-vodje v prilog takih delavcev vplačila s točnim zaznamkom; »Preodkaz plače italijanskih delavcev iz ljubljanske province« pri enem spodaj navedenih dfenarnih zavodov;
Kreditanstalt-Bankverein podružnice Cil-li, Krainburg in Marburg a/Drau.,
Lfinderbank Wien AG. podružnica Marburg a/Drau.__
Nemška socialna politika
Vzoma dela na vseh področjih
Navzlic vojni so bili tudi v letu 1941. na socialnopolitičnem področju vseskozi doseženi napredki in izboljšanja.
Ob začetku vojne je Nemčija brezdvom-no že razpolagala z najboljšo rodbinsko podporo za svojce vpoklicanih vojakov. Ta skrb se je med tem še izboljšala in izgradila. Denarna podpora je tako določena, da rodbiie vojakov niso v slabšem položaju kakor takrat, če je njihov reditelj na delu. V pretečenem letu je bila podpora razširjena'na starše, tasta in taščo in brate ter sestre vpoklicanega pod pogojem, da je ta bil njih reditelj.
Značilno za nemško socialno politiko so dalje tudi v vojni plačani pripomočki za otroke rodbin s številnimi otroci kakor tudi potroški iz zimske pomoči, ki je tudi lahko nudila zvišane in zboljšane dajatve. Na pripomoči za otroke je bilo v letu 1941. izplačanih 2% milijarde Reichsmark za pet milijonov otrok, ne oziraje se na dohodke reditelja. Prilično eno milijardo Reichsmark je nemški narod daroval pozimi 1940/41 za vojno zimsko pomoč.«
Na področju zaščite delavcev so bili Se dalje izgrajeni dosedanji ukrepi. Tako je bila vnovič poostrena prepoved nočnega dela žen in mladostnih. Pri celi vrsti obratov in pridobitnih panog so bile odrejene razdelitve splošne zaščite obrata, da se prepreči prekomerne zahteve na delovno silo in oškodovanje zdravja. Ravno tako je bila izboljšana zdravstvena oskrba. Postavljeni so bili nadaljnji tovarniški zdravniki, izboljšan je bil sestav tovarniških kuhinj. Tako je v Nemčiji sedaj nad 8000 obratov, v katerih dobi dnevno toplo kosilo nad 3 milijone delavcev.
Kar se tiče dovoljenja dopust o v, pa v pretečenem vojnem letu kljub stiski za delovnimi močmi menda ni bilo nobenega nameščenca in delavca, ki bi ne bil dobil plačanega dopusta. Dovolitev dopustov je bila celo izboljšana z ozirom na povečane zahteve, predvsem v oboroževalni industriji in pri rudarstvu. Tako je bila v letu 1941. započeta akcija glede dopustov, ki je predvidela, da se pošlje na dopust okroglo 250.000 oddiha potrebnih delavcev na stroške njihovih obratov. Delavci so mogli ob prejemu polnega zaslužka skozi 14 dni bivati v domovih in zdraviliščih nemške delavne fronte ,ne da bi jim s tem nastali kakršni koli stroški. Slična akcija je bila izvedena tudi za oddiha potrebne rudarje. Tukaj je moglo 50.000 rudarjev na stroške državne rudarske bratovščine uživati tudi 14-dnevni odmor v najlepših zdraviliščih Nemčije.
Posebne socialne pridobitve izkazuje nemško socialno zavarovanje. Tako pri bolniškem zavarovanju kakor pri rentnem zavarovanju so bili v letu 1941. odpravljeni učinki v letih 1931. in 1932. izdanih ukrepov zasilnih odredb. Povišanje
rent znaša v splošnem za sirote, vdove, starostne upokojence in delanezmožne 4 do 6 RM na mesec.
V svrho vzdrževanja otrok pri zdravju je bilo poleg vitaminske akcije, borbe proti angleški.bolezni, cepljenja proti da-vici itd. razširjeno tudi pc^iljanje otrok na deželo, ki so ga deležni vsi otroci v velikih mestih.
Naravno bogastvo Kavkaza
Na južnem odseku vzhodne fronte prodirajo zavezniške sile v smeri proti Kavkazu. Zato bodo naslednji podatki o tej pokrajini gotovo dobrodošli našim bralcem.
Podnebje je milo, tako da raste vinska trta povsod, celo do višine 3000 m. Kavkaz daje bombaž, pšenico in koruzo. Preživlja ogromno drobnice, a je tudi neizčrpno bogastvo konj, oslov, mul, bivolov
in kamel. Tu so ogromni hrastovi, bukovi in ga,brovi gozdovi. Silno veliko je orehov. Gozdovi so polni divjačine, ki daje drago« ceno krzno. Četrtino vseh rib, ki jih uživa sovjetska Rusija, nalove v KaspiSkem morju. Prav tako je pokrajina polna mineralnih vrelcev. Kavkaz je pomemben tudi zaradi svojih rud. Bogat je na premogu, petroleju, svincu, manganu in zlatu. Ukrajina ima pri Nikopolu 13,500.000 ton manganske rude, a na Kavkazu je železne rude pri Saturi za sto milijonov ton, medtem ko ima cela Indija komaj 12 milijonov In Brazilija komaj tri milijone. Na Kavkazu je petroleja za tri milijarde 630 milijonov ton, večina v Azerbejžanu, ostalo pa v Georgiji in v severnih delih. Sovjetska zveza navrta letno 30 milijonov ton nafte, od tega ji daje Kavkaz 27 milijonov ton. Vodi petroleja so napeljani v Rostov in v Baku na vzhodni obali KaspiSkega morja.
podroČjfl gospodinje _
Nič dragocenega ne sme biti v mzgubm
Povsod na svetu kuhajo z vodo, pravi znan pregovor. Gotovo pa je boljše ako pa za nallvanje juh prežgane zelenjadi, in dušenih jedil vsake vrste ne uporabljamo zgolj vode, ampak prevreto vodo od žličnikov, rezancev In cmokov ali zelenjadni krop. Kajti predvsem vsebujejo ta vretja redilne snovi, ki jih je, čeprav so na videz neznatna, škoda zametavatl; pa so jedi, ki jih z njimi zalljemo, tudi dosti bolj polne in izdatnejše.
Vajene smo že od nekdaj, da zalivamo prežgano zelenjad z vrelo vodo, v kateri smo jo kuhale. Poleg tega pa se dobijo pogosto in skoro v vsaki kuhinji surovi zele-njadni odpadki, kakor surovi listi zelja In ohrovta, lupine korenja, čebule, odpadki pora, skratka reči, ki navadno gredo v zaboj za smeti. In vendar dobimo prav krasna nalivne juhe iz teh neznatnih, često kot nI-čevih odpravljenih odpadkov, ako jih skuhamo za juho v lahko slani vodi. Prežganka na pr. ostane pač le prežganka, toda v okusu je velika razlika, ali je zalita le z vodo ali pa — kar je veliko boljše — z zelen j ad-nlm kropom. Ravno lato velja za testeninski krop. Takale voda od žličnikov aH cmokov je prav izboMio uporabna za zalivanje postnih juh in parjenlh jedil vsake vrste, posebno prikladne so take reči, ako hočemo pri kuhanju štediti z mesom in pripraviti prav Izdatne omake.
Izkoristiti pn moramo tudi ostanke jedil. Od preostalih cmokov, ki jih listasto narežemo In opražimo, dobimo priljubljene pra-žene cmoke. Imenitna reč! Sa boljše pa je, ako skupaj s cmoki pražimo enako količino listasto narezanega kuhanega krompirja. Ta jed je izdatna. Zraven pa še katero koli zelenjavo ali prežgano zelje In pripravile smo najkrasnejšo jed. Malokaterim je znano, da so ostanki krompirjeve solate prav Izborno uporabni za prežgan krompir. Da se temu lahko primešajo tudi tanki listki kislih kumaric in s tem doseže nov, pikanten okus, naj le mimogrede omenjamo.
Ostanke zelene zelenjadi aH kapusa lahko predelamo, — vsako vrsto zase aH pa, kar se po okusu da združiti tudi skupno — za zelenjadne hlebčke aH zrezke. Dodamo k temu približno za polovico kuhanega, fino nadrgnjenega krompirja in ravno toliko drobtinic, da nastane srednje trda gmota. Iz nje izobllčimo na deski, ki smo jo potresi! z drobtinami, enako velike, za prst debele hlebčke, ki jih razvrstimo drugega poleg drugega v ponvi, namazani z mastjo in jih pečemo v vroči pečici in obrnemo enkrat, dokler ne dobe obojestransko lepe barve. Izdatna priloga k temu je krompirjeva solata aH krompirjev pire.
zima In vrtno delo
Kaj se vse lahko opravi Tudi takrat, ko je toplomer padel že pod ničlo, se v vrtu Se marsikaj lahko opravi, seveda le takrat, kadar delo na planem ne škoduje zdravju. Ne manjka se prilik za ustvarjanje, tudi ob hudi zimi ne. Tako lahko pognojimo trate kakor tudi že prekopane obdelovalne ploskve z gnojnico, to-m^evo žlindro ali kajlnitom, posebno uspešno takrat, kadar še leži eneg, ker zemlja najboljše sprejema hrano ob kop-nečem snegu. Ako so tla še odprta, lahko izkopljemo tudi že jame za drevesa, namenjene za poznejšo vsaditev, kakor tudi sploh že sedaj lahko prekopljemo del za obdelavo določene temlje. Pdeg tega moramo prekopati tudi kupe komposta in zemlje in zapeljati gnoj ter zemljo za
tople grede. K tem zimskim delom spada tudi še pregledovanje in ojačevanje zaščitnih ovojev pri rastlinah, ki so občutljive zoper mraz; to bi se moralo tu pa tam vsekakor vršiti.
:firori
športna delavnost v Nemčiji
Športna organizacija je po vsej Nemčiji široko razpredena in ogromne so množice, ki se tako ali tako posvečajo telesni vzgoji. 2e leta 1935. je imela Nemčija okrog 150.000 športnih naprav vseh vrst, ki eo zavzemale ploskev 745 milijonov kvadratnih metrov. Takrat je bilo v Nemčiji okrog 42.000 športnih igrišč, med njimi 861 velikih športnih stadionov z nad tremi hektarji površiie. Na teh igriščih je bilo zgrajenih okrog 6000 tekališč, 10.000 telovadnic, 8300 tehniških igrišč, 52 igrišč za golf, 1170 drsališč, 375 smučarskih skakalnic, 136 kolesarskih dirkališč, 1500 dirkališč za konjske dirke (razen vojaških), 23.000 strelišč, 2300 shramb za čolne, 5200 letnih
kopališč in 238 pokritih bazenov.
Od tedaj pa do danes se je to število 8e ogromno povečalo, ker v Nemčiji tudi v vojni ne počiva delo za športne naprave in za telesno vzgojo sploh.
Število športnikov, včlanjenih v veliki zvezi za telesno vzgojo, znaša okrog 6 milijonov, poleg teh so udejstvuje še 11 milijonov drugih. To pomeni, da dandanes v Nemčiji praktično stalno in organizirano sodeluje v telesni vzgoji okrog 17 milijonov moških in žensk od najnežnejie mladosti do zrele dobe. Ce se temu številu prišteje še znana organizacija »Kraft durch Freude<, ki ima tudi najmanj 3 milijone članov, se lahko reče, da je trenutno okrog 20 milijonov Nemcev organiziranih v športnem življenju.	^
Reševanje iz vode. V Nemčiji so ustanovili že pred 19 leti posebno »Družbo za reševanje iz vode«, ki beleži nenavadno lepe uspehe. Doslej so izurili 750.000 reševalcev in jih usposobili za uspešna posredovanja v primerih nesreč na vodi.
O norveškem športa
v peteklem mesecu se je mudil v Berlinu športni vodja na Norveškem Reichbom Kjen-nerud, kjer si je ogledal državno športno polje in druge naprave za telesno vzgojo. Ob tej priliki je časnikarjem pripovedoval o stanju športa v norveški domovini. V glavnem vsebujejo njegove izjave tele ugotovitve: Na Norveškem so temeljito reformirali telesno vzgojo v srednjih šolah. Dočim so doslej gojili pretežno švedsko gimnastiko so se odločili sedaj bolj za lahko atletiko in borbene igre. Odločilni za oceno so postali rezultati, ki jih dosežejo učenci na tekmah iz posameznih panog telesnih vaj. Primerno izvedenim reformam v srednjih šolah so seveda preuredil tudi učni načrt v akademiji za učitelje telesne vzgoje, kjer bo v bodoče več športa in manj nordijske gimnastike.
Časnikarji so vprašali norveškega športnega voditelja, če se bodo udeležili norveški smučarji zimskih iger v Nemčiji. Na to vprašanje je Kjennerud odgovoril negotovo, pač pa je najavil prihod drsalcev. Med njimi bo najbrž tudi Turid Helland-BjSmetad, o kateri gre glas, da Je umetnica velikega stila. Karel Sch&fer meni, da bo Turid že t tej Sezoni nevarna dunajskim plesalkam n% led«.
Breda, 7. januarja 1942.
KARAWANK15N-B0TE
stran 5. — Sfer. 2.
Tudi Siidkarnien
Od 4. do 11. januarja se vrši
Ko je Fiihrer pred nekaj dnevi izdal po-■Iv na nemški narod glede zbiranja volnenih in zimskih reči, radiooddajne postaje plutoktratskih eil niso imeli nujnejžega o-pravka nego govoriti v svojih komentarjih k temu pozivu, da je v veliki Nemčiji revolucija na pohodu. Tudi niso pozabile izkoristiti ovojih bistrovidskih zmožnosti v tem, da 80 že javljale podrobnosti pred-■nakov te revolucije. »Ne bo več dolgo trajalo,« 80 dejali, <pa se bo takozvana .notranja fronta' velike Nemčije spremenila t fronto proti sedanjim mogotcem.«
Minili BO sedaj prvi dnqvi velikega nabiranja. Naval k nabiralnim mestom je bil k T prvih urah tako ogromen, da so morali ir mnogih mestih velike Nemčije podvojiti, ida celo potrojiti število prostovoljnih po-magačev v teh nabiralnicah. Glede požrtvovalnosti 80 dežele pokušale prekašati druga drugo in Gau Niederschlesien je celo dosegel ,da je že prvi dan nabiranja poslal en cel vagon z volnenimi in zimskimi rečmi na fronto.
Prebivalstvo K&mtna je tokrat v svoji wdodamosti prekosilo samega sebe. Cele gore volnenih In zamskih reči so se kopičile na nabiralnih mestih in neprestano so morali biti v službi razpoložljivi vozovi za od-važanje daril.
Proti vzhodu vozijo sedaj dnevno brezštevilni vagoni z darili za vojake na fronti m bodo prispevali k temu, da bodo nemški vojaki in njihovi zavezniki prebili strašno rusko zimo in fronto na vzhodu ne le držali, ampak tudi unapredili.
Nabiranje volnenih in zimskih reči, kakor tudi nabiranje smuči in smučarskih čevljev, h kateri je FUhrer pozival ves nemški narod, so sedaj razširili tudi na pokrajino Slidkarnten. Tukaj traja od 4. do 11. januarja.
V svesti si skupnosti usode vsega prebivalstva velike Nemčije so žene v številnih krajih v SUdk&mtnu — na čelu jim žene iz Radmannsdorfa — radostno dale prispevek k darilu nemškega naroda vzhodni fronti. 2e od prvega dne so v svojem gospodinjstvu poiskale in darovale najboljše in najtoplejše, kožušne in volnene jopice, plašče, obleke za treninge, toplejše spodnje
Zapisano je, da Je ljubi Bog ustvaril človeka po svoji podobi. Vsekakor je pa Stvarnik dopustil znatne razlike od originala in s tem preskrbel za to, da ljudem na zemlji ni dolgočasno. Le poskušajte si enkrat zamisliti, da bi tekali po zemlji sami gospodje Miillerji in same gospe Maierje-ve... že zgolj pri misli na to popade človeka krč od samega zehanja. Bilo je torej pametno od njega, da je omislil menjavo, ki napravi življenje zabavno. Marsikatere inačice 80 si pač malo podobne in se ponavljajo, med tem ko so druge redke ali cclo zelo redke.
Med redkimi vrstami človeškega rodu je nabiratelj, ki je pa vsekakor pogostejši, nego se to splošno misli. So nekateri, o katerih bi človek mislil, da dan in noč nimajo drugega na umu kot opravke, ki pa vendar v srcu skrivajo tiho ljubezen, o kateri ne govorijo in s katero si olepšajo proste ure. Večina nabirateljev se kaj kmalu zaveda, da je brezplodno njihovo početje, dobiti v posest vse, kar jih zanima, se odreče in postane specialist, ki sanja o kakšnem napačnem tisku, o kakšnem prvo-tisku. Zato jih je le malo takih, ki imajo pred oistni večji cilj, še manj pa takšnih, ki ga dosežejo.
Med temi srečneži je veterinarski inšpektor Sadnikar v Stelnu, ki ga je nabiralna strast prijela že, ko je bil dijak, in ki po 52-letnem delovanju lahko pokaže mu-zej, tak muzej, kateri posname zgodovino in zlasti kulturo zgodovine Kranjske, in tukaj zopet onih krajev, ki tvorijo danes SUd-klirateOi lahko ee reče, popolno in to vse v prostorih svoje hiše, toda ne tako, da bi šlo kakor pri ka!:šncra muzeju za veČ aH pianj mrzlo na ogled postavljeno reč, ampak
daruje za fronto
zbirka volnenih In zimsidli reči
perilo, skratka vse, kar bi naj vojnosivim tovarišem olajšalo prenašati zimo. Cisto iz lastne pobude, ne da bi vpraševale, so se žene s tem dejanjem priključile veliko-nemiki domovini in se z ljubečo skrbjo spomnile fronte na vzhodu. Njihov vzgled je izpodbodel vse dru?e naše rojake, in ako se sedaj nabiranje volnenih in zimskih reči razširja tudi na ta ozemlja, je to le izraz zaupanja nemškega vodstva do prebivalstva v SUdkarntnu. Dogodki zadnjega časa so mogli sejati nemir in nepokoj v nova ozemlja Karntna. Je H še treba nadaljnega dokaza za lojalnost miroljubnega prebivalstva ,kakor če se to samo od sebe in ne da šele čaka na poziv, priključi velikemu nabiranju v Reichu? Ta poziv za udeležbo pri tem nabiranju, ki pomeni enkratno priznavanje za FUhrerja in fronto, velja vsem rojakom, ki so pripravljeni korakati z nami do končne zmage. Tisti pa, ki živijo še vedno pod utvaro zmage naših sovražnikov, nai si pa nikar ne belijo glave, ali bi tej zbirki kaj prispevali ali ne.
Ponos vsakega posameznika mora biti, ako poleg mnogih toplih reči lahko odda tudi svoje deske in svoje smučarske in gorske čevlje. Pri tem, moramo vedno imeti pred očmi; Dvakrat toliko da, kdor hitro da! V času, v katerem so naši hrabri možje in z njimi mnogi tisoči možev prijateljskih narodov dnevno pripravljeni žrtvovati svoje življenje za mlado Evropo ,ne sme nihče V domovini misliti na lastno zabavo. Ako je ReichssportfUhrer preklical v tej zimi nameravane prireditve smučarskega športa vštevši svetovno mojstrstvo, s tem ni hotel izraziti, da je morda le taJto malo zimskega orodja na razpolago, da bi maralo oddati svoje deske celo nekaj sto tekmovalcev. S tem je hotel ustreči le želji tekmovalcev samih, ki so hoteli prednjačlti s svetlim vzgledom, doprinašajoč večjo žrtev od vseh ostalih rojakov.
SUdkamtnerji, zopet enkrat se vam nudi prilika, da dokažete velikonemški državi in njenemu vodstvu, da ste pripravljeni sodelovati na izgradnji nove Evrope. Znali bomo vrednotiti vaše darove!	mo.—
Vsak darovalec dobi pobotnico
Vsak, kdor daruje za zbirko kožušnih, volnenih in zimskih reči za fronto, dobi pobotnico, na kateri so zapisani vsi darovani predmeti. Vsak darovalec izpolni dva obrazca, od katerih enega obdrži on, drugega pa nabiralnica. Na podlagi prejetega izvoda dobijo potem darovalci listine, na katerih so zabeleženi darovani predmeti.
B tem, da uporablja reči za obrazovanje stanovanjskih prostorov, kar dosti bolj živo učinkuje. V uporabi so krasne stare omare, sediš na starih stolih pri jako umetno vloženi mizi, stare slike krasijo stene, ogel-ne omare so polne Altwien-porcelana, na robih stojijo kositrni vrči, mične rezbe, tako da se šele polagoma zavedaš, da je tukaj vsak kos, počenši od pepelnika do svežnja časopisov, po katerih listaš, kos zgodovine.
Tak način razvrstitve Ima izredno veliko za sebe. Otežkoča pa poročevanje, ki hoče na eni strani dati sliko mnogostranostl te zbirke, na drugi strani pa noče biti suh katalog. 2e pri vstopu v vežo človek osupne. Na steni se blišči pozlačen je ostankov poznogotskega oltarja. Zraven pa stoji v skoraj prirodni velikosti baročni kip sv. Mihaela, ki tehta duše, kateremu za Boga ni videti, da je antičnega izvora, nadalje bojna oprava, kateri bi človek rad pristavil letnico 1640, mogočni oberočni meč, kakršnega so sullčarji Imeli okrog 1520. leta, poleg pa starinska čelada »morion«, cerkveni ključi, raznovrstna dela iz kovnega železa.
Ustrezno temu začetku je tudi nadaljevanje, kajti ni ga skoraj polja, ki tukaj ne bi bilo zastopano. Ostanki baročnih oltarjev okvirijo vrata, stari stekleni lestenci visijo raz stropa, slike pod steklom, pl-ščali, proizvodi ljudske umetnosti, kosi narodnih noš počenši od z zlatom vezene avbe do rodbinskega dežnika in sprehodne palice, držala za smolnate treske, svečniki male svetilke, drobne slike, portreti v življenjski velikosti, vse to je tukaj združeno, tako da lahko vsn'zdcr, ki se zanima za kakršno koli polje umetnosti, najde Цуахт«
ki ga razveselijo, pri čemur je naravno, da 30 posebno obilni viri iz nedavne preteklosti-
Ako smo si na tak način dobili prvi pregled, lahko preidemo v podrobnosti, med njih množico bi bilo omeniti nekatere posebne dragocenosti.
Pred vsem je tu dobro ohranjeni bronasti šlem Etruskov, ki priča o trgovskem prometu z jugom, potem rimski kosi, najdbe iz ljubljanskega barja. Nato pride na vrsto srednji vek s helebardami, gotski iz lipovega lesa napravljeni Štefanov relief iz Sairacha, takozvani konjederec, zopet od drugod je Mihael Pregel od Sun, Ritt-meister stotnije hrvaških jezdecev, unikum železne roke z gibljivimi udmi, ki utegne biti 300 let star in ki so ga čisto zase našli pri po rušenju Vranskega gradu v neki zazidani vdolbini, nešteto reči, ki vzbujajo našo radovednost, tako da pozabljamo na sedanjost z njeno električno lučjo, z radiom in avtomobili ter nam v hipu preteklost postaja sedanjost. Kajti vse te nenavadnosti in redkosti niso morda pod steklom. Tukaj so, v naših rpkah jih držimo vsled usluž-nosti ljubeznivega gospodarja, tako da jih ne gledamo le bežno, ampak temeljito lahko pregledamo.
K temu pride še nekaj, kar bi se utegnilo zdeti neznatno, ali je v resnici važno. Vseh teh reči se držijo zgodbe. Zvemo, kje in kdaj 30 se pojavile, kako težavna je bila njih pridobitev, tako da vsled tega postanejo osebnosti z lastno usodo. Uživamo
Pač no'bena druga nemška pokrajina se v tej zimi ne more ponašati s tako pomembnimi mednarodnimi prireditvami, kakor jih ima dežela Karaten, ki bo poleg mednarodnega zimskega športnega tedna z državnim mojstrstvom v naglem drsanju in državnim bojem proti Norveški sedaj lahko izvajala tudi prireditve na Planici. Tudi te tekme imajo pomen daleč preko mej Karatna in letos bo prvikrat mogoče, da se v Karaten poleg nemških umetnikov privabi najboljša evropska vrsta.
Tako je bilo novoletno skakanje na 65 metrski skakalnici v Planici, ki je zaključilo utrjevalni tečaj najboljših razpoložljivih skakalcev iz KSratna, ie uvod cele vrste pomembnih januarskih prireditev zimskega športa. Nenavadno je končalo preizkušanje moči med Kiimtnerji in Sudkarntnerji, ker sta Doujak in Novšak ob skoro enakih daljavah s 303 dobila isto skupno oceno. 2e zdaj se lahko ugotovi, da je smučarski šport v Karatnu dobil dragocen prirastek s skakalcema Klančnikom in Novšakom kakor tudi s tekalcema na daljavo Smole jem in Ratzigerjem, pa tudi z drugimi tekači in skakalci iz Siidkaratna. Start tekme same so je mogel vršiti dopoldne ob idealnih snežnih razmerah in je tekma pokazala celo vrsto krasnih skokov. Največjo daljavo sta dosegla Klančnik in Doujak z 61 metri, vendar je bil prvi napravil napako pri odskoku prvega skoka, kar ga je stalo zmago. Prvi je bil Doujak Otto (WH) 56, 58, 61 m, ocena 303, drugi Novšak Albin, ABling, 56, 58 61 m, ocena 303, tretji, Bildstein Helmut, Velden, 55, 56, 57 m, ocena 291, četrti, Galleitner Eduard (SZ Wien), 53, 55, 57 m, ocena 283,5, peti, SchusterschUtz, Veldes 52, 53, 55 m, ocena 271,5.
Predzgodovlnsba pokrajina
Sledovi ledene dobe
Vsak del dežele ima svoje znamenitosti. Večinoma je ustvarjajoča človeška roka upodobila posebne krasote, gradove in cerkve, meščanske in mestne hiše, ki dajejo obeležje kakšni pokrajini večkrat skozi stoletja. Cesto pa nedostaje takih svedokov človeške kulturae volje, kadar ве je človek zadovoljil le z najvažnejšimi, za življenje neobhodno potrebnimi stavbami. Dojmlji-vejša od hiš kakšne občine je v takih primerih narava, krajina. To velja tudi za ozemlje Leea, kajti v tej občini združeni kraji ne morejo pokazati niti gradov niti drugačnih stavbenih znamenitosti. Pač pa je narava v predzgodovnski dobi potegnila po pokrajini okrog Leesa tako izrazite razore, kakršnih se redko najde v pokrajinah v tako značilnem načinu.
Ledena in sledeča ji geološka doba sta izobličili krajinsko sliko, kakršno vidimo danes, ako gledamo od roba terase v Leesu v Saviko dolino tja gor do Triglava. Pravijo ,da 80 redki tako svojevrstni primeri posledic ledene dobe ,kakor na tem ozemlju, ki j« pokrival od I4ulbIJaaft
jačino In jo toliko časa zasleduje, da jo odkritje, veselje lovca, ki gleda redko div-ubije, potem pa včleni v zbirko, kjer izpolnjuje vrzel in zavzeil/a že dolgo določeno mesto, ki je bilo skrbno očiščeno in negovano.
Zbirka je nastala brez umišljenega namena, zgolj iz veselja na starinah kot takih in iz želje ohraniti znancem ogrožene svedoke preteklosti; zato je ravno zbcfg te nenamernosti dokument edinstvenega pomena. Saj vendar dokazuje, da je bila nemška cela kultura v SUdkarntnu — cela in ne samo posamični njeni deli! To se hitro zapiše, pomeni pa neizmerno veliko. Kajti ni bilo malo prilik, ob katerih bi se bil lahko uveljavil tuj vpliv. Pred vratmi je bila Italija s svojo bogato kulturo in je mogla vplivati po priseljenih rodbinah, po trgovcih, slikarjih, kiparjih, stavbenih mojstrih, arhitektih. Na vzhodu je prebival Turek, s katerimi so se sicer večkrat trdo borili, a vendar z njim tudi trgovali. Kakšnega vpliva od vzoda se v nobeni obliki ne da opaziti, med tem ko italijanski v vkljub bližini Benetk ni močnejši od onega v Wienu. Kar je tujega je predelano, in sicer tako predelano, da se uvozno blago takoj spozna.
Kultura Siidkamtna je do mozga nemška, kar dokazuje zbirka.
To je spoznanje, ki ga pridobimo po pregledu in ki daje dokazilno ozadje za naše znanje zgodovine glede te pokrajine.
Baron Michelangelo Zois
segajoči ledenik Triglava. Z največjim za-nimajem in užitkom motri prijatelj narave, ki mu geološka podoba naše matere zemlje ni popolnoma tuja, milo pokrajino, ki se vzdolž Savske doline razteza do jezera v Veldesu in naprej do Triglava. H.
Večle Karntcn
Kakor druga leta bo tudi letos. »KariiLner Jahrbuch« (»Letopis, 1942«) postal letni koledar 1942 za vse K&rntnerje in si pridobil veliko prijateljev. Poleg koledarja najdete v njem celo vrsto praktičnih navodil, po katerih lahko sežete v dvomnih primerih^) Obširen je .v лохедк ietoptđu tudi- zabavmb del, pred katerim se nahaja politični deL\ Vsakdor iz stare pokrajine Karnten ,ki mu-' je na tem, da bi spoznal svojo povečano domovino, poseže po tem letopisu, ker najde v njem obilico poučnih sestavkov in slik. Razume se, da je bilo upoštevano tudi Slidkarnten, kojega edinstvena pokrajinska krasota in vsestranski čari v krasnih slikah bodo čitatelju gotovo ugajali. (Kiirntner Jahrbuch 1942 NS-Gauverlag K&mten. Cena 70 Rpf.)
Dr. Olto Schedl
3» domovine
Heiligenkreuz. (Nezgoda.) Na novega leta ob 2. uri popoldne se je zgodila težka nesreča ravno na istem kraju kakor 22. decembra. Železniški stroj je pregazil konja in voz s tako silo, da je bil konj takoj čisto razmesarjen in eden izmed štirih na vozu na mestu mrtev. Dve osebi sta bili težje ranjeni, le vozniku se razen strahu ni nič zgodilo. Kdo je zakrivil nesrečo, se ne ve.
Lengenfeld - Meistem (Kino predstav a.) Gaufilmstelle nas večkrat obiskuje. Tako smo v kratki dobi imeli priložnost videti pet lepih filmov. Prebivalstvo zelo rado obiskuje predstave.
Lengenfeld - Meistem. (Ja vn a d e 1 a.) Na cesti skozi Lengenfeld - Meistem so bile izvršene razne poprave. Tako so bili odstranjeni nevarni ovinki In cesta razširjena mestoma za 3 metre.
Seeland. (NSV je vzradostila.) Pri tukajšnji Ortsgruppe je NSV ob božiču obdarovala 140 otrok z igračami in pecivom. Navdušenje otrok in staršev je bilo zelo veliko. Tudi za cestne delavce je bilo v božiču preskrbljeno. Vsi so dobili podporo.
Še ena za smeb
Ravnatelj velikega zverinjaka je bil dalje časa na dopustu. Nekega dne je dobil od svojega zastopnika to-le brzojavko: »Stara opica Je poginila. Ali naj kupimo drugo, ali pa čakamo vaše vrnitve?«
r'Atodfem« Augenglđset""^^
Dipi.'OpHkei C. KronlUa |
lSaflnIkai*|eva zbirka v Steinii
Dokument nemške kulture
Novoletno skakanje v Planici
zimske športne prireditve v Kamtnn
Stran в. — Stev. 2.
KAP A WANFEN-BOTE
Sreda, 7. јалгаагЈа 1!)42,
wm
Dajatve prirodnin med časom vojne
Noben nemški vojak na{renti ne smezmrzovati Slika življenja na berlinskih cestah, kakorinega se sedaj zopet vidi. Darovane ko-žušne in volnene stvari predajajo nabiralnicam.	(Atlantic Zander-Multiplex-K.)
&om in polje
Рошепећ o snaženln in tohanja goveje in podobnem
»Da,« mogoče povprašaš, »ali je aploh vredno pogovarjati se o taiko vsaJtdanjih stvareh, kot je čiščenje živine, strigljanje itd.« Tebi mogoče, mlajšemu živinorejcu, se ne bo zdelo toliko vredno zgubljati čas z razgovorom o snažen ju in čohanju, toda le vprašaj, dragi tovariš, starejše izkušene gospodarje, in videl boš, koliko ti bodo znali povedati o ugodnem vplivu in u-spehu in pravilnega, rednega snaženja goveje živine.
Žival je pač živo bitje kot človek in ima, rekel bi, ne samo svoje telesne potrebe, ampak v nekem pogledu tudi duševne. Lepo ravnanje in lepa beseda je marsikateremu bolniku vlila zopet pogum do ozdravljenja, ravnotako tudi lepa beseda in lepo ravnanje, med katero spada tudi redno snaže-nje In čohanje, lahko pripraviš žival do znatno boljših in večjih užitkov.
Vendar ne bomo govorili tu o posrednem, na razpoloženje in živčno stanje živali tako ugodno delujočem rednem snaženju, pa čeprav je, kakor znano, n. pr. višja ali manja molznost čestokrat zelo odvisna od pravilnega ravnanja z živino in na molznost ravnanje in oskrbovanje (ne samo krma) neposredno vpliva.
Redno snaženje ohranja med drugim kožo čisto in skozi to se znatno lažje vrši menjava ogljikove kisline in kisika какбг v prašni, blatni in nesnažni koži. Cista koža torej v veliki meri podpira delo pljuč. In kolikšne važnosti so pljuča za žival, itak tudi veste. Pri vsakem ocenjevanju plemenske, predvsem molzne živine gledamo najprej na širino, globino in dolžino prsnega koša. Cim večji ta, tem večja pljuča, tem močnejši »motor« za živahno presnav-Jjanje in ustvarjanje mleka v živali.
Redno snažene živali so tudi vedno twlj mirne in mirna živina se boljše redi.
Pravilno čohanje (štrigljanje) pa deluje tudi kot masiranje in drgnjenje kože pri človeku in povzroča to večji dotok krvi v kožo in s tem tudi živahnejše kroženje krvi, od katere so končno odvisni vsi užitki (molznost, prireja itd.) pri živali.
Ze pri teletu v prvih tednih je začeti s snažen jem. Seveda se bo to omejilo ta čas le na redno čiščenje s ščetko. Pri odraslejši živini pa je poleg ičetke uporabljati vedno tudi čohalo. Le-to ima poleg odstranitve najgrobejšega blata nalogo odpraviti ali vsaj zrahljati na koži prah in luskine, katere potem vzamemo s ščetko. Torej č o h a t i (štrigljati) je razen na glavi, na vimenu in na posebno občutljivih koščenih mestih nog celo telo, pa čeprav ni na .njem zidnega blata. S svežim blatom morebiti umazane živali je vendar pred nadaljnjim čiščenjem najbolje najpreje ostrgati blata in potem sveže umazano mesto oprati.
Važno je tudi, kako čohanje samo izvrši m o. Cohalo predvsem ni prijeti s celo roko za ročaj in potem mogoče še močno pritisniti — razen morebiti ПЖ stegnlh s euhim blatom — marveč je čohalo tako voditi, da istočasno konci pietov	tečejo po koži ti alužijo
kot vodilo. Na ta način žival občuti čohanje kot nekako prijetno glajenje. Naravno čohalo tudi ne sme biti preostrih zob in ne sme povzročati ran. Uporabljajmo samo čo-hala, ki imajo tudi nekaj topih zob, ki so-brez zob. Tudi niso priporočljiva čohala brez dna oziroma pokrova. Prah, katerega ostrgamo, naj ostane na dnu čohala. Ko se je v njem nabralo več blata in prahu, čohalo najbolje udarimo na tla, da prah brez velikega prašenja izpade. Tudi ni, zaradi škodljivega prašenja prah s čohala jemati s ščetko.
Snaženje in čohanje izvršujemo vedno po istem vrstnem redu! Začenja se pri glavi. Srt<inji in zadnji del telesa je treba naravno temeljitejše obdelavati s čo-hftlomJOgčijnjahalo vodimo po koži naprej in nazaj, v obe smeri, je s ščetko krepko delati $$mo v eni smeri, torej v tej smeri v kateri leži dlaka.
Snaženje in čohanje je dalje vršiti preudarno in previdno in — bog ne daj! — ne sme biti grobo. Žival ga mora občutiti kot ugodje. Pravilno snaženo živinče na paši ali zunaj na prostem v preudarnega snažilca naravnost sili in se ga ne boji. Ni tudi vsaka žival enako občutljiva, zato je prav za prav z vsako živaljo postopati drugače.
Delo pri živini torej ni tako enostavno kakor si mogoče misli marsikateri meščan. Tudi najpreprostješe kmečko delo zahteva mnogo znanja, posebne sposobnosti, spretnosti in preudarnosti, ako naj bi bilo to količkaj koriatonosno.	F. Wemig
Včasih je bilo v navadi, da so bile izročilne pogodbe, zakupne pogodbe itd sklenjene ne na denarni podlagi, ampak da je bila odškodnina dana v pridelkih. Poleg tega so često tudi razna dela plačevali le z živili. Dogovori, da se razna dela in druge stvari plačajo ne v denarju ampak v živilih, so se sklepali v glavnem zato, ker kmetje kot dolžniki često niso bili v stanu, da plačajo v gotovini, ker niso imeli denarja. Na drugi strani pa kmetje svojih poljskih pridelkov često niso mogli vnov-čiti, tako da jim je prav prišlo, če so n. pr. najemnino za njivo ali kot priboljšek pre-vžitkarjem plačevali ne v gotovini, ampak v obliki poljskih pridelkov.
Sedaj pa so v okviru odredb o preskrbi prebivalstva s hrano v vojnem času količine živil za vse prebivalce točno določene. Kmet kot pridelovalec živil zato ne more in ne sme živil, ki jih je sam pridelal, po svoji volji oddajati. Za porabo živil v lastnem gospodinjstvu ir.v.i k't ol na razpolago le one količine, ki mu • v) določbah o samooskrbovalcih prlpad: o, vso odvišno količino pa mora postaviti na trg. Oddaja živil in plačevanje v živilih sedaj ni več mogoča in je zato prepovedana.
Kmet sme n. pr. prevžitkarjem dati sedaj le toliko živil, kolikor jim jih po določilih za samooskrbovalce pripada. Ce prevžit-karji ne živijo na posestvu poljedelca, pa jim pripadajo le normalne količine, to se pravi, navadne karte. Vse oddaje naturalij, ki presegajo te določbe, so prepovedane, tudi taJcrat če so iste določene po starih pogodbah, tudi če je te pogodbe potrdilo sodišče. Najemnine se ne smejo v nobenem slučaju ima plačevati v naturalijah. Ce je n. pr. kak lastnik zemlje dal kmetu v najem kos zemlje, kmet pa se je v najemni pogodbi zavezal, da mu bo dajal letno ali mesečno ali tedensko gotovo množino živil, je ta dogovor za čas, dokler je v veljavi vojno gospodarstvo, neveljaven, ker je taka obveza v nasprotju z določbami odredbe o preskrbi prebivalstva s hrano v vojnem času. Isto velja tudi za vse preje sklenjene pogodbe o dobavi živil. Prav tako tudi cerkovniki ne smejo več pobirati bire v žitu.
Vse tozadevne obveznosti naj se za časa trajanja vojnega gospodarstva poravnajo kako drugače, to se pravi v glavnem v denarju. Pri obračunavanju se mora stalno vzeti za osnovo proizvajalna cena odgovarjajočih živil. Odvzem teh dolžnosti pa kmetu, ki bi jih moral izpolnjevati, ni na kvar, kajti on more vsa živila, ki jih ima, preko določene količine prodati po uradno določeni ceni in dobiti zanje odgovarjajočo vsoto. Taka ureditev je bila potrebna zato, da bodo vsa živila na razpolago redni preskrbi prebivalstva in pa da bi se izognili temu, da bi posamezne osebe dobivale živila od več strani.
Heinrich Burgstaller

У. ^

Boj ikođl j i vcem Ze žitni hrošč sam uniči tekom enega leta za več sto milijonov RM iita, ki bi se ga moglo uporabiti za prehrano. Ako skrbno ravnamo z iitom m pravilno ohranimo iit-nico v dobrem stanu, lahko izpad zmanjšamo za polovico. Skrbite torej za dobro negovan pod v kaSčah! Slika kaie, kako s* v poda iz desk x lapom nmaiejo razpor* in tako zabrani, da bi se tvorila gnezdišča iitnega AroKa.
BOđeiečkKook • RmgaW -
Tudi studenec noeče zmrzovati Tudi domačemu studencu je treba zimskega plašča, kadar postane mrzlo in ledeno* Debel slamnati povoj ga z gotovostjo ščiti^ da ne zamrzne.
(Scherl Bilderdienst - Dinges - Autoflex)J
Snažno
Ernst Heinkel, slavni konstruktor leta)'
Za visoko razvito nemško letalstvo si pridobil mnogo zaslug tudi Emst Heinkely ki je praznoval te dni 30-letnico praktičnega dela kot konstrukter letal. Teh 30 le* obsega malone vso zgodovino nemškega letalstva.
Ze kot mlad slušatelj visoke tehnične šole v Stuttgartu se je začel zanimati za letalstvo. V kavarnah je prebirav v francoskih listih članke o francoskem letak stvu, ki je bilo takrat razmeroma že visoko razvito. Po teoretičnih študijah se je lotil jeseni leta 1909. gradnje letala. Sam je vse narisal-in, isdelal, toda prvi polet se jejjo«. neerečil. Letalo je treščilo na tla in se ra&i bilo. Hudo ranjenega mladega konstrukte^n ja so morali odpeljati v bolnišnico.
Cim je okreval je dobil službo konstruki terja v družbi za zračni promet. Bilo mu jei šele 26 let, ko je postal tehnični ravnatelj in šef-konstrukter tovarne letal v Bran-burgu. Tam je zgradil zelo dobra eno- ijt dvosedežna bojna letala, s katerimi je bila zagotovljena nemška premoč na obali vi Flandriji, Ze takrat je zgradil prvo letalq za bombardiranje.
Heinkelu ovire niso pomenile nič drugega, kakor da jih je treba premagati. Navzlic težavnim pogojem glede osnutkov in gradnje novih tipov je izdeloval vedno nova; in izpopolnjena letala in tako mnogo doprinesel k razvoju nemškega letalstva.
Tovarna Ernst Heinkel Flugwerke, ustanovljena po svetovni vojni leta 1920, ie skonstruirala in zgradila že okrog 60 tipov: od prometnih in potniških letal do najmodernejših bojnih letal, ki so posegla prvič v boj med špansko državljansko vojno in ki imajo posebno važno vlogo Tj sedanji vojni. Zlasti je zaslovelo bojno letalo »HE 111«, s katerim so dosegli nemški letalci presenetljive uspehe.
Heinkel ima še vedno polno glavo načrtov in idej za nove tipe, a za sedaj mora I>očalcati s svojimi idejami.
Politik
Spremembe nemškega kazenskega prava
Dne 4. septembra 1941. je izdala nemška vlada zakon o spremembah kazenskega prava. V našem listu smo že pred tedni (štev. 22. z dne 1. novembra) omenili nekatere splošne nove določbe, danes navedemo v dopolnilo k takratnim podatkom ša nekatera druga važna določila novega kazenskega prava, katerih poglavitni namen je, spraviti kazensko zakonodajo v sklad * narodno-socialistično miselnostjo.
Pri nemški pravni akademiji (Deutsche! Rechtsakademie) je določen poseben odbor nemških in avstrijskih strokovnjakov za kazensko pravo. Njegova naloga je, sestaviti nov kazenski zakonik, ki bo veljal v etorih in novih pokrajinah velike Nemr. čije. Za osnovo je vzela komisija stari avstrijski kazenski zakonik. Dokler pa novi (Nadaljevanje na 7. stfeari-J
Sreda, T. JamjarHi 1942.
Dr. F. J. Luka«
KARAWANKEN-BOTE
Stran 7, — Stev.
Izrežite! Hranite!
Qlenuiinn	In fLPakUhw
ФшЈ^ЈсЈг тејЈгбШзЉ. and pj^ddueh
37. LEKCIJA Die Marillen meiner Mutter (SchluB)
Diese Nacht habe ich zwischen Furcht vor EUitdGckung und Hoffnung auf grollen Rub® nlcht geschlafen. Als ich am nftchsten Tage von der Schule zum Mittag- • essen nach Hause kam, sah ich an den ver-weinteo Augen meiner Mutter, dafi die Ubeltat bereita entdeckt war, Daa ganze Tischgesprfich bestand aus Marillen. Mein Vater schien den Vorfall gamicht auf-regend zu finden, und es schien mir sogar, als ob er, wenn er das Wort an meine Mutter richtete und »deine Marillen« sagte, cin heimllches L&cheln unterdriickle. Mein Bmder schaute mich so merkwiirdig an, , Blick lag zwischen HaJJ und Bewun-e^ng. Meine Mutter war trostlos. Wenn dag Wort »Dieb« einschlich, gab es einen Stich, und heimlich hStte cn am liebsten schon wieder alle Marillen den Baum zurilckgeh&ngL Ich hatte nicht gedacht, daB diese Tat einer Mutter so nahe ging, und mein wiaagn driickte flichterlich, denn ich ^tte meine Mutter sehr lieb. Ich wollte ^igstens ein biUchen mein Vergehen ^leder gut machen und ein Korbchen Marillen fur meine Mutter zurlickholen. Als es Abend wurde, schlich ich mich eimlich in den Wald zu unserem Lager, le Marillen waren geheiligtes Eigentum des Stammes geworden. Ich wandte alle oreicht an, denn ich wuBte, was mir orohte im Falle einer Entdeckung — Mar-terpfal, Entehrung, Knechtschaft. Trotz meiner Vorsicht v/urie ich bemerkt und Verf^lgt, aber ich konnte nicht mehr ein-Seholt werden.
Mit klppfendem Herzen schlich ich in daa Schlafzlnimer meiner Eltern, Ich war eben damit beschšftigt, einen Zierkorb am Kamin anzufullen, als ich hinter mir ein Gerausch horte. Meine Mutter war ein-waren beide Uberrascht. Ich • e sagen, ich hatte die Marillen beim rammer gekauft, ich hatte ..., aber ich rnf ^ J Wort hervor, wurde purpur-...	zu Boden. Es driickte mich
lUrchterlich in der Kehle, ich wollte stand-^ t bleiben, aber schon rollte eine dicke vn^w nieine Wangen und da war es
rbei, ich begann flirchterlich zu schluch-zem...
Meine Mutter zog mich an sich, und als sagte: »Du bist ja doch ein guter Bub«, schien ea mir, als kamen (kakor da bi solze) ihr selbst die Tranen. Sie ftfeichelte mein Haar und kUBte mich ^J^er wieder auf die Stirne. Ich habe ^icht zu sagen brauchen, ich hatte die *^arillei beim Kramer gekauft, wir spra-iiberhaupt nicht von den Marillen... anderen Tag war der GroBe Kriegs-. ^lein Bruder wurde Hauptling. Was J® keinesfalls erwartet hatte, trat ein. Er Ggann sein Amt mit einer groBziigigen ^ meiner Begnadigung.
Mein Vater war der einzige, der noch mn und wieder die Marillen in das Tisch-g^prdch brin gen wollte, aber meine Mutter Stog darauf nicht ein.
Der Baum hinterm Hause bliihte alle wieder, und obwohl er keine FrUchte ehr trug, hing meine Mutter mit einer saglichen Liebe an ihm. Wen sie sich da	GO geschah es am liebsten auf
Bank in seinem Schaten.
starb. Mein Bruder und letzte Bitte und setzten <^GS Baumes auf ihr Grab. Da dan\^^hlte mir mein Bruder, dalJ er mich hatte.	den Marillen verschwarzt
Ich bin ^
ich koste ^"^in am Grabe geblieben, MarillenbaumA,^^Gichelte den Zweig des Kinderzeit...	vergangene
Bub!« Ich h5rte	mem gruter
und verstand ihren tj^'"!"
m«» тта-паГкап	Sinn ... stum-
liim • M tfor ^'^^^'kanntes Helden-tum meiner Mutter..., Gutter.
ob — kakor bi ^flillen — polniti, napolniti "^Wenden (Vorsicht) — oprezen biti
aufregend — razburljiv ausruhen (sich) — izpočiti (si)
Begnadigung (w) — pomiloSčenJe bereits (sclion) — že bestehen (aus etwas), es bestand, es hat bestanden — sestojati (iz), eestojalo je Bewunderung (w) — občudovanje Blick (m) — pogled bliihen — cvesti da (jetzt) erst — sedaj Sele drohen (mir droht) — pretiti (groziti,
preti mi)
Eigentum (s) — la8t(nina)
einholen (jemanden — dohiteti (koga) einschleichen (sich — prikrasti se entdecken — odkriti, zaslediti Entdeckung (w) — odkritje Entehrung (w) — osramotitev erfUllen (eine Bitte) — spolniti (proftnjo) Furcht (w) — strah, bojazen geheiligt — posvečen geschehen, es geschah, es iflt gesoheben —
zgoditi se, zgodilo se je Gewissen (s) — vest heimlich — skriven, -a, -o, tajen, -a, -o Heldentum (s) — junaštvo hervorbringen — iz-, pri-nesti, ustvariti Hoffnung (w) — upanje, nada, pričakovanje
Kamin (m) — kamin, dimnik Kehle (w) — grlo, goltanec keinesfalls — nikakor ne Kinderzeit (w) — otroška doba, otroška leta
Knechtschaft (w) — euienjetvo, hlEydev-stvo
kosen (liebkosen) — ljubkovati Kriimer (m) — kramar merkwiirdig — znamenit, -a, -o, nenavaden, -a, -o purpurrot — Skrlatast, -a, -o Ruhm (m) — slava schleichen (sich) — lerti, laziti schluchzen — ihte ti SchluB (m) — konec, sklep setzen (ein Baum) — saditi (drevo)
Sinn (m) — pomen, smisel sogar — celo
Stamm (m) — Volksstamm) — rod, pleme Btandhaft — stanoviten, -a, -o; vatrajen, -O
streicheln —r gladiti, božati Tiachgespr&ch (s) — razgovor pri miri Trane (w) — solza trostlos — brez tolažbe, brezupen unerkannt — nepoznat, -a, -o uns&glich — neizrekljiv, -a, -o unterdriicken (etwas) — potlačiti, stiskati Ubeltat (w) — zločin, hudodelstvo verfolgen (jemanden) — preganjati, zasledovati
Vergehen (s) — pregrešek, zmota verschw&rzen (jemanden) — očrniti verweint — objakon, -a, -o Vorfall (m) — dogodek, prigodek , Ziehen, zog, ich habe gezogea \4e21,
vlekel sem Zierkorb (m) — okrasni kol zurlicklegen — odložiti, prižtediti, na stran
de(va)tl zurlickholen — nazaj prinesti Zweig (m) — vejica	#
Redewendungen
nach Hause kommen — domov priti etwas aufregend finden — nekaj raaibur-Ijivo najti
das Wort an jemanden richten — ogovoriti koga
es gab mir einen Stich — zaskelelo me je etwas geht mir nahe — nekaj me pretresa das Gewissen drlickt — vest peče lieb haben (geme haben) — ljubiti ein biflchen — malo
etwas wieder gut machen — nekaj poravnati I • '
es wird Abend — zmrači se, večer bo im Falle — v primeru ich war eben damit beschftftigt — ravno
sem se bavil s čim Uberrascht sein — presenečen biti etwas an sich ziehen — nekaj k sebi vleči ich habe nicht zu sagen brauchen — ni mi
bilo treba reči auf etwas eingehen — pristati na kaj h&ngen (an jemanden) — posebno rad imeti koga
Spremembe nemškega kazenskega prava
(Nadaljevanje s 6. strani.)
zakonik na bo izdelan, bo v veljavi cela vrsta novih specialnih kazenskih zakonov in uredb, katerih veljavnost za celo državo proglaša zgoraj omenjeni zakon z dne 4. decembra. To eo; zakon za obrambo pred političnimi nasilstvi, zakon za jamstvo pravnega miru, zakon zoper rope s pomočjo avtomobilov, zakon proti nasilnemu ropu otrok, uvedba o poslušanju tujih radijskih postaj, uredba o vojnem gospodarstvu, uredba o narodnih škodljivcih, ured-da o zaščiti oborožene sile, uredba o na-silstvih in uredba o uravnavanju potrošnje.
kazen, v lažjih primerih pa dosmrtna jeJa« Kar se tiče zgoraj navedenih novih zakonom in odredb, ki doslej Se niso bile nikjer —• vsaj v toliki meri ne — vsebovane ▼ kazenskih zakonikih, predvidevajo zelo stroge kazni, navadno kar vedno smrtno kazen za vse težje primere.
Siidkarntnerji stavijo svoje smuSi na razpolago nemSkim vojakom, ki se bojujejo za Eviopo!
Novi zakon o spremembah kazenskega prava je v splošnih odredbah uveljavil nekaj n<wih splošnih načel, ki odgovarjajo novemu nemškemu narodno-socialističnemu pojmovanju. To velja zlasti za nove določbe o umoru in uboje. Po teh je morilec tisti, ki ravnK zahittno, bojazljivo, iz nidcotnih namenov. Samo bojazljivi morilec zasluži p 1 teh načelih najstrožjo kazen. Ubijalec mora biti tudi sicer kaznovan, toda mileje. Odslej je morilec samo tisti, ki ubije drugega iz želje po ubijanju, v zadovoljitev lastnega spolnega nagona, iz koristoljuja ali iz drugih nizkotnih, podlih razlogov in sicer zahrt)tno ali kruto, ali pa na običajni način, pa z namenom, da bi s tem omogočil ali zakril kako drugo kaznivo dejanje.
Za taka zločinstva je zagrožena smrtna
Zapeljiva torta	i
Nekoč je sprejel pruski kralj Viljem Ж važni zadevi neko deputacijo. Može so po« vabili h kraljevi mizi. Spočetka je bilo tend sicer malo nerodno v visoki družbi, toda ljubeznivost vladarske dvojice in vljudno, prikupno vedenje tedanjega dvornega ce-remoniara, grofa Stillfrieda, jim je to zadrego kmalu pregnala.
Na mizo je prišla tudi imenitna torta, Elden izmed gostov, družinski oče, si je domislil, da bi bila njegova otroka gotovo zelq vesela, če bi jima prinesel malo te dobre stvari in je v trenutku, ko je mislil, da ga nihče ne opazuje, spustil v žep dva kosa. Grof Stillfried, ki je to opazil, mu je dal Se dva kosa, češ; »Prosim, vzemite, vzemite! To je gotovo za otroke!«
Kraljica Avgusta, ki je slišala ta stavek, je menila, da se pogovarjata samo o otro-kih in je moža vprašala;
»Koliko otrok imate?«
Mož v svoji razburjenosti je mislil, da ea nanaša to vprašanje na torto in je odgovoril jecljaje:
»Štiri imam, veličanstvo, toda dva eta od grofa Stillfrieda!«
V prvem trenutku je bilo vse okamenelo od tega odkritja, grof pa se je hitro Mxral in je z nasmehom pojasnil zadevo.
Očetu, ki je hotel svojima otrokoma napraviti veselje, so takoj dali večji zavitek torte.
I Hliiilil > 1 > I || 1 V
Mill'
Ш
ЛПеТа0спЈ|сбсг
t!egt еб ouf unfenm lifcti: das gut* t5c(rt urh |ms Canbcs. pus ТПеђ! oom oollen Rom, ооп^ guten Hoggenhom if! es beteitet* Retnig, buf-tcnb unb ooti fttaft.
pus Rom, bem oollen unb gutenBoggenhom 1|l audi bas Gettonh, bos bo3u geliott: unfet bet gutepecltoggenhoffee. pud) etjo hemig, buflenb unb ooU Rcoft!
ћа*л%#Рот№т/
№пл 8. — Stev. 2.
K A P A W Л N K Е N - В O T Е
Sreda, 7. ЈаинттЈа 194A
Тилшјм ItUđlSO, Д|0|15 mm MANNSBURG - Tel. 2 Stari dobri kvas	Iščem meblirano sobo v Krainburgu. Ponudbe poslati na Ing. J. Sittler, Hotel Europa, Krainbnrg		K.of{eemtllel ESSIGSENF FA B R1K C. WENGER klagenfurt
DcnNsi vinzcni Fcrian 0lV#M 10. januarja 1942 svojo zobno prakso v Leesu pri Veldesu, št. 101.	OASCM UM SAUBEa RABITSCH	Vsem srečno noTO leio! Franz Jamnik Fleisdthauer und < Seldier KraSnburg	
	^ StVErt*jxSAVE		)QlllliCiZCu811lly Ncumarbli ■ Sttdkarnlcn
ERMAI\i & ARHAR MOBELTISCHLEREI %%N,.„6 $T. VEIT/SAVE			
		IndustrieabbrOdie Gcbrauchs-Ma-sdiinen kauft Kurt Frick Klagenfurt Salmštrassc 7 Femruf i486	Wer spart, sorgt fflr das Alter; deshalb trage audi Du Deine Ersparnisse in die Kreissparkasse urainburg mil der Hauptzwei^stelle Laak
1. РОШША	ERMERN Nr. 16 POST BISCHOFLAAK		
LEDERWAREN		1 FRANZ 1 BERLITSCH 1 mechan. WerktiSUe 1 1 ZWISCHENWSSSERN I	Kdor varču|e» skrbi za svoio starost; radi tega nosi tudi ti svoje prihranke v Krelssparhasse Kratnbnr« > z glavno podružnico LaaK
(^ruder ')СегШ&ећ LEDERFABRIK QttumapklL			
		Anton Wagner Radmannsdotf Fiir berel und chemlsche Reinlgung	EUCHSE 1
1 tDielwaren KInderwagen Kinderbetten m GRDNER Klagenfurt, Bahnhoffstr.			MARDER 1 1 j 1 • • r wiener pelzwerkstatte '."i" J- Veselit pgKLAGENFURT,FlensburgerStr.2
Slaallidie Obersdiule Ittr Jnngen in Krainbnrg (Friihw StaatsFealgymnaeium in Krainburg) Der Beginn des ordentlichen Unterrlchtes an đer Oberschule ki Kratnburg miiB neuerdinge vepechoben werden. Der Zeitpunkt dee ttatterrichtsbegmnee wiixi rechtzeitig im »KBrcLwati'ken Botet verlautbart werden. Qez. Gatterer, mit der Leitung beanftragt Slaallidie Obersdinle Mir Jnngen in Krainbnrg (Preje Državna realna gimnazija v Krainbnrg) Začetek rednega pouka na zavodu же more ponovno odgoditL Caa, ko bo pričel pouk, se objavi pravočasno v »Karawaaken Bote«. Ravnatelj: Gatterer,Lr. poverjen ж rodstvom zavoda		Herrenhiiie JOHANN JANZ Moški klobuki JOHANN JANZ • Sprciemoio se klobuki v popravilo • KRAI N BU RQ	Al TFDTUMED AL 1 Lli 1U 1^1 Ll\ N6bel eingelegt, geschnitzt oder bemolt, Bilder, Hoizffiguren, Zinngeschirr, echte Tepplcha, alte MUnzen Icauft stets Antiquitatenhandlung i ' """ '""J FRITZ PRAUSE, KLAGENFUR?
		„^ипо" ^ederrrerlke, 9еп. mtt fteecftrtfnfWe* XaftMMn^. DTeumorfttfl Sehaf-, Zlegen- und Kalbsleder, schwarz und farblg fur Schuhe, Bekleldung und Tttchner	
iiinnnmmn [kRAINBURSER TEXTILFABRIKEN 0. m. b. h. i juuuunuim			KRAINBURG ----- . 1 --
№пл 8. — Stev. 2.
K A P A W Л N K Е N - В O T Е
Sreda, 7. ЈаинттЈа 194A