Posamezna šterO&a RM 0,1 S Uprave (Oagenfurt, Postfacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plaCa naprej) meseCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0.20 za donaSalce) / Odjavo naročbe __tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca i Oglasi RM O,OR za milimeter stolpec Stev. 2. Krainburg, 7. januarja 1942. Leto 2. Osvajajoč nspeh nabiranja zimske pomoči швш Oddanih je bilo nad 32 milijonov komadov - 1260 vagonov je že odpremljenih - Ponosen nspeh ironle v domovini Berlin, в. januarja. Po prvih začasnih Štetjih, ki eo bila na razpolago do nedelje opoldne, je imelo nabiranje kožušnih, volnenih in zimskih reči za fronto naravnost osvajajoč uspeh. Do tega časa je bilo oddanih daleko nad 32 milijonov komadov različnih vrst. Med oddanimi predmeti se nahajajo med drugim: 1,511.079 kožuhov, kožušnih telovnikov in drugih kožuinih oblačil, 1,274.353 srajc, 1,208.660 spodnjih hlač, 3,058.601 spodnjih jopičev, puloverjev, volnenih telovnikov, 3,714.930 šalov, 37.836 mufov, 639.937 prsnih in pljučnih varovalcev, 1,092.388 opasnic, 5,026.583 dolgih in kratkih nogavic, 61.697 kožušnih in vrhnjih čevljev, 75.799 smučarskih čevljev, 376.229 smuči 1,779.940 naglavnih zaščitnikov, 2,219.171 rokavic, 3,963.730 volnenih zapestnic, 861.193 kolenic, 1,324.068 varovalcev ušes, 2,678.169 raznih oblačil, 994.666 volnatih in kožušnih sukenj in ogromna količina drugih pripravnih volnenih in kožušnih stvari. Doslej se je moglo spraviti v tek 1260 vagonov toplih reči na vzhod ali pa v napra- ve za predelovanje; v raznih večjih mestih 80 bili predmeti zimske opreme na kolodvorih izročene skupinam čet, odhajajočim na vzhodno fronto. Nemški narod je s skoraj nsprekoeljivim navdušenjem ustregel FUhrerjevemu pozivu, da pomaga z darili zimskih reči našim vojakom v mrzlih pustinjah na vzhodu. Naval na nabiralna mesta je bil v nedeljo tako velik, da veliko tisočev ni prišlo na vrsto. Neštevilni rojaki so nadalje sporočili da do 4. januarja še niso gotovi z izdelavo in predelavo zimskih reči, ki jh nameravajo podariti, in da bi preko svojega dosedanjega prispevka dali na razpolago še nadaljnja oblačila. Reichsminister dr. Goebbels je zato odredil, da se zbirka podaljša za en teden do vključno 11. januarja. Nemški narod si je s ponosnim izidom nabiranja toplih reči za vzhodno fronto postavil spomenik. S skoraj neprekosljivim navdušenjem je nemški narod dal do zadnjega vse, da pomaga na vzhodnih puščavah borečim se bratom. O izvedbi nabiranja v Siidk&mtnu poročamo na drugem našega lista. ул^т Brunei in ololt Labiian so zasedli Japonci boln proti Angliji In USA Glavno mesto F Hi pin, Manila, ki so ga zasedle japonske čete, — Pogled na del pristaniških naprav v Manili. (Scherl-Archiv, Zander-Multiplex-K.)' Nadaljnji veliki napredki v Tokio, 6. januarja. Kakor je oddelek vojeek cesarskega glavnega stana v ponedeljek objavil, so na britan^em severnem Borneu izkrcane japonske čete dne 31. decembra 1941 zasedle mesto Brunei in dne 1. januarja 1942 otok L a b u a n na vzhodu brunejskega zaliva, Brunei, glavno mesto istoimenskega sul-tanata, ima okroglo 12.000 prebivalcev. V mestu je precej razbita tkalska industrija in tudi trgovina z žlahtnimi kovinami je znatna. Proti Corregldoru, Olongapou InMalolosu Tokio, 6. januarja. Mornariški oddelek cesarskega glavnega stana je v ponedeljek objavil, da si japonsko mornariško zračno brodovje prizadeva uničiti ostanke sovražnih čet na Filipinah s tem, da ponavlja od 1. januarja naprej silne napade na otok Corregidor, vojaško luko Olongapo in zračno oporišče Maloloe. Salto o izgubah bojnih ladij USA Tokio, 6. januarja. Ker je devet bojnih ladij USA potopljenih ali poškodovanih, ne ostane v Pacifiku Zedinjenim državam nobena znatna vojna ladja, — tako piše japonski mornariški komentator Saito v časopisu >Jomiuri«, Izmed devet bojnih ladij, ki ostanejo Zedinjenim državam v Atlantiku, je zastarela »Arkansas« oborožena le z dvanajstcolnimi topovi, med tem ko sta ;Ivo drugI ne manj zastareli ladji razrfda »Texas* opremljeni vsaka z dvema 14 col-nima topovoma in sta, ko bo jih modernizirali, izgubili še na l^Jtrosti, ki je padla na 19 vozlov. Vse tri ladje so komaj Se za vežbe uporabne in ne bi mogle nikoli vzdržati novih japonskih bojnih ladij. Vsled tega ostane Zedinjenim državam le Se šest bojnih ladij, med tem, ko jih je japonska ob pričetku spopada s Kitajci imela že deset. Nov napad na Havaj Tokio, 6. januarja. Japonske vojne ladje so napadle neko havajsko luko in težko poškodovale neko vojno ladjo USA. Povrh BO razdejale tudi važne vojaške naprave. Bombe na postojanke pri Feodoozlji Napadi po dnevi na Anglijo - podmornice potopile 20.000 brt. KskoT v gorah morajo tukaj moije plezati po trdo zamnlih stenah globoko izkopanih oklopnih rovov. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Maltry, HH., Z.l Iz FUhrerjevega glavnega stana, 6, januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 5. januarja naznanilo : V srednjem odseku vzhodne fronte so bili zopet uspe&no odbiti številni sovražnikovi napadi in sunki. Na ostalih odsekih fronte, je le deloma bojna delavnost. Napadi močnih skupin bojnih in lovskih letalcev so bili naperjeni proti sovražnim postojankam in ladjam v prostoru pri Feodoziji. Na pet velikih ladjah je po bombnih zadetkih nastal požar. Dva rušilca in neka velika trgovska ladja so bili z bombnimi zadetki težko poškodovani. V teku oboroženih izvidov proti Veliki Britaniji so bojna letala po dnevi uspešno napadla pristaniške in radijske naprave na otokih F&rBermShetlands kakor tudi industrijske naprave na angleški vzhodni obali. Podmornice so potopile v Atlantiku, v Ledenem morju in v Sredozemskem morju štiri ladje, med temi nekega velikega tankerja, s skupno 20.000 brt. Dve nadaljnji ladji sta bili poškodovani vsled torped-nih zadetkov. V severni Afriki se niso vršila večja bojna dejanja. Skupine nemškega zračnega brodovja so napadle britaivska letališča, mole in postojanke zwAw#* obrambnega topništva pri Benghasiju in so uspešno metale bombe na obrežno cesto. V bojih v zraku je bilo sestreljenih pet letal. Na otoku Malti so bili uspešno nadaljevani napadi iz zraka proti britanskim letališčem. Poskusi posamičnih britanskih bombnikov, napasti severno nemško obrežno ozemlje, so ostali brez uspeha. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj ranjenih. 86 britanskih ladij potopljenih Iz FUhrerjevega glavnega stana, 6. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 4. januarja naznanilo; V južnem odseku vzhodne fronte se je bojno delovanje ob hudi zimi omejevalo na krajevna podvzetja izvidniških čet in topniško motilno obstreljevanje. V srednjem in severnem odseku fronte je nasprotnik nadaljeval svoje napade. Ti so bili odbiti v trdih bojih, deloma s protinapadi. Krajevne vdore smo dali pod zaklep. Zračno brodovje je podnevi in ponoči napadalo pristaniške naprave in ladijske cilje kakor tudi letališče v Feodoziji. Več letal je bilo razdejanih ali poAkodovanih na tleh. V luki se je zaradi bombfiega zadetka potopila neka mala trgovska ladja. Težko poškodovana (Nadaljevanje na 2, Veliko angMko izdajslvo Krainburg, 6. januarja. Kakor poročajo iz Londona, se je britanski zunanji minister E d e n s smehljajem; na ustih vrnil v London od svojega proS-njega poseta pri Stalinu. Nadalje poročajo, da so ga bili spremljali sovjetski fanatiki, pri njegovem sprejemu pa so se Britanci opremili z zastavicami, ki so kazale kladivo in srp, in da so celih pet minut rjuli na morda svoj God save the King, ampak sovjetsko internacionalo. Ogoljufan, napačna voden narod krčevito zatiska oči z vsa trmo Britanca, ko se spušča v bolševiško brezdno. Kajti angleška politika se je do zadnje niti predala bolševizmu in tako pod-vzela zločin proti zapadni kulturi, ki je pregrozen, da bi ga moglo v vseh njegovih učinkih spoznati preprosto angleško ljudstvo. Angleški Churchill je čisto oficielna izročil evropski kontinent bolševizmu, da reši samega sebe. Le kaj, ko bo ostala ta samoobramba brez koristi in je bolševiška kuga že danes zloko'bno razkrojila soke Anglije ter ugonobila celo angleško truplo. Edenov list, »Daily Telegraph«, piše o ' pozdravu svojega gospodarja in mojstra, ki je zabredel v zlačinsko smešnost, v pon-deljkovem uvodniku, da je Stalin v Moskvi napram Edenu stavil zahtevo, katero je ta odobril, da Anglija in Zedinjene države y primeru zmage zaveznikov prepustijo bolševizmu proste roke v srednji, zapadni in južni Evropi. Z drugimi besedami: Anglija je pristala na to, da v primeru zmage izroči celo Evropo bolševizmu. Kaj to pomeni, je nekoč povedal Churchill osebno. Nočemo se baviti z njegovimi protibolše-viškimi izjavami po 1920. letu. Zadostuje naj ,da je še 14. decembra 1930. karakte-riziral bolševizem na sledeči način; »Bol-ševizem nalikuje tujerodni spaki, ki živi v: našem modernem svetovnem redu. V njegovih žilah se pretaka mrzla kri takega tilazilca. Dela tako, da izkorišča najnižje človeške nagone in strasti; tem zadostiti, jg njegov najvišji cilj, vendar pa s tem ne more uspeti. To, kar opazujemo v sovjetski Rusiji, je razvoj navzdol do kulturne stopnje fiižjih življenjskih bitij. Komunizem nalikuje raku, ki #* hrani ic leaiomoglegai trupla, ga muči in uniči. Katero zdrava telo bi hotelo na lastni koži stran 2. — Štev. 2. KARAWANKI5N-B0TE Sreda, 7. januarja 1942. tirati 8 tako smrtno boleznijo? To bi bilo ravno tako, kakor če napravimo plazilca za domačo žival ali če božamo kobro.« Ko je bil isti Churchill še 25. septembra 1921. rekel, da je razmeroma majhna peščica poklicnih revolucionarjev, večinoma Židov, pahnila ruski narod v največjo bedo, in še 1927. leta pripovedoval v Monsionhouse trgovcem iz City, da Anglija in njeni zavezniki in tudi — tako se je izrazil Churchill — »naši bivši odkriti in hrabri sovražniki« nimajo ničesar skupnega s tem nečloveškim barbarstvom, ampak da gojijo napram njemu samo sovraštvo — so bile te izjave razblinjene po neštetih člankih svoječasnega britanskega tiska, ki so v bol-ševizmu zazrli naravnost peklenske sinove zmešnjave. Danes pa je ravno isti Churchill v zoperni perverznosti odprl svojo državo temu bolše-vizmu. Danes je istega bolševiškega plazilca napravil za domačo žival in ga boža »kakor kobro«, da se poslužimo njegovih lastnih besed iz leta 1930. Danes pušča Anglija bolševlzmu proste roke po celi Evropi. Taka propalica, tako glupa in tako brezbožna je postala angleška psiha, da se drzne njen merodajni časopis, »Times«, isti dan, ko so v Londonu salonski bolševiki oficielno sprejeli pavliho te tragedije, Edena, pisati, da človeštvo danes ne hodi le skoz ogenj univerzalne vojne, ampak tudi skoz požar socialne revolucije in da mora vsled tega Anglija — le predstavljajte si ta posnetek plutokracije! — dopustiti, da vpliva nanjo bolševizem. Zato pa tudi lahko amerlkanska poročevalna agentura United Press poroča, da sta Roosevelt in Churchill v Washingtonu sklenila, naj se za Atlanski ocean ustanovljena listina svoboščin razširi tudi na državo Stalina. Saj se tudi nič drugega ne more pričakovati od bolševišicega nadrabinerja v Beli hiši v Washingtonu, ko stoji vendar pod neodoljivim vplivom gospe predsednice, ki jo tam preko označujejo kot prvo komu-nistko države. Kulturni škandal pa je, da hoče danes Anglija, ki se je vedno smatrala za glavo zapadne kulture, celo Evropo bol-šjvlzmu čisto navadno prodati upajoč, da se v tej po Churchillu nasnovani vojni če tudi nekoliko poškodovana, vendar le še reši; ti obupanci se s tem odrečejo zadnjim ostankom lažnjivega plašča, ki obdaja brutalni britanski egoizem. Do kam je prišlo s Churchillom in Rooseveltom! Nič pa ne more bolje potrditi misijo trojne pogodbe, da ščiti zapadno kulturo in najpri-prostejše temeljne pogoje celega našega življeija in delovanja proti bolševizmu in propali plutokraciji, kakor predaja Anglije bolševizmu, ki je, kakor je nekoč pisal Churcill, v severni noči brusil svoja rezila in ki z ustmi, odrevenelimi od lakote in askeze, prepoveduje svojo filozofjo sovraštva in smrti. Kaj je nemški, jezik? Uvaževanla vredna sodba Iz slovenskih ust PL RIbbenfrop na Ogrskem Berlin, 6. januarja. Državni minister za zunanje posle, pl. R i b b e n t r o p, seje vsled vabila državnega upravnika ogrske kraljevine, Nikolaaj pl. H o r t h y-ja, in kraljevske ogrske vlade v ponedeljek zvečer podal na večdnevni obisk na Ogrsko. Krainburg, 6. januarja. Ze v času najhujšega zatiranja vsega, kar je bilo nemškega, so tudi oni, ki so sicer najbolj ščuvali, v bistvu spoznali ,da se nahajajo na napačnih in usodepolnih potih; to dokazuje članek o nemškem jeziku ,ki ga je 1. decembra 1921 objavil ljubljanski »Slovenec«. Po tem članku postane tudi jasno, zakaj so dali vodeči Slovenci takratne dobe svoje otroke zasebno podučevati v nemškem jeziku .čeprav so za to morali plačevati »odkupnine za molčanje« in čeprav so drugače hujskali proti Nemčiji .nemškemu narodu in njega jeziku in kulturi ;le široke plasti naroda naj bi se veino bolj otujile nem- 36 britanskih ladij potopljenih (Nadaljevanje s 1. straaii.) pasta bila neka večja trgovska ladja in neko plavajoče dvigalo. Nadaljnji napadi s težiščem v prostoru Moskve so zadeli sovjetske kolone na pohodu in kolone avtomobilov, zbirališča oklopnic .zasedene naselbine, železnice in letališča. Sovražnik je pri tem utrpel znatne izgube na ljudeh in na materialu. Visoko na severu je bila шигталака železnica vsled bombnih napadov na več mestih pr^injena. V severni Afriki se vrši živahno obojestransko izvidniško delovanje. V prostoru okrog Agedabije so izpodleteli posamezni britanski napadi. Britanska poljska taborišča in taborišča v barakah kakor tudi kolone avtomobilov so bila z bombami in krovnim orožjem uspešrio napadena. Uspešni napadi iz zraka so bili naperjeni tudi proti Tobniku. Na nekem letališču pri Benghasiju so bili doseženi številni bombni zadetki med odstavljenimi letali. V pomorju okrog Benghasija je bil z bombnim polnim zadetkom težko poškodovan nek sovražni rušilec. Podnevi in ponoči nadaljevani napadi močnih skupin bojnih in lovskih letal so povzročili težka razdejanja na britanskih letališčih otoka Malte. Vsled bombnih zadetkov v letalskih lopah in med odstavljenimi letali so nastali močni požari in eksplozije. V času od 27. decembra 19-11 do 2. januarja 1912 je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 98 letal; od teh je bilo sestreljenih 72 v bojih v zraku in 13 po zračnem o-brambnem topništvu, ostanek je bil razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 12 lastnih letal. Britanska vojna mornarica je tudi v decembru utrpela velike izgube. Nemške pomorske in zračne bojne sile so potopile 3 križarke ,enega nosilca letal, 3 rušilce, 3 brze čolne, en topniški čoln in eno podmornico. Poleg tega je bilo, deloma težko, poškodovanih; 6 križark, 5 rušilcev, 4 brzi čolni, 1 polagač min, 2 stražni ladji in 2 podmornici. V boju proti britanski oskrbovalni plovbi je bilo v decembru 1941 potopljenih 74 sovražnih trgovskih ladij s skupno 257.000 br.t Od teh so podmornice uničile 23 ladij e 115.000 brt. Stvu, ker bi tako postale voljna in zapuščena igrača ter predmet izkoriščevanja v rokah slovanskih mogotcev. Slovenčev članek, ki ima danes, ko se v Siidk&mtnu govori zopet nemški, večji pomen, pravi med drugim: »Kaj je nemški jezik? Ali je morda v resnici tista trda, neizprosna roka, ki nas je tlačila skozi stoletja? Odgovoriti moramo z ne. Nemški jezik tega ni kriv, in zgolj slučaj je, da so se Habsburžani in njihovi pristaši poslužili nemškega jezika kot sredstva za svoj režim. V resnici pa moramo gledati na nemški jezik kakor jezik, ki ga govori 80 milijonov ljudi z visoko kulturo in Se višjo civilizacijo ^larod, na katerega nas vežejo stoletne tradicije, narod, ki ga imamo vsekakor zahvaliti za pretežni del naše kulture in naše civilizacije ,narod, s katerim smo povezani z gospodarskimi stiki, nastalimi tekom stoletij ,narod, ki, dasi je poražen ,še vedno zavzema veliko vlogo med svetovnimi silami in bo še večjo zavzemal v bodočnosti. Nesmiselno je namreč naziranje, da bi se moglo človeško pleme tako izredne življenjske moči, kakršne so pokazali Nemci ravno v svetovni vojni, oropati njegove svetovne veljave. S ponižanjem nemškega jezika na naših šolah torej nismo uničili močnega orodja prejšnjega avstrijskega režima, kajti to se je zgodilo z odcepitvijo naše dežele od Dunaja samo ,ampak izgnali smo iz naših šol oni svetovni jezik, ki je edini vezal nas s svetom in s svetovno kulturo. Skozi stoletja smo živeli v nemški Soli, v oni solidni, natančni nemški šoli, in kdor pravično sodi, mora priznati, da je bila ravno ta nemška šola, ki nas je povzdignila nad našimi južnimi brati... Vpliv te solidne nemške vzgoje se je pokazal takoj pri prevratu, nas ponaša Se danes in bo ponašal vse sodobne roidove. Živeli smo in razvijali smo se v velikem gospodarskem kompleksu, kojega središče je danes Nemška Avstrija. Vse niti našega gospodarskega življenja so tesno povezane z onimi v prejšnjih avstrijskih deželah, in nespametno je mnenje, da bi bilo. mogoče uravnati gospodarsko življenje v nekaj letih v drugačno smer... Vsi ti faktprji nas naravnost nujno silijo ,đa tudi v bodoče na naših šolah v izdatni meri gojimo nemški jezik ... Smoter naših učnih načrtov bi moral biti, da vsak absolvent srednje šole popolnoma obvlada nemški jezik. Kajti ta ni eimbol naše podložnosti, ampak je le svetovni jezik, ki nas veže s svetom in posreduje svetovno kulturo. Ako smo svobodni ljudje, se ne smemo staviti na stališče 14-letnega fanta, ki je zapustil ljudsko šolo in potem prevzetno brez pozdrava koralca mimo svojih bivših učiteljev...« Opasni položal v Singapuru Prodor skozi sovražno črto Tokio, 6. januarja. Sovražnikove obrambne črte na. srednjem malajskem so že predrte In vsa znamenja kažejo, da bo Singa- pur kmalu zadela usoda Hongkong*. —• tako se glasijo poročila, ki so z malajsk« fronte dospela v Tokio. Kakor javljajo vo« jaški krogi, ne obstoji več takozvana Popehamova črta. Ker so Japonci premagali najvišje postojanke pri Ipohu v eul-tanatu Peraku, so bile skupine sestavljene iz Indijcev, Avstralcev in Angležev potisnjene v sultanat Selangor, kojega meje se pa tudi že prekoračene. Po poročilih iz malajske fronte so bile avstralske čete pod poveljstvom generala Benneta težko poražene na nekem neimenovanem mestu bojne fronte. Domej k temu dopolnilno poroča, da gre tukaj za najmočnejšo mehanizirano edinicov ki je sovražniku še ostala po uničenju enajste britanske divizije na ozemlju Peraka. Padec Manile Izgube Zedinjenih držav Stockholm, 6. januarja. V Waehing-tonu so v petek zvečer objavili, da je padla Manila. Poročilo o izgubi filipinske prestolnice prinašajo v sledeči obliki ; Japonske čete so v petek zjutraj vkorakale v mesto, iz katerega so se predhodno umaknile čete USA in Filipin. Tudi mornariško oporišče Cavite so pravočasno evakuirali ali uničili vse opreme, vse zaloge CHINA _ _ _ [Tokio MM* ' ,5.^*?си/ш«| ^schan^hai i^kiuschiv . i w — //, / kf Formosa L \\ - ^Hongkong У ,'| \:.* i^HAiNAN /'^5% l| \ is ^ S ^ M 4~s \ Kvrte::^- - ..... ' f tU»-W\H «.0. \*'l i J:5 i' V'i fđlđU-l. ф. ___»'av^TO^,____I \М«М ' java o •tkhtk-su*' očalcati s svojimi idejami. Politik Spremembe nemškega kazenskega prava Dne 4. septembra 1941. je izdala nemška vlada zakon o spremembah kazenskega prava. V našem listu smo že pred tedni (štev. 22. z dne 1. novembra) omenili nekatere splošne nove določbe, danes navedemo v dopolnilo k takratnim podatkom ša nekatera druga važna določila novega kazenskega prava, katerih poglavitni namen je, spraviti kazensko zakonodajo v sklad * narodno-socialistično miselnostjo. Pri nemški pravni akademiji (Deutsche! Rechtsakademie) je določen poseben odbor nemških in avstrijskih strokovnjakov za kazensko pravo. Njegova naloga je, sestaviti nov kazenski zakonik, ki bo veljal v etorih in novih pokrajinah velike Nemr. čije. Za osnovo je vzela komisija stari avstrijski kazenski zakonik. Dokler pa novi (Nadaljevanje na 7. stfeari-J Sreda, T. JamjarHi 1942. Dr. F. J. Luka« KARAWANKEN-BOTE Stran 7, — Stev. Izrežite! Hranite! Qlenuiinn In fLPakUhw ФшЈ^ЈсЈг тејЈгбШзЉ. and pj^ddueh 37. LEKCIJA Die Marillen meiner Mutter (SchluB) Diese Nacht habe ich zwischen Furcht vor EUitdGckung und Hoffnung auf grollen Rub® nlcht geschlafen. Als ich am nftchsten Tage von der Schule zum Mittag- • essen nach Hause kam, sah ich an den ver-weinteo Augen meiner Mutter, dafi die Ubeltat bereita entdeckt war, Daa ganze Tischgesprfich bestand aus Marillen. Mein Vater schien den Vorfall gamicht auf-regend zu finden, und es schien mir sogar, als ob er, wenn er das Wort an meine Mutter richtete und »deine Marillen« sagte, cin heimllches L&cheln unterdriickle. Mein Bmder schaute mich so merkwiirdig an, , Blick lag zwischen HaJJ und Bewun-e^ng. Meine Mutter war trostlos. Wenn dag Wort »Dieb« einschlich, gab es einen Stich, und heimlich hStte cn am liebsten schon wieder alle Marillen den Baum zurilckgeh&ngL Ich hatte nicht gedacht, daB diese Tat einer Mutter so nahe ging, und mein wiaagn driickte flichterlich, denn ich ^tte meine Mutter sehr lieb. Ich wollte ^igstens ein biUchen mein Vergehen ^leder gut machen und ein Korbchen Marillen fur meine Mutter zurlickholen. Als es Abend wurde, schlich ich mich eimlich in den Wald zu unserem Lager, le Marillen waren geheiligtes Eigentum des Stammes geworden. Ich wandte alle oreicht an, denn ich wuBte, was mir orohte im Falle einer Entdeckung — Mar-terpfal, Entehrung, Knechtschaft. Trotz meiner Vorsicht v/urie ich bemerkt und Verf^lgt, aber ich konnte nicht mehr ein-Seholt werden. Mit klppfendem Herzen schlich ich in daa Schlafzlnimer meiner Eltern, Ich war eben damit beschšftigt, einen Zierkorb am Kamin anzufullen, als ich hinter mir ein Gerausch horte. Meine Mutter war ein-waren beide Uberrascht. Ich • e sagen, ich hatte die Marillen beim rammer gekauft, ich hatte ..., aber ich rnf ^ J Wort hervor, wurde purpur-... zu Boden. Es driickte mich lUrchterlich in der Kehle, ich wollte stand-^ t bleiben, aber schon rollte eine dicke vn^w nieine Wangen und da war es rbei, ich begann flirchterlich zu schluch-zem... Meine Mutter zog mich an sich, und als sagte: »Du bist ja doch ein guter Bub«, schien ea mir, als kamen (kakor da bi solze) ihr selbst die Tranen. Sie ftfeichelte mein Haar und kUBte mich ^J^er wieder auf die Stirne. Ich habe ^icht zu sagen brauchen, ich hatte die *^arillei beim Kramer gekauft, wir spra-iiberhaupt nicht von den Marillen... anderen Tag war der GroBe Kriegs-. ^lein Bruder wurde Hauptling. Was J® keinesfalls erwartet hatte, trat ein. Er Ggann sein Amt mit einer groBziigigen ^ meiner Begnadigung. Mein Vater war der einzige, der noch mn und wieder die Marillen in das Tisch-g^prdch brin gen wollte, aber meine Mutter Stog darauf nicht ein. Der Baum hinterm Hause bliihte alle wieder, und obwohl er keine FrUchte ehr trug, hing meine Mutter mit einer saglichen Liebe an ihm. Wen sie sich da GO geschah es am liebsten auf Bank in seinem Schaten. starb. Mein Bruder und letzte Bitte und setzten <^GS Baumes auf ihr Grab. Da dan\^^hlte mir mein Bruder, dalJ er mich hatte. den Marillen verschwarzt Ich bin ^ ich koste ^"^in am Grabe geblieben, MarillenbaumA,^^Gichelte den Zweig des Kinderzeit... vergangene Bub!« Ich h5rte mem gruter und verstand ihren tj^'"!" m«» тта-паГкап Sinn ... stum- liim • M tfor ^'^^^'kanntes Helden-tum meiner Mutter..., Gutter. ob — kakor bi ^flillen — polniti, napolniti "^Wenden (Vorsicht) — oprezen biti aufregend — razburljiv ausruhen (sich) — izpočiti (si) Begnadigung (w) — pomiloSčenJe bereits (sclion) — že bestehen (aus etwas), es bestand, es hat bestanden — sestojati (iz), eestojalo je Bewunderung (w) — občudovanje Blick (m) — pogled bliihen — cvesti da (jetzt) erst — sedaj Sele drohen (mir droht) — pretiti (groziti, preti mi) Eigentum (s) — la8t(nina) einholen (jemanden — dohiteti (koga) einschleichen (sich — prikrasti se entdecken — odkriti, zaslediti Entdeckung (w) — odkritje Entehrung (w) — osramotitev erfUllen (eine Bitte) — spolniti (proftnjo) Furcht (w) — strah, bojazen geheiligt — posvečen geschehen, es geschah, es iflt gesoheben — zgoditi se, zgodilo se je Gewissen (s) — vest heimlich — skriven, -a, -o, tajen, -a, -o Heldentum (s) — junaštvo hervorbringen — iz-, pri-nesti, ustvariti Hoffnung (w) — upanje, nada, pričakovanje Kamin (m) — kamin, dimnik Kehle (w) — grlo, goltanec keinesfalls — nikakor ne Kinderzeit (w) — otroška doba, otroška leta Knechtschaft (w) — euienjetvo, hlEydev-stvo kosen (liebkosen) — ljubkovati Kriimer (m) — kramar merkwiirdig — znamenit, -a, -o, nenavaden, -a, -o purpurrot — Skrlatast, -a, -o Ruhm (m) — slava schleichen (sich) — lerti, laziti schluchzen — ihte ti SchluB (m) — konec, sklep setzen (ein Baum) — saditi (drevo) Sinn (m) — pomen, smisel sogar — celo Stamm (m) — Volksstamm) — rod, pleme Btandhaft — stanoviten, -a, -o; vatrajen, -O streicheln —r gladiti, božati Tiachgespr&ch (s) — razgovor pri miri Trane (w) — solza trostlos — brez tolažbe, brezupen unerkannt — nepoznat, -a, -o uns&glich — neizrekljiv, -a, -o unterdriicken (etwas) — potlačiti, stiskati Ubeltat (w) — zločin, hudodelstvo verfolgen (jemanden) — preganjati, zasledovati Vergehen (s) — pregrešek, zmota verschw&rzen (jemanden) — očrniti verweint — objakon, -a, -o Vorfall (m) — dogodek, prigodek , Ziehen, zog, ich habe gezogea \4e21, vlekel sem Zierkorb (m) — okrasni kol zurlicklegen — odložiti, prižtediti, na stran de(va)tl zurlickholen — nazaj prinesti Zweig (m) — vejica # Redewendungen nach Hause kommen — domov priti etwas aufregend finden — nekaj raaibur-Ijivo najti das Wort an jemanden richten — ogovoriti koga es gab mir einen Stich — zaskelelo me je etwas geht mir nahe — nekaj me pretresa das Gewissen drlickt — vest peče lieb haben (geme haben) — ljubiti ein biflchen — malo etwas wieder gut machen — nekaj poravnati I • ' es wird Abend — zmrači se, večer bo im Falle — v primeru ich war eben damit beschftftigt — ravno sem se bavil s čim Uberrascht sein — presenečen biti etwas an sich ziehen — nekaj k sebi vleči ich habe nicht zu sagen brauchen — ni mi bilo treba reči auf etwas eingehen — pristati na kaj h&ngen (an jemanden) — posebno rad imeti koga Spremembe nemškega kazenskega prava (Nadaljevanje s 6. strani.) zakonik na bo izdelan, bo v veljavi cela vrsta novih specialnih kazenskih zakonov in uredb, katerih veljavnost za celo državo proglaša zgoraj omenjeni zakon z dne 4. decembra. To eo; zakon za obrambo pred političnimi nasilstvi, zakon za jamstvo pravnega miru, zakon zoper rope s pomočjo avtomobilov, zakon proti nasilnemu ropu otrok, uvedba o poslušanju tujih radijskih postaj, uredba o vojnem gospodarstvu, uredba o narodnih škodljivcih, ured-da o zaščiti oborožene sile, uredba o na-silstvih in uredba o uravnavanju potrošnje. kazen, v lažjih primerih pa dosmrtna jeJa« Kar se tiče zgoraj navedenih novih zakonom in odredb, ki doslej Se niso bile nikjer —• vsaj v toliki meri ne — vsebovane ▼ kazenskih zakonikih, predvidevajo zelo stroge kazni, navadno kar vedno smrtno kazen za vse težje primere. Siidkarntnerji stavijo svoje smuSi na razpolago nemSkim vojakom, ki se bojujejo za Eviopo! Novi zakon o spremembah kazenskega prava je v splošnih odredbah uveljavil nekaj n 1 > I || 1 V Mill' Ш ЛПеТа0спЈ|сбсг t!egt еб ouf unfenm lifcti: das gut* t5c(rt urh |ms Canbcs. pus ТПеђ! oom oollen Rom, ооп^ guten Hoggenhom if! es beteitet* Retnig, buf-tcnb unb ooti fttaft. pus Rom, bem oollen unb gutenBoggenhom 1|l audi bas Gettonh, bos bo3u geliott: unfet bet gutepecltoggenhoffee. pud) etjo hemig, buflenb unb ooU Rcoft! ћа*л%#Рот№т/ №пл 8. — Stev. 2. K A P A W Л N K Е N - В O T Е Sreda, 7. ЈаинттЈа 194A Тилшјм ItUđlSO, Д|0|15 mm MANNSBURG - Tel. 2 Stari dobri kvas Iščem meblirano sobo v Krainburgu. Ponudbe poslati na Ing. J. Sittler, Hotel Europa, Krainbnrg K.of{eemtllel ESSIGSENF FA B R1K C. WENGER klagenfurt DcnNsi vinzcni Fcrian 0lV#M 10. januarja 1942 svojo zobno prakso v Leesu pri Veldesu, št. 101. OASCM UM SAUBEa RABITSCH Vsem srečno noTO leio! Franz Jamnik Fleisdthauer und < Seldier KraSnburg ^ StVErt*jxSAVE )QlllliCiZCu811lly Ncumarbli ■ Sttdkarnlcn ERMAI\i & ARHAR MOBELTISCHLEREI %%N,.„6 $T. VEIT/SAVE IndustrieabbrOdie Gcbrauchs-Ma-sdiinen kauft Kurt Frick Klagenfurt Salmštrassc 7 Femruf i486 Wer spart, sorgt fflr das Alter; deshalb trage audi Du Deine Ersparnisse in die Kreissparkasse urainburg mil der Hauptzwei^stelle Laak 1. РОШША ERMERN Nr. 16 POST BISCHOFLAAK LEDERWAREN 1 FRANZ 1 BERLITSCH 1 mechan. WerktiSUe 1 1 ZWISCHENWSSSERN I Kdor varču|e» skrbi za svoio starost; radi tega nosi tudi ti svoje prihranke v Krelssparhasse Kratnbnr« > z glavno podružnico LaaK (^ruder ')СегШ&ећ LEDERFABRIK QttumapklL Anton Wagner Radmannsdotf Fiir berel und chemlsche Reinlgung EUCHSE 1 1 tDielwaren KInderwagen Kinderbetten m GRDNER Klagenfurt, Bahnhoffstr. MARDER 1 1 j 1 • • r wiener pelzwerkstatte '."i" J- Veselit pgKLAGENFURT,FlensburgerStr.2 Slaallidie Obersdiule Ittr Jnngen in Krainbnrg (Friihw StaatsFealgymnaeium in Krainburg) Der Beginn des ordentlichen Unterrlchtes an đer Oberschule ki Kratnburg miiB neuerdinge vepechoben werden. Der Zeitpunkt dee ttatterrichtsbegmnee wiixi rechtzeitig im »KBrcLwati'ken Botet verlautbart werden. Qez. Gatterer, mit der Leitung beanftragt Slaallidie Obersdinle Mir Jnngen in Krainbnrg (Preje Državna realna gimnazija v Krainbnrg) Začetek rednega pouka na zavodu же more ponovno odgoditL Caa, ko bo pričel pouk, se objavi pravočasno v »Karawaaken Bote«. Ravnatelj: Gatterer,Lr. poverjen ж rodstvom zavoda Herrenhiiie JOHANN JANZ Moški klobuki JOHANN JANZ • Sprciemoio se klobuki v popravilo • KRAI N BU RQ Al TFDTUMED AL 1 Lli 1U 1^1 Ll\ N6bel eingelegt, geschnitzt oder bemolt, Bilder, Hoizffiguren, Zinngeschirr, echte Tepplcha, alte MUnzen Icauft stets Antiquitatenhandlung i ' """ '""J FRITZ PRAUSE, KLAGENFUR? „^ипо" ^ederrrerlke, 9еп. mtt fteecftrtfnfWe* XaftMMn^. DTeumorfttfl Sehaf-, Zlegen- und Kalbsleder, schwarz und farblg fur Schuhe, Bekleldung und Tttchner iiinnnmmn [kRAINBURSER TEXTILFABRIKEN 0. m. b. h. i juuuunuim KRAINBURG ----- . 1 -- №пл 8. — Stev. 2. K A P A W Л N K Е N - В O T Е Sreda, 7. ЈаинттЈа 194A