12 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 DRUŽINA FLORENTINSKIH BANKIRJEV SOLDANIERI IN PIRAN janez peršič Bankirji Soldanieri,* ki jih omenja Dante kot mogočno in starodavno^ družino,^ so pri- bližno 5 let (1337—1342). v Piranu posojali denar na drobno, nekajkrat pa so ia Udin' in Beneftk posodili večje viscte zastopnikom Pirana. Zaradi preglednosti naj na začetku naštejem člane te družine, ki nastopajo v zvezi s Piranom: sin pokojnega Billiota Sol- danerius s sinovi Johannesom, Manfredom (imenovanim Galesius, Galisius), Henrikom (imenovanim Rigus, Rixus ali Ricus), in Fran- čiškom, njegov brat Manfred in Lavrencij, sin pokojnega Vanta. Pogodba s Piranom, 9. marca 1337 so po- testat Marco Dandulo s sodniki in veliki svet v loži piranisike palače, kjer se je delila pravica (ubi redditur jus) ob več kot dvo- tretjinski prisotnosti članov velikega sveta določili ser"* Marquarda Vitalis in ser Beir- narda Nixo, ki je bil notar, za zastopnika Pirana z namenom, da bi sklenila pogodbo s pilemenitima možema, bratoma Johannesom in Manfredom Galesijem, sinovoma gospoda Soldanerija iz Firenc ali z enim od njiju ali s Ikom drugim, ki bi sklenil pogodbo v nju- nem imenu in v imenu njunih družabnikov (socii) in faktorjev ali agentov,' in da bi za jamstvo ipogodbe obligiraia premoženje Pira- na in njegovih prebivalcev; obljubili so, da bo veliki svet potrdiU vse, kar bogta napra- vila." Očividno še istega dne so potestat s sodniki in veliki svet, v katerem je posebej omenjenih 12 uglednih Pirančanov, pred pri- čami, dvema Benečanoma in enim domači- nom, preko obeh zastopnikov sklenili pogod- bo z bankirskima bratoma.'' V pogodbi, raz- deljeni na 15 točk (capitula), so bile v glav- nem podobne določbe kot v pogodbah z Johannesom, sinom Cursija in Benzinijem* Važnejše razlike so bile te: 1. obresti (meri- tum sive collegancia") so bile 25 "/o na leto pri posojanju na listine in 20 "/o na leto pri posojanju na lombairdni način^« (Benzini — oboje 20'"/o, Johannes — na listine 20 "/o, na lombardni način 15 Vo); 2. zastopnika Pi- rana sta se obvezala priskrbeti Soldanieri- jema hišo, česar pri ionih dveh ne srečamo; 3. v listine sta lahko Soldanierija dala zapisati take vsote, kot bi se zanje dogovorila z dol- žniki (Johannes! je imel točno določene za 1/3 večje vsote, Benzini pa ni imel podobne pra- vice); 4. vsota 9000 ali 10.000 liber, ki sta jo bila Soldanierija v 18 mesecih po slovesni po- trditvi pogodbe pod kaznijo 200 liber dolžna spraviti v Piran in jo posojati, čeprav sta smela posojati tudi preko nje in samo preko nje tujcem, je bila pogoj, da bosta edina po- sojevalca v mestu (pri Johannesu ni ipodob- ne zahteve, Benzinijeva pogodba pa določa vsoto najprej 6000, potem pa 8000 liber, brez določitve časovnega termina in kazni; tujcem sta Johannes in Benzini lahko posojala brez omejitev); 5. Soldanierija naj bi posojala o let, od enega meseca po slovesni potrditvi po- godbe dalje, z odpovednim rokom od pol leta pred do pol leta po preteku teh 5 let; kair bi tedaj ostalo dolga, bi jima Piran vrnil v 3 enalkih obrokih po 8 mesecev, tako da bi bil torej dolg odplačan v dveh letih; obresti bi se tudi v teh dveh letih še naprej priračuna- vale (Johannesova pogodba je bila sklenjena za 2 leti z enoletnim odpovednim rokom brez podrobnejših določb o plačilu dolga, Benzi- nijeva pa časovno ni bila omejena); 6. če bi kdo drug posodil denar na obresti brez dovo- ljenja obeh Stildanierijev, bi posojeni denar izgubil in bi si ga delila na pol Piran in de- nunciant (v Johannesovi pogodbi je bila do- ločena kazen 10 soldov grošev*' ne glede na višino posojene vsote, v Benzinijevi pa te do- ločbe ni bilo); 7. kazen za Pirančana, ki bi vzel posojilo za tujca, je bila v pogodbi obeh Soldanierijev 50 liber, s tem da bi polovica vsote pripadla Piranu, polovica pa bratoma (v Johannesovi in Benzinijevi pogodbi je bua ta vsota 25 liber; ves denar bi pobral Piran); 8. lastnik zastavljenega predmeta je pred- met po enem letu lahko rešil še za eno leto, če je vnaprej plačal obresti, česar v Johan- nesovi in Benzinijevi pogodbi ni bilo; 9. Sol- danierija sta dobila pravico, da jima ni bilo treba protestirati ob prenosu premoženja nju-^ nih dolžnikov in sta se lahko pritožila tudi kasneje, česar v Johannesovi in Benzinijevi pogodbi ni bilo.^^ Pogodba obeh Soldanierijev ' pa ni vsebovala nekaterih določb, ki sta jih imeli oni dve ali ena od njiju, in sicer do- ločbe o tem, kako bi se postopato, če bi kdo bankirje obtožil pri cerkvenih oblasteh oderuštva (v Johannesovi pogodbi je bila za takšno dejanje določena kazen 200 liber), o praznikih (Johannes v času nekaterih s Pi- ranskim statutom določenih cerkvenih praz- nikov ni smel izterjevati dolgov, Benziniju pa je bilo to dovoljeno), o pravici bankirjev do sumarnega sodnega postopka, o pravici do nošenja orožja, o izvzetosti iz kolektivne krivde (zadnji dve določbi sta bili samo v Benzinijevi pogodbi), poleg tega pa pogodba obeh Soldanierijev ne vsebuje denarnega kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 13 jamstva pogodbe, oni dve pa (Johannesova 10 liber, Benzinijeva kar 500 liber). Videli bomo, kako se je katera od obeh ipo- gcdbenih strank, to je Piran in družina Sol- danieri, držala nökaterih določb pogodbe. O njeni slovesni potrditvi ni podatkov, vendar je morala biti 'kmalu po njeni sklenitvi, naj- brž še isti dan, to je 9. marca, saj imai prvo peso j ilo, ki bi moralo biti mesec dni ipo slo- vesni ipotrditvi, datum 4. april 1337." Prav taiko ni podatkov o njeni odpovedi, ker pa je bilo zadnje posojilo 6. aprila 1342," lahko re- čemo, da pogodba po 5 letih ni bila obnovlje- na. Denar, ki iso ga Soldanieri posojali v Pi- ranu, ipo vsem videzu ni dosegel 9000 liber. To sklepam predvsem iz tega, ker se je pi- ranska oblast 13. septembra 1338, torej pri- bližno 18 mesecev po sklenitvi pogodbe s Sol- danierijema, odločila skleniti pogodbo s Fran- čiškom Benzinijem,*^ in tudi iz tega, da ni nobenega podatka o posojilu tujcem. Možno bi seveda bilo, da so se Soldanieri strinjali, da pride Benzini in da med njimi in Benzi- nijem ni bilo rivalstva. Drugi del Benzinije- ve pogodbe je namreč določal, da bo Benzini posojal do vsote 6000 liber, po preteku po- godbe s Soldanierijema pa do visote 8000 li- ber in bo od tedaj naprej edini bankir v Pi- ranu."* Benzini je 'očividno ponujal boljše pogoje, to je za 5 % nižje obresti pri posojilu na listine zadodžnice. Vipisovanje večjih vsot, kot so bile v resnici posojene, so Soldanieri brez dvoma pogosto uporabljali, saj o tem vsaj do neke mere pričajo lepo zaokrožene vsote posojil. Vendar sem našel samo en po- datek, ki bi to direktno potrdil: Peter, sin po<- kojnega mojstra Donata, je vzel dolg 16 liber in se obvezai vrniti 32 liber in to zaradi ob- resti; pod temi pogoji je imel denar na raz- polago en mesec, potem pa naj bi tekle obi- čajne obresti.*^ Na žalost izvemo o tem po- sojilu po indirektni poti, talko da ne moremo reči, katera vtsota je bila vpisana v listino zadolžnico, čeprav si lahko mislimo, da je bi- la vsota, ki jo je bilo treba vrniti, to je 32 liber. O kršitvi določbe, da ne sme noben Pirančan vzeti posojilo za tujca, imamo en podatek.'^ Določbo o hiši je Piran izipolnil, čeprav nekoliko pozno.^' O kakšnih trgovskih zadevah, ki jih pogodba predvideva ali o če- merkoli drugem v zvezi z Johannesom in Manfredom ali drugimi iz družine Soldanieri v Piranu ni sledov. Posojanje na drobno v Piranu. Od začetka posojanja do 19. aprila 1337 se listine zadolž- nice glasijo na Lavrencija, sina pokojnega Vanta Soldanierija, ki je posojal v imenu Johannesa in Manfreda. Izjema je le prvo (4. aipril 1337) in tisti dan edino posojilo, kjer se omenjata kot iposoje- valca Johannes in Manfred.^« Lahko da je to samo pisarjeva napaka, ki je tudi napačno zapisal, da je Soldanerius že pokojni, ali pa sta morda oba brata simbolično posodila pr- vo vsoto in nato prepustila posojanje Lav- renciju. Od 19. apriia do 21. oktobra 1337 se listine zadolžnice glasijo na Johannesa in Manfreda, od 21. oktobra 1337 do 5. julija 1338 se Elkupaj z Johannesom ipojavlja v teh listinah brat Henrik, od 20. februarja do 26. oktobra 1339 pa zopet Johannes in Manfred. Med 5. julijem 1338 in 20. februarjem 1339 je zapisano eno samo posojilo, ki se je glasilo samo na Johannesa.-' Pri zadnjem po- sojilu je imenovan Henrik sam.^- Suma vsega na listine zadolžnice posoje- nega denarja, ki je zapisan v ohranjenih do- kumentih, to je v vicedomskih knjigah, je 5414 liber, 10 soldov malih denarjev in 7 li- ber grošev.^^ Seveda je to samo nepopolna suma posojil na listine (ker niso ohranjene vse vicedomske knjige iz tega obdobja), po- leg tega pa je morda istočasno teklo tudi po- sojanje na lombardni način, o katerem notar- ji niso pisali listin, ki bi se potem rezimira- ne ohranile v vicedomskih knjigah. Vsote po- sojil v posameznih mesecih so bile: leta 1337: april 2290 liber 20 grošev, maj 20761, junij 232 1, julij 406 1, avgust 22 1, oktober 48 1, no- vember 4 libre grošev; leta 1338: februar 32 1, junij 64 1, julij 32 1, december 66 1; leta 1339: januar 4 libre 10 soldov, februar 48 liber 40 soldov grošev, september 50 liber, oktober 36 liber; april 1342 8 liber. Vidimo, da so bile aprila in maja 1337 posojene približno 4/5 vsega posojenega denarja, ki je zapisan v ohranjenih dokumentih,-^ čemur je lahko vzrdk izpraznjena mošnja bankirjev ali pa saturacija tistih, ki so denar potrebovali. Po- vprežna posojena vsota je bila približno 30 liber. Zanimivo je, da so bile skoraj vse poso- jene vsote sodai števila, deljiva s 4, tako da posojevalcem ni bilo težko izračunati 25 "/o obresti. Najvišje posojilo je bUo 400 liber (obrtniku Jakobu iz Furlanije, iz kraja Man- zano, prebivalcu Pirana) in to v dobrem ne- rezanem (non excanatum) denarju,^' najnižje pa 4 libre 10 soldov.^^ Izrazi^' za obresti so bili prode, interesse, lucrum, usura, utilitas, meritum, collegancia,-^ pressa.^' Med obliko listin zadolžnic Benzinija in Soldanieri j ev ni bilo bistvenih razlik, čeprav se ni v Piranskem arhivu ohranila nobena popolna listina slednjih, pač pa samo rezimeji v vicedomskih knjigah, ki prikažejo vsebino listine, so pa predvsem brez zavarovalnih formul. 14 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 Časovni termin vrnitve posojil je bil skoraj vedno en mesec, kazen za neupoštevanje do- govora 1/3 posojene vsote, obresti se ne ome- njajo, pač pa posojila »de pura sorte«? (mor- da: 'posojila čistega kapitala). Posebne pogoje vsebuje samo pogodba, v kateri se je Peter, imenovan Saraculo, sin poikojnega biriča (preco) Blaža, služabnik Johannesa Soldani- eri, obvezal, da bo gospodarju toliko časa služil in prebival z njim, dokler mu ne bo vrnil posojila 4 libre 10 soldov.'" Denar si je z navidez enako koristjo izposo- dilo 'več ljudi, običajno trije, in to tako, da je bil glavni oziroma resnični dolžnik (prin- cipalis debitor Piranskih statutov) imenovan na prvem mestu. Navadno je v posebni pogodbi takoj nato resnični dolžnik ob- ljubil obvarovati pred škodo (liberare in- dempnes, consevare indempnes) oba ali več porokov, »ker je ves dolg samo v njegovo ko- rist«. Bili so tudi primeri, da je bil nekdo večkrat porok v približno istem času'* ali da je nekdo vzel posojilo in je nato še isti dan bil porok enemu od obeh svojih porokov, ki je tudi vzel posojilo.'^ Tovrstne zadeve in po- sojila ženskam in mladoletnikom sem že obravnaval v razpravi o Benziniju, zato tu ne bom ponavljal, saj ni bilo pri posiojilih Soldanierijev nič drugače.'' Na važno vprašanje, zakaj, so Pirančani po- trebovali denar, nam dokumenti praktično ne dajo odgovora, kajti našel sem en sam poda- tek, da je nekdo kupil za izposojeni denar nekaj zemlje.'" V aprilu in maju 1337, ko je biljo vzetih okrog 4/5 vseh posojil, sem našel samo en primer, da je nekdo vzel posojilo 160 liber'-' in kupil v istem času nepremični- no za 56 liber,'* vendar je celo on porabil za nakup le dobro tretjino posojene vsote. Zdi se mi torej, da je denar šel predvsem za tr- govs;ke zadeve izven Pirana, za nakup hrane in za plačilo starejših dolgov," kar bom lahko potrdil ali zanikal, ko sij bom ustvaril kompleksnejšo sliko o denarnih zadevah v Piranu tistega časa. Tu naj omenim še po- datek, ki nima zveze s posojanjem, to je, da so bratje Johannes, Henrik in Manfred 12. februarja 1339 dali 1000 liber v depozit Flo- rentincu Johannesu, imenovanemu Gambe- çço, sinu župnika! Tomaža de Anguileriis, prebivalcu Trsta.'* Večja posojila Piranu. 14. avgusta 1337 so potestat s sodniki in več kot dve tretjini čla- nov velikega sveta določili ser Henrika, sina pokojnega Johannesa de Petrogna, za zastop- nika Pirana, da bi vzel od gospoda Soldane- rija ali od koga drugega posojilo za povrnitev piranskega dolga plemenitemu Fredeginu de la Tunre. Omenjata se dve vsoti: najprej 4000 liber in več in nato 1600 liber za polno pla- čilo dolga čez vsoto 4000 liber. Poleg tega naj bi izbral dva arbitra (arbitres et oomu- nes amicos), enega iz Pirana in enega iz Tr- sta, ali pa tudi več arbitrov zaradi stroškov, kazni in obresti, ki jih je gospod Fredeginus naprtil Piranu. Soldaneriju naj bi Henrik dal izjavo, da je prejel njegov denar kot posoji- lo, depozit ali koleganco ali kako drugače." Ce Pirančani ne bi izpolnili zahtev pogodbe, bi lahko Soldanerius nastopil proti njim in jih celo dal zapreti v Benetkah, Piranu, Istri in kjerkoli drugje. Henrik bi smel dopustiti, da se vpišejo v listino zadolžnico tudi dvoj- ne obresti in večkratne kazni. Za jamstvo po- godbe naj bi Henrik obligiral premoženje Pi- rana in še posebej, premoženjsko in osebno (realiter et personaliter), 12 uglednih Piran- čanov, ki so ga še 'sami napravili za svojega zastopnika v omenjenih zadevah in ga po- oblastili posedovati s pravico preklica njiho- vo premoženje za Soldanerija ali koga dru- gega, ki bi posodil omenjeno vsoto denarja (omia eorum bona pro dicto domino Solda- nerio vel pro altero mutuante dictos denariog jure precario possidere)."« Piranski dokumen- ti nam ne povedo, kako je Henrik opravil zadevo, vendar je posojilo po vsem videzu dobil, saj je 13. februarja 1338 zastopnik že pokojnega Frederika de la Turre izjavil, da je prejel zadnje plačilo piranskega dolga."^ 23. januarja 1341 je piranska oblast imeno- vala Balsemina Terixija, da bi skupaj z 19 odličnimi možmi vzel za Piran štiriletno po- sojilo 12.940 liber 13 soldov pri Soldaneriju, meščanu Udin, ki bi sklenil pogodbo tudi v imenu svojih družabnikov, brata Manfreda in sina Frančiška, ali pri njegovem zastopniku.''- Listina o dolgu 12.940 liber 13 soldov je bila nato napisana po vsem videzu v Piranu (na- pisal jo je namreč pisar piranskega potesta- ta) 12. februarja istega leta s pogojem, da bo Piran dolg odplačal v štirih neenakih vsotah (3764 liber 11 soldov, 34111 12,5 s, 3058 1 14 s, 2705 1 15,5 s); odplačevanje naj bi se začelo s 1. januarjem po vsej verjetnosti prihodnjega leta; obresti naj bi bile enake obrestim ban- ke (stationis seu tabule) beneškega bankirja (cupresoriis)*' Johannesa Stornada, to je 10 °/o, in to ne »in anno et ratione anni sed ab inde infra«, torej od dne iposojila dalje.** 9. junija 1342 je Balsemin pod obligacijo piranskega premoženja obljubil obvarovati pred škodo 18 od omenjenih 19 odličnih mož, ker je eden od njih, Riçotus Vitalis,*^ izjavil, da tega ne želi in je bil očividno pripravljen žrtvovati svoje premoženje v korist Pirana, če bi bilo potrebno. Ze zgoraj smo videli, da Soldaneriju ni bila dovolj obligacija piransikega premože- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 15 nja, pač pa je še posebej zahteval obligacijo večjega števila bogatejših privatnikov. Pri al- ternativi, ali so Pirančani ta denar potrebo- vali za svoje javne stroške ali pa za privatne zadeve, bi se jaz na podlagi enega samega podatika, ki govoiri o vsoti 32 liber, ki bi jo nek privatnik moral plačati v štirih časovnih terminih,*« odločil prej za drugo možnost, če- prav je morda šlo za kak drug dolg, ki je bil vzet pod istimi pogoji. Piranski potestat je 17. maja 1344 pisal zastopnikoma Pirana Ni- kolaju Marchexii in Gualteriju ser Garofoli, oči vidno v Benetke, naj plačata Soldaneriju del omenjenega dolga, vendar brez obresti in stroškov; dogovorita se naj za plačilo le-teh v najugodnejšem časovnem terminu in ipod najugodnejšimi (dodaitnimi, ali bolje obrest- nimi) obrestmi; če bi se Soldanerius ne strinjal, naj se branita pred benešiko oblastjo, češ da je bil enar iposojen na isti riziiko (risegum), kot posoja Johannes Stornato, ki je izgubil več kot SO'/o,'" in naj ddkazujeta, da bi denar moral biti posojen na obresti v višini 10 "/o, pa je bil na 15 "/o; glede obresti in stroškov naj nič ne obljubita, ampalk naj se izmikata, češ da se bo na koncu vse uredilo; kolikor bi prišlo do sodnega pro- cesa, bi bil Soldanerius na slabšem."« 20. ma- ja istega leta so potestat s sodniki in veliki svet dali istima zastopnikoma nalogo, da kolikor mogoče podaljšata časovni termin plačila dolga, ipotrdita dolg in pogobno med Soldanierijem z družabniki in Piranom v ce- loti ali deloma in vzameta pri njem ali pri kom drugem nov dolg v katerikoli višini kot posojilo ali pod kaikšno drugo oznako,"' bene- ško oblast pa naj prosita za soglasje.^* 25. novembra 1347 so potestat s sodniki in kon- cil določili ser Henrika de Petrogna in ser Nikolaja Marchexii, da bi potovala v Benetke in se sporazumela s Soldanerijem ali njego- vimi zastopniki glede starih dolgov, mu dala varščine (securitates) in dala napraviti listino o dolgu ali depozitu; izbrali so tudi 23 ugled- nejših meščanov, ki bi se skupaj z omenjeni- ma zastopnikoma obligirali za pogodbo; ker pa bi bilo potovanje v Benetke za toliko ljudi drago in težavno, so sklenili naj oba zastop- nika namesto njih obligirata njihovo premo- ženje.^* Iz zadnjih dveh podatkov je videti, je Soldanerius tedaj živel ali pa imel ekspo- zituro v Benetkah. Odplačevanje dolgov. Za izterjanje dolgov so bili določeni posebni uradniki, po dva za izterjanje vsakega od treh delov odplačila, ki so od dolžnikov pobirali denar v gotovini in prodajali njihovo premoženje na dražbi. Pla- čilaj dolgov v gotovini tem uradnikom se si- cer nekajkrat omenjajo, vendar le v zvezi s kakšnimi posebnimi zadevami, tako da ne bi imelo nobenega smisla, če bi jih seštel, na pretek pa je zaipisov o dražbah, kjer so ome- njeni uradniki prodajali nepremičnine, pred- vsem vinograde, hiše, vrtove in zemljo, pa tudi lovišča rib v morju (piscaria) in soline.'^ Od razlike med ceno in delom (prvim, dru- gim ali tretjim) dolga so se odbili stroški (2 solda na libro za plačilo obema uradnikoma, 1 sold na libro za biriča in še nekaj denarja za druge strošike) in je bila potem vrnjena dolžniku. Listine o dražbah za plačilo dolgov Soldanierjem je pisal samo notar Almericus Dethemarius, z izjemo dražb, na katerih je bil kupec on sam. V zvezi z dolgovi in draž- bami odkrijemo precej zanimivosti iz piran- ske sodne prakse, ki pa ne sodijo v to raz- pravo. Omenim naj, da je bila dražba za dolž- nika lahko tudi dober način, da je prodal lastnino dražje kot bi jo sicer,°^ imamo pa tu- di primer, ko je bil mlin, ocenjen na 800 li- ber, prodan za 50 liber lastniku, ki ga je pred tem sam dal v neke uradnikoma. Veliko vsoto (okrog 650 liber) je dolgoval Bonifacij de Appollonio in so denar, njegov in njegovih porokov, po njegovi smrti izterjevali pred- vsem na dražbah. Pri prodaji hiše Sygomari- ja, sina njegovega umrlega poroka za pla- čilo dolga 187 1 19 s 6 d, je bilo določeno, da bo kupec, ki je kupil hišo za ceno 300 liber, dal 1121 6 d uradnikoma, ki sta potem sko- raj ves ta denar vrnila Sygomariju, 187 1 19 s 6 d in vse obresti od preteklega praznika sv. Andreja dalje pa bo dal Soldanierjem.^^ Na- šel sem tudi primer, ko niso ne uradnika ne dolžnica vedeli višine obresti oziroma kazni v zvezi z nekim dolgom (27 1 13 s 1 d), pa so zato ipotestat in sodniki dali ves denar od pro- daje na dražbi vinograda (40 liber) omenjene dolžnice ntikomu v depozit oziroma posojilo. S tem se je dolžnica znebila novih obresti, ki jih je bil od tedaj naprej dolžan plačevati no- vi dolžnik; le-ta je tudi obljubil, da bo potem, ko bo Soldanerius prišel v Piran in natančno izračunal dolgovano vsoto, vrnil dolžnici mo- rebitni ostanek od vsote 40 liber.»" Tudi iz nekega drugega primera vidimo skrb piran- ske oblasti, da ne bi denar ležal brez kori- sti." Prve dražbe so bile junija 1342, ki sta jih vodila uradnika Nikolaj Marchexii in Mon- dius, sin pokojnega Sklavona Bilona (ki sta do konca svoje službe prodala premožer;ja za 37161 12 s 11 d in 29 grošev), od maja 1343 dalje Terixius, sin pokojnega Pencija Terixi- ja in Francischinus, sin pokojnega Bonsigno- ra (14321 9 s 5 d), od decembra 1347 dalje pa Candius Taiacoço in Johannes! Henrici de Petrogna (7001 9 s 6 d in 10 grošev), ki 16 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 sta denar pcrabila do januarja 1350. Suma denarja z dražb je bila 58491 lis 5 d in 39 grošev. Vzroka za vedno nižje vsote sta bila njbrž izmikanje plačilu in obubožanje. Ni pcsebno verjetno, da bi Pirančani na pri- mer prvi del plačila odplačevali s prodaja- njem svojega premoženja na dražbi, drugi in tretji del pa v gotovini. Ker zapisi o dražbah omenjajo večinoma samo cene prodanega premoženja in zelo redko tudi dolg v celoti ali pa njegov del (prvi, drugi ali tretji), ki je bil navadno manjši od cene, so zgoraj naštete vsote večje od denarja, ki bi ga morali dobiti Soldanieri. In ker ti zapisi prav tako ne vsebujejo obresti in datumov dolgov, je veö stvari ostalo nejasnih. Glavni problem je ta: ali so omenjeni uradniki pobirali denar; 1. samo od dolgov, ki jih predvideva pogodba Pirana z bratoma Johannesom in Manfredom Solda- nieri kot plačljive v treh zaporednih enakih delih; 2. od kakega drugega dolga, ki bi ga Piran najel pri samem Soldaneriju, prav tako plačljivega v treh delih, da bi njegovi pre- bivalci vrnili svoje dolgove Sergiju de Cas- tro Pole; 3. deloma od dolgov pod točko 1. in deloma od dolgov pod toöko 2). Za drugo varianto govori a) naziv uradnikov, ki se vča- sih pojavlja (uradnika komune za izterjanje prvega (drugega, tretjega) plačila dolga go- spoda Soldanerija, ki je bil nekdaj (sc. dolg gospoda Sergija de Castro Pole) in so ga mor- da notarji običajno izpuščali b) dejstvo, da med tistimi, ki se omenjajo kot dolžniki ali je bilo njihoivo premoženje prodano na dražbi ne srečamo takih, ki bi si v letih 1337—1342 izposodili denar od Soldanierijev doma v Pi- ranu c) da se omenja vsepovsod »dolg gospo- da Soldanerija« brez omembe sinov; v korist prve variante naj povem, a) da je zelo mož- no, da so Pirančani z denarjem obeh bratov odplačali tudi dolgove gosipodu Sergiju^^ b) da bi omenjena disonanca med imeni tistih, ki so najemali posojila in imeni poznejših dolžnikov, bila trden dokaz le tedaj, če bi se ohranile vse vicedomske knjige iz tega ob- dobja c) da sta Johannes in Manfred Solda- nieri sklenila pogodbo s Piranom in tam po- sojcila po vsem videzu kot zastopnika (faktor- je svojega očeta), saj se celo njuna pogodba s Piranom v nekem tekstu imenuje »ipogodba s ser Soldanerijem oziroma (seu) sinovi«*' in se nekje drugje tudi ^omenja nek dolg z dne 29. aprila 1337 kot dolg »Soldanerija ali si- nov«** d) da je uradnikoma nekdo izročil de- nar za drugi del plačila dolga z dne 7. aprila 1337»' in je torej malo verjetno, da bi Piran takoj po sklenitvi pogodbe z bratoma Johan- nesom in Manfredom že najel posojilo en gros pri njunem očetu Soldaneriju. Od vseh treh variant se mi zdi prva najbolj verjetna, posebno zato, ker je 7. aprila 1337, torej slab mesec po sklenitvi pogodbe med Piranom in obema bratoma, Sergij de Castro Pole v Be- neitkah izjavil, da je prejel 1150 liber, kolikor mu je bil Piran še dolžan od posojila 3000 li- ber.*2 Ce je tako, potem lahko rečemo, da je Piran takoj po preteku pogodbe (marec 1342) še nameraval vrniti dolg, zato je tudi začel z dražbami, se pa ni mogel ali ni hotel držati pogodbene določbe o treh enakih plačilih v dveh letih. Videti je tudi, da je piransika oblast denar z dražb zadrževala pri sebi, skušala zmanj- šati dolgove in jih sploh ne vrniti. 11. maja 1349 je Johannes v svojem in, v imenu bra- tov, ki so imeli to pravico od strica Manfre- da, predvsem pa kot pravni zastopnik (procu- rator) brata Frančiška, dediča pokojnega Soldanerija, zahteval od piranske oblasti, da naj poskrbi, da bo tretji del dolgovane vso- te 10.921 liber z obrestmi, stroški in kaznimi do 18. maja, to je v enem tednu prisipel v Be- netke. Nato je protestiral zaradi neplačanih in »očiščenih« dolgov (debitis lotis; izraz naj- brž pomeni: brez obresti), posebno zaradi ne- povrnjenih tretjega in ostalih delov dolga.*' Kmalu potem, 18. junija 1349, se tudi prvič omenja »bivši dolg ipokojnega ser Soldaneri- ja, ki je prešel na Piran (de debitis... in co- mune Pirani devolutis).*" Dražbe so se vrsti- le še do januarja 1350,*^ vendar je denar oči- vidno šel v pirans^ko komunalno blagajno. Ni bil pa' to za Pirančane edini način, kako iz- trgati Soldanierijem vsaj del njihovega do- biöka. Kako so Pirančani vrnili posojila, ki so jih en gros najeli pri Soldaneriju, ostaja bolj ali manj nejasno.** Iz zgoraj omenjenega teksta vidimo, da so se tudi po vrnitvi teh posojil precej izmikali.*' Boj Pirančanov za povrnitev obresti. Sol- danerius se je v Udinah 12. junija 1348, hudo bolan, verjetno od kuge, pred posebnim patri- arhovim poslancem pokesal zaradi oderuštva in obljubil vrniti vsem svojim dolžnikom ode- ruške obresti; obljuba je vezala tudi njegove dediče in se je nanašala na tretji del pre- moženja; vračanje obresti naj bi se vršilo pred patriarhom brez sodne obravnave (sine strepitu et figura judicii).** S tem se je pričel boj Pirančanov za povrnitev oderuških ob- resti, ki mu bomo sledili, kolikor je mogoče po dokumentih, ki so mi prišli v roke.*' Če- prav so Pirančani že 10. maja 1349 imenovali zastopnike, da bi pred koprskim škofom, pa- triarhom ali dožem urgirali za povrnitev Soldanierijevih obresti,'* je 11. maja Johan- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 2S 1977 17 nes Soldanieri zahteval od piranske oblasti plačilo dolga."' Koprski škof Franciscus Qui- rinus jim je bil oči vidno naklonjen in je dal poklicati predse Johannesa Soldanieri, potem ko je v cerkvi sv. Jurija v Piranu razgla- sil, da bo ugodil zahtevi Pirana in uredil glede vrnitve oderuških obresti. V Koper je prišel Zordanus iz Vicenze, zastopnik Fran- čiška, edinega Soldanerijevega dediča, in od- klanjal škofovo jurisdikcijo.^2 Od njega je 8 zastopnikov v imenu 58 Pirančanov'^ zahte- valo vsoto 10.000 liber, ki naj bi bile izter- jane kot oderuške obresti. Zordanus je pred- log zavrnil, češ da 1. škof ni kompententen sodnik, ker spada Frančišek pod patriarhovo jurisdikcijo; 2. Frančišek prebiva v Udinah in zato se mora nastopati proti njemu tam »cum actor teneatur sequi forum rei«; 3. tam bi tudi najlaže vrnil premoženje, saj ga ima tam največ; 4. Soldanerius je v privatni li- sti prepustil kavcijo (cauitionem) o vrnitvi obresti arbitraži patriarha. Piranski zastop- niki pa so mu nasprotovali takole: 1. v Koper je Zordanus prišel po svoji volji, poleg tega pa se po patriarhovi določbi lahko zadeva uredi tudi v Kopru, kot je to v Benetkah (verjetno na sinodi) patriarh sporočil škofu; 2. ne gre za civilno zadevo, ampak za delikt te vrste, da se mora urediti tam, kjer se je zgodil; 3. oderuštvo je namreč vrsta tatvine; oderuške obresti bi lahko vrnili tudi iz pre- moženja (bona male ablata), ;ki je v koprski škofiji; 4. če je zadeva v arbitraži patriarha, še ni rečeno, da ne velja za škofa, v katerega škofiji so bile obresti izterjane, ziasti še, ker se patriarh omenja le zato, ker je bila ikavcija (cautio) napravljena pod njegovo jurisdikcijo; poleg tega tudi osebe iz oddaljenih krajev težko pridejo v Furlanijo in se tako Soldane- rijeva duša slabo rešuje; prav tako velja pravilo, da se odreče apelacijam, kdor da kavcijo.'" Zordanus se je nato pritožil patri- arhu Bertrandu, ki je v pismu sporočil kopr- skemu škofu, da je poklical k sebi piranske zastopnike in zato naj škof v omenjeni zadevi neha ukrepati,'" koprski škof pa se je v odgovoru skliceval na patriarhove sinodalne konstitucije o kavciji oderuhov.'" Pirančani so še poskušali z urgencami" in so 11. de- cembra 1351 imenovali MaI^ka Caviana in Gualterija Garofoli Goyne, za zastopnika Pirana z nalogo, da gresta k dožu.'* Kako se je zadeva končala, je brez doku- mentov iz oglejskih, udinskih in beneških ar- hivov težko reči, tako da naj namignem le na to, da sta bila Piran in Koper politično od- visna od Benetk in ne od Ogleja in zato je najvažnejšo vlogo igralo mnenje beneške vr- hovne oblasti. Družina Soldanieri je na eni strani s svojim denarjem rešila Piran vsaj dveh večjih dolgov, na drugi strani pa je pre- cej izčrpala njegove dohodke; vzrok za vedno nižje vsote v posameznih plačilnih terminih na dražbah dobljenega denarja in odlašanje s plačilom najbrž ni biffio samo izogibanje plačilu, ampak tudi pomanjkanje denarja. Piran nekako ni mogel odplačati starih dol- gov, pač pa se je začasno reševal z najema- njem novih, obresti pa so se med tem vztraj- no kopičile. Soldanerijev testament v nemir- nem času črne smrti je Pirančanom dal mož- nost, da se dokončno rešijo teh skrbi, ki bi v prihodnosti lahko bile še hujše, saj kužna le- ta niso akumulirala samo kapitala, ampak tu- di dolgove. OPOMBE 1. Vicedomske knjige (VK) v Piranskem arhi- vu (PA) poznajo samo latinsko obliko: Solda- nerii. — 2. Dante Alighieri, La divina comedia, Paradiso, 18.91-93.— 3.0 delovanju Soldanierijev v Furlaniji glej A. Battistela, I Toscani in Fri- uli, Bologna 1898. — 4. Naziv za uglednejše lju- di, vendar po rangu nižji od naziva dominus. — 5. Imena družabnikov, faktorjev ali agentov se ne omenjajo, vendar v vlogi le-teh nastopajo kasneje brata Henrik in Frančišek in sorodnik I^avrencij. — 6. PA VK 6, f 226, f 223. — 7. PA VK 6, f 223—225'. — 8. Za podaitke o Benziniju glej J. Peršič, Franciscus Benzini. flarentinski bankir v Piranu. Kronika, 1. 23, St. 3. Pogodba med Piranom in Benzinijem je v PA VK 8, f 76' —78 in f 158—158'. Pogodbo z Johannesom je objavil Camillo de Franceschi v zbirki dokumen- tov Chartularium Piranense (zbirka je izhajala v Atti e memorie della Societa istriana di Ar- cheologia e Storia patria, v letnikih od 36 do 50), volumen 44, dokument številka 46 (odslej citi- ram Ch. Pir., Atti, v. ..., št. ...). — 9. Beseda collegancia v tem kontekstu brez dvoma pomeni obrc-sti. V istem pomenu jo srečamo še na nekaj mestih, na primer tudi v pogodbi z Johannesom in Benzinijem. Zdi se mi, da se je hotelo z njo prilkriti posojanje na obresti, ki je po tedanjih pojmih veljalo vsaj kot nemoralno, če ne že kot nedovoljeno. Du Gange, Lexicon latinitatial Me- diii Aevi lugoslaviae in Tommasseo (Dizionario della lingua, italiana, Torino 1929) tega njenega pomena ne poznajo. — 20. Posojanje na zastav- ljene predmete (pignus). — 11. Sold grošev je v tem času veljal 26 soldov malih denarjev. O relaciji med groši in malimi denarji (le-teh ne označujem posebej) glej B. Benussi, Ragguaglio deUe monete.... Atti e memorie.. . , v. 40. fase. I, Parenzo 1928. — 12. Po vsem videzu Soldani- erijema ni bilo treba takoj oziroma v določenem roku po objavi prodaj, donaci j ali testamentov njunih dolžnikov zahtevati povrnitev dolga, pač pa sta to storila tudi kasneje. — 13. PA VK 7. f 11. — 14. PA VK 10, f 9'. — 15. Glej op. 8. — 16. Y razpravi o Benziniju (glej op. 8, str. 140) sem napačno napisal, da je pogodba med Pira- 18 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 nom im družino Soldanieri že potekla. Pravilno bi bilo: »Po preteku pogodbe...«. — 17. PA VK 7, f 21'—22, 16. apiril 1337. — 18. Ibidem, i 44', 16. maj 1337. — 19. Potestat in sodniki so dali Johannesu Soldanieri in njegovim družab- nikom za čas od 3. junija 1337 dalje dve dotika- joči se hiši za letno najemnino 60 liber (poleg te- ga naj bi plačeval na leto 20 sioldov za desetino), ki jih naj bi imel, dokler bi bil v Piranu (Ch. Pir., v. 46, št. 126). Za čas 4 let od prihodnjega 15. avgusita dalje je Johannas na zahtevo piranskih oblasti dobil v najem »po formi piransMh sta- tutov« (čeprav v statutih tovrstne klavzule ni) hišo s kletjo (canepa) za ceno 20 liber na leto. Lastnika, mož in žena (le^ta z dovoljenjem po- testata) sta si izgovorila pravicoi, da prekineta pogodbo glede hiše, tako da Johannesu ostane canepa; v tem primeru bi mu seveda vrnila os- tanek predplačila (PA VK 7, f 52—52', 27. maj 1337). Pio indirektni poti izvemo, da je imel Jo- hannes poleg omenjenih še eno hišo (PA VK 8, f 93—93', 31. okt. 1338). — 20. Glej op. 13. — 21. PA VK 8, f 111. — 22. Glej op. 14. — 2.3. Libra grošev je v tem času veljala približno 26 liber malih denarjev (glej op. 11). — 24. Vice- domske knjige med marcem 1340 to marcem 1342 manjkajo, vendar je bil največji del denarja po- sojen aprila in maja 1337. Je pa na drugi strani vprašljivo, če so ohranjene vse Vicedomske knji- ge med marcem 1337 in marcem 1340. — 25. PA VK 7, f 56, 26. maj 1337. — 26. Glej op< 21. — 27. Morda so nekateri od naštetih Izrazov imeli svojo nianso pomena. — 28. Glej op. 9. — 29. Ta izraz je samo v enem tekstu (glej op. 42 in 43). — 30. Ibidem. — 31. PAVK 7, f 11, 6. april 1337; f 38', 1. maj 1337. — 32. PA VK 7, f 39, 11. maj 1337. — 33. Glej op. 8, razprava o Benziniju, str. 142. — 34. PA VK 10, f 29—29', 4. junij 1342. — 35. PA VK 7, f 22, 21. april 1337. — 36. PA VK 7, f 31', april 1337. — 37. Glej dalje, str. 129. — 38. PA VK 8, f 135. — 39. Glej op. 9. — 40. Ch. Pir., Atti 46, št. 130. — 41. Ibidem, št. 135. — 42. Ibidem, št. 151. — 43. Lexicon latinitatis Medii Aevi lugoslaviae pravi, da je beseda cupresor morda spačenka od besede campsor (bankir); po rnojem mnenju pa bi bila lahko omenjena be- seda v zvezi z besedo pressa (obresti), ki se ome- nja v istem tekstu. — 44. Ch. Pir., Atti 46, št. 151. Tekst, ki govori o obrestih, samo rezimira to do- ločbo pogodbe po originalu in zato vsaj meni na večmesitihni povsem jasen. — 45. Ibidem. —46. PA VK 14, f 87, januar 1346. — 47. Pomen te mi- sli ni preveč jasen. — 48. Ch. Pir., Atti 47, št. 177. — 49. Glej op. 9. — 50. PA VK 12, f 16'—17*. -- 51. PA VK 17, f 89—89'. — 52. Laborator sah- i narum, PA VK 15, f 24, 14. maj 1346. — 53. 1/3 i neke hiše je bila prodana na dražbi za 7 Idber. i medtem ko sta bili drugi dve tretjini prodani po ! normalni poti za 11 liber (PA VK 10, f 62', 22.. j sept, 1342); podobnih primerov je bilo več. — 54. j PA VK 16, f 52, 13. julij 1346. — 55. PA VK 18, j f 110, 17. dec. 1347. — 56. PA VK 20, f 8', 25. ma- \ ree 1348. — 57. PA VK 13, f 27', 25. maj 1345. — 58. Nekdo je bil namreč dolžan Soldanierijem nekaj denarja od bivšega dolga gospoda Sergija in nekaj denarja od drugih dolgov in je vse sku- paj obljubil dati v določenih časovnih terminih uradnikom za izterjanje dolgov Soldanierijev (PA i VK 18, f 94', 12 nov. 1347). Seveda je pa možno, I čeprav je manj verjetno, da se pod formulacijo i »drugi dolgovi« skriva denar, ki so sii ga Piran- I cani izposodili pri Soldaneriju en gros in ga raz- i delili med seboj. — 59. Pogodba med Piranom j in Benzini jem, objavljena v razpravi o Benzini- j ju, op. 8, Str. 140. — 60. PA VK 17, f 31, 13. i maj 1347. — 61. PA VK 15, f 82. — 62. Atti j 46, št 123. — 63. PA VK 21, f 13. — 64. Ibidem, i f 24'. — 65. Ibidem, f 97'. — 66. Glej op. 58. — 67. Glej op. 48. — 68. Ch, Pir., Atti 47, št. 185. Dokument je slikovit prikaz srednjeveškei men- j talitete. — 69. Alisi (Pirano, la sua chiesa e j storia, str. 50) omenja 34 listin kapiteljskega ar- j hiva iz let 1350—1354, ki se tičejo tega boja; vi župnijskem arhivu jih nisem našel, tako da so ¦ morda med tistimi, ki so jih begunci po drugi ; svetovni vojni odnesli v Italijo. Zato sem bil ve- ; zan predvsem na 6 listin, objavljenih v Ch. Pir. ; — 70. PA VK 21, f 13'—14'. — 71. Glej op. 63. i — 72. Ch. Pir., Atti 47, št. 207. — 73. Ibidem, št. 208. — 74. Ibidem, št. 209. — 75. Ibidem, št. 211. — 76. Ibidem, št. 212. — 77. PA VK 15, f 2—3, 20. marec 1351; tudi glede Benzinija — 78. PA VK 26, f 99—100', 11. dec. 1351.