m Članici in razprti vl ARHIVI XXI lM Na .i odlagali1 a sp^ov pri upravn ti 11 aWonomii h organ h na de ielni n lokaln. ravni v drugi polov'^ devetns :stega stoletja SERŠE Za obravnavano obdobje druge polovice i 9. sloldja so značilne številne spremembe na upravnem področ i. Z reorga rzacijo državne uprave, s februarskim patentom 26. februarja 18611 - jc dob'la habsourska monarhija tisto upravno strukturo, ki se jc nhranila tja do raz pada monarhije. Značilno za to obdobje je, da se ;e poleg drža vnega aparata, ki jc upravljal dežele v menu dunajske vlade in it mistrstcv, razvila še tako imenovana deželna avtonomija. Vzporcd nost centralno vodc.iih, državnih organov na en, in avtonomnih na drugi strari, se oznacmc Kot dvotim sistem To je čas, ko so začni- "a Dunaju delovati novo ustanovljena ministrstva2 m parlament. na deželni ravni namestništva oziroma deželne vlade - in na lokalni okraji. Deželne avtonomne organe so predstavljali deželni /.hori in odbori,4 ki so prevzeli po letu 1861 delo deželnih stanov na deželni ravni, lokalne avtonomne organe na lokalni pa so predstavljale obcinc^ Žc r oktohrsko diplumn (I f.fiO) mi hlli le na splošno predvideni parlament in deželni /.bori. Ema IJinck, Gradivu za zgodovinii Shivencev v Sjiliišnent upravnem arhivu na Dunaju, Arhivi III/1-2, Ljubljana 19X0, Mr. 13. "Centralna uprava. ki jc hila v Avstriji sprva organizirana kolegijsko, jc leta I fi4K diiživela velike spre menihe, U.lannvili so nnve ecnlralne upravne nrgane ■ ministrstva . ministrstvo /a zunanje zadeve in zadeve cesarske hiše, ministrsivn /a no-iranje zadeve, pravosodno ministrstvo, irgnvinsko uiinislrslvo. tinancnii ministrstvo, vujno ministrstvi», ministrstvo za uk in bogoiasljc in ministrstvo za poljedelstvu in ruilurstvo. Tu nrganizacijska .sit ikura je diiživela dn pmpada avstro-ogrske niiinarhije v letu 191H se sprcilieilihe /etino teh fondnv hrani danes Splošni upravni arhiv, delno tudi drugi arhivi: vnjni, t i n 11 n i- n i, hišni, dvnmi in državni." Tudi ministrstva so jir i odlaganju spisnv uporabljala rcgistratlirnc načrte ■ več o tem v članku Enic 'Jnick v Arhivih lil/! 2, I9KD. Peter Ribnikar Arhivsko gradivu Namestništva in Ot/clne vlade v Ljuhljani, Arhivi 11/1-2, Ljuhljana 1979, str. 32 3cžclni zbor in odbor za Kranjsko, Arhivi XVI/I>2. Ljubljana Iy9.3, str. 124-127. Liila Uczlaj. Upravna ureditev Primorske s posebnim ozimni naohtinc v letih 1814-1WU, Arhivi ll/l 2. Ljubljana Iy?y, str. 37-41 Državna linija jc obsegala državni zbor (parlament), ki je bi dvouomen; imel jc senat in poslansko zbornici). Državni uprav' je načeloval ministrski svet pod t linistrski.n predsednikom, njemu pa jc bil na stopnj dežele podrejen dc želni predsednik ali (Gradec, Trst) cc^arski na mc;tmk, ki jc načeloval deželn vlad oziroma namestnistvu. Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem so organi državne uprave obstaiali /a vsako deželo posebej. Na Primorskem je tvlo skupno na mest nisi vo v Trstu za ozemlje treh avtonomnih enot: Goriikc, Istre in samostojnega mesta Trsta. Na lokalni ravni so ponekod kot državni upravni organi šc nekaj časa delovale krc.ijr, siecr pa so kot naj ni žj;n stopnia državne uprave za območje upravnih (poLt enih) okrajev začela delovati okrajna glavarstva. V avtonomni liniji jc bila najvišja stopnja dežela (Trst samostojno mesto tržaški mestni svet jc imel funkcijo deželnega zbora). Organi deželne samouptavc so bili dcželr zhop, njihovi izvršilni organi pa deželni odbori/' Kot nifja stopnja samouprave so sc lahko organizirali tudi okrni,7 vendar jc bilo to izvedeno le na taicr Vamla |W Slroknvna nhiielavu arhivskega gradiva (razvnj sislcmiiv urejanja dokumentarnega gradiva, urejanje in pnpi-sovanje arhivskega gradiva v arhivih). italijanski sistemi 1920 19IS, Arhivi XV1/1-2, Ljuhljana 1993. str. .VJ-73; Lilijana Viilrih-Lavrenčič, I'mblcmatika slnikiivne ohilelave arhivskega gradiva ohtin v ohdnhju Avstrn-Ogrske IK.SO-1K19. Arhivi XI1/1-2. Ljubljana IWJ, str 52 54; Jože Žnnlar, Načrt prcurcdhc ohčin na Kranjskem v letih IKfiK iln I NKH, v Graknauerjev zhomik. Ljuhljana 199(i, sir. 553571. Kot nižja slnpnja samnuprave sn sc lahko organizirali luili okraji, vendar jj hilo to i/vedeno le na Štajerskem, kjer so imeli okrajne zastope Najnižja stnpnja avtonomnih organnv so hi le pnvsuij nhčine. ki jih jc vodil oheinski /astnji, sestavljen iz. nhčinskega odhiira in iz. nhčinskega preilstojmšlva kol izvršilnega nrgana. V letu IK61 je Avstrija .slnpila v ustavno ohdnhje in ilnhila listu upravnn strukturi», ki se je z nekaterimi spreinembami v letu IKf»7 ohilržala vse do propada mnnarhijc v letu IDIK I'oleg državnih organnv so na ravni dežele delnvali šc avti»-udiimi nrgani, in sicer so hili nosilci deželne avliinnmijc i.elni zhnrj N.i njih jc slonela deželna zaknnudaja, venilar so hili ud deželnih ztiornv predlagani zaknni vezani na cesarjevi i privnlilcv. Organizacijo in delo deželnega ztx.ra in odhiira za Kranjsko sla določala Deželni red /a vojvodinn Kranjsko (RGli I Kfi 1 /2(1, RGH IK 73/4(1. in 41. LGli I'JoSt) in I Je žtlnozborski volilni red za vojvodino Kranjsko (LGH IX9K'.](), LGI) I'JDK/I.U Kol jc bilo za upravne organe na ilr/uvni in deželni ravni jc ARHIVI XXI P® Članki mi razprave 27 skein. Sicer pr so najnižjo lokalno upravno enoto predstavljale ohčinc.* Sistem poslovanju s spisi pri upravnih oblasteh - odlaganj* spisov Sprem cm ha m na npravnem področju so sledile tudi spremembe na področju poslovanja s spisi. Namen prispevka je spregovoriti o razvoju sistemov poslovanja, pravzaprav o načinu odlaganja spisov pri upravnih in avtonom ih organih na deželn in lokaln rav . v obdobiu druge po lovice devetnajstega stoletja, saj nam pri urejanji arhivskega gradiva pomaga prav predhodno dohro poznavanje strukture ustanov, zakonskih aktov in nn nazadnje tudi prvotna u-c ilev oziM luili /,i upravne nrg.inr na lokalni ravni veljali), da sc ¡t na podlagi tesarskega sklepa / ilne 20. junija IH49 (UGU IK4D/29.1) in ijka/a miiiivir.slva /a notranje /adeve /. cmi itdhor, v dr/avnib upravnih /ailevab pa državna uprava. ma odlaganje spisov, ki jih jc ustvarjalec upo rahljal pri svojem pošlo va.iju. Strokovna obdelava arhivskega gradiva jc hrez dvoma ena teme'i ni h dejavnosti strokovnih delavcev v arhivih, dohri pupist in inventarj',9 ki so končni rezultat te obdelave, pa lahko temelji/) le na dohrem poznavaniu tedai veljavnih rcgistraturnih načrtov. Za obravnavano ohdohjc z značilno prav odiaganjc spisov po registra!urnem načrtu. Ti so predstavljali poseben klasifikacijski sistem, po katerem so bili spisi arhHrai- po vsehinskih kn terijih Klasifikacijski načrt ozi. orna registraturni načrt j, obsegal različno število glavnih vse hinskih skupin,10 imenovanih rc.rstratumi fas-eikli. V okviru posameznega registraturnega fas-eikla pa so spise razvrščali šc v podskur inc, ki so predstavljale o/roma vsehovalc zadeve enake vschinc. Torej so spise odlaga.. Sil arhivirali žc v rcgisiraliiri po predpisanem načrtu, po vse hinskin krirei ih, vsebinske sklope so vodili v okviru enega leta, znotraj zadeve v okviru leta pa so spise odlagali po delovodniškin številkah. Tak način ;c bil pri nekateri i upravnih o avtonomnih organdí nstaljen že prt j, a sc ic dokončno izoblikoval h uveljav-] prav v obdobju po letu 1850. Takrat jc šel razvoj reg tratumih načrtov v smen poenotenja, vendar so se registraturni načrt Kljub vsemu med schoj razlikovali.12 V navodil h /. dne 7. aprila 1850, ki so jih di .avni upravni organi namundi nižjim upravnim oblastem, jc bilo vsem namestništvom naročeno, naj bo pisar' ško poslovanje Kolikor mogoče preprosto. Namcstnslvo na Kranjskem jc že 27. decembra 1^50 sporočilo vsem okrajnim gla varstvom, da žel doseči bistveno olajšanje poslovanja s tem, da pri namestništvu in okrajnih glavarstvih vpdjc cnolen rcgislralurni načrt in enake ohrazcc za poslovatIn prav kmalu jc Namcstništvo v Ljuhlj in predpi ;a)o zase in za okra'na glavarstva enoten rcg; araturni načrt, tako menovan Rcgislratumi plan za namcstništvo in okrajna glavarstva na Kranjskem, tiskan Glede urejanja upravnih in a vinilnimi ih organov na ravni debele pa /al moramo ugotoviti knl smo /e loliknkral, da so raz^n Kranjske imele vse dru^e dc/clc, ki sndijo danes v Slovenijo, svoj seilclf (dc/elno in avtonomno upravo) /unaj ozemlja današnje Slovenije, zaiti na urejanje gradiva v arhivih v zamejstvu ne moremo vplivali Arhivsko gradivu kranjskih upravnih in avtonomnih dc/clnih nrganov Dc/.clna vlada v Ljubljani ter De/elni /hnr in ndhor za Kranjsko sla /e urejen? in popisana ter oprciiiljena s hisloriali. za de^elnn vlado pa jc hila iziklana slovenska kartoteka preil Iclnm I "J70. '" Ikžclna vlada, zbor in odbor predsedstvo, različne komisije (/a zemljiško odve/n, odkup in uravnavo zemljiških bremer), .sveti (šolski sveti). '' Te podskupine zaradi preobsežnosti v prispevku ne bodo obravnavane. '' J i i/c Žontar Razvoj sistemov poslovanja s spisi pri upravnih oblasteh ilo relorme pisarniškega poslovanja leta 1956, Arhivi XV!/1-2 Ljubljana iyV3. Mr 36. 28 ČlunKi in razpravu ARHIVI XXI 1998 leta 1851 v Ljubljani.13 Po tem načrtu seje ravnalo namestništvo, pozneje tudi deželna vlada.14 Omenjeni registra turni načrt za namestništvo in okra na glavrstva na Kraniskem |l predvidel delitev na 38 registratunnti fa.su klov, k so obsegal manj.se ali večje število odoclkov. Te pa so lahko uratu po potrebi sami deli: na pododdelke, oddelk in pododdelki pa so bni označeni ■/ rimskimi številkami, in :icer: 1 - ccsar, cesarska hiša, cesarska oblast, državna ustava 2 ■ vlada 3■ državn. zbor 4 deželno zastopstvo 5 - prejšnje deželno zastopstvo, stanovi 6 okrajne zadeve 7 - občinske zadeve 8 - državljanstvo, državljan | meščanska hramba 10 - odpravljeno podložništvo 11 - državne, deželne, okrajne, občinske meje, deželna razdelitev 12 statistični podatki in beležke 13 policijske zadeve 14 žandarmerija 15 - tisk 16- pravica združevanja 17 - sanitarne zadeve 18 - hmn.mitanv zavodi 19 posvetne nstanove 20 vojaške zadeve 21 trgovina, obrt, tovarne, letni sejmi 22 gradbene zadeve, erarne, okrajne in druge cestc, železnica, vodne naprave, plovba s par niki 23 postne zadeve 24 privilegiji 25 deželna kultura (kmetijstvo) 26 - izsnšcvanjc barja 27 - gozdne zadeve 28 rudarstvo 29 katoliška vera 30 nekatoliške verske zadeve 31 študij in šolstvo 32 - sodstvo 33 kt.minal, prci ¡kovalni zapor in kaznilnica, hudi policijski prestopki 34 finančne zadeve 35 domene 36 pristoj'''nc 37 davčne zadeve 38 kataster'5 1T '■ Rrpsl ralursat,n /u niuucstnišlvii In ukrajna glavarstvu iiii Krnrijskcni. /a nbjuvo pripravila in pievcdlu Olua l'ivk, Ljub- vm. H Jo/c Žont;ir, Arhivi XVI/l-2, l.iuhljan:i 19'J.l, .sir. .Vi-37; Ji lic Žonlur, enaku kul /gnraj. sir. 36; Pclcr liihnikiir, Arhrvsku gradivo Namci.liiii.lvii in De/elnt; Po tem načrtu .seje ravnalo namestništvo, p;; znejc deželna vlada in tiid okrajna glavarstva Po določenem obdobju pošlovania je bil načrt deloma spremenjen oziroma dopnhijjn. Nekatere izkušnje so pripomogle k oblikovanju vsebinskih sklopov, pa tiui pisarniško poslovanje samo je postalo obsežnejše. Zato ic deželna vlada načrl priredila svojemi; poslovanju: nekatere vsebinske skiipirc je dopolnila, kol na p: imer registra tu m i f;:seikcl 13 policijske zadeve, ali pa |ih ic spiemcnila, kot n;i pr"ncr icgistraiurni faseikel 21 trgovina, obrt, tovarne K' Okrajna glavarstva so ..icer načrt povzela, a Ic za kratek čas, saj se je njihovo poslovanje zaradi ■/družitve uprave in sodstva na okrajni ravni v letu 1854 spremenilo. Takrat so namesti) okraj nih glavarstev začeli delovati mešani okrajni nradi ' in ti odlagali spise po novjh vsebinskih kri ¿črnili. Oblikovali so dvanajst sknprn. označenih z velikimi latinskimi Črkami: A zakoni in predpisi B uradne in personalne zadeve C ■ vojaške zadeve D eerkvene /adeve in šolske zadeve E ■ zdravstvene zadeve, pomoč revnim, dobrodelne nstanove F kmetijstvo, rudarstvo, gozdarstvo, lov C trgovina in obrt M ceste, stavbe I policijskc zadele L občinske zadeve M davčne, finančne zadeve N razno Po letu 1858IM je marsikateri okrajni urad vlade v Ljubljani, Arhivi 11/1.2, Ljubljana MJHO; Al?ks:miira Seršc. pjLilnii vladu v Ljubljani i H (i I ■ 1 'J I H, v; Arhivski ¡mpisi in invcnurji Arhivi Republike Sluvcnijc, I.[uhlja na 11)<)7\ l)c/cln;i vl:nl:i v Ljuhljiini - knrliiteka i/ilcl;in;i nknli Ida I 'J7 I). Primerjaj Rc^islralurni nnerl /n nuiticslnišlvo in okrajna varslva rtu Krunjskeui in hijii.s Dc/clnc vlade 7 Ljubljani 1X61 1'JIK, " Ji )ic Žnni3 lia/voj si ste ii n n-..., sir. 36: "Uruvinskci;j arhiva v Celju. Cdje 1W3, sir. 7; "Okrujm urjili sii v Habsburški limnurliiji delovali v pchlesclib in šeslilesclib klih |irclcUcg;i stnlcljii, ml Iclu 1X5-1 ilo iKfiH. 1'nlcj; uprnvnib so imeli kimijietcnec ludi tia področju ci vilncgl in k;i/cnsktgM .snd.slvii. Okrujni uradi sn ¡lrcdsluvljali pieh.iilnn obliko v pri/aileviinjih iivc r,\ pjpnjitanjc .siruški pv ailiuinisliaeijc. Ukinili sn jili leta 1W>X. Z iibnnvilvijn okrujnih glavarstev sn ilnkiintnii I■ >C■ 1 i ujir;iv| jn sntlslvn." |}i JnJc Žnniar, Ka/vi)j sislcuiiiv..., Mr. 3K: "Z iliiviiljenjciti ilc/elncmj urndn li mogli pn.-chno pit manjših iikrujnih uradih, ali kjer jc liiln in uletiieljcnii. iKlbj;ali spise le pn šlcvilenem redil vlog ob upnslcvanju povc/avt; v ARHIVI XXI I9yfi Člank]_in ni/prave 29 opustil prejšnji način odlaganj ii po Miovi in jc prešel na naČm ureditve, ki mu ga j_. dovoljeval predpis notranjega ministrstva i/ lela 1858, po katerem jc bilo mogoče odlagat'1 spise tnc po kronološkem redu oziroma po dclovodnuikih številkah. Pri višjih upravnih in avtonomnih organiii so bili torej uveljavljeni nekater regislrauirni načrti, medlem ko so lokalni upravni in iivtmomni organi z gradivom postopali zelo različno.19 Deželni odbor za Kranjsko jr spi:,c prav tako odlagal in arhiviral po snovi211 podobno kot upravni organi na deželni in lokalu ravni. Ven-tliir sc odbor ni držal navodil, ki |ih jc namest-nistvo izdalo leta 1851 o pisarniškem poslovanj i, ampak jc leta Ifičl. ko jc prevzel stanovsko gradivo, prevzel tudi icgistraturm plan, ¡ki so ga stanovi uporabljali žc od leta 1820.21 Ti so pri svojem poslovanju s spisi upoiabl/ai tlcscl vse binskih skupin ali po stari terminolog^ regi-stnitnrnih fasciklov. medlem ko jc deželni odbor zaradi obsežnejšega poslovanja na področju deželne avtonomije uvedel šc, tri glavne vsebinske skupine - združene zadeve ali rcgislraturnc fas-ciklc - tako jc obsegal 13 glavnih vsebinskih skupin, označenih z rimskimi številkam / Deželna vlada v Ljnbijani jc označevala svoje vsebinske sklope z arabskimi številkami/;22 I deželni zbor II - personalne in pisarniške zadeve 'II - ustanove in patronai i IV - stanovski sklad in stanovsko poslopje V deželni sklad VI - sklad za bolnišnico Vil - zcmljiškoodvezni sklad Vili - prisuna dclavnica IX deželna kultura X - splošne deželne zadeve XI - občinske zadeve XII - norma lijc, zakoni, odredbe, k nji zri :a nk vi ril posamtznib zaikv, /ur.uli česar niso bili pnirehni rctislralarni oddelki po snovi. Nnlranjc minisliMvo jc lela IX5X predpisalo deželnim obkslcm. du uyiulijo zahltvkom okrajnih ohl, isli /u |i 'h. .1 on ml klanju v rt^islraluriT pu mut , i 1. ixllayanju pil šltvilčneni zaporedju. medlem ki> 11:1 j ilnvii .ji> preboil ■ >■] odlaganja pi> šlc^ilčncni zaporedju k inll;ij;;injil po siaivi k ju pni I Lig i Itntdjilf prtsnjc vseh iiknlišein. Opisunc usmcrilve su sc udrazile udi n.i fondih okiajmli ylavarsltv. ki mi poslnpitiita opuslila odlaganje končanih spisov v rtj:islraliini pn snnvi. N;i škvilini nsnovi mi urejak svoje spise ludi iibiinskc upravt " ' Lilijana Viilrili-Lavrcnêiè. Pnilikinaiika sirnknvnc obdelave ynidiva obtin v obdobju Avslrn-Odrske IX.S0I9IX. Aibivi XI1/I-2. Ljubljana 1K9H. sir 52. ' l'iisdnosl icj:j re^islral urnega naêrla je. da je prehajal st jt prenašal ud enega deželnega avli 1111 ioiiiq::i organa 11a drujega. ¡11 sicer z Deželnih slamiv za Kianjsko IN20- IXftl n:i Dt/elni /.bor in i>dh2'lX) Državni ob činski zakon je v 22. člcnn določal, da lahko dob'jo deželna glavna mesta in tndi drnga po nicmbna mesta ter zdravilišča posebne statute, če jih še niso imela Med te so so'Jik mcsinc občine Ljubljana 2'1 Celje25 in Maribor.2f' Zarai i njihovega posebnega položaja in delovanj a na političnem, gosp'jdarskuri n izobraževalnem področju jc bilo gradivo, ki jc nastajalo ob poslovanju teh občin, zaradi obsežnosti in preprostejšega poslovanja urejeno podobno kol gradivo organov na višjih stopnjah po rcjî'slraturnih na-čnih. Kot jc v svoiem poglobljenem prispevku napisal Jože Zontar leta 1993, se vsi npraviu organi na nižjih stopnjah niso drža navodil glede odlaganja spi.;ov po snovi, saj jirr je trni notranje mii'Slr^lvo dovoljevali odlaganje spisov po dc lovodniškib štev Ikah. Mednje sodi tndi mestna občina Celic, nieatem ko jc Mestna občina Ljubljana vedno urejala svojo gradivo po vsebinskem kritei jn. Stalen, a nesistematičen rcgistralnrni plan je uvedla že leta 1827, kmalu po uvedbi rcgislrjtnrncga plana deželnih stanovih Ta plan, vseboval je kar ïi glavrih skupin, je bil z nekalerim dopolnili v uporabi vse dc leta 1858. Drugo obdobje, od 1858 do 1930,27 pa zazna- 2-1 Indeks deželnih slamiv IX2IHH41; Splnšni prt y] tli In mli iv Dr/a v ne y a arhiva LRS. Ljubljana l'Xid. sir. 4.1-47- V računalniškem programu AliMIDA pnpis s hisliirialnm usivarjaka Ilt gradiva l)c/:lncga z.bnra in i:dhora za Kranjskn ISfil-191 S. Ljuhj;m;i 1990. fill Ici Mcslncya iirh;va Ljuhljjnskctia. s sodelovanjem kolek liva iislaiinvc >.ts1avil tir. Sergij Vilfjn. Publikacijo Mcslncya ¡irhivii Ljuhlj;mskc^;i. Ljubljana 1959. 25 Ikilvika Ailovt. M e.si il a nbtina Celje 1. ilel (1X5(1-I9IH). PublikuLijc ZyiKlii"in.skfj;a arbiva v Celju. Invcalarji 4. Ctljc I y94; Melka Uuknštk. MtMna ob( ma Celje II. del (I'J I'J-Î941). l'unlikai-ijc ZgiKlnvinskc^a arbiva v Celju. Invcnlarji 4. Celje I TO. Anl.iša Leskiivcc. McMna nbčina Maribor. Pokrajinski arhiv Marilinr. Invenlarji4 Maribor 19'JI Marjan Drnovšek. Prikaz yradiva liie.smc ubiine Ljubljanske /a rcjjiMralurno obdiibje 1KUK-1 V3fl na primeru Icia 1901. Arbivi ll/l-2. Ljubljana I979.slr sy-M: "Mtsltta obëina 'jubljanska je b'.la slalularna ohiina iid lela IX5I1. kar je pomenilo, da jc imela laslcn slalul. da jc bila izv/ela i/ ffljišne ilo/tltic zakonodaje za otn.ine in da jc hila ykiie ikliikrnya. piivcrjciie^a ixl države, podrejena dircklno deželni vlaili. Ta dtlokroj; jc bil širši kol pri oslalib nbîinah ker je upravljala ludi natnj;c okrajneta glavart-lva. Gkdc nalny s piHlniija oriêinske sana'Upri've jc bih pmlrejcna deželnemu zbnnl in deželnemu iiilbnru." "V km IX9X sla bila skupaj z opravilnim redom sprejela navodilu za iiil'sIiiii rc^islraiuro in rcj;islralarni načrl. Ta rryislraiumi liai rl je z delnimi popravki, ki so naslat' leta I MO na podlagi regislralurnib natrtov raznih avlonn j PiKlnhnn pri ineslni obči.i i Celje rinvenlar 4). 10 JiGR 1X62/1 K; l.GU/2 predvsem čclrln pi^Livje, prvi ikI-(letck, členi 27 29. tri k ti, stanovanjske zadeve, rcgulai i jskii dela; .sejmi, Irgi; z njimi v povcza"i nadzor uteži in mer ter kakovosti prodanega blaga; zdravstvene in socialne zadeve (dobrodelne iilllvt): "skrb za zdravje svoje občine', nale zljive bolezni ■ epidemije, razkuževanje, cepljenje' nekatere občine so i ne le bolnišnice' .skrb za reveže' skrb za posle in delavec; solstvo in kulltira: meščanske šole, ljudske ali kake druge srednje šole, policijskc zadeve; zdravstvena, nravstvena, poljska pohcij i, varnost oseb n imatjB požarna varnost itd.: društvu in organizacije: ga.Mlna -n reševalna društva, športni kluh' irJ druga društva, vojaščina: nabori Ljudmila liczlaj Krcvcl v Arhivih leta 1979 v svojem članku "Upravna iiiedilcv Piiiuorskc s posebnim ozirom na občine v letih 1814 do 1940" spregovori o navodilu notranjega ministrstva iz leta I897 o 'odenju protokoia m arhiva v občinskih uradih:12 "Zc prvega marca Ifii)7 jc ministrstvo za notranje zadeve izdalo navodilo za vodenje protokola m arhiva v občinskih uradih. Vsak spist ki jc prspd ali je bil odposlan, je bilo treba vpisati v dclovodniK in ga uvrstiti v eno izmed petnajstih kategorij: nnrava dobrodelne ustanove in dobrodelnost občinska policija higiena javno zdravstvo nnanec oblast in uprava pom.lostil ve, pravosodje, bogoslužje nabori m vojaščina Šolstvo - ja vna dela kmetijstvo, ndn.slrija, trgovina in delo civuna stanja, ljudsko štetje, statisuka različne zadeve Števila kategor n. biffl mogoče manjšati mi. snovno spreminjali, pač pa je bilo mogočo po potrebi uvaiati nove. Kategorije so sc delile na razrede. Število teh jc bilo neomejeno, glede nitx> št. X. 32 l.iili Be/iaj, Upravna urcililtv frimiirskc s posehnini n/ironi na i>h"i ne v Iclih l K M- l'J4l> Arhivi 11/1-2. I.juhljana l'J7',> Mr, .17 ■!!: Vanila Ue/ek. Sln>ki>vi>a nbilcluva arhivskega gradiva (Ra/vi>j sistcniiiv urejanja dnkunientarnci^i ¡trudiva, urejanje in popisnvanjc arhivskega gradiva v arhivih) ■ ilalijanski sisleini 192(1. |¡¿1 >čc npnrahili pri pnpisu občinskih arhivnv, kajli ARHIVI XXI 1998 ■ jni-'i in raz prave 31 wx načinov: čc jc gradivo ohranjeno le frag-merilarno, ga razvrstimo kronološko, čc pa jc gradiva več, ga skušamo uredili po vsebini. Zgledujemo se lanko po prvoli ureditvi] po zakon skih aklih, ki urejajo delokrog obem, ali po regi-slralurncm planu, ki ga jc uporabljala kak na večja občina, alternativa pa 'jd tudi lcla 1880 objavljeno navodilo .slovcnsl m županom Aniona Globočnika 14 Ob sklepu lahko ugotovimo, da je večina upravnih in avlonomnih organov v drugi polovici 19. stoletja uporabljala vsebinsk kt iter- za odla ganie spisov. V la namen so i icli r2gi:itraliirnn načrlc, ki pa so .sc med scbq razlikoval kar ic prav gotovo izviralo z različnega področja dela posameznega organa. Te načrte upravnih i avlonomnih organov jc treba razločevati in to pri urejanju gradiva upoštevati, prav tako pa je treba itobro poznati obravnavano dobo z vse ni njenim: pol .ienimi, družbe!..mi i i ekonomski ni spremembami. Končno nc gre prezrel po ti cm b nos h zakonskih aklov, ki so ureja" tako upravno kol tudi avtonomno urcduev države. ZUSAMMENFASSUNG DIE ART DER ABLAGT: VON SCHRIFTSTÜCKEN BS1 VERWALTUNGS UND A"TONOMEN BEHÖRDEN AUF LANDES UND LOKALEBENE IN DER ZWEITEN HÄLFrEHES 19. JAHRHUNDERTS Fiir den behandelten Zeitraum isi gerade di: Ab'j'gc von Schiifl.stilckcn nach dem R:ghtraturplan charakteristisch. Dabei hyridcllc es sich um ein besonderes Klassi-fikationssysiem, nach wclchcm Schriflsiückc nach inhall liehen Kriicncn ¡irchivicri wurden. Der Kl;.ssifik0iions-bzw. der Rcgistratitrpljn umfaßte eine unlcrKchi edl ehe Zahl vnn Sachgruppcn (Abteilungen) .sogenannten Rcgistratur-fas/.ikeln. Im Rühmen eines Regisiraiurfas/.ikcl.s wurac eint deiai liierte Aufgliederung m Untergruppen (Unterabteilungen) nach inluilllichcm Prin/ip vorgenommen, Schriftstückc wnrden demnach berciis in der Registratur ,'ibpclcgl und archiviert, und (war nach vorgeschriebenem Plan, nach inhaltlichen Kriiericn. Die Regi.siraiurpenode umfaßic bei S.ichgruppen ein Jahr. Beim einzelnen Bctrefl wurden Schrifisliicke innerhalb eines Jahres nach Gcsrhäfts-numincrn abgelegt. Dieses Kanzlei verfanren wurde bei einzelnen Verwaluings- und autonomen Behörden bereits frtlhcr angewandt, endgiiliig herausgcbildcl und durch gcsclzl aber gerade in dem Zcilabschnitt nach 1850. nbCina jc bila n:'jni?ji upravni in ¿1 v Ion omni nrjjun, ¡71 sicerje v puve/avi / okrajnimi ¡jluvuri.lvi upravljala ilr/avne. pick dt/tln'^'.a /bora pa avlonuinric pnslc Taki) po mnenju Lilijane viilrih-Luvrcntič oslanc Ic iiuiJ.nnsl, il;i pri urejanju arhivskega ^miliva nbčinskib ioni lov v/anicinu /a ;:.snnvn rcyislralumi načrt neke večje nbčinc, Avliiriea luili ra/mi.šlja 1: smolmosli urejanja pn snnvi irai;inciilamii uliranjcnili Fi in 1 lov - /anjc Iii bilo primtrno kninnliišku, /a DbscJncjšc (bolj 11h rim jene) fiuiile pa v*,chinski) razvrščanje. Anilin Glubi>inik, N.iuk sliwcnskini /upanmu, kako jim je (klali, kako opravljaj» dnniačcga in i/ročcncga jmdroija (Jolinosli (na .slovenski je/ik prell I Fr. Lcvslik) Liubljana IHK»,sir. 111-12, 17 SUMMARY THE METHODS OF FILING BY THE PROVINCIAL AND LOCAL ADMINP^ATIONAL AND AUTONOMOUS AGENCIES IN THE SECOND HALF OF THE 19™ CENTURY The article deals wilh ihe professional record management ihc mclhods of filing by Ihe provincial and local admin ilrational and autonomous agencies in the second half t>f the I9lh ccntury. The period is characterised by rccord filing under a regisiBi n plan They represented a particular cla.ssifieal:'on .sysicin, where the files were regi.slered by iheir contents. The classification system i.e. ihe registration plan included diffjreni nnmbcr of m;iin content groups, which arc callcd rcgisiralion files. These registration files wcrr divided into sub groups, which contained ihe recordr wilh Ihe same comenis. The records were lhus filed and arranged already in Ihe regislration nfllce by ,1 certain plan by lheir contents. These records were then arranged by years, 'ind were further kcpl under specific numbers. The method was used by cerlain administratinnal and autonomous agcneics already earner, but was established and formulated after 1850.