V nedeljo bo na stadionu „Prvi ma]“ pri Sv. Ivanu UHH SLOVENSKE KULTURE PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 124 (1515) in ne na Proseku kot lepijo ko-minformisHčni prevaran ti čez naše plakate, da bi zvabili ljudstvo na neke svoje prireditve TRST, sobota 10. junija 1950 Cena 15 lir Jalovi izgovori a izdajanje flelausfflii iniereso« fi Borba proti atomski bombi *" to je danes glavno geslo VSeh kominformistov, ki hcče-j® s tem dokazati, kako «ni-p«a» in ((nepotrebna« je da-•“sivsaka nadaljnja borba za Te*'te/ kakršnih koli drugih Vl^ošanj, še prav posebno ra W>a v obrambo pravic de-ffkegai razreda, ki spričo ta-*e_*nevarnosti» sploh ni več Zakaj bi torej sploh še "°aili borbo Za • uresničitev peštelih nerešenih zahtev dz-| jakega razreda, zakaj bi vo-borbo za izboljšanje živ-: ‘jenjskih in delovnih pogojev i Savskega razreda, 'zakaj bi borbo za rešitev še si o 'n sto drugih vprašanj, ko ram vendar grozi atomska bomba, ^nas lahko v ((hipu pokon- i Strah pred atomsko bombo ‘e zajel tudi voditelje Valijan-konfederacije dela, ki Predlagajo v, trenutku, ko gro-£■ delavstvu največja nevar-n°št za njihov obstoj, tridesetdnevno sindikalno premir-Jo* Ali nameravajo v teh tridesetih dneh idzvojevati« zma-Jo nad grozečo nevarnos°stalih kategorij za 30 od-t(u °v' izvesti koče uveljavi-djj Potrebnih ukrepov, ki bo-tein,z,manjšali število brezpo-IgJ ter podvojili dosedanje c%^°re brezposelnim deiav-hojJ. dgseči iioie zvišanje po-isii?!'1 vsem tržaškim upoko-ki Žive v zelo težkih gajskih razmerah, kh n,'bi za -uresn.iitev vseh ^rProblemoj računa sindi-D0r0* akcii:>ki odbor rut pod-solidarnost vsega de-VnltlVa e°a tržaškega preb'. izjavah za borbo proij atom ski bomb i in drugim takim cvprašanjem» zatečejo po pomoč in solidarnost tped reakcionarne kroge, ki bodo (in so tudi že) to ponudbo prav radi sprejeli. Zakaj bi takšnega predloga tudi ne sprejeli, ko se vendar s tem izmaknejo vsakršnemu reševanju proble mov, ki bi bili na škodo njihovih interesov. Kaj je lažjega kot podpisati formalni protest proti atomski bombi, č« se lahko na ta način izognejo reševanju drugih varečih pr'.. blemnv. Tržaško delavstvo pa ve, da bo lahko prispevalo k ohra nitvi miru v svetu najbolje le takrat, če bo vodilo odločno zn brezkompromisno borbo proti razrednemu sovražngeu, če bo zahtevalo uresničitev vseh tistih zahtev, ki bodo lahko pripomogle k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev vsega delavskega razreda. Le na ta način bo prispevalo tudi k odstranitvi nevarnosti, ki jo danes predstavlja atomska bomba, ter k utrditvi miru v svetu. Predlogi kominformi-stičnih «sindikalistov» Za borbo proti atomski nevarnosti pa predstavljajo samo jalov izgovor, ki še vse bolj osvetljuje njih oportunistično in izdajalsko stališče do reševanja vseh, problemov delavske, ga razreda. Na tej poti jim tržaško delavstvo ne bo sledilol Glede atomskega orožja pa naj navedemo še nekaj isjav 'maršala Tita Združenju dopisnikov pri orgarizaciji Združenih narodov, ki se glas?: (iMislim, da se sedaj ne sme postavljati vprašanje miru ali vojne, pač pa samo vprrašanje miru. Verujem, da je atomsko orožje od vseh sredstev vojn ga rušenja in uničevanja, ki so jih do sedaj izumili, najstrašnejše; toda pretekla vojna je pokazala, da' se lahko tudi brez atomskega orožja uničijo milijoni ljudi in uniči svet. Zato se ne postavlja samo vprašanje prepovedi atomskega orožja, pač pa vpraša-' nje razorožitve sploh. Ne puste deklaracije in propagandne parole, pač pa konkretna dejanja lahko pokažejo, kdo je za mir in kd° ne, ter lahko hkrati dovedejo do miru«. predvsem pa seveda 'en na aktivno udeležbo ■Orn iškega delavstva, ki ko.znti ® ®uo;'o odločnostjo do-Pod ‘-do m voljno pristati 'Irio Pogojem na ka- lajci t Premirje z ilelodu-t^Prda je nasprotno ■‘rani) ° svojo borbo v delajo Prapic in interesov °striti ta Dunaja, «Regatverein» iz j richa in »Istria« iz Trsta, KOLEDAR SOBOTA 10. junija Marjeta, Rusmir Zahtevamo dovoljenje za prevoz z avtobusi Medtem ko smo v naš m li- Tržaško delavstvo ne bo pristalo oa nihaho sindikalno premirle Z \ea 0SeV™z TavŽZsi^ Delav,ci ne bndo d°P™tili, da se sedanji težek položaj še nadaljuje m da ostanejo delovni in življenjski pogoji še vedno nevzdržni stadion k sDnevu sl venske kuture», pg, so prireditelji včeraj zvedeli, da je oblast odbila dovoljenje za ta' šen prevoz. To se pravi, da v n ■-deljo ne bi smel vozit nobeden iimed .zreanih avtobusov in bi se udeFženci «D eva slovenske kulturen mora po-slvžiti edino rednih avt bu-sov, to je takih, ki obratujejo stalno po svojem voznem redu ali pa vlakov. Doslej se nam če za nobeno prireditev ni primerilo kaj podobnega in ni treba prev nič ugibati, kaj je namen te prepovedi. Avtobusi so bili namenjeni predvsem starejšim ženam, ki imajo narodne noše in ki bi se laže udeležile nedeljske ]Prireditve, če bi jim bil na razpolago avtobus. Z odločitvijo, da posebni avtobusi ne smejo voziti, so mi lili, da bodo Zavrli prihod narodnih noč na prireditev. To je bil tudi njihov nam n. Proti takim krivičnim ukrepom moramo NAJOSTREJE PROTESTIRATI, ker pomeni* jo taki ukrepi nož v hrbet našemu kulturnemu , deldba-, nju. Prav gotovo pa je tudi res, da se taki ukrepi izdajajo predvsem ali pa samo zato, ker gre pač za «Dan SLOVENSKE kulturen, in so torej v sklopu šovinističnega, reakcionarnega in kominfermistične-ga načrta o zatiranju tukajšnjega slovenskega življa.' Takega ravnaja ne moremo drugače, kot da ga OBSOJAMO. ZAHTEVAMO, DA SE OMENJENI KRIVIČNI UKREP TAKOJ RAZVELJAVI IN DA SE DOVOLI V NEDELJO PREVOZ NAŠIH NARODNIH NOS IN DRUGEGA OBČINSTVA NA STADION. Z AVTOBUSI. Glede na težak položaj, v katerem se nahaja sindikalna organizacija delavcev anglosme-riške Cone Tržaškega ozemlja, je bilo neizogibno, da prevza. me vodstvo v borbi za obrambo interesov tržaškega delavstva prav Akcijski sindiklm odbor za obnovo razrednih sindikatov na Irž-škem o-emlju. Tako se je- tudi zsod lo. V soboto 3. junija so člani sindikalnega akcijskega odbora razpravljali na plenarni s ji med drugimi problemi tudi c vprašanju ekonomskega položaja delavcev Tržaškega ozemlja v zvezi z njihovimi nizkimi plačami. S tem je akcijski sindikalni odbor načel problem, ki najbolj zanima naše delavske množice, to se pravi problem, ki ga je treba čimprej rešiti, če hočemo sploh govoriti o možnosti kakršnega koli izboljšanja gospodarskega položaja na našem ozemlju. Kdo ne pozna položaja, v katerem se nahajajo tisoči in tisoči tržaških delavcev in njih družin? Kaže P3, da je v Trstu precejšnje število «po-zabljivcev», ki na ta problem «pozabljajo», ali pa ga nočejo videti; in prav zaradi teh ho. čemo v današnjem članku ponovno navesti nekaj ž‘evilk, ki smo jih povzeli iz manifestov Delavske zbornice in Enotnih sindikatov v mesecu februarju ob priliki splošne stavke industrijskih delavcev. Iz teh mani-festov povzemamo, da znaša srednja plača delavca tedensko lir 6.000, mesečna plača uradnika pa okrog 30.000. Delovni urnik v »tednu je skrčen na 40 ur, medtem ko so produkcijske nagrade zelo znižane in nadur, no delo skorajda eliminirano. Nič boljši ni položaj za mlade delavce, od katerih večina n najde zaposlitve; če pa so že zaposlenj, potem' je njihova plača zelo nizka. Iz vsega tega «Antikomunisti» hočejo ustanoviti novo «delavsko» organizacijo Njihovim nakanam noben pošten slovenski delavec ne do nasedel Več slovenskih delavcev, je v zadnjem času prejelo pismo nekakega pripravljalnega odbora, ki naj bi imel nalogo ustanoviti novo «sindikalno» organizacijo. Vsebina pisma je v glavnem sledeča: «Demokratič-ni delavci, ki seveda niso komunisti, pripravljajo ustanovitev nacionalne delavske organizacije, ki bi imela nalogo združiti vse delavstvo v organizacij i, ki ne bi bila sindikalna, temveč samo profesionalna, apolitična ter dostopna samo, slovenskemu delavstmi:; pismo nadalje poudarja, da bi bila naloga te nove organizacije dvigniti unarodno zavest slovenskega delavca« ter mu nuditi priliko, da se strokovno usposobi. Ni nam treba še posebej omeniti, da poudarja pripravljalni odbor predvsem svojo «protikomunistično» stališče ter pripominja istočasno, da ni njeggv namen ustanoviti novo sindikalno organizacijo, najmanj pa če nacionalnega značaja. Pa se človek spoznaj v vsej tej zmešnjavi — saj niso dosledni niti v. samem pismu, kako bo čele «dosledno» njihovo bodoče «delovanje» — če bo do njega sploh prišlo. Ne bomo še nadalje analizirali vsebine tega pisma — prepričani smo, da so naši čitatelji že razumeli, kdo so njegovi avtorji ter voditelji «pripravljalnega odbora». To so seveda ljudje, ki s tržaškim delavstvom nimajo ničesar skupnega, ki njegovih pnroblemov niti ne poznajo in se, niso za rešitev teh nikoli niti sekundo borili. Čeprav zatrjujejo, da bi bila njihova organizacija popolnoma apolitična, je iz vsebine pisma razvidno, da je ta trditev popolnoma lažna, saj je vsakomur jasno, da narekujejo ustanovitev te predvsem določeni politični momenti. Potem zatrjujejo, da net nameravajo ustanoviti nove sindikalne organizacije, obenem pa javljajo, da ustanavljajo nekako delavsko organizacijo. Ti gospodje, ki tvorijo takoimenopani «pripravljalni odbor», bi torej želeli razcepiti tržaško delavstvo prav v trenutku, ko bi bila njegova enotnost najbolj potrebna. Uverjeni smo, da temu pismu ne bo nasedel prav noben pošten slovenski delavec; saj ni za nikogar uganka, kdo se v vrstah ljudi, ki hočejo ustanoviti udelavsko organizacijo», skriva. Vsak pošten slovenski delavec mora početje teh ljudi ostro obsoditi ter jim s svojim odločnim zadržanjem dokazati, da jih s takimi «poizkusi» ne bodo mogli pritegniti p svpje vrste. je razvidno, da prejemajo de lavci mnogo manj, kot bi jim po delovnih pogodbah Drmada-lo ter da so v zvezi s tem ,-ji-hovi delovni pogoji zelo težki Enotni sindikati in D lavska zbornica, kot tudi vse demo-krat-čno časopisje in celo trti krogi, ki so vedno in povsod nasprotni int resom delavstva, so morali ob priliki st' vk - industrijskih delavcev priznati, da je položaj tržaškega delavstva resnično težak. Od februar ja do danes se položaj za tržaško delavstvo v nobenem pogledu ni izbol šal; nasnr-tno — če pregledamo statistične podatke zadniih mesecev, lahko vidimo, da so se cene marsikaterim življenjskim potrebščinam zelo zvišale. Samo poglejmo, kaj so v mesecu februarju pisali razni časopisi ali na govorili razni sindikalisti. Mnenj- vseh je bilo. da je treba enkrat za vselej rešiti ta položaj ter pomagati k izboljšanju življenjskih pogojev tržaškega delavstva Ostalo je le pri besedah, konkretnega ni nihče izmed teh seveda storil. Nasprotno, pD tolikih mesecih, ko se je problem tržaškega delavstva Še zaostril, govore v sindikalnih organizacijah o vseh mogočih vpraša, njih, ki se v nobenem pogledu ne tičejo delavstva, toda prav 0 tem vprašanju vsi molčijo. Toda delavci ne molče da je to res nam zadostuje le bežen pogovor s tržaškim,' 'd-lavci, ki so nad svojim položajem ter nad politiko, ki jo vodijo voditelji sindikalnih organizacij vedno bol-j nezadovoljni. Sindikalni akcijski odbor j-7. obravnavanjem tega problema tolmačil edinole zahteve tržaškega delavstva, ki noče, da bi se tak položaj še nadaljeval. Med problemi, ki jih je sindikalni akcijski odbor nakazal in katere bo treba čimprej rešiti so; povišanje mezd jn plač najmanj za 3o odst., rešitev vnrašanja brezposelnosti, povišanje denarnih podpor brezposelnim, rešitev vprašanja ti-sočev in tisočev upokojencev itd. Za rešitev vseh teh problemov se morajo boriti vsi pošteni delavci; ni izgovora, ki bi lahko opravičil pasivnost kogar koli v borbi * za rešitev vseh teh problemov. Prav posebno palne more veljati izgovor, ki je danes tako ljub sedanjim ((sindikalnim voditeljem«, češ saj bodo za rešitev problemov tržaškega delavca že poskrbeli sindikalni voditelji iz Rima. To je popolnoma zgrešeno: razredna bos-ba, to se pram borba za obrambo pravic delavskega razreda je lahko uspešna le tedaj, če se je udelež' delavci sami: to je najvažnejši princip in velja za vse delavstvo, tembolj pa še za delavstvo Tržaškega oz-m- 1 ja, ki je vendar dokazalo s svojo dolgoletno borbo, da Zna braniti uspešno svoje interese. S takim načinom <;borbe» se tržaško delavstvo ne more strinjati in to je *e v marsikaterih prilikah tudi dokazalo. Zato smatramo, da je popolnoma pravična ter realistična izjava sindikalnega akcijskega odbora v zvezi z resničnim položajem delavskega razreda t— o načinu, kako bi se dalo vse pereče probleme čimprej rešiti. Važno pa je tudi, da so prav na tem plenarnem sestanku navzoči sindikalni voditelji jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja ponovno poudarili popolno solidarnost istrskega de-‘ lavstva z borbo delavstva na Tržaškem ozemlju. Tržaško prebivalstvo, ki dobro pozna položaj delavstva ter posledice, ki zaradi tega nastajajo tudi v celotnem gospodarstvu, morajo pokazati svojo solidarnost z borbo, ki jo pričenja sindikalni akcijski Illllll!lllllllllllll|||||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllll:i|lllllllll!llllllllllli!llllllllllilllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllll S prireditve v .Križu odbor za rešitev teh vprašanj. Predvsem pa je naloga delavcev, da se končno otresejo svoje pasivnosti ter nezaupanja ter da prično ponovno verovati v moč svoje borbe ter v silo, ki jo sami Dredstavrjrjo. Zavedati se morajo, da obstajajo danes vse možnosti, da s-sindikalna razredna borba obnovi, saj družijo danes vse tržaško delavstvo isti interesi in isti cilji. Vsebina poziva sirdi. kalnega akcijskega odbora mora biti torej poznana vsakemu tržaškemu delavcu, o njej morajo razpravljati delavci v tovarnah, podjetjih in uradih; pisati in razpravljati morajo o n-jej na sindikalnih sedežih, v demokratičnem časopisju, v okrajnih krožkih, na množičnih sestankih, na sindikalnih aktivih itd. Noben delavec Tržaškega ozemlja, pa naj bo kakršnega koli političnega prepričanja, naj pripada kateri koli kategoriji, naj bo član eno ali druge sindikalne organizacije, ali pa se doslej sploh ni udeleževal sindikalne borbe, prav gotovo ni pripravljen trpeti, da bi se tak položaj še nadaljeval; noDena delavska družina, ki se mera dnevno boriti z vsemi težkrčami ni pripravljena uklchiti se misli,' da bi lahko tak položai še trajal. In vendar je resnični pomen sindikalnega premirja, ki ga 'j predložila Glavna italijanska konfederacija dela italijanskim industrijcem prav ta: dopustiti, da se sedanji težek položaj delavstva še nadaljuje, da ostanejo življenjski in delovni pogoji delavstva še v naprej nizki in nezadostni. Zaradi tega se morajo tržaški delavci z vso odločnostjo upreti, kakršnemu koli premirju z delodajalci, kar bi ne pomenilo drugega kot poslabšanje dosedanjega težkega, položaja. K nocojšnji predstavi SNG na stadionu „Prvi maj // Dramo nadarjene slovenske pisateljice Mire Pucove «Ogenj in pepel» je naše gledališče na-, študiralo že lansko sezono. Za pravilno razumevanje tega dela, ki obravnava razkroj in propadanje slovenskega meščanstva v zgodovinskih letih narodno-osvobodilne borbe, se spomnimo ugotovitev Edvarda Kardelja v članku uKorcnine bele garden: «Bela garda sestoji iz dveh delov. V njej vdelujejo najbolj protiljudski elementi iz nekdanje JRZ in najbolj protiljudski ljudje iz nekdanje JNS. Gospoda, ki sc je nekdaj med seboj zagrizeno prepirala, se je potemtakem v boju proti slovenskemu ljud stvu znašla na istih postojankah...)) (Dolomiti, februarja 1943). Dejanje drame «Ogenj in ps- Ljubljanski visokošolci prispeli v Trst Včefaj popoldne je prispela v Trst skupina ljubljanskih vi-sokošolcev, ki predstavlja univerzitetno folklorno skupino, ki bo nastopila v nedeljo na stadionu ((Prvi maj)>. Ljubljanske visakošolce je že na Opčinah sprejela tamkajšnja mladina in jih pozdravila. K0 so se ljubljanski visokošolci y Trstu namestili, so takoj napravili obisk v rižarni, kjer so počastili spomin žrtev nacifašizma. Nato so se odpeljali y Skedenj in si od tamkaj ogledali ladjedelnice, lesno pristanišče , in kar se pač lahko s škedenjske višine vidi. Pq večerji v Skednju sta jih Zveza' antifašistične mladine ter Zveza tržaških vi-soko-šolcev povabili v svojo družbo, kjer so skupaj preživeli vesel in prijeten večer. pel« se razvija v salonu starega, na smrt bolnega liberalnega senatorja. V času, ko se je večina slovenskega ljudstva uprla okupatorju in so nastajali prvi temelji novega drui benega reda, se stari meščanski politik trudi obdržat■ pozicije svojih najožjih pristašev. «Z zvezami na levo in desno«. Z opreznim taktiziranjem se skuša izogniti jasni opredelit vi, ki jo je zahteval čas. Prvo nasprotje, ki ‘diha iz drame, je odnos med senatorjem in rje govo hčerko Tanjo, ki vedno odločneje spoznava, da je očetova «pasivnost» pravzaprav, tudi soodgovornost nad zločini, ki jih okupator izvršuje nad slovenskim ljudstvom. Zato vedno bolj zavestno stopa v krog borcev za svobodo. Drugo nasprotje je med senatorjem in njegovim nečakom Savom, ki prevzema vodstvo stričeve stranke in se kot organizator zloglasne «črne roke«'aktivno bori proti narodno-osvobodilne-mu gibanju. V to vzdušje družinskih in politično-idejnih na-sprotstev stopata dve osebi, ki sprožita glavni konflikt drame. Na eni strani vojni kurat Fa-dre Giovanni, ki je tajni agent OVRE, na drugi partizan Mar-tel, ki nastopa kot lažni kurir londonske . vlade in skuša odkriti organizatorje «črne rokč». Mirni senatorjev salon postane prizorišče srdite borbe dveh svetov. Martei s pomočjo Tanje razkrije Sava. Pri tem tvega svoje življenje. Toda njegova smrt pokaže Tanji prano pot med borce za svobodo in bdljše življenje. Stan. senator, umre, z njim umre tudi stari vet. V ognju revolucije to vse mračne sile, ki so stoletja tlačile naše ljudstvo, zgorele in se izpremenile v pepel. Qhclali&če - - 'Tiadlo- Sonce vzide ob 4.15, zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 1.23, zatone c.b 14.59. Jutri nedelja 11. junija Barbara, Hrvoje SPOMINSKI DNEVI I 1942 se je pričela velika fašistična ofenziva na Kozaro . planino. SLAVA PADLEMU BORCU ! To/j. 'Kend Ko&al : > Vedno krepkejša organizacija OF Tov. Kobala, ki se je redil 23. avgusta 1900 v Štanjelu na Krasu, je aretirala zločinska SS-policija, 1. junija 1944 v Trstu. Zaprli so ga v bunker na Trgu Oberdan št. 4. Ker se zločincem kljub mučenju ni posrečilo iztrgati iz njega nobenega imena njegovih sodelavcev, so ga ustrelili v istem bunkerju 10. junija 1944. Njegovi posmrtni ostanki počivajo neznano kje. Bil je član in aktivist Osvobodilne fronte od leta 1943. IZ bolnice v Trstu, kjer je bil uslužben, je Pošiljal našim partizanom tako potrebna zdravila. Zaradi svoje predanosti osvobodilnemu gibanju, .svoje poštenosti .in priljubljenosti so mu tovariši postavili spominsko ploščo v upravnem poslopju tržaške bolnice. Slava njegovemu spominu! Izdajalska politika kominformistov, ki delajo za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, odpira oči tudi zapeljanim Širši okrajni p d bor Osvobodilne fronte za II. okraj je i-mel pred kratkim sejo, na kateri so razpravljali o važnih aktualnih vprašanjih. Odkar sc je odbor poslednjič sestal, se je politična situacija dokaj spremenila in dogodki se kažejo v vedno jasnejši luči spričo konkretnih dejanj na- sprotnikov, katerih stališče po- čelo prednjačijo. le vrste politik^ prihgja najbolj do izraza v stališču, ki ga zavzemajo do teritorialne rešitve tržaškega vprašanja. Medtem namreč, ko zahtevajo iredentisti priključitev k Italiji, hočejo imeli ko-minformisti guvernerja, ka>' nat bi posredno dovedlo do e-nake rešitve. Vendar ima takš- Zgorar DVA PRIZORA IZ DRAME »PREVARA«. — Spodaj: POGLED NA QBCINSTVO. PRIREDITVI JE PRISOSTVOVALO PREKO 400 OSEB. staja javnosti iz dneva v dan očitnejše. Vidalijevci so sc pridružili kampanji, ki jn vodijo že dolga leta iredentistične stranke proti našemu ljudstvu, s čimer so postali šovinistični zavezniki in jim sedaj Odgovor lažnivcem Vidalijevi kapitulantski a-genti pri «Delu» lezejo iz laži v laž, ko hočejo prikazati, da je njihovo glasilo «Deio» resnično in ne lažnivo. Da bi to aresnico» prikazali, najprvo povzamejo iz svojega slovarja, da sem titovski agent, potem pa se vmešavajo v družinske zadeve. No, da bi vsaj v mojih družinskih zadevah uganili in povedali, kar je res, a tudi tu nimajo «sreče». Ne mislim na članek v eDelus pod naslovom: «Agcnt Sturman naj pometa pred svojim pragom», odgovarjati o težkočah in težavah, ki jih imamo v naši družini ker to ni lepo. Kdor pozna našo družino, mu to tudi ni potrebno. To ve tudi vi da-lijevski podrepnik in nesramnež, moj svak Blažič Franc, bivajoč v Ricmanjih, kateri me je večkrait napadel s psovkami in to samo takrat, ko je bil v družbi ricmanjskih škva-dristov. Potrjujem pa, da «Delo» ne piše resnice, kgr tudj samo uDelo)) dobro ve, temveč je toliko hinavsko, da si tega ne upa priznati. STURMAN SLAVKO na politična' linija kominfor- mističiiega vodstva za nas tudi svoje dobre strani, kajti rano g.i, ki so bili doslej v komin-formistične taboru, se vračajo v naše vrste. 0 Naše članstvo je narastlo, še v večji, meri pa raste število ljudi, ki gledajo z vedno večjimi simpatijami na naš pokret Zatem je bil orisan položaj v posameznih sektorjih, pri čp mer je bilo ugotovljeno, da i-ma danes vsak sektor zase lasten odbor, ki deluje in so sedno sestaja. Največje težav« Skupna pevska vaja za zbore, ki bodo nastopili v nedeljo 11- t- m. ob Dnevu slovenske kulture na stadionu ((Prvi maj«, bo isto nedeljo ob 14.30 (in ne ob 11.30 kakor je hotel tiskarski škrat v prejšnji objavi). v posameznih sektorjih 1 predstavlja obsežen teren, poleg tega, pa številni mlačni Slovenci, ki ne poznajo niti več lastnega materinskega jezika. V tem pogledu šepa zlasti center mesta. Vendar pa se je v poslednjem času prav na tem sektorju posrečilo izvoliti aktiven odbor, ki se redno sestaja in še dokaj povoljno deluje. . Prav tako se bistri situacija na sektorju Skoljet. Kliub obsežnemu propagandnemu delu kominformistov. ki so- zavajali naše ljudi in se še danes poslužujejo terorja, da bi obdržali okrog sebe še nekaj članstva. se bo končno uspelo tudi tu. V počitniške kolonije so v tem sektorju vpisali veliko število otrok. Medtem ko ni bilo pred letom dni v Kolon ii malone nobenega člana, še danes liudie vedno številnem obračajo na našo stran. V sve-toivanskem sektorju deluje sektorski odbor redno. V poslednjem času je sicer nekoliko popustil, a kakor kaže bodo tovariši ponovno poprijeli za organizacijsko delo in pričeli delati z večjim elanom. Pri Sv. Alojziju v našo organizacijo ni vpisanih mnogo članov, v glavnem zato, ker prebiva tu le malo Slovencev. Z zadovoljstvom pg lahko ugotovimo, da je na tem sektorju zlasti mladina zelo aktivna. Položaj v Lonjerju je bil že po resoluciji zelo povoljen. Vaščani so se skoraj* v celoti opredelili za OF, z izjemo nekaj protiljud-skih elementov, ki pa so se kompromitirali že za časa fašizma. Po orisu situacije v okraju so bile iznešene naloge, ki čakajo članstvo in odbor v prihodnosti. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je treba nadaljevati z razčiščevanjem pojmov med najširšimi množicami; da je delo OF usmerjeno predvsem na Slovence, vendar pa mora organizacija stremeti tudi za. tem; da združi okrog sebe, in sicer v naši SIAU, vse napredne Italijane; končno je treba utrditi organizacijsko OF in čim bolj pomnožiti njeno članstvo. IZLETI Planinsko društvo Trst priredi- 25. t. m. izlet v Trnovski gozd, na Kucelj in Gelake preko Ajdovščine. Vrnitev skozi Novo Gorico. Vpisovanje do 14. t. m. pri Geču v Rojanu in pri ZDTV (UCEF) v Ul. Machiavelli 13-II od 9 do 12 in od 16 do 19. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 10. t. m. ob 20.30 predstava na prostem (Stadion «Prvi maj») v okviru «Dneva slovenske kulture«. Mira Pucova: OGENJ III PEPEL OSEBE : Senator Tanja, njegova hči Savo njegov nečak Iris, njegova nečakinja Predsednik Tojan Dr. Belič, odvetnik in politik Padre Giovanni, kurat v it. vojski France Martei, kurir Dr. Sonc, zdravnik Rob, hišnik pri senatorju Usmiljenka Stane Raztresen Zlata Rodoškova Jože Babič Angelca Sancinova Belizar Sancin Milan Košič Modest Sancin Rado Nakrst Anton Požar Jožko Lukeš Štefka Drolčeva Scenograf: Jože Cesar Režiser: Milan Košič Inspicient: Silvij Kobal Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo. tli RADIO III JUGOSL.CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA 10. 6. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napovedi časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Na harmoniko igra Avgust Stanko; 13.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Pestra glasba; ’ 13.45.: Gospodarski pregled (ital.); 14.00: Lahek spored malega ansambla Radia Ljubljana; 14.30: Pregled tiska v ital.’; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Popoldanski koncert; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved* gasa - poročila v slov.; 19.45: Pesmi borbe in svobode; 20.00: Hrvatski kulturni prilog (hrv.); 20.30: Hrvatske narodne pesmi; 20.45: Politični pregled (slov.); 21.0OT Veder sobotni večer: Glasbeni sprehod (slov.); 21.30: Igra zabavni orkester Radia Ljubljana; 22.00: Feuilletons (ital.); 22.15: Lahka m plesna glasba; 23.00; Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov,; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Večerne melodije. NOČNA SLUŽBA LEKARN Zeleni križ, Ul. Settefontane 39; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Lloyd, Ul. delTOrologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Signori. Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Bronaste predmete je kradel iz grobnic Policija je že nekaj časa sem zasledovala neznanega tata, ki se je specializiral v kraji- bronastih predmetov iz grobnic judovskega pokopališča v Trstu. Prva tatvina je bila izvršena v noči od 25. na 26. maja letos, ko je pokopališki čuvaj opazil, da sta iz grobnice družine Morpurgo izginili 2 umetniško izdelana bronasta predmeta v vrednosti 60.000 lir. Tatvino j*e seveda takoj prijavil na glavni policijski postaji, ki je uvedla preiskavo in pričela zasledovati drznega neznanca. Slednji se je naslednjo noč vrnil ter iz iste grobnice odnesel še dva umetniško izdelana bronasta predmeta, to pot v vrednosti 100.000 lir. policija pa je od tega dne naprej na pokopališču postavila nekaj ■tvojih članov, ki so iz noči v noč zasledovali njegovo tatinsko delovanje. Vendar pa so morali policisti čakati na preži do 4. t. m., ko se je na pokopališču zopet pojavil neznanec ter se lotil grobnic družine Te-deschi in Castelbologneše. Končno pa so policisti včeraj zjutraj ob 5 na pokopališču »in flagranti« presenetili tata v o-sebi 23-letnega Danila Vouka iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 88, katerega so seveda takoj aretirali ter odpeljali s seboj v policijske zapore, Mladi tat je iz zgoraj ome-skupaj za okrog pol milijona raznih umetniško izdelanih bronastih predmetov, katere je nato deloma prodal zakoncema Antoniju in Ivani Bertochi iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 322, deloma pa Praselu Gallianu iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 189, katere je policija prijavila sodišču zaradi nakupovanja ukradenega blaga. Tatovi v bleti Včeraj ob 12.30 se je na policijski postaji v Ul. Hermet zglasila Cattaiano Nikolina z Elizejskih, poljan 24 ter službujočemu policijskemu osebju prijavila vlom v klet, iz katere so vlofuilc' odnesli 2 perzijski preprogi v vrednosti 50.000 lir, ki sta last Kaiserja Marija. Policija je takoj pričela s poizvedbami za neznanimi nočnimi gosti ter upa, da jih bb izsledila, ker so baje za seboj pustili prstne odtise. STRELSKE VAJE NA BAZ®’ VIŠKEM IN OPENSKEM STRELISCU TRST, 9. — Ameriške vojašl« edinice bodo streljale na na5„ njih streliščih: Na bazoviškera strelišču bodo streljali s Pu mitod 12. do 17. junija od do 19.30 ure in 18. junija «" 13.00 do 19.00 ure. Na openske® strelišču bodo streljali s sam£j kresi od 12. do 17. junija od 7.9» do 19.00 ure vsak dan in 18. Ju' nija od 13.00 do 19.00 ure. KINO Rossetti. 16.00: ((Zgodbe P»rl Whitea», Betty Hutton in J°RI Lund. Excelsior. 16.00: «Bastagne», J. Fohnson. Fenice. 16.30: «PonočnjakinJa Ivonne«, Olga Villi. Filodrammatico. 16.00: «Ultjin*' tum v Chicagu«, Alan Ladd. Alabarda. 16.00: »SOS džungla«* Virginia Grey, Garibaldi. 15.30: ((Mladoletnice«, • po M. Clobe. Ideale. 16.00: ((Kapitan iz Časti-lie», Tyrone Power. Impero. 15.45: ((Mlada vdova«, Jean Russell. ... Italia. 16.00: Operacije največj1 kirurgov v filmu. Viale. 15.30: ((Skrivnostna duša«, Gianni in Pinotto. • Vittorio Veneto. 16.15: »Hotele se poročiti«. Bete Davis. Adua. 15.00: «Noetova barka«. Armonia. 15.30: «Rdeče sence«, John Wayne. m Azzuro. 16.00: «Salome», M- ^ Carlo. Belvedere. 16.30: «Legija btf jencev«, Dick Powell, M. ren, v Lumiere. 16.30: ((Nepoznana San Marinu«. ... «Ob morju«. 16.00: «Sneguljčlc in 7 tatov«. M Marconi. 16.00: «Toto le Moke* Massimo. 16.00: «Pirati otoka c' pri«, Lorvvis I-Iayward. v Novo Cine. 16.00: «Plameii džungli«, John VVeissmuellej-. Odeon. 16.00: »Sivje nebo«, Crosby. Radio. 16.00: «Ana Karenina«’ Vivien LčTgh, R. Richardson-Savcna. 15.30: ((Ujetnica skrivi sti«, Spencer Tracy. Sv. Vid. 18.30: " «Pokolj v -Apache«, A. Fonda, S. TernP'. Venezia. ((Zakleta vas«, Laurel, O. Hardy. Vittoria. 16.00: «Zaseda na dna T. Povver. 45: Ljudski vrt na prostem, f, «Cudež zvonov«, Alida Vali1-. Kino na gradu. 21.00: ((Dekle dva mornarja«, V. J. Fohns° TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 6500 - 6600, P* irnati šterling 1550 - 1580, d°‘a 623 ,- 626, dolar (telegrafSK1' 631 - 632, 100 francoskih kov 178 - 182, švicarski Ua . 146 - 147, avstrijski šiling 23,5. MEHANIČNA DELAVNICA H l ii TRST ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, odtočne cevi ter inštalira vodo in plin Politična in gospodarska vprašanja pred tržaškim občinskim svetom i Posledice dejanske vključitve cone A v Italijo Predavanje obč. svetovalca tov., dr. J. Dekleve, zastopnika Slovansko italijanske ljudske fronte Poleg* teh sporazumov obstajajo še drugi dogovori, s ka-terijui se cona A vključuje gospodarsko in finančno v italijanski gospodarski in finančni sistem in kj podrejajo politično cono A Italiji. V tej zvezi hočem ponovno opozoriti na okrožnico rimskega ministrstva za zunanjo trgovino z dne 24. aprila 1948, s katero obvešča ministrstvo svoje podrejene organe v skladu s sklenjenimi sporazumi z ZVU, da med Italijo in cono A ni carinske' jneje, Da si osvežimo spomin na zadnje sporazume, ki so bili sklenjeni v tekočem letu, naj opozorim, da je bila pridržana rimski vladi pravica odločati, če se bo ali ne bo ustanovila v Trstu n. pr. tovarna za vžigalice, čevlje, cementarna, tobačna tovarna itd. Vključevanje tržaškega gospodarstva v italijanski gospodarski sistem nima nobenega opravičila v gospodarski logiki, ker je Italija ponovno dokazala, da nima skupnih interesov s tržaškem gospodarstvom. Trst služi Italiji predvsem za dosego njenih političnih ciljev. Trst je za Italijo odskočna deska za njen in tuji imperializem proti tržaškemu bližnjemu zaledju in Balkanu. Zaenkrat se zadovoljimo z ugotovitvijo, da cona A ni nič več in nič manj kof italijanska provinca z gen. Aireyem kot prefektom Nadaljnje posledice te politike, katere posledice plačuje tržaško delovno ljudstvo, so; ’ a) Zastoj proizvodnje v vseh panogah gospodarstva. Gen. Airey v svojepr 8. poročilu Varnostnemu svetu pravi, da izkorišča ladjedelnica Sv. Marka le 70 odstotkov svoje zmogljivosti, tovarne strojev Sv. Andreja 68 odst., industrija barv 30 do 35 odst., tovarna testenin do 33 odst., tovarne jute in kono*plje do 67 odst., industrija papirja od 40 d» 45 odst., milarne do 50 odst. in industrija cigaretnih papirčkov do 26 odst. Ne našteva srednje in male industrije ter obrtništva, ki so v težki ekonomski krizi. Zadostuje, da pomislimo na menične proteste, ki so dosegli v oktobru skoraj 28 milijonov, v novembru pa čez 40 milijonov; b) da promet iz zalednih držav išče nove izhode, ker ZVU ni pokazala dovolj dobre volje zaradi svoje politike, da bi sklenila s temi deželami ugodne tarifame sporazume, niti ni pokazala iniciative ali volje, da bi s primernimi sporazumi usmerila tranzitni promet zalednih držav skozi Trst; c) da tržaška zunanja trgovina životari zaradi nizkih uvoznih in izvoznih kontingentov,, ki jih nakazuje Italija in k; niso V nikakem stvarnem razmerju a gospodarskim potencialom Trsta; d) da ni v mejah možnosti obnovila tradicionalnih tržaških linij z ladjami tržaških paroplovnih družb, ki je vedno plovejo iz italijanskih luk in vršijo on0 linijsko plovno službo, ki je bila po tradiciji italijanska in ne tržaška Da še vedno ni prešla vsa državna in parastatalna imovina na področju cone A, kakor določa točka 1 priloge 10 n1>r'lV ■n« pogodbe z Italijo brezplačno- v upravo in last STO-ja. jiDe- vina je ogromna. Se- 2. februarja 1948 leta je minister izjavil, da poseduje italijanska država neposredno aU ;n posredno nad. 50 odstotkov vseh najvažnejših industriji*1' finančnih podjetij v Italiji. Prj teni je mislil na podjetja Im^’ ki razpolaga z ključno industrijo Ilalije. Ne da bi se hotel &» ščati v razglabljanje, koliko naporov je uporabila „))• b; odtegnila to ogromno premoženje prej citirani določbi ‘|0 rovne pogodbe, niti ne boju poudarjal, ka; je vse ZVU o4>115 ^ da bi to premoženje oplajalo tržaško gospodarstvo, hočem ^ ugotoviti, da, kar se ni posrečilo lokavosti Italijanske dlKj0 macije pri zelen; mizi, je izvedla po mirovni pogodbi s P'>‘r>R , nnn Airavn , , . _ :..n'4no4Ša P gen. Airsya. Bolj v informacijo bom navedel najvažnejša P jetja IRI-ja na področju Tržaškega ozemlja in odstotek drža udeležbe pri njih. Ta podjetja in odstotki so: iad' a) CRDA (Cantieci Riuniti drll’Adrlntico — Združene jedelnice) 75%; j.I b) SAC1 (Gas comprcssi — stisnjeni plin, avtonomno , jotjs CRDA) 72%; c) ILVA (škedenjski plavži) 61.5%; ,_ in i) ARSENALE TR1ESTINO (Tržaški arzenal); divektn po Tržaškem Lloydu 1007«; d) podružnica Ha neg Commercialc Italiana 93.5%i t Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL. Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 11-32 ZBOROVANJE BREZPOSELNIH V TORJANU lleobrzdani šovinizem kominformistov je prišel ponovno do izraza Slovenski volivci so izvolili levičarje v občinsko upravo, ti pa jim za uslugo prepovedujejo uporabljanje lastnega jezika - Primer v malem, kako bi bilo, če bi imeli kominformisti oblast v rokah Občina Torjan se razprostira .takšnih 6 kilometrov zahodno Čedada. Nižinske vasi so naoljene predvsem s furlanskim Prebivalstvom, v vaseh, ki se ®taajajo po pobočjih hribov, pa O Prebivalstvo izključno' sionsko. — Ce upoštevamo celotno število prebivalstva ob-ta>e Torjan, potem bomo ugo-■ ili, da je večina občanov sionske narodnosti. I V občini je okoli 600 brezpo-selnih delavcev zaradi tega, ker | Predvsem ni javnih del. *ta bi se odpravilo neznosno stanje v katerem je prebival-\stv°, je Delavska zbornica skle-■ bila, da napravi protestno zbo-t0vanje brezposelnih z name-da obrne pozornost oblast' na to vprašanje in ga prične r?ševati. Delavska zbornica je °rSanizirala za včeraj dopoldne ob deveti uri protestno zborovanje. Udeležilo se ga je okoli ljudi. Zborovalci so bili iz iz vasi Mažarol in Reant. Na zborovanje je iz teh vasi prišlo toliko ljudi, da po pravici sme. mo trditi, da je bilo na zborovanju veliko več kot polovica ljudi Slovencev. Najprej je spregovoril zastopnik Delavske, zbornice iz Čedada, ki je dejal, da je danes bolj kot -kdaj koli poprej potrebna enotnost, če hoče prebivalstvo doseči zboljšanje gospodarskih razmer. Nadaljeval je, da bodo rovanjem v italijanščini. Da nam bo ta kominformi-stični korak čim bolj jasen je potrebno, da naglasimo nekatere stvari, ki so splošno znane in ki bodo vsemu dogajanju dale samo še lepši okvir. Občina Torjan je pod upravo social-komunistov, ki so bili na zadnjem glasovanju izvoljeni na listi ljudskega bloka. Zupan je kominformist, prav tako pa tudi večina odborni- lahko samo z enotnim nastopom j kov. Na volitvah se je pokaza-prisilili vlado, da bo denarno j lo, da so pri glasovanju furlan-podprla izsuševanje okoli 300 j ske vasi glasovale večinoma za hektarjev zemlje, ki je sedaj | italijanske reakcionarne stran- last grofa Volpe in drugih, in da se bo iz te zemlje dalo napraviti koristno zemljišče, ki bo dalo kruha tolikemu številu brezposelnih. Ko so kominformistični razgrajači opazili med poslušalci tudi predstavnika Demokratične fronte Slovencev, ki je skupaj z drugimi Slovenci poslu- talanskih vasi, prav tako pa | šal govornika, so prišli k nje-iih je bilo veliko iz gorskih slo- [ mu in ga pričeli zmerjati, češ tanskih vasic saj je ravno to j da je titin, provokator itd. ‘iudstvo najbolj'izkoriščano, in j Kljub dejstvu- da je bila ** je komu potrebno zboljšanje j med zborovalci ogromna večina 'Szmer, potem je to prav goto- j Slovencev, kominformistični prta slovensko prebivalstvo. : vaki niso pustili predstavniku Ker je Demokratična fronta j DFS, da bi domačinom pove-Stavencev smatrala za potrebno, j dal nekaj besed v njihovem ta Podpre to akcijo, je s svoje ) narečju, ampak so ga kratko in strani mobilizirala prebivalstvo i malo obšli in nadaljevali z zbo- IZPBED iODIŠClA Nesoglasja med sostanovalci Volk Karel in njegova žena | nika št. 17. V njiHovi hiši že Vedun Marija iz Ronk sta leta 1949 dalj časa stanovala v Sel-cah Pri svojih znancih Francu Francki Ambrožič. Z njimi 5ta stanovala 11 mesecev v tajlepši siogi. Prišla sta z nji-tatt V prepir šele, ko sta zapu-taala njihovo hišo in se selila v Vermiljan. Zdi se, da sta se od Ambr.o-tičevih premalo vljudno poslovila in zato je ob njihovem odhodu nastal pravi pekel. Pohištvo so jima pomagali nalagati ha voz prijatelji 31-letni Bizjak Karel, 25-letni Zele Rudolf ‘0 34-letni Ravan Franc. Vsi so 86 baje z Ambrožičevimi zelo Suri)yo obnašali in pred odhodih je gospodinja obdolžila bikova zakonca in Bizjaka, da ta na svoj voz naložili njen "ramp, lopato in težke vile. 7zginotje tega poljskega orodja J® ženska javila vaškim orožarn, katerim je povedala, da j? ji Volkovi, njihova prijate-Bizjak in Raven, ko jih je ,ta opozorila na tatvino, gro--o zagrozili, nadalje, da so Vol- v * taa žena, Zele in Raven na-'Itio prišli v njeno hišo in da ^ Volkova pri tem razbila ne-ai šip v njenem stanovanju. ^ Orožniki so si vsa ta dejanja, . iih je Ambrožičeva naštela, 2 taležiR in Volkova, Bizjaka, hietaja in Ravana prijavili sod- tai oblastem. .Vgeraj so pred goriškim ka-f takim sodiščem obtoženci tajasnilj zadevo. Povedali so, J* fe Ambrožičeva pri odho-. a Volkovih brez vzroka v njih M* in jih po krivem tudi v^°lžila tatvine. Sodišče je ]ta oprostilo, ker ‘niso zakrivi-1 tajanja. t' vse spomnijo hudobni ljudje temi so morali kot nestrp-^ Sostanovalci na zatožno klop ^tatna a. Ana, njen 56-letni JL , Rudolf in 25-letni nečak 'chiutta Pij, vsi trije s Trav- več let stanuje Biasutti Eleo-nora s svojim sinom Caneva Alfredom. Med gospodarji in najemniki vlada v tej hiši že več časa zelo napeto ozračje. Vse kaže, da si ti ljudje iz hudobije ali za kratek čas neprenehoma nagajajo. Biasuttijeva je morda naveličana, kakor o-na pravi nedostojnega, vedenja, lastnikov hiše, pred časom šla na policijo in se tam pritožila, da je življenje v tisti hiši nemogoče. B. Ano je obdolžila, da je nekaj časa poprej zamašila dimnik njene kuhinje, tako da ni Biasuttijeva dalj časa mogla ničesar skuhati v svojem stanovanju ne da bi se o-kadila, kot slanina \; dimniku. Nadalje je povedala, da je B. to storila samo, da bd jo spravila iz stanovanja in da ji je za dosego tega svojega cilja tudi večkrat zagrozila s smrtjo. Pi-schiuttija Pija je pred varnostnimi organi obtožila, da se je s silo vrinil v njeno stanovanje in ji prav tako, kakor njegova teta zagrozil s smrtjo. Njegov stric Rudolf pa da je na Vhodnih vratih s silo zavrnil Biasuttijevo prijateljico Velikonjo Francko, da nima hoditi na obisk k takim nesramnim ljudem. Policija je na podlagi pripov^ovanja Biasuttijeve napravila zapisnik in ga odposlala na sodne, oblasti. Pred sodniki so včeraj Pi-schiutta, njegov stric in teta izjavili, da niso nikdar nadlegovali njihovo najemnico niti z najmanjšo besedico, tem manj pa s kakšnim nevšečnim dejanjem. Nadalje so zelo prepričljivo povedali, da je Biasuttijeva sama zakrivila na njihovo škodo vsa tista dejanja, s katerimi jih je obdolževala. Predsednik sodišča dr. Storto je B. Ano priznal za krivo prve obtožbe in jo obsedi! na plačilo 2000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov pogojno, med-' tem ko je Pischiutto in njegovega strica Rudolfa oprostil zaradi pomanjkanja dokazov- ke, medtem ko so gorske slovenske vasice glasovale za ljudski blok, to se pravi za napredne stranke. Po slovenskih vaseh je dobil ljudski blok okoli 70 odstotkov glasov. Ker pa je v vasi ogromna .večina Slovencev in ker so ti napredno usmerjeni, je tudi njihova zasluga, da je levica zmagala. V Mažarolu je bilo okoli 400 glasovalcev. Od tega števila jih je za ljudski blok glasovalo 260, za krščansko demokracijo 120, okoli 20 glasovnic pa je bilo razveljavljenih. Približno enako razmerje je bilo tudi po drugih slovenskih vaseh. Ce sedaj upoštevamo te podatke in jih poskušamo vskladiti z dogodki, ki so se pripetili predstavniku Demokratične fronte Slovenčev na tem zborovanju, potem nastane v glavi vsakega povprečnega človeka, ki mu politične intrige in špekulacije niso mar in znane, neko nerešeno vprašanje, in sicer zakaj kominformisti niso pustili spregovoriti slovenskemu predstavniku v slovenskem narečju zborovalcem kljub dejstvu, da je bila med njimi ogromna večina Slovencev. Razsekati ta gordijski vozel, ki pravzaprav ne predstavlja nobenega - takega problema, da bi mu s poznavanjem komin-formistične prakse ne mogli do živega, se pravi, še enkrat pokazat; na šovinistično vsebino, ki čepi v glavah kominformi-stičnih govornikov. V teh krajih, kjer se stikata dve narodnosti in kjer se srečujeta dva sveta, prihaja šovinistična linija vodstva italijanske komin-formistične partije iz dneva v dan bolj na plan; vse bolj prihaja do izraza dejstvo, da posledice fašistične vzgoje niti v naprednih vrstah v Italiji še sedaj niso izkoreninjene, za kar nosi polno odgovornost ravno kominformistično vodstvo. n Odnos, ki so ga predstavniki kominformistične partije pokazali ob tej priliki jasno pove, da so besede o odpravi brezposelnosti demagoške in brez stvarne podlage, kakor so demagoške besede o miru, ki jih razglašajo kominformistični po-borniki borbe za mir, ker je mir nedeljiv in je zaradi tega po eni strani govoriti o miru, po drugi strani pa pripravljati vojno proti Jugoslaviji in ji pretiti z gospodarsko blokado, demagoško, nekomunistično, kominformistično. Zavedni Slovenci, ki so pri zadnjih občinskih volitvah glasovali za levico, so se lahko včeraj še enkrat prepričali, kdo se dejansko bori za njihove pravice in kdo jih samo izrablja. jim obljublja vse mogoče, dejansko pa se bori piot; ko-tistin Italijanska kominformi-stčna partija izrablja slovenski element v svoje špekulat-ske namene. Pri tem se ni po-pokazala nič boljše od reakcionarnih strank, ki ne zamudijo ni bene prilike, da govorijo o italijanstvu teh krajev. \ Seja občinskega unravnega odbora Seja občinskega sveta bo v drugi polovici junija Na svoji zadnji tedenski seji, ki se je vršila .pod predsedstvom župana dr. Bernardisa, so odborniki najprej proučili pravilnik za javne lepake in reklamo, pri čemer so se precej zamudili. Po proučitvi tega pravilnika so odborniki na podlagi obračuna za javne lepake goriške in drugih občin v pokrajini določili nove tarife. Gre le za manjše popravke in bodo pristojbine za javne lepake in reklamo v glavnem ostale nespremenjene in veliko nižje kot v ostalih občinah z enakim številom prebivalcev. Za večji zaslužek sq pa odredili podvojitev občinskih prostorov za javne 'lepake. Nato so odborniki odobrili najemniško pogodbo z Društvom za pomoč beguncem, po kateri je občina oddala tej družbi za devet let v najem bivšo vojašnico pri Standrežu, ki jo bodo v kratkem preuredili v zavod «Fahio Filzi», nadalje pogodbo z ONAIR, po kateri bo občina prispevala pri vzdrževanju otroških vrtcev in popravilo nekaterih šolskih poslopij. Nadalje so odobrili tudi popravilo dela pločnika na Placuti. Kar Se tiče pa izredne poletne seje občinskega sveta, so se odborniki sporazumeli, da bo ta v drugi polovici tega m»-seca. S sejo so nadaljevali sinoči in se na njen mudili predvsem s preučevanjem preračuna za leto 1950. Zdravstveno stanje živine Zivinozdravniški vestnik za goriško pokrajino beleži v drugi polovici maja tri primere obolelosti prašičev na rdečici, ki se je pojavila v Gorici. Natečaj za podtajnika civilne uprave Notranje ministrstvo sporoča, da je prošnje za natečaj za podtajnika civilne uprave čas vložiti do 13. julija t. 1., ker je bil zadnji rok podaljšan, za 30 dni. Nadalje obvešča, da ’ se javnih natečajev lahko udeležijo vsi do 35. leta starosti. Za udeležence “ v Trslu Prijave za udeležbo za «Dan slovenske kulturen v Trstu sprejema uredništvo »Primorskega dnevnika« in «Soče» v Gorici, Ulica S. Pelico l-II. tel. 1132 danes od 8.30 do 12 in od 14.30 do 18. Odhod v nedeljo ob 8. Podrobnejša navodila dobite pri vpisu. Zveza prosvetnih društev v Gorici KINO VERDI, 17: «Cikago», D. Reed in A. Laad. VITTORIA, 17; «Pesek», M. Stivens. CENTRALE, 17: «Zmagovalec», C. Douglas. MODERNO, 17: «Rdeči sokoli), T. Lees. EDEN, 17: «Talec», E. Flynn. Jutri bo pričel s predstavami tudi kino'na prostem v Ul. Locchi, in sicer s francoskim filmom « Manon ». Pričetek predstave ob 21. uri. Požar uničil pšenico i njivi Včeraj popoldne okrog 13.30 se je iz neznanih vzrokov vnela, zaradi vztrajne suše, skoraj docela pošušona pšenica na Fogarje vi njivi v Ul.1 XX. Septembra. Mali plamenček, ki ga je baje .zanetil nevedni o-trok, se je kaj kmalu spremenil v velik požar, ki je uničil okoli tri stote pridelka. C.im so bližnji opazili požar, so stekli na njivo z vedri vode, toda o-genj se je kljub prizadevanju kakih petdeset ljudi, da bi ga pogasili ali'vsaj omejili, vedno bolj širil. Ker so uvideli, da je njihov trud zaman, so telefonsko obvestili mestne gasilce, ki so ogenj takoj pogasili. Jutri bodo lahko vse trgovine odprte Prefekt za goriško pokrajino je z odlokom št. 18581-III z dne 12. septembra 1949 dovolil vsem trgovcem v Gorici, Gradiški, Foljanu in Ravnem polju, da imajo svoje trgovine jutri, 11. t. m. ob državnem zborovanju «beršaglie£jev» lahko ves dan odprte tudi brez opoldanskega odmora. „Festa“kofflinlormistiGneoa,.liratslva“ v Doberdobu je šia po gobe Kominjormistična partizanska zveza je ponovno poskusila zasejati seme razdora med doberdobsko ljudstvo, oziroma med Slovence na Krasu. Vedno ko je kdo iz kominformi-stičnega tabora poskusil z razbijanjem borbene enotnosti, Id se je skovala med našim ljudstvom u . narodno osvobodilni borbi in ki je še danes glavni steber, na katerem slom naša borba proti raznarodovalnemu in izkoriščevalskemu italijanskemu klerofasističnemu režimu — vedno je znalo Ijudstoo takim razbijalcem dati lekcijo, ki so jo zaslužili in si jo tudi zapomnili. D-ve.aob in njegovo zavedne ljudstvo je kominformistom že dalj časa trn v peti. Izmišljajo si vse mogoče načine, da bi za kakršno koli ceno dosegli razbitje te enotnosti. Preko ANPI-ja so že neštetokrat poskušali svojo srečo. Ker pa sreče ne morejo imeti, ker se borijo proti koristim prebioal-stva, jim vsaka spodleti. Tako jim je spodletela tudi četrtkova «festa» italijansko-sloven-skega bratstva! Praznik so pripravljali z velikim hrupom in pompom. Obljubili so prihod pevskega zbora iz Sv. Križa pri Trstu ter prihod Justa Košute, ki bo o tem bratstvu govoril v slovenščini. Naključje pa je hotelo, da ni bilo na kraju samem ne Košute niti svetokriškega pevskega zbora, ampak da so se pevci v velikem številu udeležili gle- dališke predstave, ki jo je z uspehom organizirala sveto-kriška igralska skupina, in da se je Košuta na vse kriplje prizadeval, kako bi prebivalstvo odvrnil od te igre ter ga spravil n kinopredstavi, kjer so vrteli film uileksikanske noči«. Verjetno je Košuta priporočal ogled tega filma, da bi o bogatil slovensko ljudstvo z novo kulturo, ki jo je uganjal Vi-dali v Meksiki in ki ji sedaj utira pot tudi v Trstu. Doberdobčani vedo povedati, da «feste» ni bilo. Mi pa smo brali v VUnita, da so «titinin šli na kvesturo, kjer so dosegli, da so oblasti «festo» prepovedale. Je že tako, kaj hočemo. Nihče ni tako neumen, da bo poraz pripisal samemu sebi. Zato se je treba oprati in krivdo pred gospodarji stresti na koga drugega. Kdo drugi je za prevzem krivde bolj pripraven kot «titofašisti». In glej zlomka, uganili so jo. Prav mi smo krivi njihovega poloma. Tako so se kominformisti o-prali, etitofašisti pa so ponovno dokazali svoje zveze z De Gasperijem«. Vsi pošteni Doberdobčani pa se vsem izgovorom smejejo, ker vedo, kako je bilo in kako bo tudi v' bodoče, če si bo kdo upal poskušati Z razbijanjem enotnosti, ki vlada v vasi. Prepričani smo bili, da imajo kominformisti trde glave; da pa so tako trde, tega do danes še nismo vedeli. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - 10L Cesare Batlisti 2 - Telefon 70 Ob okraini konferenci S trudom do izboljšanja V Piranu se pripravljajo Zveze borcev v Hnpru ---------------na mladinski praznik Jutri bo v Kopru okrajna konferenca Zveze borcev. Namen konference je, da pregleda delovanje celotne organizacije po terenu, ugo- ■ tovi uspehe, pomanjkljivosti in napake ter začrta per-sdektive in smernice za nadaljnje delo. Istočasno bedo bivši borci pregledali tudi aospedarsko — pcl tičm položaj, ki prav tako zanima organizacijo Zveze borcev, saj je vse politično dogajanje tesno povezano z vsem tistim razvojem, ki izhaja prav iz borbe, katero so z zmago za-klinčili 1945 leta. Ob tej priložnosti ne smemo mimo, da ne bi podč.tali menike in spominske Plošče padlim bore m, talcem in aktivistom. Ti spomeniki so kot, svetilniki dai.ašnji vsakodnevni borb; za izgradnjo socializma. Priče so velikanske odporne sile, ki je prevevala naše ljudstvo v (atu NOB. Najhujši te i •or okupatorja tli mogel streti i' naših ljudeh tiste rriočne viisli in odločnosti, da si bo le ' orožjem v rokah priborilo svobodo. Prav je, da dane j tistim., ki so to svojo določnost zapečatili s krvjo, postdvljaio take spomenike, n špoitteniki bodo obenem, opozorilo v'eni tistim, ki nesramno obrekujejo ljudsko oblast. Zraila Baletna šola Koper-Portorož priredi danes 10. junija ob 20 v koprskem gledališču PRVI JAVNI NASTOP Na sporedu so: karakterni, folklorni in moderni plesi: Pri klavirju uč. Luciano Milossi in Vuka Hiti - Kumar. Plese naštudirala Vuka in Slavko Hiti. prispevka bivših borcev Pri enoletnem gospodarskem planu. Ti so bili med prvimi, ki so sprejeli gospodarski plan. Poleg tega pa so takoj napravili tudi sami obširen plan del, ki jih bodo izvedli v tekočem letu. Ta plan obsega 24 postavk in ho zahteval za dovršitev 80.500 ur. Te bodo bivši borci napravili s prostovoljnim delom,. Do sedaj je bilo napravljenih 21.031 ur. Posebno so hoteli bivši borci podčrtati pomoč gospodarskemu planu, ko so v tekmovanju na ča?t rojstnemu dnevu maršala Tita organizirali tridnevno taborjenje v Ser.jolah združeno s prostovoljnim delom pri melioracijskih delih. To je bila prava manifestacija borbenosti in odločnosti bivših partizanov in aktivistov. V treh dnevih so napravili 5000 normiranih prostovoljnih ur v vrednosti 75.000 din. Po vaseh postavljajo spo- ti podružnica Banco di Roma 96.17%; D podružnica Credito Italiano 8(1%. 8> Lloyd Triestino (tudi po FINMARE) 100%; tl) TELVE (telefonska družba) tudi po FINSTET-u 100%; D Forettale Triestina 91.4%, 5) RAI (Radio italiana) 97.75%. v Ce je bila ZVU dolžna pred 15. septembrom 1947 zavaro-ia;i t0 premoženje, je bila njena dolžnost po tean datumu iz-)ati konkretne določbe mirovne pogodbe glede te imovine. V V i Pa ni ZVU ničesar ukrenila, tako da š(! danes upravlja w 11 ivc.iai 1 — v. -u v • - j t>f rala IRl v Rimu podjetja "a področju STO-ja, Ti daje Jtao* podjetjem, ki imajo svoje obrate v Italija medtem ko jo 1'Krito skušajo demontirati podjetja 1RI na Tržaškem s po-V-Zjihl razdeljevanjem kreditov in s posebno politiko dndelje-1, J* surovin in naročil. Tako n. Pr- uživajo obrati skupine v Raliji prednost pred obrati ILVA v Trstu, ladjedelnice Siv A v Tržiču pred ladjedelnicami CRDA v 1'rstu — to je hio, arka in Sv. Roka. Ravno tako se še danes tigovinska ta(nnar'ca Pokorava upravi IRI in FINMARE v Rimu. mnogo SW ]r*aak‘h paropiovnih družb pa je registriranih v ital.jan-takah, v glavnem v Genovi, tahj 0leg tega So prešle v državno last hiše bivšega ICAM, se-4,}gg lACP, ki je imel leta 1937 nič manj kot 484 hiš s stanovanji, dalje hiše INCIS in drugih državnih ustanov. , k°r rečeno, vse to premoženje bj moralo oplajati trža-Sa^i^Podarstvo, državna bilanca zlasti še po izvršeni reor-taljenul^ tavne uprave s krčitvijo upravnih organov in pri jta nameščencev bi bila mnogo ugodnejša kot je danes. taknit° gov°rlino o občinskem gospodarstvu se moramo do-hieva-J.^ta državnega proračuna naše cone za popolnejše razu-Zam gosP°darskih vprašanj! ta lan ^Ptani podatki o državnem proračunu se nanašajo 31. ,} **0 drugo polovico leta. V obdobju od prvega julija — u°ta>dk "1*3r8 1949 je imela država 8 in pol milijarde dejanskih uje r^t'er milijarde rednih izdatkov. Redni obračun iz-P°tamtakeim okrog 700.000 lir prebitka. Naši upravitelji se nekako ponašajo z dejstvom, da so dosegli ravnovesje in celo aktivnost med rednimi dohodki in rednimi izdatki, zlesti, ker so v tem delu bilance šteti tudi stroški za podpiranje krajevne uprave (med temi tudi tržaške občine), ki so znašali za drugo polletje 1949 1.092 milijonov lir. Največ ji dohodek rednega značaja je bil v tem obdobju davek na industrijske izdelke ter carine (okrog 2,5 milijarde lir), sledil; so dohodki državnega monopola (skoro 2 milijardi lir). Neposredni davki, ki so indeks pravilnega obdavčevanja y zvezi z gospodarsko zmogljivostjo davkoplačevalcev, so vrgli komaj 342 milijonov. Ce pa pri državnih financah upoštevamo tudi izredni del proračuna, ki vsebuje v izdatkih predvsem postavko za javna dela, ki se je v omenjenem obdobju sukala okrog 3.400 milijonov lir, postane bilanca pasivna za okrog 2,5 milijarde lir v pol letu ter za okrog 5 milijard lir letno. Ugodna državna bilanca * zdravim gospodarstvom bi imela nujno ugoden vpliv na komunalno gospodarstvo in občinski proračun, ki izkazuje za leto 2.008 milijonov (že znižan od 2.800) primanjkljaja, za katerega kritje bi bilo potrebno več kot podvojiti davčno obremenitev posajneznega občana, ki že danes znaša preko 6.000 lir, ne glede na druga davčna bremena. Ce primerjamo primanjkljaj letošnjega proračuna z onimi ki so sledili letu 1945, vidimo, da je naglo raslo in doseže preko 2 milijardi, ker se že tretje leto trdovratno vzdržuje. Primanjkljaj je znašal namreč: leta 1945 ............... 315.700 milijonov » 1946 ................ 1.006 » » 1947 ................ 1.799 >> » 1948 .................. 2.547 » ( » 1949 ..... 2.284 » in kakor rečeno » 1950 ................ 2.008 » Razliko primanjkljaja zadnjih dveh let je treba pripisovati temu, da je izpadla iz letošnjega proračuna postavka 240 milijonov za kritje primanjkljaja ACEGAT-a, ki bo pokrit z izglasovanimi poviški tarif in ker je izpadla postavka 54 .milijonov za stalni orkester. (Nadaljevanje sledi) je iz žrtev in trpljenja, zato so vse take laži zaman. Tisti, ki te spamenilcc poslavljajo, so danes borci za utidi-tev te ljudske oblasti, borci za izgradnjo socializma. Bivši borci s0 sodelovali pri novoletni jelki, ko so kar čez noč postavili na Titov, m trgu pravi partizanski gozd, Poleg tega so imeli še svoj poseben kot, ki je predstavljal pravo in resnično partizansko taborišče. To je vzbujalo je pri Kopričanih zelo veliko zanimanja. Se kasno zvečer je bilo polno gledalcev Partizani so se udeležili tudi teritorialne konference v Trstu in tako dali moralno pomoč tovarišem v coni A, ki se v. nelahkih pogojih borijo za pravice delovnega ljudstva. Udeležili so se odkritja spomenika padlim v Velikem Repnu, proslave za talci na Opčinah, manifestacije ob podelitvi odlikovanj in znakov narodnim herojem v Komnu na Krasu j n proslave ustanovitve Tržaške brigade v Dokovcu pri Cepo-vanu. Poleg tega so ustanovili športno — strelsko skupino. Najboljši mladinci so se udeležili tekem v Ljubljani in tam dosegu prvo mesto. Želimo konferenci bivših borcev uspešno delo in pozdravljamo preko delegatov vse nekdanje tovariše partizane in aktiviste najodduljene jših vasi okraja. Naj bo delo, ki ga danes nadaljujejo s nezmanjšano požrtvovalnostjo prežeto z isto partizansko odločnostjo kot v lasu borbe. Naj iz tega njihovega dela vidijo vsi ljudje, da so še vedno tisti sinovi ljudstva, ki nesebično dajejo vse svoje zmožnosti za splošne koristi skupnosti. ,Naj vsi sovražniki ljudske oblasti znotrajt in zunaj mej tako imenovanega Tržaški ga ozemlja spoznajo, da v jugoslovanski coni nimajo ničesar več opraviti, da se bodo ob odločnosti vsega ljudstva razbijale vse laži in obrekovanja Naj spoznajo, da so partizani še vedno tisti, ki pozdravljajo nekdanje in sedanje sovražnike z borbenim pozdravom: Smrt fašizmu — svoboda narodu! BIV3I PARTIZAN Delo kmečke nabavno - prodajne zadruge v Kopru Kmečka nabavpo - prodajna zadruga y Kopru, ki odkupuje pridelke Koprčanov ;n še vse iz območja krajevnega LO Kam.pel-Salara, je odkupila v času od 9. do 31. maja naslednje količine sadja in zelenjave: Češenj 189.792 kg, graha 873.86 kg, česna 3078 kg, solate 2231 kg, radiča 737 kg, jedilnih bučk 584 kg, krompirja 949 kg, ribeza 277 kg in še nekaj čebule, petršilja, cikorije in vrtne repe. Sprejela je v tem času 285 tisoč 833 kg v. skupni' vrednosti 4,240.887 din. Na splošno so vsi pridelovalci sadja in zelenjave dovažali že sortirano blago, posebno pa mali pridelovalci. Samo v nekaj primerih so večji kmetje iz Kopra pripeljali mešane vrste, kar jim je bilo potejn odkupljeno kot drugovrstno blago. Tu so računali na špekulacijo, kar Pa jim ni uspelo. Pr; delu je posebno prizadeven tov. Markežič Anton. Sam vidi vse potrebe in kje je treba prijet; za. delo, da bo šlo še bolje. Prav tako se zanima tov. Mondo, da gre delo hitro naprej, tudi če nista navzoča tov. tajnik in predsednik. Ni pa tako z nekaterimi mlajšimi delavci, ki se premalo držijo delovne discipline. Dogodilo se Je’ )e br?z cao' voljenja odšel z dela in izostal cele Pol ure in tudi več. Imamo gospodarski plan, ki obvezuje vse, da ga bomo izpolnili. Zato je potrebno, da se ta ne-dostatek odpravi. Skladišče je nekako začasno in je za sedaj napravljeno iz desk. Potrebno, je, da začnejo misliti ns novi pod' in vsaj delno na betonske stene. V načrtu imajo, da bodo za KLO Kampel-Salara napravili zbir-n; center na bivši postaji. Tako bo v prihodnje olajšana oddaja. V Kopru pa ne bo tistih dolgih vrst vozov, kot so bile v času najboljše sezone. Spre>em mater in otrok pri VUJA Predstavnik VUJA je zagotovil materam, da ne bosta ne VUJA in ne ljudska oblast nikoli pozabili na vdove in sirote padlih borcev Včeraj 9. junija je bil na VUJA v Kopru v okviru Tedna matere in otroka svečan sprejem številne delegacije mater in otrok. Od teh je prisostvovalo sprejemu 98 mater in 70 otrok iz bujskega ter 17 mater in 20 otrok iz koprskega okraja. Predstavnik VUJA je imel pri tej priložnosti nagovor, v katerem je po pozdravu poudaril navzočim materam in otrokom, da ne bosta VUJA in ljudska oblast nikoli pozabili na žrtev, ki so jo doprinesli njihovi možje oziroma očetje s tem, da so dali za osvoboditev svoje lastno življenje. Zato zagotavlja, da bo ljudska oblast stalno skrbela za vdove in sirote padlih borcev in na splošno za dobrobit vseh žen in otrok. Ne bo opuščena tudi nobena prilika, da ne bi VUJA ali ljudska oblast dale vso pomoč akcijam, ki bodo imele za cilj skrb za gospodarsko in socialno izboljšanje žen In za kulturno ter moralno vzgojo otrok. Na obrazih mater je bilo spoznati ponos in zadovoljstvo nad tem, da VUJA in ljudska oblast v taki meri cenita žrtve padlih borcev ter funkcijo, ki jo ravno v sedanjem času, ko sprejema naše okrožje socialistično ureditev družbe, vrši demokratična žena. Pri tej priliki je predstavnik VUJA obdaril otroke s šolskimi potrebščinami in slaščicami, materam pa je poklonil darilo v znesku 50.000 din. Se pred tem pa so bile matere in otroci v prostorih kluba VUJA deležne pogostitve. ITALIJANSKO ljudsko gledališče i Reke gostuje jutri II. t m. v Kopru ob 20 uri Italijansko ljudsko gledališče z Reke bo nastopilo jutri 11. junija ob 20. uri v koprskem gledališču z igro «Scampolo» v italijanskem jeziku. Spored nogomelnih tekem ia nedeljo 11. t. m. SKUPINA A : Aurora B-Piran B na igrišču v Kopru ob 17; Portorož-Rdeča zvezda na igrišču v Piranu, ob 17; Partizan-Arrigoni B na igrišču v Kopru, ob 9. SKUPINA B : Umag B-Dajla, na igrišču v Umagu ob 17; Buje-Brtonigla B na igrišču v Bujah, ob 17; Se-get-Novi grad B na igrišču v Segetii, ob 17; Nova vas-Villa-nija na igrišču v Novi vasi, ob 17. Kot v demokratičnih deželah, predvsem v Jugoslaviji, se tudi na našem ozemlju priprav, ljamo na mladinski praznik 18. junija, ki bo vsemu svetu, našim obrekovalcem pa še posebno pokazal, kako živi naša mladina tukaj in da ni pozabila svojih dolžnosti do svoje socialistične domovine. V vseh krajih Istrskega o-krožja se mladina pripravlja, da čim dostojneje proslavi ta za njo tako važen dan. Posebno so pridni v pripravah za ta dan v piranskem okolišu, kjer še samo mesto in vse okoliške vasi z velikim navdušenjem pripravljajo na mladinske proslave. Vse slovesnosti se bodo tega dne vršile v Sv. Luciji na nogometnem igrišču. Proslava se bo pričela ob 5. uri popoldne. Prikazala bo vse delo mladine in njene napore, ki jih je to leto vložila pri učenju in izgradnji socializma V naših krajih. Mladina Pirana. Portoroža. Sv. Lucije, Sečjol. Sv. Jerneja, Amalije in vseh krajev, ki pri- našajo svoj čeprav mali, pa vendar pomemben delež. Po vseh tukajšnjih šolah se je razvilo zelo živahno tekmovanje katera šola se bo tega dne najbolj izkazala in pokazala njboljši uspeh. Prednjači Pomorski tehnikum v Piranu, ki pa ima tudi največ možnosti za največji uspeh in ne bi bilo prav, če tega ne bi pokazal. Pomorski tehnikum ima na sporedu tudi največ točk, ki jih je do sedaj vedno, kot smo to že večkrat imeli priliko videti, podal zelo popolno in dovršeno. Ko bo spored v Sv. Luciji končan, se bo del mladine, posebno Pomorski tehnikum podal na obisk v Izolo, kjer bodo mladinci in mladinke nastopili in tako pokazali mladini iz Izole, kaj so se naučili v tem šolskem letu. Ne vemo še, kako se mladina v drugih krajih pripravlja, uverjeni pa smo vsi, da bodo tudi oni dali vse svoje sile, da bo ta dan kar najbolje uspel. S tem bomo pokazali svojo padajo piranskemu okolišu, se pod strokovnim vodstvom fiz- Predanost naši domovini, ki kulturnega profesorja Marziča' n:im ria,‘ pripravlja na ta praznik Spored, ki ga bodo ta dan predvajali dijaki vseh tamoš- daje toliko vsestranskih možnosti, da se dovoljno izobrazimo in postanemo resnično vredni člani človeške druž- njih šol. bo obsegal v glavnem | be, kar vsi pričakujejo od nas. hzkulturne točke, ki jih bodo j ______ podajali mladinci in mladin- r. , ,, • v i i • • , ke. Nastopali bodo tudi pionir- ilZKUltUrni SOlSni Izlfitj ji in tako dokazali, da se tudi oni vključujejo v naše kolektivno življenje in mu tako dopri- Natečaj za sprejem dijakov v Pomorsko šolo in Pomorski tehnikum v šolskem letu 1950-195 1 I. pomorska šola v Piranu je nepopolna srednja strokovna šola in traja eno leto. V njej se pripravlja nižji strokovni kader za pomorstvo. Sola ima dva odseka: a) brodarski b) strojni Pogoji za sprejem dijakov v Pomorsko šolo so naslednji: i 1. da so telesno in duševno zdravi in sposobni za pomorsko službo, kar bo ugotovil šolski zdravnik s specialnim pregledom pred sprejemnim izpitom v Piranu; 2. da so dovršili nižjo gimnazijo ali njej sorodno šolo, v kolikor pa tega ne, da so uspešno položili sprejemni izpit, v obsegu učne snovi nižje gimnazije; 3. da opravijo z uspehom sprejemni izpit iz matematike in fizike v obsegu gradiva dovršene nižje gimnazije; 4. da niso starejši od 17 let. Datum zdravniškega pregleda in sprejemnega izpita, ki se. bosta vršila v Pomorskem tehni-kumu v Piranu, bo pravočasno objavljen v «Primorskem dnevniku« in ulstrskem tedniku«. II. Pomorski tehnikum v Piranu je popolna srednja strokovna' šola in traj^ 3 leta. V njej se pripravlja srednji strokovni kader za pomorstvo. Po-morski tehnikum ima dva odjeka: a) navtični b) strojni V navtični odsek se vpišejo absolventi brodarskega odseka Pomorske šole čim so končali najmanj leto dni prakse na ladjah in v tem času pokazali smisel za ladijsko službo, voljo in sposobnost za daljnje 'izpopolnjevanje v svoji stroki. V strojni odsek se vpišejo absolventi strojnega odseka Pomorske šole čim so končali najmanj leto dni prakse na ladjah in v tem času pokazali smisel za ladijsko službo, voljo in sposobnost za daljnje izpopolnjevanje v svoji stroki. III. Izvršilni odbor Istrskega okrožja v izjemnih primerih dovoljuje vpis v Pomorsko šolo in tehnikum v Piranu tudi onim prosilcem, ki ne odgovarjajo v celoti navedenim pogojem. IV. Kandidati morajo dostaviti najkasneje do 30. junija 1950 ravnateljstvu Pomorskega tehni-kuma v Piranu sledeče dokumente: 1. Svojeročno napisano prošnjo, •v kateri je naslov prosilca, šola in odsek v katerega se želi vpisati; 2. šolsko izpričevalo o dovrše-r.’ nižji gimnaziji ali njej sorodni šoli; 3. potrdilo o premoženjskem stanju za kandidate, ki želijo uživati štipendije. KI^O naj navede imovinsko stanje staršev, njihovo zaposlitev, mesečne prejemke, ^tevilo nepreskrbljenih otrok, izrecno pa naj poudari, če je kandidat partizanska sirota, oziroma če je družina sodelovala v narodnoosvobodilni borbi; 4. kratek življenjepis kolkovan s 5 din, v katerem naj navede rojstne podatke, socialno poreklo, premrženjsko stanje, bivališče in zaposlitev staršev, potek šolanja: če pa ne prihaja neposredno iz šole, s čim se je bavii co izstopa iz šole do dostave prošnje; 5. pismeno obvezo, da bo po končanem šolanju ostal v službi pomorstva vsaj dvakratni čas trajanja .šolanja; 6. pismeno obvezo, da bo nadoknadil stroške šolanja, če bi bil odpuščen po lastni krivdi; Obvezo pod 5. in 6. podpisuje kandidat sam, če je polnoleten, drugače pa starši, oziroma skrbi nlki. V. Pomorska šola in Pomorski tehnikum imata svoj internat, v katerem- morajo stanovati vsi dijaki, Revnim in marljivim dijakom bo Istrski okrožni ljudski odbor podelil štipendije. POMORSKI TEHNIKUM PIRAN bodo letos v šestih krajih Fred dnevi smo poročali, da bosta letos v vsem okrožju dva fizkulturna šolska izleta, in sicer V Kopru za koprski in v Bujah za bujski okraj. Zveza društev za telesno vzgojo je v tem pogledu spremenila svoj načrt in sklenila, da bo letos 18 junija v našem okraju fiz-kulturni šolski izlet v šestih krajih, in.sicer: v Kopru, Dekanih, Bandelju. Rokavi, v Izo-. li in v Piranu. Razlogi za to nekakšno decentralizacijo tega izleta so tehtni in pravilni. V glavnem gre zato, da se da tudi imenovanim krajem večji pomen, ki ga imajo pri fizkul-turni vzgoji mladine. Vrhu tega imajo domačini priliko, da vidijo ob priliki večjih telovadnih nastopov športne in telovadne. uspehe svojih otrok. Organizacije navedenih krajev pa dobijo priliko, da izvedejo organizacijsko prireditev večjega obsega, kar je za njihovo društveno delovanje ’ velikega pomena. Končno bodo nastopi v raznih krajih vzbujali medsebojno tekmovanje za čim leps.i in popolnejši nastop. Na vseh teh izletih bodo poleg ostale mladine nastopili zlasti še pionirji in pionirke, in sicer poleg telovadnih vaj tudi še s pevskim; točkami. S tem v zvezi bodo tudi pevska društva pokazala svoje sposobnosti, da ne govorimo o športnih točkah iz lahke atletike, ki bodo prav tako izpolnile precejšnji del sporeda. Poleg nastopa godb bodo tudi zabavne točke, tombola, skratka vse kar združuje mladino, jo razveseljuje ter ji daje moči in voljo za nadaljnje delo. Okrajna konferenca Zveze borcev Jutri v nedeljo 11. junija ob 9. uri bo v mali dvorani koprskega gledališča okrajna konferenca Zveze borcev. Prosimo vse delegate za točnost! Roberto di Monticelli ali primer razpihovanja sovraštva do Slovencev S premišljeno vpletenimi, napetimi odstavki o zagonetnih mtitovcih» se je nekaj dni pred volitvami v istrskem okrožju razpisal o Trstu Roberto De Monticelli v elitni italijanski reviji sillustrazione Italianan. Pred kratkim pa je to nalogo obdelal še drugič za milanski ilustrirani tednik ssettimo Giornon. ki izrablja svetopisemski dan počitka prav v nasprotne namene, kakor je bila želja nebeškega očeta: objavlja pustolovske zgodbice in pikantne podobice, da bi čim reč zaslužila in čim vrredneje preredila svoje ostroumne sodelavce. In tako je miselnost italijanskega urednika brez resnejših predsodkov uskladila sdrama-tičnon tržaško vprašanje z mičnimi goloudimi slikanicami, nadela mu je primeren naslov, da je namreč sTrst naveličan umiranja» in nam prikazala v malone petih stolpcih politično in življenjsko razgibanost našega mesta po •objektivnih» informacijah članov krožka *Ca-vana» in lastnika tržaškega nočnega lokala. Avtor članka priznava sam, da so malone vsi ucavanovcin južnjaki in zastopniki vseh poklicev. Zbirajo se v krčmi sAntica grottas pri sorojaku iz Brindisi ja Francescu Tarantinu, kamor so se stekli, čim so partizani zapustili Trst, ter kot prvi junaško izobesili italijansko zastavo, le da so ji sabaud-ski znak prekrili z namiznimi prtiči. Tarantino je obenem predsednik krožka sCavanat in ves ponosen hrani sedaj zastavo v gornjih prostorih, v spomin na herojsko dejanje pritlikavih. črnookih sobratcev. Zvedavemu dopisniku so se pohvalili, da so ustanovitelji prvega protislovenskega gibanja v Trstu in da so doslej že marsikoga zabodli, pri čemer se je zlasti odlikoval predsednik Tarantino. Trenutno pa je aktivnost krožka v nekakšnem zastoju, odkar so komin-formistični izurjena prevzeli naskoke iz zasede ter se krožek omejuje le na večerne zabavice s pouličnimi ženskami v prostorih vAntiche grotte*. Vendar nosijo člani krožka še dalje s takimi nameni pipce v prednjih hlačnih žepih. Po večerih, ponavlja dopisnik, plešejo, pijejo in pripovedujejo grozljive zgodbe o fojbah, kajti geslo na belordečezelenih članskih izkaznicah tcavanovcevt pravi: «Tutto per la patriatn Lastnik nočnega lokala pa ga je poučil o dogodkih iz 1945 leta. *Gli slavi entrarono in citta, jacendo la ruga», andava-no in fila indiana. lenevano il mitra sulla spalla. tan-tan, tan-lan, quei maledetti tambu-ri che rullavano, davano un suopo barbarico, davvero fer-mavano il sangue, siors. Med brenkanjem orkestra in pozibavanjem visokih črnih deklet z močnimi ličnicami, ki so plesale z zavezniškimi vojaki, medtem ko se je v čebričkih s steklenicami penečih vin odbijala rdečkasta neonska svetloba, pa je lastnik zabavišča zaključil: *Le foibe. Non č possibile che 1’odio. sior. Non contano le me-scolanze di sangue, la secolare consuetudine. L'unico rapporto che ci untsce a quella gente e l’odio. Non C’č altrov. Kdo bi torej mogel zameriti bogatečemu lastniku tržaškega nočnega lokala upravičeno sovraštvo do nas Slovenčevi Tako postaja zgodba vedno bolj drammatična in doseže višek. ko se znajde marljivi dopisnik po naključju ali namenoma v našem uredništvu, «v glavnem stanu filoslnvenskega tiskan, kakor pram. «Jci ima sedež v novi zgradbi»■ Čeprav je našel tu marmornata stopnišča in velike bleščeče hodnike, se mu zdi stavba nekam mrka. hodniki nekam resni. Akoravno je dalje naletel na prijazne slovenske urednike, so se mu ti zazdeli namrgodeni, njih pogled bežen in nezaupljiv pač zato, ker bi drugače izostal dramatičen učinek dramatične reportaže. Končno drsijo ti uredniki po hodnikih e lahkim korakom, česar bi se jim vendarle ne smelo šteti v zlo, ker so na srečo mlajši in športno vzgojeni. ako bi ta korak ne izdajal sv resnici nekaj žametnega, prekanjenega, lahko bi se reklo bežen korak, kakor je bežen pogled njihovih oči. običajno svetlih in vodene barve*. Prav takšne oči je našel dramatični-pisec pri 7-letnem slovenskem otroku v bližini bloka v Fernetičih, le da je bila pri tem sinjina še jasnejša in nasičena z divjo svetlobo. Enake oči je domiselni reporter domneval v obrazu jugoslovanskega stražarja onstran meje. Roberto dl Monticelli je s svojim poročilom predvsem dokazal, da je vzgojen v fašistični Soli brezmejnega sovraštva da Slovencev in Slovanov sploh. Dokazal je na izredno otipljio in jasen način, da je za netenje sovraštva proti nam potrebno najprej prepričati Italijane, da smo mi Slovenci tisti, ki sovražimo Italijane, in zato, da morajo oni nas. Da bi bil dokaz Se bolj prepričljiv, vidi Monlt-celli sovraštvo celo v očeh sedemletnega slovenskega otroka v Fernetičih, otroka, kakršne sv pobijali italijanski \x>jaki redne in fašistične vojske v zadnji vojni, česar Monticelli meda ne pove. Toda videti sovraštvo v očeh slovenskega ot oka, to ga ni učil samo fašizem, to ga učijo tudi demokrati in kristjani današnje Italije. Zakaj? V istem cilju kot fašisti. Zato bodo tudi tak o končali, kot so končali fašisti ITAUJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI De Gasperi pristane na ameriško dominacijo dokončno v Italiji Neuspeh De Gasperijeve misije nerešeno vprašanje bodoče italijanske ustave in, kar je najvažnejše, vprašanje sklepanja mirovne pogodbe, so bili za enkrat dovolj močni argumenti, da je Vatikan zahteval od De Ga-sperija — kljub drugačnim željam Amerike — da nova Vlada upošteva tri stranke: demokristjane, socialiste in komuniste. Ta odločitev Amerike ni zadovoljila. Posojilo Export- ba deviznih predpisov itd. Sama pogodba obsega 27 točk, od katerih bomo navedli samo najpomembnejše: 1. Svoboden vstop, bivanje in potovanje po ozemlju obeh podpisnic. Državljanom je dovoljena sledeča aktivnost: trgovska, finančna, znanstvena, pedako- j Nekaj dni pozneje, 7. februarja nandu (pokrajina Puglia) po- ____ — *_________i— iozu iulnoncta Trioma na l iri isVi - nrfi voka tor i i nhili štiri vezniki, kolikor ne stopijo v do. ločenem roku v vojsko svoje države, vojaški obveznosti države, v kateri žive. 14. Za ameriške državljane v panjo je bita vojna psihoza, ki jo ie ustvarjal italijanski tisk. To vojno psihozo je spremljal povečan teror Scelbove policije. 3. februarja je bilo areti- Italiji veljajo isti carinski in ranih 36 članov sindikalne or-davčni predpisi kakor za Italija- \ ganizacije v Mazzarinu na Sine. I čiliji. 8. februarja so v S. Ferdi- 1948, je italijanska vlada na i licijski - provokatorji ubili štiri predlog ministra Tremellonija i delavce in jih več ranili, čemur modificirala zakon o prodiranju 1 so sledile množične aretacije, tujega kapitala v Italijo: a) uvoz tujega kapitala je do- ška, religiozna, filantropska, profesionalna (razen advokature), lahko kupujejo in posedu- , jejo zemljišča ter gradijo in po- tujega kapitala v Italijo: j 8. marca so v Milanu aretirali sedujejo hiše. Pri tem lahko a) uvoz tujega kapitala je do- | sindikalnega funkcionarja advo. Import Banke se ni moglo re- zaposlijo osebje ne glede na na- ! voljen do 50 odst. v strojih in | kata Rollo. 13. marca so v Cor-alizirati, dokler so sedeli de- : ro(jnost. Vendar za Italijane ve- i ostalih napravah; j leonu «neznani» banditi ugrabi- lavski predstavniki v vladi jp i ija še v bodoče, da se lahko vse-: b) obresti, dividende, tantie- seJ\relal'la Delavske zbornice tako vsa.i formalno lahko vpli- ijujejo v ZDA v okviru že ob- me se lahko izvažajo, in sicer: j aci?.a I? ?a' Bologni j® vali na razvoj dogodkov v de- j boječe kvote za emigracijo. do polovice vsote po dveh letih, ^ b°llClJa - • februarja proti želi. Medtem ko so Amer kan-; | celotna pa po št|rih letih; i demonstracij, zena uporabila ci z nepomembnim, izgovori , ^ ^ , c) ^ „> velja tudi IpIln >«■ b lem tero««* 30 sabotirali realizacijo pos j , avtomatsko priznava tudt druga, za uvoženi kapital; je italijanski desničarski tisk odkrito pisal, da je tega kriva nestabilnost De Gasperijeve vlade. V dobro organizirani akciji izsilijo agrarci in industrij-ci naglo dviganje cen, medtem ko velebanke z borznimi špe- voUe^rZ^^ svobodno kupujejo ! dah" naT^potego'‘potrebne"de- j ^ hl se.. konr-™tnra\e okrog J Tripcohch pa do 500 milijonov jenu ud svujuuiiu nuMujrj 1 demokristjanov. To ie bilo V ca-! i„t.nn) In tn nnnoref.no. na j hoteli zastrašiti srednje sloje in "d j ’ Banca dTtalia je dolžna ' P1™ vse desničarske stranke, gospodiestvo | TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE~ 0 tržaški nrosti in kabotažni ulovili Sistematičen pregled bi zahteval mnogo podatkov, ki nam, žal, niso dostopni. Po drugi strani pa je pomen tržaške proste plovbe zaradi njene sorazmerno majhne tonaže popolnoma drugačen kakor genovske ali marsejske. Tudi komentar o poslovnem uspehu podjetij bi nas vodil predaleč. Dovolj bo, ako poudarimo, da so izkazovala vsa podjetja zelo ugodne bilančne zaključke. Podobno treba poudariti konservativno politiko podjetij. Čeprav izkazujejo bilance 30, 35 in tudi 100 ter 140 odst. dividendo, ne upoštevajoč skrite profite, ki so bili mnogo večji, (prim. da se računa čisti zaslužek Libertv - ladje do jeseni 1049 na ca 200 milijonov lir letno, petrolejske ladje tcmaže in prodajajo akcije italijanske i vize. '"^Državljani ZDA imajo pra-! lonija nekatoep^ge .tMijam i lzv«Uf kornC*"‘racij? levice na ; ,:cnce nekdanje podjetnosti svo-J - - I - s - i sestanku Ljudske fronte, ka-j dedov (primorskih Hrva- Po mišljenju ministra Tremcl. . demokristjanov. To je bilo v ča-1 jlr letno). In ‘o povprečno, pa j su, ko se je 1. februarja v Rimu i lastniki - brodarji na kažejo državnih papirjev ter nagel dvig tuje vaiute. Velik uspeh K Pl pri volitvah na Siciliji, kjer so komunisti 20. aprila j t valuta 1947 dobili 40 odst. glasov več nese ^ kakor 2 iuniia 1946. medtem ; ko so demokristjani izgubili ca. 6- ™ m^oče delati preiskav vico raziskovati ter izkoriščati ! ske industrije, ki so se razvile J. . i , i s - - , . rudna bogastva na italijanskem i za časa Mussolinijeve avtarhlie •teremu 50 lele i ir> nc porecujejo plovne- kulacijami povzročajo padec j ozemlJu 1 z državnim kapitalom, danes ni- organlzaaJle- *PI’ PSI- Demo‘ on parka. Zadovoljili so se z 5' Ekspropriacija se lahko vrši I so več sposobne življenja in so j ^ s |ardi^Ie,'Giblje za i f a'izleoa 'Z^TTnle kesamo tako, da se ves znesek pla. j potemtakem nepotrebne. «Te : . qSri..: vj-sčjmct, ! i*t* *z tega, ka> ie, in se^ooe ča v valuti druge podpisnice panoge — pravi Tremelloni —s *' . ~ h • i ^ j sili z ie rentijersko miselnostjo , • i i socialisti z narodnim poslancem Amprirnne Tudi zato m lahko pre-1 ne morejo konkurirati močnej- Brunijem na 5elu Pkrščanski ^odna l semu in bolje organiziranemu:_________, ; .. \ verjetno, a a 01 se svuuu^iuu- tujemu kapitalu... Tako je šele ! 1 pUwba Trsta 2BatB0 pouefl“’ s spremembami, ki jih je itu-: ; - ' ‘ S-. t ‘ Qzen akc ss je l°U m»«.iro : kraticm Kongres Juga, Komite 45 odstot. glasov, velik uspeh Pregledovatiracunov itd. nrti Kompartije pri volitvah v sin- i sta“°™nJ' skladisc, tvorn.c in dikalne organizacije, vse to je ! *u«e Podpisnice; ce pa bilo dovolj da je De Gasperi 1 to vendarle zgodi, se je treba 14 maja 1947 ponovno izzval !drza« zakonov, ki veljajo v dr-krizo vlade. Da bi si tokrat za-1 »vi prve podpisnice gotovile direkten vpliv na raz-1 U- Svoboda informacij v vseh voj krize, so ZDA poslale v j oblikah. Rim delegacijo Export-Import j 13. v primeru vojne ali voja- Banke, da «sklene» sporazum : ških akcij proti skupnemu so-o posojilu 100 milijonov dolar- vražniku se odzovejo vojni ob-jev. Stvar se je sedaj razvija j mnogo enostavneje. Sele ko je De Gasperi objavil 1. junija 1947 listo nove vlade — brez komunistov in socialistov so predstavniki Export-Import Banke podpisali dokončni sporazum. Vlada, ki je bila sestav, ljena sicer iz samih članov de-mokristjanske stranke, je imela na svoj! listi tri značilna imena: ministrstvo za proračun (bilancio) je prevzel eden najvidnejših predstavnikov finanč nega kapitala, znani monarhist in direktor Banke dTtalia Lui-gi Einaudi (sedanji predsednik italijanske republike); ministrstvo zunanjih del od Angležev osovraženi grof Carlo Sforza, zunanjo trgovino pa predstavnik trusta gume «Pirelli» Ce-sare Merzagora- Prvi korak k amerikanizaciji italijanske politike in gospodarstva je bil storjen. Vse ostalo: maršaliza-cija, prijateljska pogodba z ZDA, prodiranje ameriškega kapitala v Italijo, pristop k Atlantskemu paktu je bilo samo še vprašanje časa. Poznejše spremembe v italijanski vladi, De Gasperijevo kooptiranje predstavnika republikanske stranke R. Pacciardija in socialdemokrata Saragata, so bile samo politična igra Amerike, ki je želela zmanjšati opozicijo protestantskih gospodarskih in političnih krogov v ZDA, ki so se upirali Trumanovemu podpiranju čisto katoliške vlade. Te spremembe niso mogle v ničemer vplivati na politiko same vlade, posebno pa še po volitvah 18. aprila 1948, ko je De Gasperi dobil absolutno večino. «Pogodba o prijateljstvu, plov bi in trgovini«, ki sta jo podpisala grof Sforza in ameriški ve. leposlanik v Rimu Dunn dne 3. februarja 1948, je dokončno odločila ameriško dominacijo v Italiji, »Socialist.. Ivan Matteo Lombardo je na svojem potovanju v ZDA zvedel ameriške pogoje za sklenitev pogodbe: reorganizacija italijanske industrije, tako da se omeji ali odstrani vse, kar bi lahko konkuriralo ZDA na evropskem trgu; sprememba uredb o uvozu tujega kapitala v Italijo; spremem- i za konstituanto kmetijskih de- 1 lavcev, Zveza demokratičnih log Tremellonija, pogodba ZDA dobila svojo pravo obliko. ; Ta pogodba je pravzaprav ANpj organizacija |en IIDI> uvod v volitve .8. aprila. To. razdobje spada v enp najbolj I razgibanih v povojnem politič- j nem življenju Italije, posebno še zaradi odkritega vmešavanja Vatikana, ZDA in Velike Britanije. Značilna za volivno kam- Zveza kmečkih žen, Zveza an-ifašistične mladine in levo kri- .. Republikanske stranke. (Nadaljevanje sledi) R. JANHUBA, (uDelov, št. 1, 1950 — Ljubljana) sam. Pri petrolejskih ladjah bi bil to nedvomno trajen in rentabilen po sel- Primer Genove, kjer je cisternskih ladij nasproti predvojnemu stanju danes ie trikrat več, je zgovoren dokaz. Trst pa praktično skoraj nima lastnih cisternskih ladij. Na pripombo, da Trst nima velikega obsega lastnih potreb, bi odgovorili s prime- V INVALIDSKI Knjigoveznici Invalidi, ki so za osvoboditev Jugoslavije žrtvovali svoje zdravje, danes vneto pomagajo pri graditvi socializma v svoji domovini. V posebnih tečajih so se usposobili za vrsto raznih koristnih poklicev, Danes je v Jugoslaviji poklicno zaposlenih nad 13.000 invalidov Stojim na pragu Invalidske knjigoveznice v Ljubljani. V njej so stroji, velike skladovnice papirja in še nevezanih knjig, poleg pa grmade že izgotovljenih predmetov. Večina delavcev dela pri mizah, ki so razvrščene ob velikih oknih, drugi so zaposleni pri strojih. Na prvi pogled se ta knjigoveznica v ničemer ne razlikuje cd drugih knjigoveških obratov. Le vešče oko bi se začudilo, da skoraj vsi delavci pri delu sede. Ko pa greš od človeka do človeka. se ti počasi odpira drug svet. Kakor na pestri podobi spet vidiš našo borbo proti fašizmu. vse neštete žrtve, ki jih je zmegia le silna, predana ljubezen. Tisti svet. ki bi ga danes nekateri radi zanikali. Delavci mi pripovedujejo o sebi, medtem ko njihove roke zlagajo pole, šivajo ali obrezujejo knjige. Zivojin Bogdanovič z velikimi otroškimi očmi pripoveduje, da je doma daleč iz Zaje-čarja. Komaj je dorasel šoli, že je stal v borbi za Cačnk. Takrat mu je sovražna krogla prebila rebra in pljuča. Samo za silo je okreval, že je bil spet na fronti. Sirom po Jugoslaviji ga je vodila pot in v zadnji ofenzivi s IV. armado je zasledoval sovražnika vse tja do Mežiške doline, kjer je izgubil obe nogi. Z vedrini pogledom pripoveduje: «Veš, prav nič mi ni žal, da sem danes stoodstotni invalid. Prav nič!., poudari še enkrat. «Za kar smo se borili, to smo dosegli. In bomo tudi držali.., doda po kratkem premolku. »Srečen sem, da lahko delam, da koristim domovini«, s smehljajem nadaljuje: ((Sprva mi niso dali dela. V Invalidskem domu mi ni bilo slabo, le dela sem pogrešal, Pa sem sg pomešal med druge tu v knjigoveznici in začel delati. No, potem so me pa vzeli v službo«. ((Tudi jaz sem se vtihotapil v knjigoveznico«, se smeje njegov sosed Franc Švara, prav tako stoodstotni invalid. Kraševec je. V Kosovelovi brigadi se je boril za svobodo svoje primorske zemlje, dokler ga ni vrglo iz stroja. Poleg njega sedi črnolas fant, nekaj južnjaškega je na njem. «Si tudi ti iz Srbije?« ga povprašam. «Ne, jaz iz Rim«, odgovarja v slabi slovenščini. Upravnik mi pojasni, da je Carlo Giovan-ni Italijan iz Rima. Kot italijanskemu vojaku se je zastudi-lo fašistično zverstvo. Pridružil še je partizanom. Leta 1944 je bil ranjen v Slavoniji. Zdaj je 60-odstotni invalid. Alojz Aubreht, ki dela ob njem, je «samo» 50 odst. invalid. To pripoveduje s takšnim glasom, kakor da hudo obžaluje, ker je premalo žrtvoval. Pri mali mizici sedi Ana Ja- lovec. Vsa zatopljena je v šivanje. Njen mož ie bil ustreljen P° prvem procesu, ki so ga uprizorili Italijani avgusta 1942 v Ljubljani. «Mislili so, da nas bodo ustrahovali, če ustrel\ nekaj nedolžnih žrtev, pa so le še bolj podžgali. naše sovraštvo!« pravi preprosta Ana. Njeno življenje je bilo težko. Z največjo muko se je prebijala v letih okupacije. Štiri otroke ima, ki jim- danes nadomešča poleg matere še očeta ter jih vzgaja v dobre, zavedne državljane. «Naš Francesco Girimonte se je že popolnoma udomačil pri nas. Nič več se noče vrniti v Kalabrijo«, pokaže upravnik na 90 odst. invalida. «Tako je!« pritrdi Francesco. Na pol v slovenščini in na pol v italijanščini se sporazumeva, da zato noče domov, ker tam iznova vstaja fašizem in ker se tam morajo boriti delavci za svoje najosnovnej-že pravice. «Kjer sem se boril proti fašistom, tam je moj dom!., zaključi z odločnim poudarkom. Franc Možgan je doma iz Gu-štanja. ((Korošec sem«, pravi ponosno. «Moj dom je blizu Prežihovega Voranca. Moja mati je Vorančeva sošolka in soseda, Skoda, da je Voranc taka zgodaj umrl. Se mnogo bi nam lahko povedal. Vse njegove knjige sem prebral. Kadar jih berem, se mi zdi, kakor da stoji Voranc pred menoj' in da se pogovarjava«. Mimogrede o-meni, da je 70% invalid in da je bil ranjen blizu Mozirja. Možganov sosed je Danilo Zadnik. Doma je iz brkinske vasi Kozjane, ki so jo požgali najprej Italijani, nato pa še Nemci, Danes pa je žs večina vasi pozidana in kmetje v svoji obdelovalni zadrugi grade novo življenje. Le to mi je žal, da jim ne morem pomagati graditi; Ob razpado Italije je bil Danilo s Tomšičevo brigado v oktobrski ofenzivi pod Snežnikom, tam so mu smrznile noge. «Glavno je, da lahko vsaj nekaj delam, da vsaj' nekoliko koristim«. . Himzo Katič iz Zavidovičev je 80% invalid. Bil jg borec XXVIII. divizije do jeseni 1. 1943, ko je bil za borbo onesposobljen. Po osvoboditvi je prišel v Ljubljano na knjigoveški tečaj. Po končanem tečaju je prišel v knjigoveznico in si v Ljubljani ustvaril drugi dom. Prj slovesu za trenutek obstojim na pragu, da se še enkrat poslovim. Vse drugačna se mi zdi zdaj knjigoveznica kakor pred nekaj urami, ko sem vstopila vanjo. Nehote se spomnim besed: Junakom borbe naj slede junaki dela. Tu so v celoti uresničene. Pa ne samo to! V tej knjigoveznici je ohranjen spomenik bratstva, ki je družilo narode v borbi proti skupnemu sovražniku. Anica Cepe - Eva rom Norveške: 95 odst. cistern, 85 odst. «tramps»-ov v svobodni plovbi in celo 75 odst. linijskih ladij posreduje promet med drugimi državami, brez pristankov v norveških pristaniščih! Doprinos ie plovbe k norveški plačilni bilanci računajo v 1952 na 30 odst. vsega uvoza ali 55 milijonov funtov šterlingov. Pri Llogdii seveda ne bo prišlo do izprememb brez iz-premem b v upravnem svetu, kjer sede ljudje, ki zastopajo interese popreje naštetih plov- nih družb in bi jim novotarije ne bile po volji. To je nadaljnja razlaga slabe obnove pri Llogdu. Kabotažna t. j. mala in velika obalna plovba ima danes že mnogo težje ure kakor prej omenjena večja kapitalistična podjetja. Tonaže je bodisi na Jadranu bodisi v Sredozemlju preveč (v Italiji traja kriza malega ladjevja od 50-500 ton, ki ga je skupno 1000 enot z ca 140.000 ton, že dve leti. 70 odst. tega ladjevja je že več mesecev v razpremi) in ostra konkurenca je pritisnila brod-nine navzdol še poprej kakor so nazadovale v svetovni plovbi, kjer je prišlo do padca avgusta’ pr. 1.) prim. žito ZDA v Italijo v 1947 17,4 dol. za tono, avgusta lani 10 dol-sedaj že 8 dol.: petrolej iz Pe zijskega zaliva v Italijo marca 1947 10,6 dol, aprila I9W 18,3 dol., avgusta 1949 4,18 dol., premog iz ZDA v Italijo spomladi 1947 14 dol., jeseni 1948 6 dol., jeseni 1949 3,5 dol- za tono). Na Jadranu so pričele nazadovati brodnine že 1947. BRODNINE V KABOTAZI PO JADRANU yrsta ■ 1946 1947 1948 1949 blaga proga I. II. I. n.. I. II. I. II. premog Raša - Benetke 1100 1000 1080 870 680 670 670 550 Raša - Pula — — — — ' 700 500 500 350 Raša - Rijeka — — — 600 600 515 500 350 sol Margh. - Benetke 1) 2135 1215 1250 1425 1600 1300 — — boksit Rovinj - Benetke — 720 — 650 560 550 450 Ploče - Benetke — — — — 1000 1040 1100 700 cement Split - Trst — — 1600 1375 — — — 600 les Trst - Sicilija — — — — 1430 1250 1000 1000 žveplo Sicilija r Benetke 2200 — — 2800 2430 — —1 — preja Benetke; - Rijeka 1) državna subvencija na tono 500.— lir. 3000 2000 Na vsak način je bilo naza- brodnine V 1948, odn. 1947 odn. 10 odst., soli 13 od st. dovanje brodnin v kabotaži po Tirenskem morju močnejše kakor na Jadranu, čeprav ni ravno «ogromnih» razlik. Pri nas so pač ugodno vplivali prevozi za račun vzhodne jadranske obale. Na primer: brodnina v 1949 za prevoze premoga a.) iz S. Antioco v Genovo, (1100 lir v I. in 925 lir v II. polletju) tvori 83 odst. povprečne brodnine iz 1948 in 52 odst. one iz 1947; b.) iz Rase v Benetke (670 lir v I., 570 lir v II. polletju pa tvori še 91 odst. one iz 1948, odn. 63 odst. nasproti 1947 in 59 odst. nasproti 1946). Ali za sol: a.) brodnina Ca-gliari - Genova (1135 lir v L in 1120 lir v II. polletju 1949) pomeni 83 odst. povprečja iz 1948 in 63 odst odn■ 56 odst. nasproti 1947 in 1946. Prevoz žvepla s Sicilije v Ligurijo je veljal v 1949 (1300 lir v I., 1026 lir v 11. polletju) 75 odst, odn. 54 odst. odn. 59 odstotkov les (m 3 - fio): 1946. Boksit iz Rovinja v Benetke pa so prevažali v 1949 (560 lir v I., 500 lir v II. polletju) za 87 odn. 73 odstotkov brodnine v 1948 odn. 1947. Brodnine jadranske kabotaže so v 1949 padle pri boksitu za Tirensko morje S. Antioco - Genova, premog Cagliari - Genova, sol Sicilija - Ligurija, žveplo Jadransko morje Raša - Benetke, premog ’ Margherita - Benetke, sol Rovinj - Benetke, boksit Brodnine iz Trsta proti pristaniščem vzhodnega Sred o-zemlja so pričele padati v novembru 1948 in so padale vse Ido do decembra 1949, ko so se nekatere dvignile zaradi razvrednotenja funta šterlinga. Računajo se še vedno v funtih, plačujejo pa se 9/10 v dolarjih 1950 I. 550 35 P 350 450 700 600 1000 in PJf rnogu 26 odst. Kabotaža, po L' renskem morju pa je zabeli' la istočasno padec brodnin žveplu za 20 odst., soli 21 stotkov in premogu 29 odštel' kov. Nazadovanje v letih 1948-1949 je bilo tedaj naslednjeJ R a d e c . < v % 1949 nasproti 1948 1947 1946 —17 —48 —17 —37 - 44 —25 —46 —41 —9 —37 -41. —24 —17 —35 —13 —27 — in 1/10 v funtih; obstoja pa tu^l posebni dogovori, poviški n* presegajo 10 odst. in so runo!)0 manjši kakor za vožnje Ge710" va - Levant, ki so se konec oktobra pri l- podražile ** 30 odst. Nekaj važnejših brod' nin (v šilingih funta za m 3 <0 tono blaga); nov. nov. jan. 1948 1948 1949 Trst -- Malta . 18— 16— 16— Trst - Egipt........................ 28— 22— 22— Trst - Palestina......................... 45— 35— 1000 lir Trst - Carigrad ■ ...... — Trst - Pirej - Patras .... 25— 25— 25— Trst - Ciper - Kreta .... — — Trsf - Tripolis - Benghasi . . Trst - Beyrouth.....................• 24— — 24— razno blago: Trst - Istanbul — — 60— Trst - Palestina —, —* 45—100 jun. 1949 15— 25— 37— 26—27 20—27 30— 30— nov. 1949 15— 22— 32— 25—27 17—26 28—30 21—25 dec. 1949 16— 22— 35— 25—27 16—25 281—30 20—25 24— 195P 25" 35" 27" 25' 50—100 40—100 40—100 50—100 35—100 40—100 LESNO PRISTANIŠČE V TRSTI) IS Vsak dan vidiš ladje ob pomolu pod Skednjem, kjer jih nalagajo z lesom in ga odvažajo tudi v najbolj oddaljena prekomorska pristanišča. Dosegli smo vrh brega z gostim drevjem, svet se je prevalil na drugo stran v strmo pobočje brez skal, ki so ‘ ga na gosto pokrivale visoke, gladke bukve. Takoj pod vr-. hom je tekla cesta, na kateri smo se prešteli. Nihče ni bil ranjen, nihče ni manjkal razen onih dveh, ki sta bi la padla pod prvimi streli. Po cesti so prenašali ranjence iz bojev prejšnjega dne. Težek je bil pogled na starejšega borca, ki je ves sključen visel v rjavi plahti in stokal s posivelimi ustnicami. Drugega, ki je bil ranjen v nogo je nosil krepak partizan štupo-ramo, glava mu je brezmočno visela kakor da je onesve-ščen. Skozi gosto listje drevja pa je znova deževalo. Debele kaplje so s težkimi udarci padale na glavo, na pleča, na peščeno cesto. Hodili smo o polni tišini, z izvidnico pred kolono. Pred mrakom, ki je zaradi oblačnega. deževnega neba zgodaj ovil pobočja, smo t) bregu visoko nad cesto uzrli svetle ognje in med bukvami razpete šotore. Tam je taborila FRANCE BEVK PRVI DNE spominov brioada Črnogorcev in Dalmatincev. ki so se bili vrnili iz italijanskih taborišč. Bojevali so se Pred Gorico, po razpustu fronte pa so se u-maknili v Trnovski gozd, da se prebijejo do partizanskih edinic v njihovi ožji domovini. Prejšnji dan jih je bila zagledala neka nemška patrola, a si jih ni upala napasti. Z vzklikom: uTu gori so banditi », je ustrelila proti njim in šla dalja. Nismo nadaljevali poti v črno negotovost noči in gozda, ustavili smo se pri brigadi. Nekateri izmed nas so deževno noč prebili ob velikih ognjih, po dva ali tri so Gostoljubno sprejeli šotori. Z ženo sva našla zavetje v šotoru, v katerem se je stiskalo pet borcev, ob nogah pa jim je gorel ogenjček. Spomnili so se, da so me videli in slišali na mitinpu p Črničah, ki so se ga bili udeležili, preden so odšli na fronto. Sključeni, tesno drug ob drugem so prespali vso noč. Za njimi so bili dnevi trdega boja, pred njimi dolga pot v domovino. Z ženo sva sključena presedela do jutra, lomila veje in jih po-kladala na ogenjček, da ni ugasnil Dušil naju je dim, od premočenih oblek sc ie kadilo, hkrati je naju stresal hlad. Glava se je zdaj zdaj povesila, premagoml me je spanec. Bila je mučna noč. vendar sem bil srečen, da sem na suhem, ko je dež venomer štropotal na platneno streho. Jutro je bilo vedro, a so se oblaki še vedno zgrinjali od juga in naznanjali nov dež. Kilometer ali dva od brigade, od katere smo se pravkar poslovili, smo naleteli rta sledove sovražne zasede. Na tleh ležišča iz smrekovih veja še nedocela popasla žerjavica, velik lonec in zajemal- ka. kosi kislastega nemškega komlsa. Vse je kazalo, da so Nemci šele tisto jutro odšli. To odkritje nam je narekovalo skrajno previdnost. Lonec in zajemalko smo vzeli s seboj, hodili 2 izoidnico in pobočnicama. Ob cestnem križišču Medvedjega brd« so med drevjem ležali štirje mrliči. Trije mladi partizani in ena partizanka, brez orožja, z obrazi v zemlji. Stražili so tisti prehod, a so bili presenečeni od sovražnika. Poaled nanje mi ni več vzbujal tiste groze kot srečanje z ubitim borcem prejšnji dan. Bili smo tudi že nekoliko otopeli od izmučenosti. Ko smo se spuščali proti Hudemu polju, kakor se imenuje velika gozdna jasa nad izvirom Bele, je zopet s uso silo cemaril dež. Ustavili smo se na ostreni ovinku ceste še dokaj daleč od Mrzle ru-pe. Hišo, ki je stala za ovinkom, so bili požgali fašisti. le golo zidovje in visok dimnik sta štrlela v nebo. Hotelo se nam je suhote, toplote, kosa kruha in korca dobre uode. A ni kazalo, da bi na slepo srečo silili med ljudi. Umaknili smo se s ceste v mokro grmovje, da počakamo patrolo, ki je odšla na ogled. Dotgo je trajalo — zdela se nam je cela večnost da se je vrnila. Nemci so bili prejšnji dan na Vojskem, v Mrzli rupi, v Gorenji Tribuši, povsod, kamor jih je lahko vodila gladka cesta. V Gorenji Tribuši so bili pred cerkvijo ustrelili šest moških, ki so se bili pravkar vrnili iz italijanske vojske. Ljudje, ki so dotlej doživeli ie fašistične požige in odgone z doma, s o bili vsi zbegani in preplašeni od prelite krvi. Ne bi nam zaprli vrat, a jim je nevarnost še vedno visela nad glavami. Splezali smo na strmo re- ber z nizkim grmovjem. Na vrhu, kjer se je svet obesil na drugo stran, se je vlekla plitka, podolgovata kotanja. Ta ie bila porasla z gostim, visokim drevjem prav tako kot reber onkraj. Zakurili smo tri velike ognje >n se sušili ob velikanskih plamenih. Dež ie bil prenehal, nebo se ie začelo jasniti. Prva lisa jasnine, ki se je razpotegnila, je obetala vrsto lepih jesenskih dni. Patrola. ki smo jo poslali po živež, se je prazna vrnila. Groza pred nemškim maščevanjem je bila še zmeraj močnejša kot gostoljubje. Sele pozno v noč smo dobili v taborišče zaklano ovco, ki jo je dala neka siromašna bajta, in koš krompirja. Velike ognje smo bili že pogasili, da oi nas v noči ne Izdajal njihov sli. Med skalami je gorel le skromen ogenj, na katerem se le kuhala večerja. Kako smo se pri jedi zvrsti- li s štirimi skodelicami in tremi žlicami, ki smo jih imeli, mi je Še danes uganka. Razgrebli smo žerjanico. jo pokrili z vejami in legli nanje, da nam je bilo topleje. V napol posušenih oblekah in brez odej nas je kljub temu oblival hlad. Prebujal nas je iz spanja, a nam je izmučenost vedno znova zatiskala veke. Zjutraj so nebo pokrivali drobni oblački, ki so skoraj nevidni viseli na nebu. Skoznje je prodiralo sonce in v svetlih lisah zlatilo jesensko pokrajino. Resnobnost in po-tišanost prejšnjih dni se je umaknila vedri besedi in smehu. Prijetno nas je vznemiri la novica, da o sovražniku razen v Idriji v tistih gorskih samotah ni več sledu. Ni nam kazalo, da bi še dalje ostali v listi divjini. Z nami jih je bilo precej, ki so tiste dni prvič okusili vse svetle in temne strani partizanskega življenja. Bilo jim je na izbiro, da ostanejo ali se vrnejo na svoje domove. Ostali so. Najhujše je bilo že Za hrbtom, napol pozabljeno. In sonce je pre- bi’ več svetlo sijalo, da bi ne lo pozlatilo tudi naših p°0 dov v bodočnost. , «i Razdeljeni smo bili V . skupine, fina je odšla v gade. Druga — najmanjši ki jo je vodil stric J. nekam na Tolminsko, da «** novi ciklostilsko tehn 18’ Tretja skupina s pokru P skim vodstvom, Komando JZ ne in spremstvom, je svojo pot. Takrat nisem * del, kam. Nekam v težko stopne samote. Se pred večerom nas zdravila Mrzla rupn. M11 j. sena vasica, ki jo je v ne »J. njih mesecih še pogosto žala moja pot. Nekaj hiš žganih, znamenja p rimo? ga odpora. Sprejela nas \ ,----------- vel0'*, dren samotno kmetija poslopji med sadnim p. jem. Topla domačnost storni kmečki izbi, ki je zdela toplejša P° ^o-nih dneh in nočeh P°r 0,o-stim nebom. Na beli ? vi mizi se je kadila ve tefe Počitek v suhi otav.\’ spo-vonj me je tako i"><> minjal na mladost. (Konec prvega dela) UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI, it. 6, Ul. nad. - Telefon Stev. »3.808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI- od 8 30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vlSlne v Sirim l stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. . gQ NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno _ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega t,^rRSf Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani