375
Narodno-gospodarske stvari
Predor skoz Arelski hrib.
Ni treba navajati izgledov, kolike važnosti so za narodno-gospodarsko pridelovanje vodne ceste, to je, morje, reke in kanali, v drugi vrsti pa železnice. Sklicati se hočemo samo na severno Ameriko; tam oblju-dujejo se puščave samo na sebi rodovitnih prostorov še le tedaj, kedar se je preskrbelo za kanale ali železnice, ker le tedaj, kedar je po tej poti bilo skrbljeno za potrebno lahko in ceno prevažanje, se splača zemljo ob-delavati in obsevati, ker še le tedaj je mogoče, pridelke prodajati in si prislužiti dohodka in kmetovanja.
Tudi naša država pridelava izrekoma žita in živine več kakor je potrebuje, nasproti pa ste zapadni dve deželi, Francoska in Angleška, kateri primeroma največ povžijete, zato se uže dalj časa bojujeta Amerika in Evropa za trg živežev v onih dveh deželah in izrekoma Angleško uže Amerika bolj in bolj preskrbuje z mesom in žitom.
Avstrija prodajala je marsikaj na Francosko, toda zadnja leta delala nam je Nemška, skoz katero je treba prevažati tje vse pridelke, velike zapreke, določevala visoke vožnine tako, da se nam je bilo težko na tamošnjih trgih z vspehom skušati z drugimi deželami.
Zato je pa tudi želja po neposrednji zvezi naše države z zapadno Evropo precej stara in uradno se je izrazila v letih 1872. in 1875. s tem, da so tedanje vlade predložile državnemu zboru načrte postave zgradbi železnice Arelske. — Toda tadanji državni zbor se ni brigal za kmeta in pospeh njegovega blagostanja, in vladin predlog ostal je mrtev predlog.
Taaffejeva sedanja vlada se je kmetu nasproti koj začetkom postavila drugače. — Predložila je zopet načrt postave o Arelski železnici, in to dne 24. januarja leta 1880.; v prvo branje prišel je predlog dva dni kasneje in posvetovanje v železnišKem odseku pričelo se je dne 28. januarija.
Dne 22. sklenil je odsek postavo, zbornica pa dne 13. marca, in kmalu potem tudi gosposka zbornica tako, da je bila postava po cesarji potrjena dne 7. maja 1880., razglašena pa dne 12. maja. Za zgradbo privo-Ijena je bila svota 35,600.000 gold., od katerih je bilo namenjenih za predor skozi goro Arelsko 16,216.000 gld.
Dela pripravljalna za predor skoz hrib Arelski pri-
čela so se na strani sv. Antona dne 14, na strani Lan-genski pa dne 22. junija leta 1880., vrtanje tunela z mašinami pa se je pričelo na izhodni strani dne 17., na zahodni strani pa dne 13. novembra tistega leta.
Pretekli pondeljek, sv. Elizabete dan, pa je trgovski minister baron Pino lastnoročno vžgal strel, kateri je razdjal zadnjo steno, ločečo še predor do vrtan od te in une strani in veseli so si podajali roke delavci obeh strani in pa vodje podvzetnikov in pa inženirji.
Svečanosti vesele te gospodarske dogodbe, pričele so se s slovesno sv. mašo in se sklepale z navdušenimi veselicami.
Arelski predor je dolg 10.270 metrov, dodelan pa je bil nad 14 mesecev prej, kakor se je mislilo.
Kolik je napredek pri teh delih, razvidi se iz tega, da se je 12.330 metrov dolg predor skozi goro Mont-Cenis pričel leta 1859., prodrl pa sv. večer leta 1870., slovesno otvoril septembra meseca leta 1871. Predor skoz goro Gothard pa, ki meri 14.900 metrov, se je delal od meseca julija 1872. do 29. februarija 1882. in bil otvorjen 1. junija 1883. leta.