BLIZU 300 LJUDI V OBČINI CENTER Nl PRIŠLO NA PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA
Preveč toga merila
Kako živijo? - Kakšne so njihove možnosti za rešitev stanovanjskega  problema?
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Center je Centru za socialno delo posredovala osnovne podatke o prosilcih za solidarnostna stanovanja, ki se po tretjem natečaju niso uvrstili na prednostno listo. Nada Govc, so-cialna delavka tega centra je izde-lala analizo življenjskih razmer teh občanov in ugotovila, da do-hodki na družinskega člana sicer presegajo cenzus in zaradi tega niso opravičeni do solidarnostne-ga stanovanja, so pa tako nizki, da ne dopuščajo namenskega varče-vanja za stanovanje, saj z njimi komajda zadovoljujejo osnovne življenjske potrebe. Ob tem pa so ti delavci večinoma zaposleni v manjših delovnih organizacijah, ki same nimajo dovolj sredstev za nakup stanovanj.
Od 297 prosilcev, ki se lani niso uvrstili na prednostno listo in za-to nimajo možnosti dobiti solidar-no stanovanje, se je v Centru za socialno delo občine Center ogla-silo na razgovor 223 občanov, 59 se jih vabilu ni odzvalo, 15 vabil je Center dobil vrnjenih z oznako
»neznan«, 7 pa jih je medtem reši-lo stanovanjski problem. Neure-jene stanovanjske razmere so po-gostoma vzrok za različne druge težave v družini, saj je 53,4 odstot-ka prosilcev že iskalo pomoč v Centru za socialno delo.
Za prosilce je značilno, da imajo nizko raven izobrazbe -več kot tri četrtine jih ima na-mreč nedokončano osnovno šo-lo, 24 odstotkov pa le dokončano osnovno šolo. Večina med njimi je neposrednih proizvajalcev, kljub temu pa imajo malo mož-nosti, da bi jim delovne organi-zacije s krediti ali na drug način priskrbele stanovanja. Podatki torej kažejo, da so neposredni proizvajalci še vedno rizična skupina socialno ogroženih.
Nekaj več kot polovica prosil-cev je poročenih, 14 zakoncev pa zaradi neurejenih stanovanjskih razmer ,ne živi skupaj. Nekateri imajo premajhno stanovanje, dru-gi pa živijo v samskih domovih in so zato prisiljeni na ločeno življe-nje. Med prosilci je tudi veliko samohranilk in ločenih, morda je eden od vzrokov za to tudi po-manjkanje primernih stanovanj.
Kljub neurejenim stanovanj-skim razmeram pa večina otrok (več kot 87 odstotkov) živi skupaj s starši, kar je po eni plati dobro, saj je za otrokov razvoj najprimer-nejše družinsko okolje, po drugi plati pa prav neprimerni stano-vanjski pogoji lahko ovirajo otro-kov telesni in duševni razvoj. Do-brih 12 odstotkov otrok zaradi ne-primernih stanovanj ne živi sku-paj s starši, dobra polovica pred-šolskih otrok pa ni vključenih v varstvene organizacije, kar je ver-jetno posledica nizkih osebnih dohodkov staršev, 13 otrok pa je, medtem ko so starši na delu, do-ma prepuščeno sami sebi.
Dohodek na družinskega člana (zadnje tromesečje pred anketi-ranjem) je bil v poprečju med 1000 in 2500 dinarjev, kar seveda izključuje možnost namenskega varčevanja. Prosilci živijo veči-noma v starih, mnogokrat ne-komfortnih stanovanjih, zato pa »k sreči« plačujejo relativno majhne najemnine. Kar 85 od-stotkov anketiranih živi utesnje- i no, saj na enega člana gospo- ' dinjstva ne pride niti 12 kva-dratnih metrov stanovanjske površine (normativ za eno osebo je 28 kvadratnih metrov, za vsa-kega nadaljnjega člana gospo-dinjstva pa še do 10 kvadratnih metrov). Več kot polovica jih ži-vi v vlažnih in mračnih stanova-njih, v družini vsakega tretjega anketiranca pa je bolan eden ali celo več družinskih članov.
Center za socialno delo občine Center je posebne vprašalnike poslal 93 delovnim organizaci-jam, kjer so prosilci zaposleni, ver^dar so odgovori prispeli le iz 66 delovnih organizacij in še ti so bili zelo splošni. Delavcem lahko nudijo le posojila in to največ 2,5 milijona dinarjev, kar je premalo da bi si delavci rešili stanovanjski problem, še zlasti zato, ker imajo slabe možnasti za odplačevanje kreditov.
A. V.