Gibanje uiiteljstva in prosvete v drugih driavah. Iz CehosiovaSke. ERNEST ŠUŠTERŠIČ: —čh Apel češkoslovaškega uči.e_jstva na vlado Ob priliki, ko je predsednik vlade A. Švehla proglasil, da bo treba posvetiti vse sile glavno notranjernu delu v državi. se ie priglasilo češkoslov^aško itčiteljstvo tudi k temu gigantskemu delu. Pošteno hoče sodelovati pri notran.ii zgradbi svoje države z vestnim deloin v šolj in med ljudstvoin v nadeji, da bodo sedanja vladna večina. njeni reprezentanti ter odgovorni činitelii pra^ cenilj to delovanje in da bo nastalo tako med učiteljstvom ter odgovornimi činitelji soglasje. vzajemno zaupanje in podpora. Ker je predsednik vtade izjavil. du prevzema nova vladna večina vse obveze od prejšnje večine in ker \rsebujejo te tudi obljifbo, katero ie dal Švehla v vprašanju plačc. zato se učiteljstvo sedai s!klicu.ie na dane obljube ter opominja vlado, da jih izpolni. ipredvsem. da bi se dosegla pariteta učiteljstva z državnim uradništvom. ki ima enakovredno izobrazbo. — Ngvi uiinister šolstva in narodnc prosvete dr. Otakar Srdinko ie iirofcsor na Karlo\. univerzi in predstojnik his.olasko-embrio_oškeKa zavoda zdravniške fakultete. Kot pristaš repu!blikanske stranke je bii v narodni skuipščini predsednik kulturnega odbora poslanske zbornice iti generalni referent za državiiI proračiniv splošnem ter .posebei za prosvetni. Še za Avstrije se ie pecal s političnimi vprašan.ii češkega šolstva. —čli .1. Tuma končuje v »Čaškem Lčitelju« važno razpravo »Masarykov vpliv na češkega učiteHa in češko _olo . Iz tega povzeinamo: Masaryk je priporočal učiteljstvu. da se stanovsko ne crganizira samo radi materialnili vprasanj. ampak glavno za reformo šolstva. češ, da šolski zakoni r:e rode sadov v šolstvu. a!ko ostaneio le na papirju. ker tn odločuje duh. ki vlada med učiteljstvoin. Boji učiteljstva za svobodo šole in za izboljšanje gmotnih razmer so imeli v Masaryku vedno hrabrega sobojev.nika. Nastopal ie tudi rad na učitel(jskih zboiovan.iih s predavanji. n. pr. »O pomenu šole in izobrazbe«. »O verski svobodi in o svobodi prcpričanja«. Bil ie za tu. cia bi učiteljske plače prevzela država. Jos. Černy piše, da more učiteli-inteligeui s spisi Masarykovimi napraviti iz sebe tvoren organ kulture. Nalboljši učitelji povdarjaio visoko vzgojno. moraino in reformatorsko ceno teh spisov. s katerimi ie dosegel filozof predbrat v dušau če§kega učiteljstva iiL ie vzRoji! v njih nove ljudi. Za šolsko dcio io Masarvk začrtal premišljene. enotne sinernice ka:kor nikdo pred njim in nikdo za niim. Tuma dokazuje, da te smeruice niso ostale na papirju, ker ie češko učiteljstvo delovalo in se izobraževalo v njijiovem duhu. Nc. koncu pravi pisatelj; ».lasno si ..praviti v zavest in premisliti Masarykov program bi pomenilo priti z današnie pedagoške nejasnosti. razbitosti k enotnosti vsega našega dela.« Zato kliče: »Nazaj k Masaryku!« —čh Obramba mlaišega uč.eljstva pred očitanji star.h. Nfsmo saino mi mladi krivi, ampak tudi vi stari. da ne vlada ined nami soglasje i" da tičimo že toliko časa na mrtvi točki. kar se tiče vprašanja tega medsebonega odnosa. Stari očitajo: »Ne izpolnjujete organizačnili obvez.« Mladi: »Miiogi izmed vas sede v šolski službi še po odsluženju. Iinanio 3000 mladih brez kruha. a vi vztrajate v službi. ker se bojite za stanovanja. kurivo in radi ztnanjšanih iprejemkov.« Stari: »Ogibate se ziborovani.« Mladi: »Vzeli ste patent na pametne misli. nas pa prezirate na ziborovaniih in naše misli tudi. pa nai so še tako dobre. Pri zborovanjih se pečajmo bolj s šolskiini iu stanovskimi vprašanji. za ikar se vi piemalo menite.« — Ako se te stvari odipiavijo. tedai se zdrulži naša navdu'š_uost z vašo izkusenostjo \' blagor našega šoistva in naroda.«