Leto VII	Ljubljana, za maj 1912.	Št. 9. in 10.
GLASILO „KMETSKE ŽUPANSKE ZVEZE".
IZDAJATELJ IN LASTNIK: ,,KMETSKA ŽUPANSKA ZVEZA'4.
Izhaia dvakrat na mesec, ter stane celo-	Odgovorni urednik : Naročnino in oglase sprejema upravništvo
letno 6 kron, polletno pa 3 krone.	»Občinske Uprave« v Ljubljani.
—	Dr. Vladislav Pegan. —
Dopise je pošiljati uredništvu »Občinske	Cena oglasom je za dvostopno petitno
Uprave« v Ljubljani. — Rokopisi se ne	vrsto 20 vinarjev, večkratno inseriranje
vračajo.	Posamezna številka 30 vinarjev. po dogovoru.
Važne razsodbe upravnega sodišča.
Priobčuje dr. R. pl. A n d r e j k a, c. kr. okr. komisar.
1. Domovinsko pravo.
Za uvel j avl je nje pravice za vsprejem v domovinsko zavezo po § 2. domoviske novele ni potrebno, da bi bil prosilec v posesti avstrijskega državljanstva med celo desetletno prebivalno dobo.
(Plenarni sklep upravnega sodišča z dne 7. decembra 1908; na njega podlagi je izišla razsodba upr. sod. z dne 1. februarja 1909, št. 1690 ex 1908 (Budw. 6497 A.)
V pričujočem slučaju je zastopala občina Dunaj mnenje, da mora prosilec celo v zakonu zahtevano prebivalno dobo (10 let) dopolniti kot avstrijski drža v 1 j a n, dočim je nižjeavstrijsko namestništvo zastopalo stališče, da zadostuje, če je bil prosilec v trenotku, ko je vložil prošnjo, že avstrijski državljan.
Upravno sodišče je to zadnje naziranje za pravo spoznalo.
Predvsem pa je pripomniti, da se spornega vprašanja ne da razrešiti iz določbe § 2 domov, novele, zakaj iz besedila prvega odstavka tega paragrafa: »Izrecnega vsprejema v domovinsko zavezo ne sme občina bivališča odreči tistemu avstrijskemu državljanu, ki je po zadobljeni samopravnosti, skozi deset let, preden je prosil za domovinsko pravico, prostovoljno in nepretrgoma prebival v občini«, se ne da niti prvo niti drugo naziranje kot nepravilno zavreči.
Nasprotno pa se da že iz določb § 5. dom. novele sklepati, da posest avstrijskega
državljanstva med prebivalno dobo ni nujno potrebna podstava za pridobitev domovinske pravice. Zakon daje tu onim osebam, ki so dopolnile celo desetletno prebivalno dobo, ne da bi bile v posesti avstrijskega državljanstva, pravico do zahtevka za pridobitev domovinske pravice v dotični prebivalni občini; ta zahtevek je le zavi-sen od tega, da zadobe dotičniki preje avstrijsko državljanstvo. Za to, da se daje tem v § 5. omenjenim osebam le z a g o t o v i 1 o, da se vsprej-mejo v domovinsko zavezo, je vzrok ta, da gre tu za osebe, ki za časa prošnje še nimajo avstrijskega državljanstva, ki je po § 2. podstava pridobitvi domovinske pravice, nikakor pa ta, da so te osebe vsprejemno dobo kakor i n o z e m c i že dopolnile, ker bi sicer vsprejem ne postal pra-voveljaven takoj, ko zadobe avstrijsko državljanstvo. Zagotovilo vsprejema v smislu §5. je torej tudi vsprejem v domovinsko zvezo, ki pa postane šele veljaven, kadar se pridobi avstrijsko državljanstvo.
Če se torej že i n o z e m c u, kadar izpolni desetletno prebivalno dobo, mora izdati zagotovilo za vsprejem, (seveda pod pogojem, da za-dobi avstrijsko državljanstvo), bi bilo neuraljivo, zakaj bi se tudi onemu, ki je med desetletno prebivalno dobo že pridobil avstrijsko državljanstvo, tak vsprejem odbilo.
Trditi se da temveč, da zahteva § 2. domovinske novele posest avstrijskega državljanstva le zategadelj, ker se more v domovinsko zavezo definitivno vsprejeti le avstrijskega državljana, in da zahteva ta paragraf avstrijsko državljanstvo le za vsprejemno dejanje, ne pa tudi za celo vsprejemno dobo. Vsprejemno dejanje se pa
začne z vložitvijo prošnje. Zadostuje torej, če je prosilec za časa, o vloži prošnjo za vsprejem, že avstrijski državljan.
*
* *
2. Prizivna pravica župana.
(Razs. upr. sodišči z dne 14. decembra 1909, št. 11313 B. 7070 A.)
Gre za vprašanje, je-li župan upravičen podati priziv imenom občine, ne da bi povprašal občinski odbor. Do 1. 1909 je judikatura upravnega sodišča in po njem tudi ministerstvo zahtevalo tak sklep občinskega odbora.
Od 1. 1909 pa je upravno sodišče to svoje stališče spremenilo*) ter izreklo, da župan, ki po § 53. občinskega reda občino na zunaj zastopa, ne potrebuje za priziv nobenega dokazila, da ga je občinski obor sposobnim sklepom v to pooblastil.
*) S plenarnim sklepom z dne 10. majnika 1909.
Naša vojna mornarica.
Ni velika — v primeri z drugimi državami preskromna — je naša vojna moč na morju. Vendar pa slovi od znamenite pomorske bitke z Lahi pri otoku Visu 1. 1866, ko je podadmiral Tegett-hoff izvojeval slavno zmago. — In njegovo ime nosi novi dreadnought (ogromna bojna ladja), katerega so spustili v morje dne 21 sušca t. 1. Kakor znano je prvi dreadnought »Viribus unitis« že skoro dodelan, gradita se pa še dva. Zgrade se še: tri križarke, 6 torpednih lovcev, 12 visoko-morskih torpedovk, dalje 6 podmorskih čolnov.
Po listi iz leta 1910 imamo sedaj 12 bojnih ladij, od katerih bodo 3 zastarele, a zato se zgrade 4 dreadnouyhti, tako da bo leta 1915 za boj sposobnih 15 b jnih ladij, dočim jih je na vsak način treba najmanj 16.
Križark je po listi iz leta 1910 — 11, do leta 1915 zastarelih 5; na novo se zgrade 3, torej bo 1. 1915 za boj sposobnih 9, a treba jih je vsaj 12.
Torpedolovcev imamo 19, a odpade jih do 1. 1915 kot zastarelih 7; na novo se jih zgradi 6, torej jih bo leta 1915 za boj sposobnih 18, a potrebuje se jih 24.
Torpedovk je po listi iz leta 1910 sicer 73, a do 1. 1915 bo zastarelih 37, torej za boj sposobnih le 36. Zgr .di se jih na novo 12, torej bomo razpolagali 1 1915 z 48 torpedovkami. Rabimo jih pa vsaj 72 torej j h manjka 24.
Podmorskih čolnov je 6 in 6 se jih gradi. Poleg teh je še nekaj drugih vojnih ladij, vendar naša mornarica šo ne dosega laške. Mi bomo imeli 1. 1918 sedem dreadnoughtov, Italija pa 10. Pa tudi glede križark smo zelo na slabem.
A če se hočemo obdržati kot velevlast na morju, ne kaže drugega kot — seči v žep; — biti mora.
Občinske pisarne ven iz gostilen!
V predzadnji številki »Zlate dobe« piše» Pro-tialkoholna zveza«: Izpolnila se ni na primer niti ta točka, ki je vseh pametnih ljudij želja, da bi se v novi občinski red sprejela določba, da občinska pisarna ne sme biti v gostilni. Ta določba bi ne bila stala dežele nobenega vinarja, in vendar je tako opravičena kot le kaj. Javni urad je gostilna, in gostilna je javni urad. Kdo ne čuti, da je to nezmisel in nered!?
Da, velika nezmisel, še večji nered v naši širni Sloveniji; kajti ne samo na Kranjskem, ampak tudi v sosednjih deželah je ta nezmisel vpeljana in se ta nered izvršuje. Da se ni sprejela točka v novi občinski red, bi S3 morda opravičilo, ker je bilo res mnogo dela. A ni še prepozno ! Visoki deželni odbor bi naj poslal na vsa županstva »Okrožnico«, da kjer so občinski uradi v gostilnah, naj se tekom gotovega časa prestavijo v primerne lokale, kjer ni gostilne ali žga njarne. Vsaka občina ima gotovo za to pripraven kraj. Kako strogo se je gledalo na to, da so si preskrbela vsa županstva železne blagajne. In res skrajna potreba je bilf, da se je omislilo to; a še večja potreba je, da se že jeden-krat spravijo občinski uradi ven iz gostilen! Že več let opravljam službo tajnika zraven svojega poklica, in to v gostilni. Morda kdo občuti, kaj se pravi duševno delati med pijanci, med kričači, a si tega ne upa odkrito priznati. Zamera v tem oziru gor ali dol! Popisati hočem vsaj nekaj v splošnem, kakšen je občinski javni urad v gostilni. Priložnost imam opazovati in proučevati razmere in razvade v gostilniški pisarni.
Nekaj slučajev. Stranka pride po poselsko, oziroma delavsko knjižico. Že vsak je revež kdor mora s trebuhom za kruhom. Pa pride v gostilniški javni urad, morda ima komaj denar za knjižico, pa ga ta ali oni vpraša: »Ali boš kaj pil?« — Pomisli, razsoden človek, kako je revežu pri srcu!? Vidi, drugi pijo in jedo. Zakaj pa jaz ne? Preišče žepe; da, še ima za pol frakeljnafuzelna, za kruh že nima vinarja. — Pa pride fant ženin po ženitovanjsko zglasnico. »Sedaj se ženiš, boš pa dal za par litrov,« je nagovor. Ženin res da za liter, dva, in sedaj se pije na vse pretege, ker je ženin, a žejen ni! — Pride čas raznega zgla-ševanja glede vojaščine. In zopet se pije. Gotovo bi marsikateri ne pil, če bi ne bilo javnega občinskega urada v gostilni. To vem iz skušnje ; ker je gostilna, se mora piti. Sploh vsak opravek, ki ga ima občan pri županstvu v gostilni, se mora pošteno zaliti, kajti drugače se zameri gospodu županu. Vprašam, komu se plačuje neprostovoljni davek in zakaj ? Morda občini in ne za občino ?
Pa so občinske seje. Treba je kaj dobrega, koristnega ukreniti. Jeziki odbornikov so zavezani. Seja se konča. Od prevelikega napdra in premišljevanja se je treba okrepčati. »Kajne, ti ga boš pol litra, vidva en liter« itd., in pitje se začne. Jeziki se razvozljajo. »To bi bilo treba tako skleniti, to tako, pa veš, mi ni prišlo na misel« itd. Posvetovanja po seji in zabavljanja ni konca ne kraja. V žepih pa zavlada suša. — »Ker smo ravno tako skupaj, he, župan, še en Štefan, imam vole za prodat'!« In sedaj se pijančuje naprej. Včasih tudi čez policijsko uro, no, pa saj se sme, smo sami občinski možje skupaj (v občinski pisarni), kdo nam pa kaj more ! ?
Reševanje občinskih spisov, pisarenje v gostilni! Prosim, naj poskusi kdo med vpitjem, kričanjem, ropotom in žvenketanjem, ki vlada v gostilniškem javnem občinskem uradu! In potem se včasih čudijo in ugibajo, zakaj se ta ali ona nujna stvar ne reši, zavleče. Kdo drugi je temu kriv, kakor javni občinski urad v gostilni?
Ven lorej take urade iz gostilniških prostorov, veni! Velika ovira uradovanju bo odstranjena, a še več pa bo poma-gano davkoplačevalcem, in v deželo se naseli red !
V. L., u č i t e 1 j in o b č. t a j n i k. •
* *
Ponatisnili smo ta članek iz 2. št. »Zlate dobe«, ker ima mnogo resnice v sebi. Menimo, da nam noben pameten človek ne bode zameril, če javno izpovemo, da smo odločni nasprotniki občinskih gostilniških uradov.
Iz lastne skušnje vemo, koliko zla tiči v tem.
Pripomniti pa moramo, de se deželnemu odboru tudi ne more naprtiti vse, ki naj bi izvršil, kar kdo želi. Do reforme v tem oziru bo seveda tudi moralo priti,
Mi smo že nekoč pisali — dve leti bo od takrat — da bi bilo pred vsem potrebno za občine, imeti lastne občinske urade, ker morajo občine kot prva avtonomna oblastva tudi nekaj reprenzentirati.
Sedaj pa vprašamo: Kakšen vtis napravi na tujca, recimo kakega višjega uradnika, vojaškega dostojanstvenika, i. dr., če pride v gostilno, kjer se nahaja občinski urad (I), pa vpraša, kje je ta urad. Kajti normalno se vendar ne more misliti, daje — gostilna obenem — urad! Naše mnenje je: Če občinski odbori pomislijo, kako skrajno neumestno je, da je občinski urad v gostilni, potem se ne bodo niti trenutka premišljali dovoliti neznatno vsoto, da se v vsaki občini najame lasten uradni lokal.
Kajti občinski odbori so v prvi vrsti poklicani odločevati, kje naj bodo občinske pisarne.
Žalostno bi bilo, če bi naše zavedne občine tudi v tem oziru ne pokazale svoje zavednosti.
Bolniške razkaznice i. t. d.
Okrožnica,
vsem županstvom na Kranjskem. Št. 10299.
Deželni odbor je že z okrožnico z dne 15 julija 1906 opozoril in pozval županstva, da pri izdaji razkaznic za bolnišnice, v priporočilih prošenj za odpis oskrbnih stroškov in v vseh drugih slučajih, kadar gre za to, da bi se naklonila njihovim občanom od strani dežele kaka podpora ali olajšava, poročajo o premoženjskih razmerah dotičnih oseb le čisto in golo resnico.
Deželni odbor pa se je preveril, da kljub temu še mnogo županstev ne poroča vselej tako, kakor bi odgovarjalo dejanskemu položaju, kar ima često za posledico, da se osebam, ki niso potrebne, na škodo dežele odpišejo stroški, podele podpore itd.
Županstva se vsled tega iznova resno opominjajo, da v vseh takih slučajih poročajo vselej le čisto resnico.
Poročilo ima podpisati vedno župan sam lastnoročno.
Dalje je deželni odbor doznal, da več županstev ne daje razkaznic za bolnišnice v podpis tudi župnim uradom, dasi je na razkaznicah v ta namen določen poseben razpredelek.
Deželni odbor zahteva, da se vsaka razkaz-nica pošlje v podpis tudi župnemu uradu, ter je ob enem naročil upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov, da vrne županstvom vsako razkaz-nico, ki bi ne imela podpisa župnega urada.
Deželni odbor pričakuje, da se bodo županstva natančno ravnala po teh navodilih.
Proti županu, ki bi preziral določbe tega ukaza, bi se postopalo z vso strogostjo in se ga eventuelno naznanilo kazenskemu sodišču.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 20. maja 1912.
Za deželnega glavarja: L a m p e 1. r.
»Zadružna Zveza« v Ljubljani.
Smotreno in plodonosno delovanje od deželne uprave priznane denarne centralne organizacije — »Zadružne Zveze« — v Ljubljani se zrcali v številkah, ktere navajamo na podlagi poročila o občnem zboru.
Koncem leta 1910 je bilo v »Zvezi« včlanjenih 608 zadrug; leta 1911 jih je pristopilo na novo 58, odpadlo pa 24, tako da je štela »Zveza« koncem leta 1911 lepo število 642 članic. — Od teh jih je bilo na Kranjskem 323, na Štajerskem 105, na Koroškem 38, na Goriškem 8, v Trstu 6, v Istri 85, v Dalmaciji 77. — Ker je zelo narastlo število živinorejskih zadrug, je nastavila »Zveza« dva živinorejska inštruktorja, enega za Kranjsko, drugega za Koroško.
Revizij je izvršila zveza v lanskem letu 304; poleg tega 6 generalnih revizij, 6 superrevizij in 22 krajših pregledov.
Denarni promet je znašal 102,125.575 K. — Da je nekoliko manjši, nego je bil prejšnje leto, je vzrok splošno pomanjkanje denarja.
Imela pa je »Zveza« vedno dovolj razpoložljive gotovine pripravljene.
Deleževje bilo vplačanih vpreteklem upravnem letu 63.660 K, a izplačanih 10.374 K; koncem leto so znašali deleži 362.860 K.
Koncem leta 1911 je znašala splošna rezerva 100 000 K, posebna pa 10.433.
Lastno premoženje se je v preteklem upravnem letu pomnožilo na 511 320 K.
Čisti dobiček se je odkazal rezervnemu zakladu in sicer 30.000 K v splošno, 8025-83 K pa v posebno rezervo.
O.vlic vladarja »alkohola«.
Znani ameriški list »Ave Maria«, glasilo Rafaelove družbe, je priobčil v letošnji peti številki poslovenjen članek iz slovaškega lisla »Sokol«, ki prav lepo opisuje usodo posameznikov in celih narodov, ki zapadejo pijanosti.
članek se nam zdi tako lep, da ga v celoti tukaj ponatisnemo. — Evo ga!
Ljubi moji podložniki 1
Vsi dobro veste, da sem jaz največji hudodelec, največji ropar, najstrašnejši morilec na svetu — pa se mi vendar klanjate, kakor bogu!
Vsi dobro veste, da sem pomoril že več ljudi, kakor jih je kdaj padlo v kaki bitki in da še sedaj vedno počasi porivam morilni meč v srca milijonov, ki bodo drug za drugim padli kot žrtve moje krutosti — pa me vendar vsi ljubite in me hočete imeti po vseh vaših hišah in le za me delate.
Vsi dobro v> st^ da iz vas naredim bilje, ki je veliko nižje, v bolj podlo, veliko krutejše in brezsrčnejšt Kot najkrutejše zveri — pa vi vendar hitite za, me. j, in me prosite vsaj kapljice.
Vsi dobi o veste, da sem milijone srečnih druž.n uničil, brez števila srečnih zakonov razdejal, milijone otrok naredil sirote pri živih očetih — pa sem vendar prva in najvažnejša reč v vaših hišah. Če za kruh ni, za me mora biti cent,* ker se me ne more pogrešiti.
Vsi veste, da sem milijone mladih življenj poteptal v blato, milijone nedolžnih src raztrgal in umazal, milijone krepkih mladeničev vpropastil v prezgodnji grob — pa me vendar dajete nedorasli mladini, da se me privadi in tako pade v moje kremplje.
Vsi veste, da sem jaz tisti, ki vam polnim bolnišnice, norišnice, ječe, ter vam tako povzročam
* Ameriški najmanjši denar.
velikanska bremena stroškov, — pa me vendar javno zagovarjate in razširjate, da morem nemoteno raztezati svoje kruto vladarstvo vedno dalj in dalj.
Vsi veste, da sem že cela morja solz iztisnil iz človeških oči — pa vendar me imenujete sreča in moram bili pri vseh vaših veselicah in slavno-stih in s'cer poglavitna reč.
Vsi veste, da sem že cele narode uničil, da so zginili s površja, kakor bi jih nikdar ne bilo na svetu, — in vendar moram biti vladar pri vseh narodnih slavnostih in v imenu naroda mi dova-žate novih podložnih, da morem še naprej vladati.
Ve, uboge zapuščene matere, udove pri živih možeh, dobro veste, da sem vam jaz oropal bivšega dobrega moža, ljubečega soproga, ter ga spremenil v krvoločno zver, ter ga pognal po svetu kot grešnega Kajna, — pa vendar mi dajete tudi otroke, ko jih navajate na me!
Vsi veste, da sem jaz vaš največji sovražnik na svetu, — pa me vendar vsi branite in zagovarjate pred vsakim, tudi najmanjšim napadom in naj si je to od katerekoli strani.
Vsi veste, da sem le jaz največkrat prvi in edini vzrok v?ega gorja, vse revščine naroda, — pa vendar imam častno mesto po vseh hišah, od kraljeve palače pa tja do zadnje gorske koče.
Vsi veste, da sem jaz že vse to naredil in da bom krepko vse vršil še naprej in še milijone in milijone naredil nesrečne, ako me boste še naprej tako iskreno ljubili, me tako krepko razširjali, tako pridno delali s krvavimi žulji za me, — pa mi vendar hočete ohraniti zvestobo.
Zato pa vam prisegam:
Vsak narod pijancev bom izročil gotovi pogubi in uničenju in ne bom pustil za njim drugega kot umazano ime.
V to imam pravico od vas samih, ker vsi to dobro veste in vendar — mi hočete služiti!
Dobro! Živeli moji udani podaniki.
Ječmenovec, Žgani Alkohol, vladar vseh narodov.
Osebno-dohodninski davek in naši kmetje.
Dasi mora naše kmečko ljudstvo nositi ogromna bremena, mu finančna oblastva nakladajo zadnji čas nova bremena: osebno-dohodninski davek. Pripetili so se slučaji, da se je ta davek naložil posestnikom, ki tiče do viatu v dolgeh in ne zmorejo niti obresti niti zemljiškega davka.
Vsled tega opozarjamo vse one, ki dobe pole za priznanje osebne dohodnine, naj te pole izpolnijo, toda vestno, in jih izpolnjene pošljejo finančnemu oblastvu, ker so sicer v nevarnosti, da jim
*
odmerijo davek kar poljubno. Kdor ne zna pole sam izpolniti, pa naj poprosi za to župnika, župana, učitelja i. dr.
Paziti je treba tudi na to, da ima vsak, kdor prejme plačilno povelje, pravico pritožiti se proti odmeri davka. — Pritožba se mora vložiti v 30 dneh pri onem oblastvu, ki je izdalo plačilji nalog.
G. kr politična oblastva in krajevni napisi.
Komaj so se nekoliko pomirili duhovi vsled žalostnih dogodkov v letu 1908, ki so obsodbe vredni, so čutila c. kr. politična oblastva — vsekakor vsled pritiska od zgoraj — potrebo, izdati občinam ukaze, da morajo odstraniti samoslovenske krajevne napise in jih nadomestiti z dvojezičnimi.
Ne bomo presojali tega dejstva s kritičnega stališča, ker dobro vemo, da je taka odredba ostanek birokratizma iz prejšne dobe.
Vzrok, da pišemo te vrstice, tiči v tem, da smo prejeli iz Vipavske doline vprašanje, kako naj postopajo županstva v tem slučaju.
Na to vprašanje par opazk.
»Občinska Uprava« je že pisala o dvojezičnih napisih — Zakon iz leta 1869. daje deželni vladi pravico določati krajevne napise glede jezika. — Deželna vlada se tega določila zakona ni posluževala, dokler ni prišel baron Hein kot deželni predsednik na Kranjsko.
On je torej izdal naredbo, da naj se napravijo dvojezični napisi.
No, ponekod se je to izvršilo, ponekod so že itak imeli dvojezične napise izza dobe, ko je še manjkalo narodne samozavesti in probuje; kjer pa so imeli samoslovenske napise popred, tam so tudi ostali še nadalje. Dobile so se nasprotno občine, ki so bile in so še v nemških rokah; tam so v več krajih bili in tudi nadalje do danes ostali samonemški napisi.
Prišli so obžalovanja vredni dogodki 1.1908., ki so imeli izvor v Ptujskih demonstracijah nasproti slovenskim ženam; tem demonstracijam so sledile protidemonstracije v Ljubljani in na Kranjskem sploh.
Takrat so se v neštevilnih občinah zamenjali dvojezični krajevni napisi s samosloven-skimi. Ali se je pritiskalo pozneje na napravo dvojezičnih napisov — ali ne — to je sedaj postranskega pomena ; dejstvo je, da se danes po premnogih občinah — da ne rečemo v pretežni večini občin — nahajajo samoslovenski krajevni napisi.
če torej danes — po preteku 4 let, ko rane še bole, — prihajajo politična oblastva z zahtevo,
Stran 69.
naj se naenkrat napravijo i. dvojezični napisi, je to najmanj nemodro.
K a. pa se v tem pogledu tiče občin samih, ima zanje stvar dvojen pomen: financielen in moralen.
Prvič: Kdo naj pa nosi troške za obnovitev oziroma izdelavo novih napisov? V proračunu za te izdatke ni pokritja. Ali naj jih plača župan, če mu jih občinski odbor ne odobri? Ali mu jih bo povrnila država?
Na vse to naj si županstva, občine in župani sami odgovore.
Pa še nekaj. — Kaj se zgodi, ako lastnik hiše ali drugega poslopja ne dovoli, da se na njegovo posest ne sme pribiti dvojezičen napis? — Ali če ne pusti na svojem svetu postaviti kola? In če bi to vkljub njegovi volji storilo županstvo?
Ali nima v tem slučaju pravice, naperiti proti občini tožbo radi motenja posesti?
Vse to je lahko mogoče, in kakšne posledice se lahko razvijejo iz te — navidezno malenkostne zadeve..
Druga važna okolnost pa je, da so naše občine tudi nositeljice narodnosti, ki se ne sme nikdar pustiti v nemar. Zato smo se čutili pri pojasnilih na razna vprašanja dolžne, povdarjati tudi ta moment. — Dejali smo, in povdarjamo to neustrašeno tudi tukaj: Slovenski župani 1 Pojasnite položaj političnim oblastvom, recite pa tudi, da bodete poskrbeli za dvojezične napise takoj, kakor hitro jih dobe tudi vse Koroške, Štajerske, Primorske in Istrske, slednjič — least non least — tudi Kočevske občine na Kranjskem.
Kajti ne mi, ne naše slovenske občine ne moremo razumeti, zakaj naj bi veljale pravice jednakopravnosti le za slovenske občine, ne pa tudi za one drugih narodnosti. — Ali se je čuditi, da je ravno s kršenjem teh pravic zelo prizadet pravni čut slovenskih občin?
Trditev, da so dvojezični napisi potrebni radi prometa in tujcev — sploh iz praktičnih ozirov — je abotna in sploh ne more držati. Prvič potuje prav malo tujcev po naših krajih, ki bi krajevne napise rabili; kdor pa je kam namenjen, napisov itak ne rabi in pride tudi brez njih. V tem oziru bi bilo mnogo bolje, da bi oblastva skrbela za pravilne krajevne repertorije, dvojezične vozne rede železnic in p o š t z navedbo imen, kakor jih ljudstvo v resnici rabi. — Hic Rhodus, hic salta! Ali pa za pravilnost označbe krajev v zemljevidih.
Drugič pa, — kako pa naj Slovenec najde na Koroškem kraj, kako naj se ondi orijentira, če je pa ondi le nemški napis ?
Ali se tu ne gre za ravnopravnost?
če se torej na eni strani zahteva izvrševanje ravnopravnosti, na drugi strani se jo nasprotno krši, je to logika, da se je Bog usmili. In vendar je zakon enak za vse brez izjeme!
Le v duhu zakona je, če se bore naše občine 2a pravico slovenskega jezika v javnosti, in tudi ta članek je spisan v duhu zakona.
Kdor je drugega mnenja, kakor pisec tega članka, naj nam to sporoči 1
Stat nominis umbra.
Okrožnica
županstvom na Kranjskem.
Št. 11.261.
Županstvom se naznanja, da so tiskovine in uradne knjige za občinske posredovalne urade sedaj dotiskane in se bodo dobivale od 24. j u-n i j a t. 1. nadalje v založništvu »Zadružne tiskarne« v Ljubljani, in sicer:
1.	»Uradna knjiga« (k § 23. zak. z dne 27. septembra 1911 dež. zak. št. 45);
2.	»Uradna knjiga« (k § 32);
3.	»Uradna listina« (k § 26); in
4.	»Potrdilo« (k § 29).
Razven teh se dobe v »Zadružni tiskarni« tudi predpisani indeksi.
Županstva naj takoj naroče potrebne tiskovine in nemudoma prično izvrševati preje navedeno postavo.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 17. junija 1912.
Za deželnega glavarja: Lampe.
Sprememba advokatskega in notarskega reda.
Državna zbornica je obravnavala koncem meseca aprila t. 1. vladno predlogo o novem advokatskem in notarskem redu. Pri debati je kot prvi govoril slovenski poslaneo Hladnik, ki je zastopal stališče, kakršno je zavzel tudi hrvaško-slovenski klub začetkom tega zasedanja: Nota-rijat naj se podržavi! Vsak, kdor ima opraviti z zemljiško-knjižnim uradom, želi, da bi bilo poslovanje kar najceneje. — To so zlasti mali posestniki.
Vladna predloga pa ni bila za podržavljenje, ampak le za predrugačenje poslovanja, uredbe itd. Zlasti hoče strogo nastopati proti zakotnim pisarjem. Seveda če bi bili to le zakotni pisarji »po poklicu«, bi mi proti temu ne imeli ničesar, ker ti mnogokrat kmeta v resnici bolj odero, kot odvetniki in notarji. Ampak stvar je druga.
Naš posestnik navadno nima časa, hoditi za kako malenkost po več ur hoda k notarju; kajti čas je denar. Zato mu je take malenko stne prošnje ali kupne pogodbe izdelal navadno občinski tajnik, učitelj, župnik ali kdo drugi. To bi pa bilo po vladnem novem načrtu če že ne onemogo-čend, pa vsaj zelo otežkočeno. Predloga sicer pravi, da bodo kaznovani oni, ki izvršujejo taka dela nalik obrtu. Toda sodniku je tu merodajno le lastno stališče Vzemimo občinskega tajnika z malo plačo, ki dobi sem in tam malo nagrado za kako izvanredno delo, da si olajša gmotni položaj. Ne le, da bo ob malenkostni postranski zaslužek, — še kaznovan bo po vrhu, — in plačevati bo moral. Enako bo na pr. pri posojilnicah, kjer tudi večinoma poslovodje in uradniki izvršujejo zemljiško-knjižne predloge.
Upati je, da vladna predloga ne postane zakon v tej obliki.
Kranjska deželna banka.
Začetkom letošnjega leta se je ustanovila in je pričela delovati v Ljubljani »Kranjska deželna banka«, ki se peča v velikem obsegu z dovoljevanjem posojil občinam, cestnim odborom itd. Dovoljuje zlasti posojila proti vknjižbi na prvo mesto (ua hipoteke).
Od dovoljenih posojil se plačuje letno 472% obresti, in sicer polletno naprej po 2V*0/«, katerih banka ne sme zvišati; nasprotno pa lahko zniža obrestno mero na 4%, ako se izboljša denarni trg. Razun tega je treba plačati vsakokrat 1,8°/o za upravni prispevek in dogovorjeni procentni znesek kot odplačilo na glavnico, da se tako dolg tekom določenega časa amortizira. Najkasneje se mora poplačati najeto posojilo v 78 letih, hipotekarno pa v 60 letih.
Posojila, katera daje «Kranjska deželna banka«, so od strani banke neodpoved-1 j i v a , ako dolžnik pravilno plačuje obresti, upravni prispevek in povračilo na glavnico. Ker je torej posojilo neodpovedljivo in se povrne šele po preteku več let, banka pa mora tekom tega časa vedno in vedno dovoljevati nova posojila, katera so zopet neodpovedljiva in se šele povrnejo čez dolgo vrsto let, je umevno, da banka ne more dajati taka posojila v gotovini, ker mora imeti hranilne vloge, ki jih ona sprejema, tako naložene, da jih lahko vsak čas dvigne in na zahtevo vrne vlagatelju. Zato pa ima Kranjska deželna banka dovoljenje, da sme izdajati p u p i-larno-varne komunalne zadolž-n i c e in ravnotake zastavne liste, v katerih se izplačajo dovoljena občinska oziroma hipotekama posojila.
Tisti torej, kateremu se je dovolilo posojilo, ne dobi v tem slučaju zaprošenega zneska v go-
tovini, temveč v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih listih. Da pride do gotovine, bi moral prosilec prodati te listine na borzi ali pri kakšni banki. Da pa nima prejemnik teh papirjev s tem posla in stroškov, jih kupi »Kranjska deželna banka« sama od njega nazaj po dogovorjenem kurzu, t. j. znesek, za katerega se domenita in katerega plača banka za vsakih K 100.
Kranjska deželna banka proda tako nabavljene papirje onim, ki hočejo naložiti svoj denar v njenih papirjih, ki so pupilarno varni, kajti prvič je vknjiženo v zemljiški knjigi, da služi zemljišče, na katerega se je dovolilo posojilo, kot kavcija za varnost v to svrho izdanih papirjev, drugič pa jamči za izdane papirje cela dežela Kranjska. Komunalne zadolžuice »Kranjske deželne banke« se izdajo za dobo 78 let, zastavni listi pa za 60 let. Ravno v tem času se morajo povrniti tozadevna posojila. Vsakega pol leta se izžreba toliki znesek komunaluih zadolžnic in zastavnih listov, kolikor je bilo banki v preteče-nem polletu od dolžnikov vplačano na račun amortizacije dolga. Od teh papirjev daje »Kranjska deželna banka« 47a0/0 obresti, katere se izplačujejo polletno brez vsakega odbitka rentnega davka, tako da dobi vsakdo, ki kupi njene papirje, letno od vsakih K 100 obresti K 4'55. Iz tega je razvidno, da je veliko ugodnejše nalagati denar v papirjih >Kranjske deželne banke«, kakor pa pri drugih pupilarno-varnih zavodih, ki dajejo samo 474% obresti, torej letio le K 4-25 od 100 K, ali 30 vinarjev manj, kakor »Kranjska drželna banka«. Razun tega se obrestujejo vloge pri teh zavodih šele z naslednjim 1. oziroma 16. dnem, kar se ne zgodi, ako se naloži denar v papirjih »Kranjske deželne banke«, kjer se obrestuje v papirjih naložena glavnica takoj od dneva nakupa s 41/2°/°.
Tudi v primeri z drugimi navadnimi zavodi, ki obrestujejo vloge po 4V2°/o, je obrestovanje pri »Kranjski deželni banki« ugodnejše, ker s d pri onih zavodih kapitalizirajo (glavnici pripišejo) obresti celoletno, ne pa polletno, tako da se dobi od K 100 obresti K 4-50, med tem ko znašajo obresti od vsakih, v papirjih »Kranjske deželne banke« naloženih 100 K — K 4-55.
Obresti se dvigujejo na podlagi kuponov, katere izstriže imetnik komunalne zadolžnice ali zastavnega lista iz kuponskega lista, katerega prejme kupec zajedno s papirjem. Lahko se pa tudi vrednostni papir vinkulira na določeno osebo, katera je potem edina opravičena dvigati obresti proti pobotnici.
Ker je varnost popolna in obrestovanje tako ugodno, je zelo priporočljivo, nalagati denar ne-doletnih kakor tudi občinski, cerkveni denar itd. v papirjih »Kranjske deželne banke« in z gotovostjo se pričakuje, da bodo tudi denar imajoči
zasebniki radi posegli po teh papirjih in tako naložili svoj denar najvarnejše in najpludonosnejše.
Organizacija občinskih uslužbeneev.
Prejeli smo s sledečim dopisom spomenico, ki jo je poslal poslancu dr. Rybaru »Pripravljalni odbor društva občinskih uslužbencev na Goriškem«. Spomenico priobčimo ob sklepu; dopis pa se glasi:
Slavnemu uredništvu
»Občinske Uprave« v
Ljubljani
v morebitno objavo.
Žalostno je vspodbujati naše zaspane občinske tajnike, kateri se le v malem številu takim pozivom odzovejo.
K zborovanju občinskih tajnikov istrskih občin dne 7. januarja t. 1. v Št. Peter (na Krasu) sva bila prišla iz Goriškega samo jaz in g. Pe-rozzi. Iz Kranjskega in Štajerskega se tega zborovanja^ ni nihče udeležil, niti obč. tajnik iz Št. Petra, — kljub pozivu oziroma nasvetu »Obč. Uprave«, ki je svetovala udeležiti se tega zborovanja.
V Kanalu 8. junija 1912.
Anton Bajt, obč. tajnik.
* *
Neverjetno se nam zdi, da je tako malo zanimanja med občinskimi tajniki za lastno organizacijo.
Naše uredništvo še vedno hrani one maloštevilne izjave k pristopu, ki smo jih prejeli. — Če se bodo občinski uslužbenci v doglednem času vendar enkrat zganili in udejstvovali organizacijo, srno vedno na razpolago za sodelovanje,
kakor smo ponovno obljubili v preteklem letu.
*
* *
Spomenica pa se glasi:
Visokospoštovani gospod
Otokar dr. Rybaf, državni poslanec v
Trstu.
Podpisana organizacija občinskih uslužbencev na Goriškem si usoja Vaše blagorodje naj-uljudneje prositi pomoči in sicer:
Decembra meseca 1910 je c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici določilo imenovati komisarjem ljudskega štetja same gg. učitelje. Občinski tajn:ki smo se čutili vsled te nameravane odredbe moralno in materijalno poraženi in jako užaljeni, ker bi se nas bilo na ta način smatralo za nesp' -sobne za posel ljudskega štetja in bi se nam ne bilo privoščilo onega zaslužka, ki ga dobijo komisarji ljudskega štetja. Radi tega se je podala deputacija obč. tajnikov k visokorodnemu g. grofu
Attemsu, kot tedanjemu voditelju okrajnega glavarstva v Gorici, ter dosegla v tej zadevi popoln uspeh. Pri tej priliki je deputacija zaprosila gospoda grofa, naj blagovoli ukreniti potrebno, da bi občinski uslužbenci dobili od države nagrade za dela v prenešenem delokrogu, ki jih delajo za državo, katera dela so narastla na približno 75°/o. Gospod grof je svetoval deputaciji narediti prošnjo in obljubil, da bo to vsestransko podpiral. Kakor je razvidno iz priloge, je organizacija naredila prošnjo s potrebnimi prilogami ter jo izročila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. Prošnja se je prvič zavrnila v roke g. obč. tajnika Perozzi z ustno zahtevo, da se imajo vse priložene izjave kolekovati s kolkom ene krone vsaka. Nato se je pozvalo vse na izjavah podpisane kolege, naj predložijo kolek 1 K. Temu pozivu se je odzvalo samo 15 kolegov. Ostalih izjav se ni kolkovalo. Na to se je rečena prošnja vnovič predložila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. Med tem časom je bil premeščen omenjeni gosp. grof iz Gorice na višje mesto v Trst.
Prošnja organizacije je bila zavrnjena (kakor je razvidno iz priloge) z opazko, da je glavarstvo ne more predložiti višji oblasti v rešitev iz vzroka, ker obč. uslužbenci ne morejo zahtevati plačila za taka dela od države ampak od občine. (Po mnenju podpisanega odbora jim je pa dopuščeno prosit i.)*)
Ker se podpisanemu odboru zdi krivica, da se rečena prošnja ni predložila kompetentni oblasti v rešitev; ker podpisani odbor pozna jekleno voljo in vstrajnost Vašega blagorodja, se Vas usoja (kakor je že zgoraj rečeno) najuljudneje prositi, potrebno ukreniti, da bo ta prošnja predložena kompetentni oblasti v rešitev z Vašo pod poro. Podpisani odbor upa, da bo ta prošnja vsestransko zapuščenih občinskih uslužbencev ugodno rešena.
V	slučaju, ko bi Vaše blagorodje tej prošnji ne moglo vstreči, izvolite jo izročiti Vašemu kolegu gospodu dr. Gregorinu, državnemu poslancu kraških občin.
Pripravljalni odbor društva občinskih uslužbencev na Goriškem.
V	Kanalu, dne 7. junija 1912.
Za odbor:
Anton Bajt.
*) Prav nobeden ne more braniti, da bi se ne prosilo!
Op. ur.
Deficit naših državnih železnic.
(Ponatis iz „S1.«) Dohodki naših c. kr. državnih železnic postajajo vedno večji in ne glede na zvišane izdatke
za osobje, so gotovo že toliko narasli, da obstoja deficit v zmernih številkah. Od leta 1876. je neprestano naraščala dolžina vseh, tudi privatnih železnic in sicer od 10.775 km na 22.585 km (1. 1908). Dohodki so od leta 1876. do 1908. istotako naraščali in sicer so se zvečali od 26-5 K pro km na nad 38 K. Naraščajoče število prebivalstva, njegova vedno večja zmožnost za konzumiranje in končno vedno večja produkcija industrije in kmetijstva, so faktorji, ki pospešujejo razvoj našega železniškega omrežja. Kot je razvidno iz poročil železniškega ministrstva, so avstrijske državne železnice v mesecu februarju prejele zopet 4 in pol milijona kron več dohodkov, s čemur so se dohodki prvih dveh mesecev tega leta zvečali za okroglo 6 miljonov kron. Preteklo leto so se zvišali dohodki drž. železnice za čez 44 miljonov kron. Dve točki ste, ki jih železniško ministrstvo ne sme izpustiti iz oči, namreč personalno vprašanje in odstranitev deficita. Prvo bo z ozirom na zvišanje službenih prejemkov, ki je stopilo z začetkom leta v veljavo, sedaj bržkone počivalo nekaj časa in zaradi tega je deficit edina zadeva, za katero je treba skrbeti. Kjer j« le mogoče, skuša naša železniška uprava iztisniti kak vinar, posebno tam, kjer se lastni stroški ne krijejo s prejemki popolnoma. Tako se namerava zvišati v železniškem prometu manipulacijske pristojbine. Kot neposredni povod za ta korak se navaja zvišanje službenih prejemkov skladiščnih delavcev, ki so v teku časa dosegli dvojno svoto. Zastopniki državnih zeleznic izjavljajo, da že preje niso bile manipulacijske pristojbine v nobenem pravem razmerju z režijskimi stroški in da sedaj dostikrat ne dosežejo vsote izdatkov, odkar so se zvišali službeni prejemki. To podraženje pristojbin zadeva v prvi vrsti industrijo oziroma konsumente, na katerih ramena se ponavadi vsako podraženje prevali. Kmetijske pridelke naklada največ lastno osobje poljedelcev, vsled česar kmete nova odredba državnih železnic ne bo mnogo zadela. Enako velja tudi za one industrijce, ki imajo v tovarne napeljane lastne proge. Ker so pa taki obrati zelo maloštevilni, bode morala večina tovarn oziroma njeni odjemalci plačevati povišane pristojbine. Proti tej odredbi se bo ugovarjalo gotovo z mnogih strani, ter govorilo o oviranju trgovine in industrije. Ako pa opazujemo ogromno število pomožnega osobja na vseh naših kolodvorih, nam bo lahko umljivo, da povzroča to tudi stroške, ki se jih seveda mora pokriti. V interesu državnih financ je pa končno financijelno ozdravljenje železniškega budgeta resno potrebno, kajti ta je doslej znatno uplival na celotni budget in splošen deficit upliva, kot nam kažejo zadnja leta, mrtvilno na vse politično in gospodarsko življenje države.
Za pravilno in točno uradovanje županstev.
Št. 11221.
Okrožnica
županstvom na Kranjskem.
Večkrat se ponavljajo slučaji, da poročajo županstva o različnih predmetih v enem in istem poročilu. Tak način poročanja je povsem napačen in dela velike ovire pri tukajšnjem uradovanju, bodisi pri vložnem zapisniku, kjer je treba za vsak posamezen predmet napraviti še-le poseben prepis, ker sicer ni mogoče redno reševanje od strani različnih referentov in uradništva, bodisi v registraturi.
Imajo pa od tega škodo in neprilike tudi županstva sama in stranke, ker se rešitev takih vlog nepotrebno zavlačuje.
Te okolnosti dajo deželnemu odboru povod, da naioča vsem županstvom, naj se v svojih poročilih drže le enega predmeta, oziroma predlože o vsakem predineiu posebno poročilo.
Važno je dalje, če imajo županstva poročati na kake ukaze in razpise predstojnih oblastev, da navajajo vselej tudi dan in številko dotičnih ukazov.
Pri poročilih naj se rabi vselej cela pola.
Končno se opozarjajo županstva pri tej priliki na določbe tuuradne okrožnice z dne 10. nov. 1911 št. 16472 glede točnosti pri reševanju, po kteri se morajo natančno ravnati.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 20. junija 1912.
Za deželnega glavarja: Lampe.
Dvoje županskih shodov,
Škofja Loka in Kranj.
(Dalje in konec).
O delokrogu občin in županstev izvaja dež. komisar dr. Rutar sledeče, kar poda-jemo v kratkem, da nam preveč ne naraste tva-rina, saj mora vsak župan in občinski odbor poznati svoje dolžnosti.
Predavatelj omenja več okrožnic deželnega odbora kranjskega, zlasti zadnjo iz leta 1910 glede sestavljanja proračunov. Sestavi je treba obračati vso pozornost; bo naj točna in natančna!
Dalje pojasnuje govornik pojem »občinska zveza«, to je ona vez, ki obstoji med občani in občino. Sem spada sprejem v domovinsko zvezo, ki je lahko prostovoljna, ali pa tudi prisilna po zakonu iz 1. 1896.
Nadalje pojasni govornik dolžnosti občin od-nosno županstev z ozirom na § 28 obč. reda. Dolžnost županstva je, skrbeti za varnost življenja. Če preti nevarnost, mora županstvo (občina)
poseči vmes z javnimi napisi, n. pr. s tem, da prepove kako brv, kopanje itd. — Pripetilo se je že, da je morala občina plačati odškodnino, če si je kdo zlomil nogo vsled njene malomarnosti, n. pr. na ledu, če ni bil odstranjen ali vsaj ne potresen (z žaganjem, pepelom, peskom).
Dolžnost občine je nastavljati čuvaje. Občinski odbor sklene, če se nastavi ali ne. Če je nočni ali poljski čuvaj nastavljen od občine, ima ta tudi pravico izterjati troške zanj. — Važna dolžnost občine je nadzorovanje živil, nadzorstvo nad živino in mesom, in nad mero in vago, kise morata pregledovati vsako leto. Ravnotako važno je pri izvrševanju lokalno-policijskih določil vzdrževanje reda.
Občina mora skrbeti tudi za pokopališča, v kolikor še ne obstoje; nekaj je že občinskih. Na vsak način pa mora preskrbeti občina mrtvašnice. —
Občina mora skrbeti za to, da se spravi za-pravljivce pod kuratelo. Urejevati mora razmerje med gospodarji in med delavci in posli; izvrševanje poselskega reda je dolžnost županov.
K izvrševanju nravstvene policije spada tudi izdajanje nravstvenih spričeval, dalje izdaj a licenc, in pa beračenje, ki se lahko prepove ali vsaj omeji na gotove dneve.
Občine morajo skrbeti za varnost imetja tudi za slučaj požara s tem, da skrbe, da se povsod ustanove požarne brambe z gasilnim orodjem.
V	lasten delokrog občin spada izdajanje ženitovanjskih zglasnio. Ženitev se ne da zabra-niti le s tem, da se komu odreče ženitovanjsko zglasnico. Zabraniti se da le po državljanskem zakonu, če so tu ovire. Izgovor, češ da ženinu oče ženit ve ne dovoli, ne drži, če je prvi polnoleten. Ali pa, da bodo »prišli otroci na oblino«: Tudi to ne more biti ovira; ženitovanjska zglas-nica se mu mora dati.
Končno omenja govornik še tudi važen delokrog občine: Ubožno oskrbo, ktero mora določati občinski odbor. Pri tem omenja dohodke ubožnega zaklada in spregovori tudi o dražbah, pri kterih se pobira ubožni odstotek.
Na to priporoča dr. Pegan. naj si občine naroče potrebno »Zbirko zakonov in ukazov za Kranjsko«, ktero je v ročni izdaji priredil J. Pfeifer.
Na to se stavi nekaj vprašanj.
1. V p r a š a n j e: Kaj storiti, če hočejo ne-kteri popravljati nejavna pota, drugi pa ne ?
Odgovor:
V	tem slučaju se danes ne da ničesar storiti, pač pa bo to mogoče po novi cestni postavi. Po tej bo vse določeno, koga se bo moglo siliti k delu; če ne bo hotel, se ga bo lahko rubilo.
Dr. Pegan pripomni, da se mora smatrati vsaka javna pot, ki veže dve občini, kot občinska pot.
2.	Vprašanje: Glede lovščine, če se sme porabiti za občino kot drugi dohodki.
Odgovor: Lovščina bi se morala praviloma po lovskem zakonu razdeliti med posestnike. Včasih se pa sploh ne splača deliti jo, zato je navada, da se postavi med občinske dohodke, ker se s tem znižajo doklade.
Na poziv dr. Pegana, naj se stavijo vprašanja v splošnem, se stavi:
3.	Vprašanje: Kako bi se uredilo ali predrugf.čilo poizvedovanje glede dohodkov radi davkov?
Poj asnilo dr. Pegana: Glede poizvedovanja o dohodkih se ne da ničesar storiti. O tem so že razpravljali v državnem zboru. Najkrivič-nejši davek plačuje oni, ki od dotične stvari ne more ničesar prikriti: to je naš kmet s svojimi parcelami, ki nič ne neso. Od dohodkov se že še plača, a od stroškov ne. Srednji stan je najbolj udarjen; — mali ničesar nima, veliki zna pa skriti.
4.	Vprašanje (glede javnih trgov): Kam spada n. pr. trg v Škofji Loki?
Odgovor: Tak trg je javna imovina. Upravljati ga ima torej občina, ker leži v njenem ozemlju.
Razpolagati ž njim ima pravico občinski odbor. Odrediti je mogoče: Ta in ta trg se vzame iz javnega prometa, kar se mora seveda razglasiti. Ako se hoče n. pr. trg prodati, je treba to razglasiti in dobiti višje potrjenje.
Pri ravno tem slučaju velja odgovor glede trga v Železnikih pred cerkvijo, kjer je županstvo prepovedalo javno telovadbo. (V to je bilo popolnoma upravičeno, a si ni vedelo izvojevati svoje pravice! Op. ured.) Če mora občina trg vzdrževati in popravljati, naj ima tudi pravice.
5.	Vprašanje: Kaj naj se zgodi v slučaju, če hoče kdo na javnem prostoru prirediti kako prireditev brez dovoljenja?
Odgovor: V tem slučaju ima župan predvsem ono oblast kot lastnik.
če se prireditelj upira, ga ima pa pravico prijeti in odpeljati.
če župan napove aretacijo, jo mora tudi izvršiti in aretiranca peljati na sodišče, ki edino sme odrediti, da se ga izpusti. — če se pa aretacija ne da izvršiti, potem naj se dotičnega uporneža radi javne nasilnosti ovadi državnemu pravdništvu.
6.	Vprašanje: Nekje so imeli vodovod, a so ga zopet opustili pred 30 leti. Vodovod je bil z isebna last 3 posestnikov; ena cev je odvzeta, dve ne. Kdo sme vodo rabiti ?
Odgovor: Vodo rabi lahko vsakdo, če je res poteklo že toliko let. če so dotični posestniki vodovod opustili in svoje pravice ne izvrševali,
so pravico — smatrati vodo kot svojo last — izgubili.
7.	Vprašanje: Če se poroči nezakonska mati, kam je pristojen otrok?
Odgovor: Vtem slučaju ostane otrok pristojen tam, kjer je bila pred poroko pristojna mati, ona pa gre v domovinstvu za možem.
8.	Vprašanje (glede plačila za vojaške nastanitve in priprege): V nekem slučaju občina ni dobila plačila od vojaštva. Kaj storiti?
Odgovor: V tem slučaju naj se pač obrne županstvo na poveljstvo dotičnega vojaškega oddelka (Koliko mora v posameznih slučajih prispevati vojaštvo in koliko občina, to bomo v zneskih glede raznih krajev priobčili v »Občinski Upravi«). Za priprego pa naj županstvo preskrbi primeren red.
S tem je bil županski shod v Škofji Loki končan.
*
* *
Ob zaključku se je zahvalil deželni odbornik dr. P e g a n kot zastopnik deželnega odbora za živo zanimanje rekoč, da ga veseli številna vde-ležba tudi od strani duhovščine. — Kmalu morda pridemo zopet na drug način — za pouk v praktičnem poslovanju.
Slišali ste, kakšne so pravice občine in župana. Dobro seme bo padlo na rodovitna tla. Kar je v prenešenem delokrogu, izvršujete kot hlapci, kar v lastnem — kot gospodje. Varujte ta svoj avtonomni delokrogi Ne prepuščajte ga nikomur! Pripetilo se je, da si je dovolil nek okrajni glavar — izdati stavbno dovoljenje za privatno stavbo. Naznanite vsak slučaj, če bi cesarsko oblastvo poseglo v avtonomijo. Vsaki pravici pa odgovarjajo tudi dolžnosti.
Kakor ima občina skrb za telesni, tako ima tudi skrb za duševni blagor občanov s tem, da izvršuje nravstveno policijo. Če bodete vršili pravicam odgovarjajoče dolžnosti, vam bo pomoč deželnega odbora gotova. Pazil bo deželni odbor na Vaše pravice kot stariši, pazil pa tudi, da vr* šit.e svoje dolžnosti. Govornik je prepričan, da bo rodil shod dobre uspehe, tako da bo mogel reči deželni odbor: na svoje župane sem lahko ponosen.
V imenu navzočih se zahvali deželnemu odboru za prireditev shoda podžupan v Škofji Loki svetnik trg. in obrt. zbornice Jos. Hafner po-vdarjajoč, da se smatrajo občinski odbori nasproti deželnemu odboru v resnici kot otroci napram starišem. Pozdravljajoč želi, da bi se še večkrat podali v njihov krog in jih poučevali.
S tem je bil z navdušenjem sprejeti županski shod v Škofji Loki zaključen.
Naslednji dan, dne 21. marca, je bil županski shod v Kranju. — Med navzočimi smo opazili poslanca Zabreta in dve občinski tajnici-
Iz mesta Kranja se je udeležil županskega shoda le občinski tajnik,
V svojem govoru je uvodom naglašal dež. odbornik dr. P e g a n, da se vrše taki tečaji sedaj le v svrho splošnega pouka teoretično, v prihodnje pa se bodo vršili tudi praktični tečaji. — Opaža se, da so župani hvaležni za pouk in da so dobile občine mnogo več zaupanja nasproti deželnemu odboru. — Vendar pa se še vedno nekoliko premalo zavedajo, kaj je deželni odbor. Ne mislite, da je deželni odbor birič, ki hoče, če županstva kaj prav ne naredijo, to s korobačem popraviti. — Nato pojasnuje dr. Pegan razmerje županov nasproti okrajnim glavarjom, enako kakor v Škofji Loki. — Na to pa pristavi:
Ni treba tega pojasnila napak umeti. Deželni odbor želi skupno delovati z okrajnimi glavarji, kterih je malo takih kot v Kranju. — Na to pojasnuje obe vrsti delokroga in opozarja vnovič na nepravilnost, če se predlagajo proračuni potom okrajnih glavarstev: ti gredo na deželni odbor. V vseh krajevnih policijskih in stavbnih zadevah je deželni odbor inštanca, in nanj se je treba obračati. Le zato, ker hoče -varovati avtonomijo, ne iz nasprotja proti okrajnim glavarstvom, pojasnuje to razmerje.
Kakšno naj bo razmerje s cesarskimi ob-lastvi? — Tam, kjer so nad Vami, mofate njihove ukaze točno in vestno izpolnjevati. Župani se vse premalo zavedajo, da so izvoljeni od ljudstva. Župan naj se zaveda, da je veliko višji kot orožnik; deželni odbor in deželni zbor bodeta z županom. (Dobro-klici!)
Naj se župani nikomur ne mečejo pod noge! Prijaznost za prijaznost, — za odurnost pa naj se župan obrne in gre.
Kaj torej zahteva deželni odbor? Želi, da se vrši vzajemno občevaaje z odkritim srcem. Deželni odbor dobiva dostikrat napačna poročila-Če stavi županstvu kako vprašanje, zahteva in hoče golo in čisto resnico.
Župani se ne smejo ozirati ne na zamero ne na prijateljstvo, n. pr. pri izdaji bolniških izkaznic, češ temu jo dam, ker sva prijatelja.
Potem naj bodo župani kolikor mogoče točni. Dolžnost župana je, ljudem ustrezati. Če ne more sam opravljati poslov, mu mora občina dovoliti sredstva za tajnika. Izgovor, češ da ne more izvrševati sam vseh stvari, ne drži. Škoda radi netočnosti je veliko večja, nego plača za tajnika. Nikakor ni želja deželnega odbora, da imej vsaka občina svojega tajnika. Pač pa bi se dalo v ta namen doseči združenje dveh ali več občin po § 87. ubč. reda.
Želja deželnega odbora je dalje, da se skuša vsak občinski funkcijonar učiti in izobraževati. Ljudje imajo neko mržnjo do postav in paragrafov. Jezik v njih res da ni ravno prijeten, a če
se vzame malo časa, se tudi postave da razumeti. Zato prosi župane: berite postave. Dalje je polno županstev, ki nimajo naročene »Občinske Uprave«. Izgovarjajo se, češ saj je ne rabijo, a ta odgovor dobivamo ravno od najzanikernejših županstev. Rajše naj naročajo županstva »Občinsko Upravo« nego policijski list.
Po tem splošnem uvodu se je stavilo vprašanje: Ali je župan primoran sam vzdrževati stražo, kot v nekem slučaju, ko so fantje razsajali, a orožniki niso hoteli poseči vmes?
Odgovor na to: Župan mora vzdrževati red oziroma skrbeti za vzdrževanje, torej po potrebi tudi postaviti stražnika. Varuje vsakega v vsakem slučaju § 68. kazenskega zakona. Da se mu tudi lahko orožje.
K drugi točki dnevnega reda govori deželni komisar dr. Rutar o posredovalnih ura-d i h približno enako, kakor na shodu v Škofji Loki prejšnji dan.
Prav za hude pravdarje ta zakon pač ni; prisiliti se ne bo moglo nikogar, se mirno poravnati med seboj. Po predavanju o splošnosti in pouku o sestavi posredovalnih uradov so se stavila naslednja vprašanja:
1. Vprašanje: Kako je razumeti § 1. postave o posredovalnih uradih? Ali je ustano-novitev fakultativna, — »če se hoče«, kakor so tolmačili postavo ?
Odgovor: Posredovalni uradi se morajo ustanoviti, t. j. uvesti povsod obligatorno. V besedilu zakona v § 1, da se ustanove »po sklepu občinskega odbora«, je izražen le način ustanovitve; ni pa v tendenci zakona, da bodi ustanovitev fakultativna. Zato ustavni odsek ni prav srečno popravil prvotno besedilo v zakonskem načrtu.
Dr. Pegan pripomni k temu, da je bil namen zakona le ta, da se v vsaki občini obligatorno ustanovi posredovalni urad. Sicer bo deželni odbor s § 92. obč. reda občine k temu prisilil. Zakon gotovo ni jasen, n. pr. v slučaju, če noče kdo sprejeti ali če sploh nobeden ne sprejme izvolitve zaupnikom. Toda meja je bil državni okvirni zakon in preko tega se ni dalo ničesar storiti.
O onih občinah pa, ki bi se branile ustanoviti posredovalni urad, bo imel deželni odbor svoje posebno mnenje.
Na opomnjo g. župnika Mikša pripomni dr. Pegan, da se kmet ne boji več pisarne, »kot vrag križa«, ampak odvisno je to od urada, kakšen je. Uživeti pa se bo stvar morala.
Na vprašanje glede sestave posredovalnih uradov v obširnih občinah se da nasvet, da je najbolje, če se izbere iz vsake vasi po en zaupnik, in pa na določeni dan naj bi se vršile poravnave.
Načelnik naj ima nalogo sprejemati naznanila in določati dneve uradovanja. Sprejemati je najbolje pri občinskih uradih.
Vendar pa že naprej določiti vse podrobnosti, ni mogoče. Skušnje še nimamo nikjer. Preizkusiti bo treba poslovanje praktično po smislu zakona. — Zaupniki se bodo morali zavedati, da je njihov posel čast, ne breme. Prisiliti seveda se ne bo dalo nikogar, da se posredovanje izvrši. Vse drugo je odvisno od dobre volje posameznikov, spoznavši dobrote in ugodnosti, ki jih nudi zakon.
2.	V p r a š a n j e : Ali se ustanovi v občini lahko več posredovalnih uradov ?
Odgovor: Po zakonu je tudi to mogoče.
3.	Vprašanje: Čulo se je, da se občina, ki bi se branila ustanoviti posredovalni urad, lahko k temu prisili. Kako?
Odgovor (dr. Pegan): Da, po § 92. ob činskega reda se lahko prisili. Sicer bo pa deželni odbor ukrenil, da se taka občina, ki bi se branila, — priklopi k sosednji občini; n. pr. če bi se branil Kranj, priklopi se k sosednji občini Stražiše.
K temu se še pripomni, da sodišče o zadevi ne bo moglo več obravnavati, če bo poravnava pri posredovalnem uradu pravomočna.
4.	Vprašanje: Kdaj se mora in kdaj ne vršiti spravni poizkus (obravnava) ?
Odgovor: V zasebno-pravnih zadevah se izvrši, če pridete obe stranki; če le ena izostane, ni treba da se vrši.
Le v kazenskih stvareh (žaljenje časti) se mora vršiti v prvi vrsti pri posredovalnem uradu.
5.	Vprašanje: Kako in komu se naznani pričetek poslovanja?
Odgovor: Začetek naj se naznani deželnemu odboru in okrajnemu glavarstvu. Glavarstvo potem to naznani sodišču.
6.	Vprašanje: Če noče kdo priti k spravnemu poizkusu, kaj naj stori?
Odgovor: V tem slučaju zadošča, če napiše na povabilo, da ne pride.
K sklepu o tem predmetu pripomni še dr. Pegan, da je treba povdarjati misel:
Res je, da se ne more nikdo prisiliti, da pride k posredovalnemu uradu. Toda pri sodišču, ki skuša pred vsem doseči poravnavo, in če se nočejo stranke poravnati, je to (sodišče) trdo. — Dobro bi bilo, naj bi povsod po možnosti volili za zaupne može duhovnike, ker bo zlasti pri poravnavah glede žaljenja časti duhovnik veliko dosegel.
Nadaljna točka: O občinskih sejah. O predmetu izvaja pr. Pegan: Vedno morate biti pripravljeni, da se bodo sklepi izpodbijali in se bodo morali razveljavljati. Kaj spada v sejo ? —
V sejo lahko spravi župan vsako stvar, ki se mu zdi važna. Mora pa spraviti v sejo vsako stvar, če se kdo pritoži proti njegovi odredbi. Napak je, če pošlje tako pritožbo naravnost deželnemu odboru.
Kar se tiče zunanje strani sej, je treba opozarjati, da se morajo vršiti vsaj štirikrat na leto, Ako zahteva sklicanje seje tretjina odbornikov-mora povedati, za kaj to zahteva. Sejo skliče župan ; ako stori to namestnik, jo mora župan n a-r o č i t i, sicer so sklepi neveljavni. Povabljen pa mora biti vsak odbornik. Glede sklepčnosti je treba povdarjati, da mora biti prvič navzočih dve tretjini odbornikov, pri drugem sklicanju z istim dnevnim redom po § 42. obč. reda pa polovica.
Kako se vrše seje? Predsedovati mora župan ali njegov namestnik. Glede glasovanja navaja govornik kot zgled Tržič, kjer so z nepravilnim glasovanjem prišli svoječasno ob častne občane.
Glasovanje mora biti ustno, (z da — ali ne), ali pa tako, da se vstane ali obsedi.
Neveljavno pa je glasovanje, če se dvignejo roke. Ker so v Tržiču glasovali za častne občane z dvigom rok, je upravno sodišče izreklo, da je to ncpostavno.
Z listki se lahko glasuje glede oddaje služb, ali pa če tako sklene občinski odbor. (§§ 41 do 48 obč. reda). — Glasujejo le odborniki; predsednik glasuje le, če je na obeh straneh enako število glasov.
»Siidmarki« se je v nekem slučaju pripetilo, da je prišla ob 2000 K podpore, ker je glasoval tudi predsednik.
V sejne zapisnike mora priti sklep, ni pa treba, da tudi predlog, nasvet in rr.zprava; vendar je dobro, če se zapiše tudi to. — Sklep mora biti jasen, vsebina natančno navedena. Zapisniki morajo biti shranjeni daljšo vrsto let.
Kar se tiče tajnih sej je opozarjati, da se morajo vršiti le v posebno važnih slučajih, v takih, kadar posluje tajno tudi sodišče. N. pr. če se gre za izgon ali pohujševalna dejanja. Tajnost mora skleniti občinski odbor.
Predvsem veljaj za seje javnost in primeren
lokal.
Vsakdo sme pregledati zapisnik sej in tudi sklepe tajnih sej. Vsak sklep mora biti javen. Glede prepisov pravi predavatelj, da se sme računiti po 20 h za stran. Kako naj se vabi k sejam, lahko sklene občinski odbor.
Vprašanja k tej točki:
1. Vprašanje: Kdaj se smejo vabiti namestniki ?
Odgovor: To je težko z gotovostjo reči. Če župan misli, da je kak odbornik res zadržan, je stvar njegovega prepričanja, da ga oprosti in pozove k seji namestnika. V slučaju neopraviče-
nosti, ga lahko kaznuje z globo, a o tem razsoja potem deželni odbor.
2.	Vprašanje: Ali je dolžnost župana naznaniti dnevni red ? Treba bi to bilo, ker obstoji pomanjkljivost obč. odborov v tem, da ni odsekov.
Odgovor: Dolžnost župana ravno ni, naznaniti dnevni red. Odbor pa ima pravico, skleniti poslovni red za-se in za uslužbence. Postava daje tu razne pravice, ne nalaga pa dolžnosti. Ne zavedajo se odborniki in svetovalci dolžnosti in župan ne pravic. Posle mora voditi starešinstvo skupno. Pri vsem pa imate preobilo proste volje.
3.	Vprašanje: (Glede sklepčnosti.) Ce je navzočih dve tretjini, ali je v tem upoštevan tudi župan.
Odgovor:
Ker je župan tudi odbornik, je pravilno, da je vštet tudi on. Vzemimo primer, da je 22 odbornikov. Da se dobi tretjino, je treba iti n a -v z gor, da je število s 3 deljivo, — torej 24. Navzočih mora biti v tem slučaju 16 odbornikov.
Po končani razpravi o občinskih sejah pride na vrsto nadaljna točka o občinskih taksah.
(Dalje in konec prihodnjič.
Vprašanja in odgovori.
66.	Gospod J. Z. v D.
Vprašanje:
Moja žena je posestnica in ima tu gostilno. Rada bi dobila dovoljenje za ples in sicer za v e č nedelj. — Mora-li vselej posebej kolek in drugo plačati, ali velja, da kolek le enkrat plača ?
Prosim obširnega pojasnila.
Odgovor:
Predvsem bodi povdarjano, da smo načelni nasprotniki takih-le gostilniških plesov, ki gotovo niso za narodov blagor. Torej brez zamere 1
Kakor povzamemo iz dr. Božičeve izdaje »Občinskega reda« za Štajersko iz 1. 1909. iz opazk k 7. točki § 24. se mora za dovoljenje plesne godbe vsakokrat posebej prositi pri županu, ki izda potem dopustnico proti plačilu 55 h za ubožni zaklad. Plačati se mora torej za vsako — bodisi pismeno ali ustno prošnjo — kolek za 2 K, ravnotako tudi za dopustnico (posebej 2 K — kolek). — Po našem mnenju drugače biti ne more in je enak red tudi po drugih deželah. Kolki so seveda državna pristojbina, kteri se ne da upirati.
67.	J. J. Brežice.
Vprašanje:
Ali sme biti v občinskem odboru tak, ki je bil kaznovan zaradi volilnih goljufij po § 8. volilne postave z dne 26. jan. 1907 drž. zak. št. 18?
Odgovor:
Štajerski občinski volilni red, ki izvira še iz leta 1864., nima sicer v § 3 nobene tozadevne določbe in se je brez dvoma pozabilo pri izpremembi leta 1907. vstaviti določbe zakona iz leta 1907 v varstvo volilne svobode.
Po § 14. tega — v vprašanju navedenega zakona izgubi vsak, kdor je bil kaznovan na podlagi ondi nave-
denih §§ zaradi pregreškov proti volilni svobodi, za dobo 6 let — in sicer računši od prestane kazni — aktivno in pasivno volilno pravico, ne more torej ne voliti in ne voljen biti, tudi ne v občinski odbor.
Prepusti naj se ta zadeva c. kr. okr. glavarstvu, kamor naj se naslovi pritožba.
68.	G. Fr. K r a n j c v Loki.
Vprašanje:
Ali je mogoče občinskega tajnika odsloviti brez tehtnega vzroka, ako se zameri nekaterim odbornikom, ki hujskajo župana — oziroma njegovega po sili — namestnika. Tajnik je bil imenovan protokolično (?).
Odgovor:
Kaj naj se razume pod izrazom »protokolično«? — Mi domnevamo, da po sklepu občinskega odbora na podlagi zapisnika. Toda ta zapisnik še ne zadostuje; narediti bi bili morali tudi pogodbo. Vendar je mogoče, da bi pri sodišču zadostoval tudi pravomočen sklep občinskega odbora.
Vsekakor morajo biti za brezpogojno odslovitev tehtni razlogi. Ker pa je stvar zasebno-pravnega značaja, se v nadaljno razmotrivanje ne moremo spuščati. Ostaja Vam za uveljavijenje svoje pravice le sodna pot.
69.	»N e k d o« iz P.
Vp rašanje:
Moj prijatelj J. je napravil 28dnevno orožno vajo. Ker je menil, da mu kot vzdrževalcu rodbine pristoji pravica do podpore na podlagi postave z dne 31. julija 1908 za očeta in mater, se je priglasil pri okrajnem glavarstvu za podporo.
Okrajno glavarstvo pa je prošnjo zavrnilo sklicujoč se na zadovoljive premoženjske razmere, ki pa v resnici niso take.
Ker bodemo proti temu odloku vložili pri c. kr. deželni vladi priziv — vprašam: Kako morajo biti kol-kovani te vrste prizivi in kje se morajo vlagati?
Ali je pričakovati uspeha?
Ali se mora prizivu priložiti tudi odlok okrajnega glavarstva ?
Odgovor:
Najprvo Vam odgovorimo na glavno vprašanje glede uspeha in sicer negativno. Če je prošnja odklonjena že v prvi instanci, je malo upanja na ugodno rešitev v drugi. Sicer pa ne poznamo razmer; kako naj pa potem sodimo. Pritožba je prosta vsakomur : tu ni nič svetovati.
Pritožba se mora vložiti v vsakem slučaju pri onem oblastvu, ki je izdalo odlok.
Vse pritožbe proti odločbam nižjih instanc se morajo praviloma kolkovati s kolkom 2 K. (Tarif, postavka 43 pristojbinskega zakona).
Prosto je priložiti prizivu tudi odlok okrajnega glavarstva, a se mora kolkovati kot priloga s kolkom 30 h. Zadostuje pa, če se v pritožbi samo sklicujete na do-tični odlok.
70.	»Nekdo« iz P.
Vp rašan j e:
Moj sosed je kupil posestvo, od katerega se mu je odmerila pristojbina, ki se mu je zdela previsoka.
Vsled tega je vložil nekolkovano prošnjo oziroma priziv pri uradu za odmero pristojbin za znižanje oziroma olajšavo pristojbine. Dasi je bila poslana le sredi marca, še vedno ni odgovora. — Kaj je storiti, da imenovana oblast prošnjo reši, ali vsaj vrne priloženo kupno pogodbo (notarsko pismo) ? — Ali naj se obrnemo pismeno na davčni urad ali vložimo pritožbo na finančno ravnateljstvo ? Kako bi morala biti taka prošnja ali pritožba kolkovana ? Ali je vzrok zakasnitve to, da se ni kol-kovala ?
Odgovor;
Ne razumemo Vas, da se Vam ta stvar zdi tako strašno nujna. Nam se ne! — Finančno oblastvo bo prošnjo oziroma pritožbo že rešilo, ko bo za to godna. Morda se vrše kake poizvedbe; gotovo pa imajo tam tudi še kake druge pritožbe, ne le Vaše. Stranke tudi ne morejo zahtevati od uradov, da bi jim reševali vsako zadevo takoj.
Če prosite za rešitev z novo vlogo, jo morate zopet kolkovati s kolkom 1 K. Kaka pritožba na finančno ravnateljstvo nima nobenega smisla, dokler nimate v rokah rešitve na prvo pritožbo.
Edino kar bi se dalo storiti je, da vprašate po dopisnici s plačanim odgovorom, kdaj je pričakovati rešitve. A še to je po našem mnenju odveč.
Nikakor pa ni vzrok zakasnitve to, da se pritožba ni kolkovala.
Finančna oblastva kaj rada rešujejo tudi nekolko-vane prošnje — s poviškornv pristojbin.
71.	Županstvo Št. Vid.
Vprašanje:
Skozi vasi vozijo avtomobili tako nevarno hitro, da je velika nevarnost za človeško življenje. — Kako bi se moglo preprečiti prenaglo vožnjo avtomobilov?
Ali ima občina pravico, narediti po sklepu občinskega odbora na vsakem koncu vasi napis, da naj se z avtomobili počasi vozi skoz vas ? Ali ima občina pravico, določiti kako kazen za prehitro vožnjo avtomobilov ?
Odgovor:
Hitrost vožnje avtomobilov v zdržema stoječih krajih je omejena po § 13. ukaza c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 2. julija 1904 dež. zak. št. 11 (Pfeiferjeva zbirka, zv. VI.). V takih krajih vožnja ne sme biti hitreja, nego hitrost konja v kratkem diru.
Po § 29. cestno-policijskega reda z dne 26. sept. 1874 dež. zak. št. 27 je dolžnost županova, zvrševati cestno-policijski red v oni občini, v ktere okolišu cesta leži. —
Županstvo ima torej samo pravico, na vidnih prostorih postaviti ali obesiti svarilne napise glede počasne vožnje in obenem zapretiti z globo 2 do 20 K (§ 26. navedene postave).
Ker bo pa avtomobil le težko zasledovati, je najbolje zapomniti si števiko in označbo, potem ga pa naznaniti političnemu oblastvu.
72.	Župni urad na Dobrovi pri L j.
Vprašanje:
Cerkvenik pri neki podružnici bi rad imel povišano plačo. Ljudje (soseščani) in cerkvenik so se pobotali za neko svoto, ki naj bi se na vse davkoplačevalce sorazmerno razdelila. Vsi soseščani so zadovoljni s to pogodbo. V soseski pa ima posestvo tudi mož, ki stanuje v dri-gi župniji. Njega pri pogajanju ni bilo zraven.
Da bi pa ta pogodba bila pravoveljavna in bi se mogel dotični prispevek izterjati tudi od takih, ki bi se krčili ga dajati, zlasti da bi se mogel prispevek izterjati od moža, ki stanuje v tuji fari, ima pa veliko posestva v dotični soseski, je svetoval nekdo, naj občinski odbor naredi sklep glede cerkveniške plače in na podlagi takega sklepa, je menil, bo mogoče, vsakega zamudnika izterjati.
Prosimo uljudno v >0. U.« odgovoriti:
1.	Je-li občinski odbor kompetenten, tak sklep storiti ?
2.	Bo li mogoče na podlagi tega sklepa izterjati prispevke tudi od takih, ki niso v župniji (soseski) in ki sploh niso bili pri sklepanju pogodbe ?
Odgovor:
Nekoliko skupnosti ima predstoječe vprašanje z onim, na ktero smo odgovorili pod št. 52 v 6. štev. »Občinske Uprave« letos, v kolikor se tiče izterjanja.
Občinski odbor sicer lahko stori tak sklep, kakor ga menite v svojem vprašanju, ampak sklep bo le problematične vrednosti. Izterjati se pa na podlagi tega sklepa prispevkov za cerkvenika prav gotovo ne bo moglo. — Zato je na vsak način edino umestna in priporočljiva konkurenčna obravnava. Obrnite se na okrajno glavarstvo, da jo takoj uvede. Pri obravnavi se bodo pritegnili k plačilu tudi zunaj občine bivajoči posestniki imajoči v ondotni občini posestva.
Le na podlagi odločbe vsled konkurenčne obravnave jih bo mogoče prisiliti k plačilu.
73.	Županstvo Vojsko.
Vprašanje:
1.	Imamo občinsko cesto — praviloma kolovoz v Mrzli rupi cez Suho v občino Tribuša, ki je v slabem stanu. Leta 1910 so se pritožili sosedje iz občine Tri-buše na okrajno glavarstvo v Logatcu, da naj popravimo omenjeni kolovoz. Naše županstvo je oporekalo, ker ga ne rabimo, a okrajno glavarstvo nam je ukazalo popraviti ga. Sedaj pa nam je županstvo v Gor. Tribuši zopet pisalo, naj popravimo to pot. — Ali more biti, da bi nam ti le ukazovali popravljati pot, a prispevali pa ničesar k temu?
2.	Dalje leži del ceste Vojsko-Idrija v naši občini. To cesto vzdržujejo občini Vojsko, Čekovnik, gozdno oskrbništvo in mesto Idrija; naša občina pa ima po razmerju vporabe oddeljena 2 km ceste.
Sedaj — nekaj let rabijo to cesto tudi prebivalci občine Gor. Tribuše, a ne plačajo nič in tudi popravljajo je ne. — Ali se more zahtevati odškodnina?
Odgovor:
Ad 1. Pred vsem ni jasno, kakšnega značaja je predmetna pot. Če je ta pot javna občinska, jo mora seveda — kolikor je leži v ondotni občini, vzdrževati ondotna občina. Od občine Zgor. Tribuše bi se moglo zahtevati le izredni prispevek za izredno porabo poti, ako ta občina res rabi pot v tako izredni meri, da so dani predpogoji § 21. cestnega zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17. Če je pa pot le zasebna, jo imajo vzdrževati prizadeti udeleženci sami.
Ad 3. Za vzdrževanje te poti obstoji poseben sklad, ki se je ustanovil pred leti po razmerju porabe. Ako rabi to cesto občina Zgor. Tribuše v toliki meri, da bi jo kazalo pritegniti stalno k vzdrževanju, bi se to moglo zgoditi le na ta način, da se spremeni zdaj obstoječi posebni sklad. V slučaju, da navedena občina rabi to cesto v izredni meri, se sme od nje zahtevati izredni prispevek, kakor je obrazloženo pod točko 1.
74.	Županstvo v Št. Petru.
V	prašanje:
V	tukajšnji občini prebiva poročen mož, ki je imel nezakonskega otroka z deklo, ki ni pristojna v to občino Mož je otroka sodnijski priznal za svojega. — Otrok je obolel in bolnišnica zahteva 167 K 20 h bolniških troškov. — Ker pa omenjeni oče nima premoženja, prosimo pojasnila: Ktera občina je dolžna, plačati bolniške stroške v slučaju, da tudi mati, koje priimek nosi otrok, nima premoženja ?
Odgovor:
Ako se je otrok zdravil v kaki javni bolnici ali v bolnici, ki ima pravico javnosti, potem nosi troške zdravljenja deželni zaklad, ako stroškov od stranke ni mogoče iztirjati.
Povedati bi bili morali torej tudi bolnico. — Če pa je bil otrok v kaki nejavni (zasebni) bolnici, potem seveda mora plačati troške sama stranka. — Ako v slednjem slučaju ta vsled ubožnosti plačila ne zmore, mora troške plačati vsekakor domovinska občina otrokova oziroma njegove matere. Seveda ima občina pravico izterjati troške, ako pride dotična stranka do kakega premoženja.
Otrok ostane po materi pristojen ondi, kjer je imela mati ob njegovem rojstvu domovinsko pravico.
75.	Županstvo v Mekinjah.
Vprašanje:
Več posestnikov se je obrnilo na županstvo, ker je sosed na svojem travniku ob njihovi meji — od te oddaljeno 40 cm — zasadil smreke, tako da bodo ti posestniki imeli že v par letih na svoja posestva viseče veje. — Ali bi se ga dalo s tožbo prisilili, da bi zasadil smreke v večji oddaljenosti nego 40 cm in sicer — kakor se nam dozdeva po določbah nove gozdne postave z 21. febr. 1912 dež. zak. z 11. jan.?
Odgovor:
V predstoječem navedeni zakon nima z Vašo zadevo ničesar opraviti, ker se tiče le pogozdovanja Krasa.
Na vsak način spada stvar pred sodišče, ako ne more županstvo mirnim potom doseči, da bi dotični posestnik presadil smreke. Poskusite predvsem posredovati!
Sicer Vas pa opozarjamo na določbe § 422. občega državljanskega zakonika, ki pravi: »Vsak lastnik zemljišča sme izruvati korenine tujega drevesa iz svojega zemljišča, in odrezati ali sploh porabiti veje, ki vise nad njegovim zračnim prostorom.«
Gotovo pa je točno izvrševanje teh določil nevarna stvar, ki bi najbrž povzročila pravdo. Te pa se je na vsak način ogibati. V ostalem ne moremo razumeti, zakaj naj se na travniku sade smreke, razven če je to živa meja.
76.	Županstvo B.
Vprašanje:
Kdo ima pravico kaznovati tiste malomarne posestnike, ki ne izročijo zaukazane množice nabranih hroščev, in koliko sme znašati najvišja kazen?
Odgovor:
Predpisi glede pokončevanja hroščev so bili izdani le v varstvo poljedelstva in gozdov, ne da bi bilo izvrševanje v zakonu vtemeljeno, da bi se torej moglo ljudstvo zakonitim potom prisiliti k izvrševanju dotičnih ukazov. Sicer bi ne bilo ravno napačno, da bi se one skrajne malomarneže, ki nočejo sebi dobro, res malo pritisnilo z globami. Vprašanje pa nastane, kako bi zadevo smatrale višje instance. Ako bi bilo že s početka odrejeno, da se naloži globa vsakemu, ki bi ukaza glede nabiranja hroščev ne izvršil, bi bila stvar druga. — Tako pa je bilo povsod rečeno samo, da dobi nagrado, kdor nabere gotovo množino hroščev. Na podlagi tega pa seveda ni mogoče naložiti globe:
77.	G o s p o d J. M. p r i D. M. v P.
Vprašanje:
Komu naj naznani občinski odbornik svoj izstop iz občinskega odbora, ker je bil po volitvi imenovan tajnikom ? Ali samo županstvu, ali tudi okr. glavarstvu.
Odgovor:
Kdor odloži mesto občinskega odbornika, naj to naznani le županu, ki bo nato poklical v odbor namestnika. (§ 22. drugi odstavek občinskega reda).
Županstvo pa naznani to spremembo okrajnemu glavarstvu in deželnemu odboru.
78.	G o s p o d J. M. p r i D. M. v P.
Vprašanje:
Kako se pravilno podpisujejo zapisniki občinskih sej ? Pri nas je bila dosedaj navada, da so jih podpisovali vsi navzoči odborniki, sedaj pa je odredil župan, da jih podpišeta samo dva odbornika. Ali se naj imenuje ta dva sproti, ali za celo dobo naenkrat, ali naj jih izvoli občinski odbor?
Odgovor:
Popolnoma odveč je to vprašanje, če preberete § 48 občinskega reda. Sejni zapisnik podpišejo: Predsednik (župan ali njegov namestnik, kdor pač vodi sejo), dva odbornika in zapisnikar. Parlamentarni običaj je, da ime-
nuje predsednik pred začetkom seje dva overovatelja zapisnika ; tako naj stori župan tudi tu v vsakem slučaju sproti. To je malenkostna oblika, ki nima na veljavnost sejnih sklepov nobenega vpliva.
79.	Županstvo v L.
Vprašanje:
Skozi našo občino drži državna cesta Trst—Dunaj. Po tej cesti potujoči postopači in drugi delomrzneži nadlegujejo dan na dan tukajšno županstvo s prošnjami za podporo na podlagi vseh mogočih izgovorov. Nekateri zagovarjajo svoje beračenje z izgovorom, da iščejo dela, a ga nikjer ne dobe ; drugi zopet, da se jim mora dati podpora na stroške občine, kamor so pristojni; »tretji je tak revež, da ne more naprej, ker nima čevljev« in jednako.
Prosimo torej pojasnila: Ali je županstvo primorano dati vsakemu takemu podpore, — na kaki podlagi in v kaki meri ? In če jo že da ali se lahko primora pristojna občina za povračilo stroškov ?
Odgovor:
Na predstoječe vprašanje dobite potrebna pojasnila v §§ 28, 29 in v 30 domovinskega zakona z dne 3. decembra 1863, drž. zak. št. 105 in v § 8 ubožne postave z dne 28. avgusta 1883 dež. zak. št. 17. — V lažje razumevanje navedenih zakonitih določil pristavljamo še, da je županstvo le v toliko obvezano dati vnanjim občanom začasno ubožno podporo, v kolikor je potreba trenotna in v resnici dokazana ali oči-vidna; § 8 ubožne postave pravi namreč, da občina vnanjim ubogim ne sme odrekati nujno potrebne pomoči. Enako pravi tudi § 28 preje navedenega domovinskega zakona glede podpore vnanjim siromakom, »ktero ta hip neobhodno potrebujejo«. — Nikakor pa ne gre, da bi se dajale podpore notoričnim postopačem, o katerih se ve ali pa da sklepati, da hočejo na ta način le na troške svoje občine brez dela se potikati po svetu.
Županstvo je v vsakem slučaju opravičeno, zahtevati od dotičnika potrebne izkaze.
Ako je županstvo podelilo komu kako tako podporo mora to brez odloga naznaniti njegovi domovinski občini, če je znana, sicer pa okrajnemu glavarstvu, da dožene domovinsko občino.
Kar se tiče visokosti te vrste podpor, je prepuščeno županstvu, izplačati jih po lastni previdnosti. Vendar je naše mnenje, naj občine ne bodo preradodarne z visokimi zneski, ker se s tem le preveč razvadijo potepuhi in se podpira vlačugarstvo. — Kakor rečeno, če je potreba v sili resnična, naj se podpora ne odtegne, potepuhe pa naj se izroči roki pravice: za te je odgon I
Gori omenjeni §§ določajo, da se take podpore lahko izterjajo od domovne občine, ali pa od svojcev dotičnega, komur se je dala podpora, če imajo kaj premoženja.
Za to pa je treba, — kot smo že rekli, — da se vsakokrat zahtevajo od ljudi osebni dokumenti (izkaznice kot: potni listi, delavske in poselske knjižice itd.).
Predpogoj za izterjanje pa je, da se o vsaki izdani podpori te vrste takoj obvesti domovinska občina; izterjanje podpore se lahko izvrši tudi kasneje.
Zgodilo se je že, da so višja oblastva razsodila, da občina nima pravice do povračila, ker ni takoj obvestila domovne občine, — da je komu izdala na njen račun podporo.
80.	G o s p o d F. S. o b č. s v e t. v B.
Vprašanj e:
Pri nas so bile razveljavljene občinske volitve radi nepravilne sestave in razdelitve volilnih imenikov. Vršile so se po imeniku na podlagi direktnih davkov lanskega leta. Občinski tajnik trdi, da bo sestavil župan zopet
nove volilne imenike na podlagi lanskega davka. — Ali je to postavno, ali ne? Čujejo se pritožbe občanov, ki trdijo, da mora biti izvršen volilni imenik za nove volitve po letošnjem davku, ker je vsako leto nekoliko sprememb.
Odgovor:
Obnovitev volilnega postopanja je odvisna v tem slučaju edino le od razsodbe deželne vlade. — V odloku je gotovo natančno izrečeno, od ktere dobe oziroma od kterega postopanja nadalje se volitve razveljavijo. Če je razveljavljeno celotno volilno postopanje vštevši sestavo volilnih imenikov, potem se bodo morali pač sestaviti novi imeniki. Ako se to zgodi, je po našem mnenju vsekakor pravilno, da se sestavijo na podlagi najnovejših davčnih predpisov, dasi zakon tega nikjer izrečno ne določa.
Če so bili volilni imeniki napačno sestavljeni, skoro ne more biti dvoma, da so tudi razveljavljeni, ne pa samo volilno dejanje.
Vsekakor se prepričajte, kako je odločila vlada, saj imate kot občinski svetovalec vpogled v vse poslovanje županstva.
81. G o s p o d B. v Š m. pri K.
Vprašanje:
Delavsko podporno društvo v D. je priredilo koncem maja veselico, pri kteri je bil na dnevnem redu tudi ples. Nihče ni prosil za licenco niti za ples niti za to, da se je do 6. ure zjutraj javno točila pijača. Županstvo je ples zadnji čas prepovedalo. Vršil se je pa vkljub temu z zasmehovanjem županstva. Vsled tega je napovedalo županstvo prireditvenemu odboru 30 K globe za ubožno blagajno, ki je pa noče plačati. Kaj naj ukrene županstvo? To vendar ne gre, da bi tujci zasmehovali naše županstvo in tebi nič meni nič prirejali plese brez takse, saj vemo, da rode plesi vedno mnogo zla.
Tovarniško delavstvo vedno toži, da je jako slabo plačano, toži čez draginjo, — tu pa pelje drugi dan gostilničar cel voz praznih sodov od veseličnega prostora.
Odgovor:
Res je, — in podpišemo z obema rokama, kar trdite v zadnjem odstavku.
No, županstvo ima pa tudi precej sredstev, da pomaga omejiti draginjo.
Razume se, da se brez dovoljenja županstva ne sme vršiti noben javen ples, tudi ne godba brez plesa.
Če se je pa ples vršil vkljub temu, da ga je županstvo prepovedalo, mora županstvo predvsem uvesti kazensko postopanje. Zašli-š a t i mora torej stranke in še-le na podlagi teh zaslišanj se more izreči globa.
Te naložiti pa seveda nima pravice županstvo samo, ampak občinski kazenski senat po določbah § 58. občinskega reda.
Če ni županstvo postopalo tako, ampak je samo naložilo globo, potem je seveda ne bo moglo izterjati.
Kar se pa tiče kaznovanja samega odnosno odmere glob, Vas opozarjamo na določbe dekreta dvorne pisarne iz leta 182 7. Vse to dobite na strani 26. v 4. številki letošnje »Občinske Uprave«.
Kar se tiče naposled točenja pijač do 6. ure zjutraj, je po našem mnenju previdneje, da naznanite stvar okr. glavarstvu kot prestopek obrtnega reda.
Kakor smo že pisali, je še sporno vprašanje, kdo je kompetenten za podaljšanje policijske ure.
Deželni odbor varuje tu kompetenco občin, vendar pa, dokler ni stvar docela jasna, toliko časa se lahko prepusti okrajnemu glavarstvu kaznovanje teh prestopkov, ker je izvrševanje policijskih predpisov itak v prenešenem delokrogu.
hranilnica kmečkih občin v Ljubljani'
v hiši Zadružne zveze, Dunajska cesta 32
(nasproti ^Bavarskemu dvoru" sr "bližini mitnice).
Hranilne vloge obrestuje po
0
brez odbitka.
I1	0
t	4
Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. — Posojila na zemljišča daje po 43/4% in 5%. — Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. dopoldne.
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. deželne vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube.
Hranilne vloge obrestuje po
4
II 0 4
0
brez odbitka