GLASILO OBČINE DOMŽALE 24. januarja 2003 - letnik XLII, št. 1 Leto 2(K)2 je sieer že za nami, vendar smo se v uredništvu odločili, domu v prvi številki leta 2003 namenimo še kar nekaj'prostora, soj smo prejeli številne prispevke in fotografije o prireditvah v Zinlnjihdiwhkja2(i)2ler pivih dnehleUmijegiiklii. Pran rile jih in oh njih Intli vi obudite spomine no številne prijetne dogodke, iskrene ;elje in lople stiske rok, ki naj'vas grejejo vseh 366 dniletažOOS. ZA.'- stran 6 Helios in Ministrstvo za okolje sta pred kratkim v Domialah podaljšala partnerstvo v skladu za ohranjanje dobrega stanja voda v Sloveniji. To pomeni nadaljevanje minulega, zelo uspešnega petletnega sodelovanja v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda. V luči letošnjega Mednarodnega leta voda, ki gaje razglasila O/.N. preditavlja sporazum mdi imuna simbolno dejanje, s katerim telijo povečati skrb za ohranjanje vodnih virov v Sloveniji. 4s Občina Domžale Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Domžale Zveza kulturnih društev Domžale vabijo na slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku v soboto, 8. februarja 2003, ob 17.30. uri in 20.00. uri v Kulturnem domu Franca Mernika Domžale. Slavnostni govornik Marjan GUJTMAN Izvajalci kulturnega programa Ljubljanski oktet Zvezdana MAJHEN, pesnita in pisateljica Zoran POTOČAN, barilonisi TomalPIRNAT, klavirska spremljava Janez PODLESEK, violinist Jure SESEK in Janez HAFNER Maja ŠUME.I, voditeljica Alojz STRAŽAR, režija Brezplačne vstopnice za obe predstavi lahko dobite pri blagajni kulturnega doma. Dr. Anton Grizold, minister za obrambo, v Občini Domžale V četrtek, I6.januarja 2003, je na povabilo županje Cvete Zalokar Oražem Občino Domžale obiskal dr. Anton Orizold, minister za obrambo. Prvi del njegovega obiska je bil namenjen pogovorom z vodstvom Induplati v zvezi z gospodarskimi in poslovnimi možnostmi podjetja, v drugem delu pa se je srečal z Občinskim svetom Občine Domžale, gospodarstveniki, vodstvom območne obrtne zbornice, vodstvi krajevnih skupnosti ter javnih zavodov in podjetij. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi ekonomskih vidikov članstva Slovenije v Nalu. Srečanje z vodstvom občine, gospodarstveniki In drugimi Je bilo namenjeno pogovoru o ekonomskih vidikih članstva v Natu, o katerem Je minister med drugim dejal: »Nato Ima dimenzije, ki presegajo zgolj vojaške in politične vidike. Svojim članicam omogoča tudi zelo razvejan Institucionalni okvir za vključevanje posameznih nacionalnih gospodarstev v Izvajanje različnih projektov v znanosti In tehnologiji ter proizvodni In uporabniški logistiki. V okviru Nata tako države pridobijo tudi možnost za sodelovanje pri načrtovanju, razvoju, proizvodnji in Implementaciji proizvodov visoke tehnologije. V tem pogledu je Nato močan transatlantskl most Izmenjave znanja, tehnologije In projektov. V petek, 1 7. Januarja, so v Galeriji Domžale odprli razstavo del mlade akademske slikarke Mateje Sever z naslovom Nikogaršnja zemlja. Na fotografiji vidimo avtorico pri razlaganju lastnega ustvarjanja, v ozadju pa eno od najbolj Impresivnih platen na razstavi. Dela Mateje Sever si lahko ogledate do 31. Januarja. Iskrene čestitke ob 104. rojstnem dnevu 1 I. januarja 2003 je svoj 104. rojstni dan praznovala najstarejša občanka Občine Domžale gospa Marija Juvan. Številnim čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo Slamnika! Leto 2002: Domžale drugo med najlepše urejenimi srednjimi mesti Gasilski dom PGD Domžale center - najlepše urejen gasilski dom Veleblagovnica VELE Domžale - najlepše urejena blagovnica Čestitamo! stran SREČANJE Izkušnje iz preteklosti za lepšo sedanjost je naslov prispevka, v katerem pišemo o srečanju nekdanjih predsednikov občine ter izvršnih svetov, ki so povedali marsikaj zanimivega iz zgodovine nekdanje Občine Domžale hkrati pa ugotavljali, duje oluma. katere temelje so postavljali in jo gradili, tudi danes uspešna in prijazna do svojih občanov. stran Tokrat pišemo kar o dveh sejah Občinskega sveta občine Domžale, na katerih je bila obravnavana vrsta vsebinskih točk, med njimi tudi imenovanje odborov in komisij, še posebej pa pišemo tudi o obravnavi predloga Proračuna Občine Domžale za leto 2003. stran u OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA V pogovoru nam je predsednik Območne obrtne zbornice Domžale, ki združuje kar I39K samostojnih podjetnikov in 201 pravno osebo, g. Zoran Poljšai povedal marsikaj zanimivega s lega področja, po katerem smo še vedno prepoznavni. Opozarja ludi na problematiko s tega področju in na pričakovanja pozitivnih premikov, ki naj bi jih prinesel h/kalni jHidjelniski < enter. Ne prezrite pa še enega pogovoru na tej strani, saj je nekdanji urednik Bogdan Oso/in povedal marsikaj zanimivega o Slamniku. stran PREDSTAVLJAMO 1 i Nadaljujemo z objavo razgovora s Ksenijo Šelihovo, dr. specialistko za ginekologijo, predstavljamo enega izmed najboljših maturantov Matjaža Gregoriča. o drugih boste lahko bruli v naslednjih številkah, marsikaj zanimivega sin povedala ludi jubilanta gospod Anion Koreh oi gospa Agiea Krifnai. katerima ob njunih življenjskih jubilejih iskrena čestitamo. stran U1PB1 ICUPI 20 ^ NAGRAJENCI Objavljamo rzfirbame nagradne novoletne križani e in vsem dobitnikom iskreno čestitamo. V Slamniki/ pa bosle našli ludi rubriko Nagrade za naše brahe. stran 1 Alf Lil DITBIC 22 JAVNI RAZPIS Objavljamo javni razpis za sojinam iranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za lelo 2003, objavljamo pa tudi vrsto zanimivih povabil. DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke Sredina januarja 2003je že za nami in najbrž le še poredko pomislite na praznične dni začetka letošnjega leta Pa morda ne bi bilo slabo, če bi se večkrat ozrli naga in pri tem zdobrim občutkom obudili spomin na tople stiske rok in številne izrečene besede in želje, da bi bilo leto 2003 prijazno do nas vseh - na vseh področjih. Tudi mi v tej številki prazničnim srečanjem in dogodkom namenjamo posebno stran, s katero tudi v Slamniku zapiramo knjigo z letnico 2002. Ob tem pa se vam v svojem imenu in v imenu uredništva po tej poti zahvaljujem za številne dobre želje in voščila, iskrena hvala pa tudi vsem tistim, ki ste se spomnili, da v januarju praznujem okrogli jubilej. Vsakega voščila, s katerimi ste me nekateri prav presenetili, sem bila vesela in mi bo lep spomin na letošnji januar. Vesela pa sem tudi druge vaše pošte, ki nikoli ne izostane. Tokrat seje s kritičnim pismom name osebno obrnila gospa Marija J., ki žal ni napisala svojega naslova, niti ni priložila telefona saj bi jo zelo rada poklicala Opozarja nas na nekatere "stare" članke, predvsem pa ni zadovoljna z nagradami za letošnjo novoletno križanko, češ, kaj mi bo i uignida hrana za psa če tega nimam. Spoštovana gospa Matija, hvala za pismo, če pa ste bili slučajno izžrebani in ste dobili prav nagrado, na katen > i ne posebej opozarjate, češ da ni primerna, pokličite, bova skušali v okviru možnosti najti kaj primernej sega. G lede aktualnosti pa - Slamnik je tritednik in žal članke včasih dobi varno s kar precejšnjo zamudo. Ker pa menimo, da so za bralce zanimivi, predvsem pa da tudi z objavo v Slamniku ostajajo zapisan del naše zgodovine, jih objavljamo, čeprav, verjemite, bi tega včasih raje ne naredili. V današnji številki sem vam dolžna opravičilo, saj je pri "postavitvi" zadnje štev ilke prišlo do kar nekaj napak, ki so bile pri popravljanju v tiskarni odprav I jene pred "mojimi očmi", ko pa sem časopis dobila v roke. so bile spet v njem. Obljubim, da se bomo v tiskarni pogovorili in vsaj ugotovljene nedoslednosti popravili. Vsem prizadetim pa iskreno opravičilo! Ob tem bi vse naše dosedanje in bodoče dopisnike, vsi ste dobrodošli, rada opozorila, da v današnji številki objavljamo tudi predvidene tennine izidov Slamnika v letu 2003. Želimo, da terminski plan upoštevate in tako omogočite, daje priprava štev ilke temeljitejša. Pripravljajo se tudi nekatere spremembe v zvezi z objavo vabil, obvestil in drugih informacij, kijih v našem glasilu objavljajo društva organizacije in tudi posamezniki in smo jih doslej v celoti objavljali brezplačno. O spremembah boste lahko prebrali v eni od prihodnjih številk. Februarska številka Slamnika bo izšla 13. februarja2003, vaše prispevke pa pričakujemo do vključno 3. februarja 2003. Veselibomo krapih prispevkov, po možnosti s fotografijami, posebej pa k sodelovanju vabimo tiste, ki pišete pesmi in krajše prispevke pa jih doslej še niste nikjer objavili. Pošljite nam vaše literarne prispevke, ki jim bomo v naslednji številki namenili kulturno stran. Vabljeni! Lepo se imejte in ne pozabite: Spomnite se tistih, kijih imate radi! Odgovorna urednica Ob dnevu samostojnosti ■v Živeti v svoji državi, to je največje bogastvo vsakega naroda V četrtek, 26. decembra 2002, ob 19.uri je bila proslava v počastitev dneva samostojnosti v hali Komunalnega centra v Domžalah. V tradicionalnem koncertu je sodelovala Godba Domžale, ki je z obsežnim programom polepšala praznični večer. Slavnostni govornik, Dominik Grmek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenije Domžale, je obeležil ta najpomembnejši praznik naše domovine v imenu Občine Domžale, v imenu veteranov vojne za Slovenijo in v svojem imenu. Ta večer je bil trenutek spomina in ponosa na čas pred 12 leti, na čas enotnosti, povezanosti in hrabrosti ob izražanju naše odločenosti za svobodo, demokracijo in samostojnost naše slovenske domovine in države, za vse prebivalec, ki so v te ideale verjeli. Ta dan, ob katerem nam spomini sežejo nazaj v čas, ko smo Slovenke in Slovenci polni hrepenenja in pričakovanj na demokratičen in mednarodno praven način z veliko večino stopili na pot, ki predstavlja naše pojmovanje nove Evrope. Slovenci smo s tem dejanjem pravzaprav iz. ljudstva postali nacija. Prestopili smo prag nove prihodnosti, v kateri sami odločamo o svoji usodi. Živeti v svoji državi, to je največje bogastvo vsakega naroda. In kakšni so bili dogodki pred plebiscitom? Konec 80. let prejšnjega stoletja seje z. začetkom demokratičnega gibanja v vzhodni Evropi in po padcu berlinskega zidu pokazala znova zgodovinska priložnost za ustanovitev samostojne slovenske države. V objemu pretesne države Slovenci nismo bili kovači lastne prihodnosti. Kljub težkim razmeram po 15. maju 1990 so domoljubi iz. vrst obrambnih struktur ter slovenske milice do jeseni 1990 začeli z organizacijo nove slovenske vojaške obrambe, imenovani: maneverska struktura narodne zaščite, ki je kot zametek slovenske vojske zagotovila temeljne materialne in organizacijske pogoje za prevzem teritorialne obrambe v slovenske roke. Tisti državljani, ki so sodelovali v pripravah na osamosvojitev, so se namreč zavedali, da bo zaradi odločitve za samostojnost in neodvisnost mogoče potrebno Slovenijo tudi braniti, se zanjo borili, čeprav tega ni nihče vedel, še manj pa želel. Za uresničitev vizionarskih pogledov na našo prihodnost je bilo nujno strniti naše vrste. Pravočasno, Strokovno in kvalitetno, predvsem pa / veliko mero medsebojnega zaupanja in sodelovanja so se organizirale družbenopolitične lokalne stran i skupnosti.civilna družba, kulturniki, organi za notranje zadeve, teritorialna obramba in vrsta drugih subjektov in organizacij. Skratka, vsi tisti, ki so hoteli, znali in /mogli z državotvornimi in tudi moralnimi ukrepi organizirano sodelovati, pomagati v okviru svojih pristojnosti in možnosti pri oblikovanju temeljev nove domovine, so bili sprejeti z deklaracijo o neodvisnosti republike Slovenije 25. junija 1991. In vendar se je tudi nam, Slovencem, ponovila zgodba marsikaterega naroda ki sije v preteklosti izbral pot samostojnosti. Zato časa in dogodkov od 26. junija 1991, koje biki na Trgu republike v Ljubljani svečana razglasitev državne neodvisnosti, vse do 26. oktobra 1991, koje zadnji vojak JLA zapustil naše ozemlje in je Slovenija dokončno poslala samostojna in neodvisna država, ne bomo nikoli pozabili. Po vojni ostanejo dogodki, dejanja, dosežki in posledice, <>stanejo veterani, ki najbolj vedo, kaj je mir. Ostaja orožje, oprema, odlikovanja, dokumenti ter obeležja posameznikom in dogodkom, ostaja pa tudi upanje v boljši, uspešnejši in srečnejši jutri. Zato spoštujmo dan, ko so bili položeni temeljni kamni za uresničitev sanj stoterih rodov naših prednikov. Spoštujmo pa tudi teh dvanajst let naših skupnih ustvarjalnih naporov in dosežene rezultate mlade Slovenije, ki jutri vstopa v Evropo in Natoz jasnimi cilji, v okviru kolektivne varnosti zavarovati našo samostojnost in se vključiti med napredne, gospodarsko razvite in demokratične države stare celine. Sledil je tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale, o katerem lahko berete na kulturnih straneh. Saša KOS JjjiUj'JJJiJiJLIJJJ titan JJU £jj'i!iJj]jJ JJj^UJr! V Srednji šoli v Domžalah, Cesta talcev 12, bomo v petek 14. februarja ob 9. in 15. uri ter v soboto 15. februarja 2003 ob 9. uri pripravili informativna dneva za osnovnošolce. Izbira poklica po osnovni šoli je včasih težka, zato bi vam radi predstavili programe, na katere se lahko vpišete na Srednji šoli Domžale. program SPLOŠNE GIMNAZIJE programi s področja STROJNIŠTVA programi s področja TRGOVINE Vljudno vabljeni! Srečanje z nekdanjimi predsedniki občine in izvršnih svetov Izkušnje iz preteklosti za lepšo sedanjost Županja Cveta Zalokar Oražem je tudi letos povabila na srečanje nekdanje predsednike Občine Domžale ter izvršnih svetov. Skupaj s podžupanom Vinkom Juhartom seje razveselila številčne udeležbe, saj so se srečanja udeležili nekdanji predsedniki občin, Franc Habjan, Jože Pogačnik in Peter Primožič, Vili Držanič. Edvard Peternel, Herman Breznik, mag. Tomaž Stebc, Milan Marolt ter Anton Preskar pa so v novejši zgodovini občine zapisani kot predsedniki izvršnih svetov. V uvodnem nagovoru je županja predstavila delo občine v letu 2002, posebej pa se je zaustavila ob načrtih, kijih ima občina v letošnjem letu. Spregovorila je o predlaganem proračunu in prioritetah v letošnjem letu, pri tem pa ni pozabila povedati, da sedanja oblika financiranja občin za našo ni najprimernejša, saj ne moremo računati na dodatna sredstva iz posamezni h skladov - zlasti za investicije občine. Ta tako še vedno ostaja ena izmed 28, ki se samofinancirajo. Predstavila je aktivnosti za razrešitev problema zdrave pitne vode, kjer jc prisotne najbolj zanimalo nadaljevanje gradnje vodovodne zanke okoli mesta, nadaljevanje plinifikacije, kjer so pozdravili zlasti pokablitev za vse potrebe, zanimala pa jih je tudi urejenost drugih komunalnih področij. Veliko razprave, zlasti prijetnih spominov, je bilo po informaciji o obrtno industrijskih conah, ko so se prisotni spominjali, kakoje nekdanja občina že pred več desetletji tudi na račun negodovanj tedanjih oblasti pospeševala razvoj obrti in podjetništva. m Mag. Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš, je srečanje izkoristil tudi kot priložnost, da se domžalski županji zahvali za sodelovanje v preteklem mandatu in jI izroči spominsko darilo. Županja jc predstavila tudi področje družbenih dejavnosti, kjer bo največji zalogaj začetek gradnje OS Dragomelj ter priprava za gradnjo športne dvorane, odgovorila pa jc tudi na vprašanje o gradnji doma starejših občanov. V sproščenem razgovoru so nekdanji predsedniki, ki so vsak po svoje pustili pečat razvoju občine, pripovedovali, kako spremljajo življenje in delo v občini. Zanimalo jih je. kakšen je nadzor oz. kontrola nad opravljanjem del na komunalnem področju, strinjali so se z. županjo, da ima občina kar visok standard, ki ga jc treba obdržati, pri tem pa si prizadevati, da kljub kar intezivni stanovatijski gradnji tega standarda ne bi zniževali. Pri tem jc županja pojasnila, da jc bilo doslej kar 60 odstotkov kupcev novih stanovanj že prebivalcev naše občine in da občina skrbno spremlja stanovanjsko gradnjo. S podžupanom sta prisluhnila konkretnim predlogom: trgovine - železninc naj bi preselili na primernejše mesto, saj center mesta ni primeren za tovrstno dejavnost, za center naj se čimprej sprejme prostorski akt in center prometno ustrezneje reši oz. razbremeni, čimprej je treba urediti STOB, podprli pa so tudi gradnjo nove knjižnice ter se razveselili možnosti ureditve kavarne, kjer bi zlasti starejši občani našli priložnost za klepet in prijetna srečanja. Zanimalajih jc gradnja klinike, želeli bi nadaljevanje urejanja Mlinščic in SPB, beseda pa jc tekla tudi o drugih aktualnih zadevah, Zanimivi so bili predlogi za prijetne kolesarske izlete, skupne smu&irskc pn >ge na območju Občin Domžale in Mengeš, pa tudi pobuda, da bi bili kolesarji, pešci pa tudi rolkarji enakovrednejši udeleženci v prometu. Županja je vsem zaželela veliko zdravja in prijetnih dni v letošnjem letu ter jih povabila, da tudi v prihodnje s svojimi dragocenimi izkušnjami sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela v naši občini. V imenu nekdanjih predsednikov seje županji zahvalil stan ista Jože Pogačnik in njej ter občinski upravi in občanom in občankam zaželel vse dobro v letu 2(K)3. v.v. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka). 1935 (1 številka). Domžalec je iz.šel le v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, DARKA BITENC, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STARBEK, URBAN ŽNIDARŠJČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, l'ax: 722 50 55, e-mail: infb@kd-domzale.si. URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 2.3, 1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 18. december 2002 - 2. seja Občinskega sveta Občine Domžale Imenovanih 12 odborov in komisij, o Nadzornem odboru na prihodnji seji Občinski svet Občine Domžale se je na svoji drugi seji sestal 18. decembra 2002. Na začetku je bilo prisotnih 24 svetnikov in svetnic, katerim je po uvodnem pozdravu predlagal sprejem zapisnika prve seje predsedujoči podžupan Toni Dragar. O zapisniku, ki so ga svetniki in svetnice prejeli tri dni pred sejo, je najprej razpravljala dr. Romana Jordan Cizel jj SDS, ki je menila, da je bil na prvi seji kršen 8. člen Poslovnika, saj bi prvo sejo moral voditi dosedanji župan oz. najstarejši svetnik oz. svetnica, ta člen namreč govori o vodenju konstitutivne seje občinskega sveta, zato je postavila dve vprašanji: v skladu s katerim členom Poslovnika je prvo sejo vodil mag. Milan Pirman, podžupan v prejšnji sestavi občinskega sveta in kakšne so posledice, ker je bila po njenem mnenju seja vodena v nasprotju s poslovnikom. Županja Cveta Zalokar Oražem je pojasnila, da je pisno pooblastilo predsedujočemu na prvi seji dala mag. Milanu Pirmanu v skladu z 59. členom Poslovnika. Dr. Romana Jordan Cizelj, SDS, je vztrajala, da je bil kršen X. člen Poslovnika. Po pojasnilu županje, ki je menila, da tudi za konstitutivno sejo velja 59. člen in predlagala, da o morebitni kršitvi odloči z, glasovanjem Občinski svet, je dr. Miha Brejc, SDS, opozoril, da je bil evidentno kršen 8. člen Poslovnika, ki govori o vodenju konstitutivne seje občinskega svela in da je županja s pooblastilom, ki ga je dala predsedujočemu na konstitutivni seji, kršila omenjeni člen. Kršitve člena z glasovanjem po njegovem mnenju ni mogoče spremeniti. Z njim se nista strinjala predsedujoči Toni Dragar, in Franci Gerbec, ZLSD, ki je menil, da župan oz. županja lahko za vodenje seje vedno pooblasti kogarkoli. Jane/. Stibrič, SDS, je menil, da vladajoča koalicija želi s preglasovanjem preseči kršitev Poslovnika, enako pa je Roman Kurmanšek, SDS, menil, daje bil 8. člen Poslovnika kršen. Po razpravi Antona Prcskarja, LDS, in ponovnem pojasnilu županje, so svetniki in svetnice z 20 glasovi ZA zapisnik potrdili in se lotili določanja dnevnega reda. Določanje dnevnega reda Pri določanju dnevnega reda je Lovro Lončar, SDS, v imenu svetniške skupine zahteval umik predlagane druge točke dnevnega reda -Obravnava in sprejem sklepa o imenovanju delovnih leles občinskega sveta, ker gradivo ni pripravljeno v sklatiti i veljavnim statutom Občine Domžale - Nadzorni svet ni organ Občinskega sveta in bi njegovo kandidiranje in imenovanje članov moralo biti opredeljeno kot posebna točka, hkrati pa je opozoril tudi na kršitev člena Poslovnika, ki govori o zastopanosti strank v delovnih telesih občinskega sveta; Franci Gerbec, ZLSD, je predlagal razdelitev točke v dva dela, tako, da se posebej sklepa o sestavi Nadzornega odbora, opozoril pa je, da 108. člen Poslovnika govori o možnosti upoštevanja proporcionalnosti in da ni mogoče matematično razdeljevati mest v posameznih delovnih telesih. Po ponovni razpravi Lovra Lončarja, SDS, ki je opozoril na nedoslednosti v tabeli, ki prikazuje sestavo delovnih leles, je postopek kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predstavil Toni Dragar ter opozoril na težave, saj večina strank, kljub večkratnemu pozivanju, pri predlaganju ni upoštevala, da mora biti predsednik posameznega delovnega telesa in večina članov - svetnikov OZ. svetnic. Lovro Lončar, SI )S, je kljubpojasnilu vztrajal pri predlogu /a umik točke, o neprimernosti gradiva za obravnavo pa je razpravljala tudi dr. Romana Jordan Cizelj, SDS. Z 18 glasovi PROTI je bil predlog Lovra Lončarja o umiku točke z dnevnega reda zavrnjen. Nato so svetniki in svetnice razpravljali o predlogu Francija Gerbca, ZLSD, da se točka o imenovanju Nadzornega odbora umakne z dnevnega reda. V razpravi je dr. Miha Brejc, SDS, menil, da predlog ni potreben, saj bi umik moral zahtevati predlagatelj. Predlog g. Gerbca je bil z večino glasov sprejet, nato pa so z glasovi določi li naslednji razširjeni dnevni red 1. Volitve in imenovanja. 2. Obravnava in sprejem sklepa o imenovanju delovnih teles občinskega sveta. 3. Sprejem informacije o začasnem financiranju Proračuna Občine Domžale za leto 2003. 4. Obravnava in sprejem informacije o vključitvi nenačrtovanih namenskih prejemkov in izdatkov v segmentu 11. 5. Izdaja soglasja k odkupu deleža v Centralni čistilni napravi I > istavke, med njimi na plače, celostno podobo, financiranje organizacij in društev, lokalni pospeševalni center, predlagal je povečanje sredstev za in rekreacijo; Franci Gerbec, ZLSD.je tudi kot predsednik Odbora za prostor, razpravljal o popravi prostorskih aktov in sredstvih /a postopne odkupe zemljišč, podal pa je tudi nekatera pojasnila (SPB, iniciativa za ustanovitev muzeja ipd); mag. Marko Vresk, LDS, je v imenu svetniške skupine p imeli vsi uporabniki proračuna (tudi KS) možnost podajanja pripomb, hkrati pa poudaril, da mora biti občina posebej pozorna na tista področja, kjer so viri samo občinski, in daje treba zagotoviti, da bo država za naloge, kijih vedno znova prenaša na občine, zagotavljala tudi sredstva; Simon Mavsar, LSDjc govoril o razumevanju proračunske politike, o problematiki soinvestiranja s strani države, ki minimalno sofinancira investicije, tako,da občina I )om/ale skoraj v celoti živi cd lastnih prihodkov; predlagal je, da si še bolj sistematično prizadevamo za spremembo zakonodaje na področju sofinanciranjaobčin, več pozornosti pa bi morali nameniti tudi področjem, kjer se ()hčina lahko »obnaša« kot podjetje; Jane/. Limbek. NSi, je poudaril, da je proračun manjši skoraj za I Oodstotkov, še bolj zmanjšane pa so postavke na nekaterih gospodarskih področjih, med drugim tudi na področjih, ki so /elo problematična (obnova vodovodov); opozoril je na postavke v zvezi s športnim parkom in na le delno uresničevanje razvojnega programa, izrazil pa pričakovanje, da bo proračun za leto 2004 sprejet še v letošnjem letu. Županja je v obširni informaciji povedala, da finančni viri ne omogočajo v celoti uresničitve ga določa Poslovnik Občinskega sveta Občine Domžale. 4. Pisne pripombe na predlog Proračuna Občine Domžale za leto 2003 se v času javne razprave (ddajo na vložišču Občine Domžale. 5. Predlagatelj Proračuna in Odloka oizvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2(X)3 naj pri pripravi proračuna za drugo obravnavo prouči pripombe in predloge, predstavljene na 3. seji občinskega sveta ter v zvezi s tem pripravi pisni odgovor oz. stališče. Sledila je obravnava Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale, ki ga je občinski svet po razpravah mag. Marka Vreska, predsednika Statutarno pravne komisije, Janeza Stibriča, SDS, dr. Romana Cizelj Jordan, SDS, ki je predlagalado|x)initev, ter župan jeCvete ZalokarOražem z. 26glasovi ZA sprejel skupaj z amandmaji. Ga. Helena Čan ipa direktorica Comett, Zaveda za pomoč in nego nadomu, ki v Občini Domžale izvaja kohcesionarno dejavnost pomoči na domu je predstavila spremembe Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, po katerem je v ceno potrebno vključiti tudi stroške videnja. V razpravi so sodelovali: Roman Lenassi kot predsednik Odbora za finance in premoženje, k i jc i>po/< ni I, da drŽava vedno znova občinam določa nove obveznosti, ne daje pa jim virov sredstev, mag. Marko Vresk, LDS, Franc Poznič, DcSUS, Andreja Jarc-Pogačnik, kol predsednica Odbora za družbene dejavnosti, ob koncu pa še županja, ki je ugotovila, daje delo v vsebinskem smislu opravljeno korektno v zadovoljstvo koristnikov ter občine. Nato jc Občinski svet sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme ceno storitve programa pomoči na domu v višini 1.995,00 SIT na uro ter pokrivanja nakup pripomočkov za vrtce ter za preventivne programe za mlade; Roman Kurmanšek, SDS, je menil, da proračun ne sledi sprejetemu razvojnemu programu, posebej se je zaustavil ob posameznih postavkah in podal nanje predloge in pripombe oz. vprašanja, med njimi: pripravništvo, delovne skupine, projektni sveti, komisije, seminarji, strokovne ekskurzije, počitniški objekti.civilni krst, regijski razvojni programi, naravne nesreče, zaklonišča, varstvo zapuščenih živali, prometna signalizacija, kolesarnice, odprava arhitektonskih ovir, avtobusna postajališča, turistično informativni center, okoljska bremena medkrajevni avtobusni promet, nakup osnovnih sredstev; dr. Marko Starbek, NSi, je menil, da je premalo sredstev za gospodarske ter stanovanjske dejavnosti ter prostorski razvoj, opozoril je na ureditev izogibališč ob OŠ, ohranjanje kulturne dediščine, sofinanciranje dijaških vozovnic ter zaključek projekta ločenega zbiranja odpadkov; dr. Romano Cizelj Jordan, SDS, je zanimalo, ali je bil kolena izmed podlag uporabljen tudi razvojni program, in ali soopostavkah razpravljali vsi pristojni odbori; menila jc, daje premalo sredstev za predšolsko varstvo, v zvezi s tem jo je zanimalo, koliko otrok je zavrnjenih; Roman Lenassi, NSi, je razpravljal o postavki za delo političnih strank, visokem povišanju sredstev za Zavod /a šport razvojnega programa, saj izrednih prihodkov proračuna, ki so doslej vsaj delno blažili to področje, skoraj ni. Zagotovi laje enakopravno obravnavo potreb vseh KS. s katerimi predsedniki se je že sestala, opozorila je na neuspešna prizadevanja, da bi država ob prenosu pristojnosti na občine, prenesla tudi sredstva, pa tudi na dolgotrajni postopek sprejemanja proračuna občine, ki ne omogoča, da bi bil ta sprejet v začetku leta. Poleni, koje Lovro Lončar, SDS, predlagal dodatni sklep ter sta Roman Lenassi, in Franci Gerbec. kot predsednika pristojnih idhorov opozorila na sklepe, je le-te komentirala županja s tem pa je bila razprava zaključena, občinski svet pa je s 26 glasovi ZA sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, daje predlog Proračuna Občine I )omžale za leto 2003 primerna pcdlaga za nadaljnjo obravnavo. 2. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja daje predlog Odloka o izvrševanju pri iračuna (Jbči ne Domžale primeren za nadaljnjo obravnavo. 3. Javna razprava o predlogu Proračuna ()bčine I )omžale za leto 2003 traja 30 dni od dneva sprejema tega sklepa na seji občinskega sveta, na način, kot stroškov vedenja v višini 642.982,94 SIT na mesce (d 01.02.2003 dalje. O predlogu IVavilnikaospremcmbah in dopolnitvah pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles < ihčinskega sveta ter članov drugih občinskih organov tero povračilih stroškov, kjerje uvedno informacijo podal Peter Gubane, načelnik Oddelka za splošne zadeve, so razpravljali: Roman lenassi, kot predsednik Odbora za finance in premoženje, Lovro Lončar, SDS, n lag. Milan Pirman, LDS, dr. Romana Jordan Cizelj (prcdlagaladopolnitev), mag. Marko Vresk, ki je predlagal krajši odmor, po njem pa je občinski svel z. 20 glasovi ZA in 3 PROTI pravilnik sprejel. Občinski svet je razpravljal tudi o delovnem programu dela občinskega sveta za prvo polletje 2003, katerega dopolnitvesopredlagali Franci Gerbec, ZLSD. Roman Lenassi, NSi, in Lovro Lončar, SDS, in program je bil s 17 glasovi ZA tudi sprejet. V zadnji točki je z. dvema vprašanjema sodelovala Saša Kos, LDS, Lovro Lončar, SDS, je dal dve pobudi, Darka Bitenc, LDS, jc odgovorila na vprašanje iz razprave o odklonjenih otrocih v vrtcu Urša. z vprašanjem Romana I enassija, N.Si, o zimski službi pa seje seja Občinskega sveta zaključila O.U. Predstavljamo predsednike svetov krajevnih skupnosti Metod Marčun, predsednik Sveta KS Radomlje Novi predsednik Sveta krajevne skupnosti Radomlje jc Metod Marčun (roj. 1961) domačin, ing. strojništva, samostojni podjetnik, ki je na lokalnih volitvah v tej KS izmed vseh kandidatov dobil največ glasov. Povprašala sem ga o prvih vtisih, o načrtih in problemih, moje prvo vprašanje pa je bilo povezano z njegovim pogledom na Radomlje. V preteklosti so bile Radomlje z okolico zelo podjetniško, kulturno, družabno in sploh na vseh področjih uspešno in razvojno zelo napredno območje. Sčasoma jih jc lokalna samouprava spremenila, podjetništvo se jc začelo seliti v industrijsko obrtne cone, življenje v Radomljah pa jc začelo malce zamirati. Število prebivalcev se je sicer povečalo, žal pa so Radomlje postajale vse bolj spalno naselje, z naraščanjem števila prebivalcev pa se vse bolj kažejo tudi problemi na področju komunalne in druge infrastrukture, ki temu ni sledila.. Kaj vas je vodilo pri odločitvi, da prevzamete zahtevno funkcijo predsednika? Član Sveta KS Radomlje sem bil že v prejšnjem mandatu, ko smo se zlasti na začetku trudili, da bi kaj spremenili, vendar žal naša prizadevanja niso sledila smeri, kot je bila začrtana. Glede na to, da sem dobil največje število glasov na volitvah, sem smatral tudi kot del svoje dolžnosti,da to zaupanje tudi upravičim. Z večinsko podporo novoizvoljenih članov sveta sem se (dloči 1, da funkcijo spre j mem kot izziv, ket priložnost, da s sodelavci za našo KS naredimo kar dobrega. Izzivi, laki > na poslovnem kot športnem ptdročju, sotudi doslej oblikovali moje življenje. Prvi vtisi? Kot sem omenil, sem bil tudi v prejšnjem mandatu član Sveta KS Radomlje, tako da prevzem funkcije ni nekaj novega, bolj nadaljevanje dela. ()b psebn< > skrb namenili tudi nadaljnjemu razvoju KS. Krajane najbolj zanimajo konkretne investicije? Najprej je to ureditev centra Radomelj - križišča in v njegovem okviru hodnikov za pešce in ki ilesarje, ker je bistvenega pomena tudi varnost otrok, ki vs;ik(dncvn<) hodijo tod v OS. Ob tem bomo skušali razrešiti tudi problem zagotovitve ustreznega števila parkirišč, nadaljevali bomo z rekonstrukcijo in urejanjem vseh ulic in cest, ki so še nedokončane, čaka nas širitev pokopališča, poseben problem bo ureditev otlvtdnjavanja meteornih vida, ki ob večjih nalivih ogrožajo tli imačijc, marsikaj pa bo potrebno postoriti tudi na ptdročju kulture in sporta Taki > načrtujemo ureditev WC in avle v kulturnem domu, kjerje sedež vseh naših prizadevnih in uspešnih društev, ki bi jim radi zagotovili boljše pt >gi je. S celovito ureditvi jo bi tlom lahko resnično zaživel. Pred nami pa je dokončna ureditev športnega parka, kjer bo treba pridobiti še nekatera zemljišča < d tetinih nalog pa bi omenil še skrb za redno vzdrževanje na vseh področjih, Kaj pričakujete od krajanov in krajank? Predvsem pomoč in veliko razumevanje pri posameznih projektih, saj brez tega ne bo šlo. Pričakujem tudi, da se btdo v prihc kIh jc tako šlevi Ino vključevali v organizacije in društva, ki s svojimi dejavnostmi lajšajo življenje nas vseh in bi jih ob tej priliki pohvalil in si zaželel tudi v prihodnje veliko uspešnega sodelovanja. Ob tem pa bi rad poudaril, da nadaljnji uspešen razvoj ni odvisen samo od vodstva KS, temveč predvsem od pripravljenosti občine, da nam s finančnimi sredstvi pomaga pri realizaciji posameznih investicij. KS namreč od občine dobiva dotacije izključno za golo delovanje in obstoj, mallem kose za investicije sredstva zagotavljajo v posebnih postavkah proračuna. Upam, da bo si delovanje z i ibčino na tem ptdročju dobro. Morda še kakšna zanimivost? Letos mineva 650 let id prve pisne omembe naših Radomelj.zatosmo se v Svelu KS odločili, da s sodelovanjem vseh organizacij društev la praznik obeležimo s kulturnimi, športnimi ter družabnimi prireditvami v kraju, o katerih bomo obvestili tudi bralce Slamnika. Krajane in krajanke bomo tudi v prihodnje o svojih aktivnostih obveščal i preko glasila Ogledalo, ki ga izdajamo v sodelovanju s turističnim društvom, vse pa vabim, da nas poiščejo tudi na internetii, kjer imamo domačo stran. Poiščite www.radomljc.si in si oglejte predstavitev kraja, seznam dejavnosti ter pregled turističnih priložnosti, potrudili se bomo, da boste v prihtdn jc na naši strani našli tudi sporočila o najaktualnejših dogajanjih na našemobmočju. I [vala Vera Vojska stran O KAJ JE Prvi del obiska dr. Antona Grlzolda, ministra za obrambo, je bil namenjen pogovorom z vodstvom Induplati v zvezi z gospodarskimi in poslovnimi možnostmi podjetja. Dr. Anton Grizold, minister za obrambo, v Občini Domžale NATO - velik izziv tudi za domžalsko gospodarstvo Prvi del obiska dr. Antona Grizolda, ministra za obrambo, je bil namenjen pogovorom z vodstvom Induplati Jarše. Direktorica Viktorija Vehovec je s sodelavci ministru predstavila aktualno problematiko tega pod jet ja, ki trenutno vlaga velike napore v finančno-statutarno sanacijo podjetja. Na kratko so posegli tudi v zgodovino, v kateri je bil dan velik poudarek proizvodnji za vojaške in civilno humanitarne namene, v razgovoru pa iskali možnosti za gospodarsko in poslovno sodelovanje podjetja tako v okviru ministrstva kot v okviru bodočih povezav v Natu. Lokacijo Univerzale je potrebno ohraniti ni zaščititi Kar nekaj podjetij v naši občini se je v času t.i. tranzicije srečalo z večjimi težavami pri poslovanju. Iako kot drugje po Evropi in pri nas je bilo še posebej hudo v tekstilni, usnjarski, pa tudi železarski, lesni in še nekaterih panogah. Jeseni se je po dolgotrajni agoniji s stečajem končala (morda za zmeraj) tudi zgodba nekdaj uspešne tovarne Univerzale. Iskalo seje krivce in kar nekaj težkih In-sed je v medijih padlo tudi name, češ da bi lahko kot županja morala narediti več za rešitev podjetja in ohranitev delovnih mest Neverjetno je, kako z lahkoto brez argumentov in dokazil si lahko obtožen in spoznan za sokrivega. Tovarne so propadale, propadajo in bodo propadale. Včasih zaradi objektivnih težav, drugič zaradi slabega vodenja, izgube tržišča, slabih programov, zaostajanja v razvoju. Ne poznam vsem podrobnosti in predvsem napak iz preteklosti, a moje mnenje je, da se je pri Univezalu zbralo skupaj več vzrokov. Kot občina smo biti v težave vključeni le nekajkrat, večinoma tako, da so nas seznanjali z velikimi dolgovi, odpuščanji, predvsem v zadnjem letu pa smo bili soočeni z neprestanimi težnjami različnih lobijev, da naj pomagamo tako. da bi zagotovili primemo prostorsko-urbanistično rešitev, ki bi omogočila dobro izrabo lokacije za tržne namene - torej, da naj bi najbrž omogočili gradnjo poslovno stanovanjske soseske. Takšen scenarij nam je bil že poznan, saj smo pred leti ugodili tovarni Toko in najbrž naredili napako. Res smo sprejeli zazidalni načrt in danes raste na tem prostoru Krizant - prevelik in pregosto naseljen, za povrh pa so podjetje preselili in ohranili zelo skromno pToizvednjo. Zato napake nismo želeli ponoviti. Prihajali so razno razni ponudniki in pisma vsi pa so hoteli zagotovilo občine, da bomo v prihodnosti sprejeli »primeren« zazidalni načrt in bodo lahko na tej lokaciji gradili. Niso hoteli razumeti, da so tu objekti, ki imajo svojo zg(dovinsko vrednost in da smo se odločili, da jih ohranimo. Tu je park, v preteklosti zanemarjen in s strani Univezale prodan brez. našega soglasja, obenem pa kupec zaveden, da bo tu lahko gradil, saj je zemljo drago plačal. Lani jeseni je občina park in še del drugih površin od tega kupca ponovno idkupila saj je grozilo, da bi ga lahko celo posekali in uničili. V letošnjem proračunu tako načrtujemo, da bi park ponovno uredili, cdprli za javnost in bi posla prijetno shajališče za bližnje stanovalce. Prav tako smo s posebnim začasnim režimom poleg parka zaščitili tudi poslovno stavbo in industrijsko halo, saj smo menili, da sta objekta, ki ju moramo zavarovati, ohraniti in revitalizirau. Za* i smo bili grdi. umazani in zli.saj n i smo dovol i I i ,da bi pri šl i »trgovci z novci« in nam ponovno uničili najbrž enega redkih spomenikov industrijske tradicije z začetka 20. stoletja. Vztrajali smo in bili zato tarča mnogih napadov, insinuacij in laži, saj se jim računi in z njim povezani načrti niso sešli. Za pritiske so bila dovoljena in uporabljena vsa sredstva, tudi osiranje pred delavci in delavkami. Samo da se ni govorilo o pravih in resničnih vzrokih. In še danes sem prepričana da smo ravnali prav. In to je vsa naša krivda. Zanjo sem v celoti tudi pripravljena sprejeti odgovornost. Kajti ko pridemo v situacijo, koje vse odvisno samo od tega, da uničimo stavbno dediščino, vsa druga dejstva pa pozabljena in zanemarjena, potem me tega ni sram. Kako prav smo ravnali, se je pokazalo tudi na ponovoletnem srečanju s predstavniki civilne iniciative za ustanovitev muzeja. Soglašali so in nam dali popolno podporo pri naših prizadevanjih, da objekt industrijske in tehnične dediščine ohranimo, saj je morda zadnji v našem prostoru. In z vso energijo obljubili, da bodo sodelovali pri zasnovi programa in njegove vsebine v prednosti. In v iniciativi so res zbrani zanimivi in pomembni ljudje, ki upam, da nam btdo stali ob strani in nam pomagali.In ker smo skupaj ugotovili.da lahko pripravimo dober in zanimiv program, ker vemo, kaj hočemo.potem smo lahko prepričani, da nam bo uspelo. Počasi morda, a zagotovo. In v prihodnjih mesecih se bo o tem zanesljivo še govorilo. Za zaključek pa še zanimiva novica ki smo jo izvedeli ob obisku v tovarni Induplati. Tudi njim ni lahko, a z novim in ambicioznim vodstvom gredo stvari le počasi na bolje. Veliko dela imajo. Zato so povabili na pogovor tudi vse delavke, ki so izgubile delo v Univerzalu in jim ponudili službo.Od 90 vabljenih jih je na pogovor prišlo 15 in zaposlitev jih je sprejelo le sedem. To pa pove tako rekoč vse. Cveta Zalokar Oražem, županja Srečanje v sejni sobi Občine Domžalcse je začelo s pozdravom županje vsem prisotnim, še zlasti pa dr. Grizoldu ter njegovim s( delavcem, nadaljevalo pa s predstavitvijo ekonomskih vidikov članstva v Natu, o katerih je minister po kratki predstavitvi Zveze Nato med drugim dejal: •Nato ima dimenzije, ki presegajo zgolj vojaške in politične vidike. Svojim članicam omogoča tudi zelo razvejen institucionalni okvirza vključevanje posameznih nacionalnih gi>spizvixlnomkapitalskopovezovanje. Obrambna industrija bo imela di >sli >p do novih tehnologij, postopkov in znanj. S tujimi partnerji se bo lahko vključevala v projekte skupnega opremljanja, vzdrževanja olisti »ječih in prihodnjin oborožitvenih ter drugih sistemov, ki so ali txdo v operativni uporabi enot Slovenske vojske in v uporabi enot Natovih sil. Odprle se bodo tudi možnosti za dodatno usposabljanje razvojnih in proizvodnih strokovnih kadrov v tujini. •V zvezi s procesi nabave opreme je v razvojni fazi koncept koordiniranih skupnih nabav dveh ali več drŽav Nala, namen pa je doseganje stroškovno učinkovitejših rezultatov, cialni> vami>st za zasebnike, novosti iz uradnih listov, koledar izobraževanja, obvestilo o seminarjih, športnih aktivnostih in druge aktualnosti. Ob tem naj povem, da organiziramo zelo različne seminarje, med njimi tudi tečaje tujih jezikov, kar bo zelo pomembno ob našem vstopu v evropsko skupnost Zbornica tovrstne oblike izobraževanja tudi sofinancira. Od leta 1995 vodimo obrtni register za vse subjekte, ki na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, opravljajo obrtno, obrti podobno dejavnost in dejavnost domače in umetne obrti. Zbornica svetuje pri pridobivanju različnih virov sredstev, vzpodbuja sodelovanje članov na vseh ravneh življenja v občini, razvija mednartdne povezave, zelo pomembno pa je usklajevanje promocijskih aktivnosti, med njimi predstavitve na sejmih, obiski različnih sejmov in razstav ter podobno. Je občina Domžale primerno pokrita s posameznimi dejavnostmi? Mislim, da v redu, nekaterih dejavni isti je morda preveč, vendar nič zato, saj tO zahteva od podjetnikov na tem področju še večjo angažiranost in zanesljivo prispeva k večji kvaliteti dejavnosti in storitev. Kateri so največji problemi na področju obrti in podjetništva? Plačilna nedisciplina, ki je država nikakor ne more urediti, in zelo (pre)hitro spreminjajoča zakonodaja, ki je včasih prezapletena zlasti za manjše obrtnike. Ob tem bi omenil, da so pogoji za idpiranjc obratovalnic vedno bolj zahtevni. Pričakujete na področju sodelovanja z občino kakšne bistvene spremembe ? Za začetek sodelovanje z občino ocenjujem kol korektno, predloge in pobude zbornice posredujemo preko svetnikov občinskemu svetu. O gradivu zanj, kije zanimivo tudi za nase pidročjc, razpravlja vidstvo zbornice. Glede višine subvencij za obrestne mere za posojila nimamo posebnega vpliva, občina pa je upoštevala naš predlog za razpis štipendij za deficitarne poklice. Pričakujemo, da se bo sodelovanje povečalo in kvalillelno okrepilo z organizacijo Lokalnega podjetniškega centra, ki je resen konkreten projekt zbornice in občine. Pomenil naj bi novo priložnost za posredovanje lokalnih poslovnih informacij na enem mestu, informacij o odprtih poslovnih možnostih zunaj občine, brezplačno ali subvencionirano ali plačljivo individualno strokovno pomoč lokalnim podjetnikom organizacijo in izvedbo različnih izobraževalnih akcij in posvetov, finančno podporo posameznim projektom inkubalorslvo in druge oblike Spodbujanja začetkov, predvsem pa možnost, da podjetniki in obrtniki konkuriramo za različna državna in mednandna sredstva. Pričakujem tudi več sidelovanja na področju ohrtno-industrijskih con. Ob tem pa bi omenil, da so včasih rudi obrtniki in podjetniki premalo dosledni. Kot svetnik sem si prizadeval za sofinanciranje vajeniških mest in sofinanciranje izobraževanja, ko je bilo to dogovorjeno, s strani podjetnikov in obrtnikov ni bilo interesa. Škoda. Sodelujemo liuli z vsemi ostalimi občinami in naša pobuda je bila, da skupaj oblikujemo že omenjeni lokalni podjetniški center. Lahko zbornica pomaga začetnikom? Lahko, vendar žal le z nasveti in s prvo informacijo, katere dokumente potrebujejo, kakor tudi 0 možnostih, pokritju dejavnosti na terenu. Kako ocenjujete prve mesece dela novega vodstva zbornice? Delo iz, prejšnjega mandata sc pravzaprav le nadaljuje. Novi upravni iKlbor tekoče spremlja in uresničuje naloge na tem področju, enako z delom nadaljujejo že omenjene sekcije, nadaljujemo tudi s sodelovanjem v okviru gorenjske regije in Obrtne zbornice Slovenije. Sam sem član upravnega odbora OZS, kar ocenjujem kot zelo pozitivno, saj na sestankih dobiš aktualne informacije, ki jih takoj prenesemo članom. Ob rednih zadolžitvah pa je pred nami še ena večja naloga, saj bi radi zagotovili Ustreznejše prostorske pogoje - zlasti za organizirano izobraževanje podjetnikov in obrtnikov. Sedanji prostori so namreč bistveno premajhni za vse številne oblike izobraževanja, ki jih zahtevajo spremembe zakonodaje, premajhni pa so tudi parkirni prostori. Bo še kdaj razstava podjetništva in obrti v Domžalah? Bo, zakaj ne. Vendar sam vztrajam, da mora pobuda priti izmed ptdjctnikov in obrtnikov, ki so pripravljeni razstavljati, potem pa sc bomo dogovorili, (.'c interes bo, razstava bo, razmišljamo pa tudi 0 drugih oblikah predstavitve obrti in podjetništva v naši občini. Vam ostaja kaj prostega časa ob vseh teh zadolžitvah? Med tednom pravzaprav ne, saj tudi domače podjetje zahteva svoj čas in delo. Delo v okviru Območne obilne zbornice Domžale skušani opravljali predvsem v popoldanskem času, po potrebi pridem tudi dopoldne, sobote in nedelje pa si, rezerviram zase in za družino, ki me v vsem podpira. Poudarili pa moram, da brez. res dobrega in strokovnega dela strokovne službe zbornice - tako sekretarke kol pravnice, za kar zaslužita vso pohvalo, ne bi šlo. Morda za konec še kakšna novost? V začetku pomadi bodo vsi zainteresirani lahko na internetu poiskali zbornične spletne strani, kjer bomo poleg kataloga obrtnikov predstavljali vse aktualnosti, pomembne za to področje. Dobrcdošli! Hvala in veliko uspeha tudi v prihidnjc! Vera Vojska Ob 40-letnici Slamnika Pogovor z nekdanjim odgovornim urednikom Bogdanom Osolinom Spoštovani kolega. Bogdan. Kaj je glede vašega urednikovanja Slamnika zapisano v vašem spominu? Kratko in jasno: rad sem opravljal delo odgovornega urednika. Kako gledate na slavje te pomembne obletnice in kaj vam pomeni to, da časopis »živi« in deluje že 40 let? Je v tem času opravil svoje poslanstvo? Štirideseti rojstni dan, ki gaje Slamnik obhajal vse lansko leto in se vleče tudi v letošnje, je zagotovo pomembna obletnica, ki jo je vredno praznovati. I 'reilv sem za liste, ki so bili v tem času z izhajanjem Slamnika na tak ali drugačen način povezani. Ne samo uredniki in pomočniki, ampak vsi dopisniki, avtorji slik. tehnični sodelavci, administrativni pomočniki, lektorji, različna društva in organizacije. Nav sezadnjc smemo k vsemu temu na poseben način prišteli tudi številne oglaševalce, ki so pripomogli k bolj nemotenemu izhajanju občinskega glasila, in vse tiste, ki so ves čas pomagali, daje Slamnik prihajal med bralce, v vsako gospodinjstvo. Vesel sem. da sem v nekem .•romantičnem« času sodeloval pri njem kot član uredništva m dopisovalce, takrat se je imenoval še Občinski poročevalec. Kar ne morem pa verjeti, da je minilo že toliko časa. odkar sem prenehal biti Slamnikov odgovorni urednik in še prej pomočnik urednice. Ob taki i lepih okroglih obletnicah vidim predvsem priložnost, da se v si (snovalci in bralci) ozremo na prehojeno pot, da kritično pregledamo in presodimo zunanjo in notranjo podobo časopisa ter da z. nekakšno »časopisno vizijo« spremenimo tisto, kar ni dobro pri njegovem opravljanju poslanstva. To je seveda do sedaj bolj ali manj uspešno opravljal v teh štiridesetih letih. Ali ste ob takratnifunkciji pomočnika urednika kdaj pomislili, da boste nasledili zahtevno in odgovorno delo? Ne. To, da sem sprejel mesto idgovomcga urednika, jc prišlo dokaj nepričakovano, sredi »mandata«. In vse to, kar je sledilo, je bil zame eden največjih izzivov v mojem življenju ... Kako ste postali urednik? Hm, menite, da se res še spomnim vseh tistih dogodkov, ki so se takrat z. veliko naglico odvijali? Zal ne pišem osebnega dnevnika... Spominjam pa se, daje imela tedanja glavna urednica veliko težav pri opravljanju svojega dela, preveč je bilo namreč političnih in verbalnih pritiskov (z. nasprotnega brega) nanjo, zato se je idločila (takšna je verzija po njenem pripovedovanju), da nepreklicno odstopi kotidgovoma urednica. No, nekakšna logična posledica je bila, da sem bil takrat kot njen pomočnik na vrsti jaz. In takratna večina v občinskem svetu občine jc na koncu izglasovala sklep, da postanem odgovorni urednik. Ali ste bili v času urednikovanja z dopisniki in s svojim delom zadovoljni? Brez dobrih dopisnikov noben urednik ne more spraviti ali spravljati časopisa »pod streho«, kajne? In teh pri Slamniku ni nikoli primanjkovalo. Vedno je bilo prispevkov več, kot je bilo časopisnega prostora na voljo zanje. Posebno zadovoljen pa sem bil z. dopisniki, ki so takrat sestavljali uredniški odbor. Ne smemo pa pozabili, da je bil takrat Slamnik še glasilo treh občin, Moravč in Lukovice. Rad sem opravljal to delo, velikokrat tudi do zgodnjih jutranjih ur. Nato pa v šolo. O tem bi lahko veliko napisal. Po prvem letu 1997 ste v pogovoru omenili, da niste imeliposebnih težav. Kako pa so stvari potekale naprej? Po zgledu svoje predhodnice ste imeli tudi redni komentar z. naslovom Prebliski. Kakšen je bil odziv nanj? Težave so nastopile takoj po lokalnih volitvah 1998, ko so v občinskem svetu dosegle večino stranke, ki so pedpiralc županjo. Že na I. seji novega občinsibn i bi bilo, da bi bila vsaj ena stran namenjena našim sosedom. Marsikoga z.ag< »lovo zanima, kaj sc pomembnega dogaja pri naših si »sedih, kajno'.'V naših osrednjih medijih premalo pišejo o dogodkih iz naše »regije«! V »vašem« času je glasilo za naslove pomembnejših člankov imelo večje m lepe črke. Kako ocenjujete vsebino in obliko Slamnika danes? Težava najbrž ni v tem, da ne bi tehnični urednik postoril vsega, da hi bil tudi zunanji videz Slamnika na primerni kakovostni ravni. Zdi se mi, da težave nastajajo predvsem zaradi časovne stiske, ker prispevki prihajajo-če malce pretiravam - skoraj tik pred izidom. Komunikacije med odgovornim in tehničnim urednikom je bilo zmeraj premalo. Mislim, da bi morala skupaj načrtovati postavitev »najpomembnejših« člankov, vključno z. naslovi, obi iko i n vel i kost jo črk. Precej trd oreh je tudi vtem, da je prispevkov vedno več, kot jena voljo časopisnega prostora in s tem težnja, da naj bi sc objavilo skoraj vse. Na račun obilice članki »v pa »trpijo« črke, slike in (In igi >. Oboje, vsebina in oblika, bi bili lahko veliko boljši. Koliko ur na teden vam »požrejo« sicer tihi in miroljubni šahovski boji? Moram priznati, da nekoliko preveč. Zadnji čas sem se še »okužil" z dopisnim šahom. Izbran sem bil celo v slovensko reprezentanco v dopisnem šahu, s katero bom konec letošnjega leta na evropskem dopisnem šahovskem turnirju z imenom Mare Nostrum. V javnosti že več let delujete kot prizadeven SKD-jevec oziroma zdaj kot član Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke. Svoje prve politične korake sem začel davnega lela 1990, ki »sem 26. januarja postal tudi prvi predsednik Občinskega idbora SKD. Takrat še ni bilo novih občin ... Pred ustanovitvijo Nove S li »veni jc - krščanski i ljudske stranke, sem bil tudi njen »zadnji« predsednik. Po združitvi SKI) s Slovensko ljudsko stranko so se med njima kmalu |k »kazale velike politične in vredni »stne razlike, zato jc bil »razpad« neizbežen. V avgustu leta 2000 sem se v I jubljani pridružil ustanoviteljem NSi, na ustanovnem kongresu pa postal tudi član Sveta NSi. V začetku septembra istega leta sem bil izvoljen tudi v Izvršilni odbor OO NSi - Krščansko ljudske stranke Domžale. Takrat smo tudi vsi občinski svetniki nekdanje SKD poslali tudi svetniki Nove Slovenije. Na zadnjih lokalnih volitvah ste kandidirali za župana Občine Domžale. Podpirale so vas tri »pomladne« stranke: SDS, SLS in NSL Z izbiro kandidata in predvolilno akcijo so vsaj tri mesece zamudile. Najmanj, kar hi bilo treba, je to, da bi se kot kandidat predstavili vsem krajevnim skupnostim v občini Moram priznati, da je bila zame to ena najdragocenejših političnih izkušenj. Sicer mi ni bilo čisto vseeno, ker nisem bil izvoljen, toda glede na tO, da sem zelo pozno postal kandidat za župana, sem s svojim volilnim rezultatom dokaj zadovoljen. Ob tem moram povedali ludi to, da ne drži trditev, ki jo je v zadnji številki Slamnika zapisal g. Ivan Kepic v Pismih bralcev, da nisem lakoj dobil podpore OO NSi. Pravočasno sem dobil njihovo stoodstotno podporo, za kar sem jim še sedaj hvaležen. Res pa je, če se smem tako izraziti, da se »župana dela« štiri leta, ne pa en mesec ali dva (Žrtveno jagnje?!), Kaj pa bi sploh lahko naredil v ili »hren i meseci 1777 Nobena skrivnost sevala ni, da je bilo možnih kandidatov iz. »naših« vrst za župana Občine Domžale več. Prepričan sem, da bo »politični kapital«, ki sem si ga nabral na »županskih« volitvah, nekega dne i »bri »i I i 11 li »brc sadi »ve. Zagi »li »vi»že čez. štiri leta, če ne že prej, Hvala za pogovor. France Cerar stran Sodelovanje Vrtca Urša v mreži mentorskih vrtcev V šolskem letu 2002/(13 smo v vrtcu Urša pričeli sodelovati v projektu "Mreža mentorskih vrtcev", ki je organizirana po regionalnem principu znotraj posameznih enot zavoda RS za šolstvo. Cilji teh srečanj naj bi bili izmenjava izkušenj, ohranjanje in poglabljanje dosežene ravni kakovosti strokovnega dela v vrtcih ter iskanje ustreznih rešitev na področjih, k jer obstajajo dvomi in odprta vprašanja. Pred nami je naše drugo srečanje, tokrat bomo govorili o času in prostoru, kot pomembnem dejavniku in elementu kurikula. Na teh srečanjih sodeluje pet vrtcev iz vse Slovenije. IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV V vrtcu Urša si organiziramo prostor tako, da kar najbolj izkoristimo vse možnosti, da otrokom zagotovimo pravico do izbire, pravico do zasebnosti in intimnosti ter zagotavljanje fleksibilnosti in stirnulati vnosti prostora, čeprav jc bil vrtec zgrajen še v časih socializma, ko arhitekti na to Se niso mislili. V naši enoti je devetnajst igralnic, le le pa se združujejo tudi po vhodih po dveh, tri ali štiri igralnice. Vhodov je sedem, zato je vsak vhod vrtec v malem. Večnamenskega prostora nimamo, upamo pa, da bo v prihodnje drugače in da bomo lahko zaradi uvedbe devetlelke združili dve igralnici v večnamenski prostor. Le tega zelo pogrešamo, zlasti v jesenskem in zimskem času, oz. ob organizaciji prireditev In predstav. V igralnici skuša vsaka vzgojiteljica pripraviti prijazen in vabljiv prostor za individualno igro in igro z vrstniki. V vsaki igralnici je kar nekaj stalnih kotičkov: kotiček "dom", frizerski in knjižni količek. Ti Stalni količki so zaradi varnosli pritrjeni, prav lako SO pritrjena tudi ogledala. V eni od igralnic imamo tudi večji kotiček, ki so ga otroci poimenovali hiša, vendar zavzema zelo veliko prostora. S pridom pa uporabljamo vse mobilne količke, ki sijih izposojamo med seboj. To so razne pregrajevalne stene z zavesami, paravani, stojnice in gledališča. Imamo pa tudi količek za počivanje in skrivanje, ki otrokom zagotavlja umik v zasebnost. Zlasli pri malčkih si pomagamo s posteljicami, ki jih opremimo z zavesami in mehkimi penami ter raznimi šotori, ki jih pogrnemo čez mize. Starejši otroci pa si iz telovadnih elementov, blazin in ograj gradijo svoje ladje in gradove. Pri ustvarjalnih količkih je zelo pomembna iznajdljivost vzgojiteljice. Nekje je to le miza, prirejena za ustvarjanje, nekje pa kar cel količek v bližini umivalnice, kjer otroci lahko v miru ustvarjajo. V kabinetu za ustvarjalne igre imamo na voljo razna oblačila in pripomočke za igro raznih poklicev, dramatizacije, igre. Na voljo so tudi klike, ki so zelo dobrodošel pripomoček pri igri. Ker nimamo večnamenskega prostora, smo v nekaj garderob namestili igrala, da nam to vsaj delno nadomesti telovadnico, zlasti v zimskem času. Nekaj prostora smo pridobili s preureditvijo šivalnice, izolirne sobe in kabineta, tako da so vsaj tri igralnice pridobile nekaj dodatnega prostora, Da pa bi otrokom zagotovili še več peslrosli pri igri, enkrat mesečno pripravimo ustvarjalne delavnice, kjer imajo otroci možnost izbire pri vseh dejavnoslih-sami si izberejo, v kateri igralnici bodo ustvarjali. V takšni delavnici sodeluje do šest igralnic, zato imajo otroci na voljo več različnih dejavnosti, med katerimi izbirajo. V stalnih kotičkih so na voljo igralni material, kol so blago, pokrivala in oslali modni dodatki, s katerimi pripravimo marsikatero modno levijo. Hkrati pa skušamo s pridom izkoriščati zunanji prostor, saj imamo na srečo veliko igrišče, na katerem je kar nekaj igral. Ob vrtcu smo uredili nekaj manjših igrišč, namenjenih za igro ene skupine. V poletnem času pa se zadržujemo v senci atrijev.ki ga ima vsak vhod Uporabljamo tudi igrišče OŠ Domžale, ki je sicer namenjeno vsem domžalskim otrokom, a je v dopoldanskem času prazno. Bližina gozda in Kamniške Bistrice nam nudi veliko možnosti za sprehode in opazovanje narave. Sodelujemo pa tudi / okolicu, obiskujemo dom starejših občanov, imamo abonma v kulturnem domu, hodimo na obiske v knjižnico, zdravstveni dom, šolo. Glede na to, da smo blizu eenlra mesta in da imamo do gozda le petnajst minul hoje. skušamo izkoristili vsako priložnost, da otrokom ponudimo več. vzgojiteljica Romana Štupar Vzgoja za jutri Naši otroci so naši le danes, sedaj. Ko odrastejo, bodo "odleteli iz našega gnezda". Mi starši in vzgojitelji jih imamo le "začasno", za čas, dokler ne odrastejo. Smo dolžni storiti kaj posebnega za njih? Strokovnjaki s področja vzgoje se sprašujejo, kaj je lislo osnovno, kar lako močno vpliva na otroka, da je potem tak. kakršen pač je, ko odraste in samostojno zaživi. Ena smer razmišljanj strokovnjakov zatrjuje, da je najmočnejši faktor tega. kaj ho iz otroka nastalo ■ dednost Torej ID, kar otrok prinese s seboj na svet kol dediSiinO prednikov, je po mnenju teh strokovnjakov najmočnejši element, ki bo otroka zaznamoval. Z drugimi besedami - nič kaj ne moremo vplivati na to. kaj bo iz otroka nastalo. Zasnove vsega je že prinesel s seboj na svet. I )ruga vrsta strokovnjakov trdi. da je okolje tisto, ki otroka najbolj zaznamuje. Postavimo otroka v vzgojno zanj V pričakovanju novega leta Prcdnovoletni čas, čas velikih pričakovanj, veselja, sreče. Skušamo ga preživeti in doživeti čim lepše doma, v družinah, vrtcih, šolah in drugih ustanovah. In prav otroci so tisti, ki z žareeimi očmi čakajo Miklavža, Božička ali dedka Mraza, nekoga, ki jih bo obiskal. V vrtcu Krtek smo se vzgojiteljice, otroci in starši še posebej potrudili. Ves december je bil poln veselja, igre. pa lucli resnega dela. Že v začetku meseca smo v vrtce, povabili sklaščičarko iz pekarne Rogljič. Otroci so navdušeno opazovali, kako pod njenimi rokami naslaja torta. Še lepše je bilo, ko smo torto skupaj okrasili in pojedli. Seveda so se tudi otroci preizkusih in s svojimi OS Rodica gostiteljica razstave natečaja Pomurskega ekološkega centra "Prednovo- letni čas 9? slačičarskiini mojslrovinammi so bili sila zadovoljni. V sodelovanju s KS je otroke obiskal tudi Miklavž in jih obdaroval s predstavo in darili. Kar nekaj otrok in staršev iz vrtca se je pridružilo novoletnemu sprehodil in raziskovanju Domžal. Ogledali smo si prelepo izložbo razstavljenih izdelkov iz leela. V knjižnici smo ohčudovovnli likovno razstavo osnovnošolcev. Na pošli smo poslali pismo dedku Mrazu in ob koncu skupaj s starši in otroki okrasili novoletno jelko pri veleblagovnici. Tudi g. Tomaž Plahutnik je s svojim igranjem na citre poskrbel za prijetno dopoldne v vrtcu. Pridružili pa so se mu plesalci plesne šole Miki. V svoj pravljični svel 90Otroke povabili palčki s svojo Sncgtiljčico. In ker naš dedek Mraz, ni imel sreče s snegom, sc je v vrtec pripeljal kar s kočijo in konji. ()lroei niso mogli skrili navdušenja, z njim so se želeli tudi popeljali. Vse otroke v vrtcu je obdaril z igračami, s kalerimi se bodo igrali celo leto, Vsem donalorjem, ki so prispevali sredstva za nakup igrač, se zahvaljujemo, kajti z njihovo pomojo jc tudi na ta način otrokom lepše. Iz vrtca Krtek Vilma Romšak Utrinki iz vrtca Ostržek Po dokaj mirnem novembru seje tudi v vrtcu Ostržek na Rodici začelo prednovoletno praznično decembersko vzdušje. Otroke je za vstop v ta praznični mesec pričakal prijetno okrašen vrtec, dnevno pa smo mu čar dodajali še z otroškimi izdelki. K vsej te čarobnosti pa so pripomogle tudi raznolike dejavnosti, ki so sc vrstile skozi ves mesce. Že so nas na Miklavževo jutro v igralnicah pričakali polni peharji Miklavževih dobrot in ravno ta dan smo v našem vrten gostili učence OS Dob (3. B razred) z ueilljieo Tatjano Kokalj. Zaigali so nam dve krasni predstavi ter z. nami zapeli nekaj pesmi. Tekom celega meseca smo se Medvedki, Metulji in 1 'ika|k >li inice zbirali ob petju zimskih ter novoletnih pesmi, Marjeta pa nas je vse čas spremljala na kitaro. Pretekli mesec pa smo se tudi velikokrat ustavili v KD Groblje; ogledali smo si razstavo domačih čajev, ki se lepo povezujejo z Ostržkovim zeliščnim kotičkom; z zanimanjem smo si ogledali razstavo miniaturnih narodnih noš, jaslic ter tudi predstavo Minkin rojstni dan, katero nam jc omogočila KS Jarše -Rodica. Starejši dve skupini sta se poveselili Z Romano Kranjčan in plesno šolo Miki v Domžalah. Pod novoletno jelko v vrtcu pa so nas presenetila Božičkovadiirila in veselje v Ostržku je bilo nepopisno. Najmlajši v našem vrtcu. Medvedki, pa so se na predvečer I,najinega -praznika svetlobe, z. vlakom od peljali iz Ri Klice do Jarš ter se nato sprehodili nazaj do vrtca, med hojo pa 80 jim razsvetljevale pol laterniee, ki so |im jih izdelali starši. Uspešno smo zaključili tudi akcijo Podari objem, ki je potekala v sodelovanju z ŽPM in Baby centrom. V vrtcu smo zbirali igrače, ki jih naši otroci ne potrebujeji > več in sez nijmi ne igrajo. Nabralo sc jih jc veliki >. saj sojih otroci zelo pridno prinašali, in smo jih že oddali v Baby center. Ker pa smo v goste povabili tudi starše, smo zanje pripravili čajanko s srečolovom. V dopoldanskem času pa smo pekli tudi piškote ter sc ob mnogi izbiri posladkali tudi z njimi. Na čisto zadnji dan, ko smo bili v vrtcu še vsi zbrani, pa so k nam prišle dijakinje SVŠ Ljubljana ter nam zaigrale predstavo z naslovom Prav I jicaoearjii Sallami. Skupaj smo še malo peli ter se z lepimi vtisi tudi poslovili. Mesec je minil hitro, praznično vzdužje pa je še ved ni > nekje v zraku... Vrtec Domžale Enota Ostržek Sonja Pavlišič najprimernejši okvir, pa bodo rezultati kar najboljši. Poiščimo mu pravo šolo. pravo družbo, kupujmo mu prave igrače in poskrbimo za zanj najboljšo hrano, obleko... pa bo uspeh zagotovljen. Tretja vrsta strokovnjakov trdi, da so razvojne možnosti dane z rojstvom otroka. Eden se rodi npr. s smislom za natančno opravljeno delo, drugi s posebnim smislom za učenje, tretji je ročno spreten in četrti ima krasen posluh in lepo poje. Te razvojno pogojene možnosti so tiste, pravijo tovrstni strokovnjaki, ki jih moramo pri otroku maksimalno razviti, pa bodo rezultati najboljši. Težko se je odločiti, kateri strokovnjaki imajo najbolj prav in katera od teorij, ki sem jih poenostavljeno predstavila, je najbližja resnici. Sama se nagibam k temu, da je potrebno pretehtati vsako strokovno razmišljanje in lezo o vzgoji ter poiskati neko srednjo pot. Res je. da otrok določena nagnjenja prinese z rojstvom na svet. Le zakaj jih ne bi razvijali pri otroku in ga usmerjali v smer, kjer smo odkrili njegove dobre strani, a bi bili hkrati strpni tam, kjer opažamo, da je otrokovo nagnjenje šibko. Ali pa drugače! Pomagajmo mu. da se razvija še tam, kjer je njegova šibka stran - z dodatnimi vzpodbudami, dodatnimi zanimivimi dejavnostmi ga bomo okrepili, usposobili, da njegove šibkosti ne bo več. Res je, da otrok določena osebnostna nagnjenja podeduje. \x kdo od staršev še ni pri svojem otroku zaznal določenega načina govora, gibanja, sposobnosti, kot jo ima sam ali jo opaža pri partnerju. Le zakaj naj bi teh sposobnosti ne razvijali, če vemo. da so pozitivne, in če vemo. da bodo verjetno tudi rezultati pozitivni? In le zakaj naj ne bi poskušali njegovih slabosti ublažiti, preusmeriti? Vsak vzgojitelj ve, da je tudi vpliv okolja nezanemarljiv in v zadnjem času nasploh opažamo, da je nasprotno še kako pomemben pri vzgoji otroka. Otrok iz okolja v katerem živi. črpa dražljaje, ki ga vzpodbujajo. Nabira si izkušnje, spoznava določen način komuniciranja, nabira pozitivne in negativne izkušnje bivanja v družbi. Spoznava, da so ljudje različni in imajo različen način življenja. Kot otroka in mladostnika te usposobijo za določen poklic, za reševanje določenih del in nalog, za življenje v skupnosti. Nihče pa te ne usposablja za dobrega vzgojitelja svojega otroka. Z rojstvom otroka si kot oče ali mati enostavno vržen v svet starševstva, vzgoje in odgovornosti, ki jo vse to prinaša. Ena vrsta institucij, ki nam pri tej pomembni, če ne kar najpomembnejši, vlogi pomaga so vrtci. Slovenija je po Evropi poznana kot dežela z dobro organizirano predšolsko vzgojo. Pred leti so bili vrtci bolj varstvena ustanova, ki je pomagala staršem pri varovanju otroka, medtem ko so bili starši v službi. Sedaj se vedno bolj uveljavlja njihova druga vloga - vzgoja. Starši vedno bolj čutijo vrtce kot partnerskega pomočnika pri vzgoji svojega otroka. Vrtec je ustanova takšne varste. v kateri so zaposleni strokovnjaki prav v namene pomagati pri vzgoji in seveda tudi varstvu malčkov. Vrtec pomeni medsebojno sodelovanje in zaupanje s ciljem - nuditi, preprosto povedano, kar najboljšo kombinacijo vsega zgoraj opisanega. V takšni kombinaciji, "začinjeno" s sprejemanjem in spoštovanjem otroka takšnega kakršen je. dobri rezultati ne morejo izostati. Pa ne pozabimo, da v obdobju do šestega leta starosti otroka naredimo največ in praktično " zasejemo semena" za vsa področja človekovih bodočih lastnosti. Po šestem letu le še dograjujemo, dodajamo... Ne čakajte, da predšolsko obdobje mine! Storite vse, da boste vašemu malčku nudili vse, kar se mu nudi - med drugim tudi bivanje v vrtcu! Darka Bitenc Lutkovni krožek na Osnovni šoli Dob Na naši šoli letos zelo živahno in uspešno deluje veliko krožkov, ki so dobro obiskani in nudijo učencem poleg zabave in sprostive tudi zelo veliko novega znanja. Usposobljeni mentorji posvečajo veliko pozornosti dejavnostim, ki so med učenci izjemno priljubljene. I Ičenci se v krožku srečujejo enkrat tedensko, včasih pa tudi pogosteje, zlasti v času tekmovanj in nastopov. Danes bi rada predstavila lutkovni krožek, ki ga vodim. V krožek so vključeni učenci tretjega razreda in so v letošnjem šolskem letu pripravili kar nekaj nastopov, ki so odmevali celi v dnevnem časopisju, kar je ponudilo otrokom le dodalno spodbudo in zadovoljstvo. Učenci se srečujejo v krožku enkrat tedensko in se seznanjajo s praktičnim delom, spoznavajo lutke, rokujejo z njimi, se učijo izražati različna čustva, ob tem pa pridovivajo tudi nemalo spodbud na teoretičnem podn>čju. Lutke so namreč Otrokom zelo priljubljena dejavnost, ki jo uspešno vključujem že več let saj otroci Pomurski ekološki center in Nacionalna koordinacija EkO šola kot način življenja sla lani razpisala akcijo prodaje božično novoletnih voščilnic 2(X)3 in koledarja "Ogrožene žviali 2(X).T, v okvim katere je bil razpisan tudi natečaj za najlepšo risbo na temo "Prednovoleeliii -čas". Pomurski ekološki center je na natečaju izbral 12 Čudovitih motivov, ki so bili plod ustvarjalnega dela učencev in učenk, slovenskih eko šol ter njihovih mentoric, in jih natisnil kol novolelne voščilnice. V la namen je bila organizirana razstava 52 likovnih del, ki so prišla v ožji izbor. < ioslileljiea razstave v sredo, 11.decembra 2002, je bila eko šola OŠ Rodica. Na prireditvi, ki je bila obogatena s priložnostnim kiillumim programom, jc gospod Milan Bogalaj, direktor PEČ, slovesno podelil priznanja in nagrade avtorjem likovnih del ter njihovim mentoricam. Med nagrajenimi je bila tudi učenka naši1 šole, KkiraCenir, kije narisala risb) |»xl mentorstvom Brede PcdbevSek Kol zanimivost naj omenim, da seje prav na tej slovesnosli premiemo predstavila skupina PopTccns iz,7.a razreda s pesmijo Moja zvezda, za katero so sami napisali besedilo in melodijo, Prireditev j ezelo lepo Uspela, kar so potrdili tudi povabljeni gostje, mednimi sta bili ludi nacit iiialnakoonliiialoikapior.Nailal'avšer in njena strokovna sodelavka Sonja Uršič. Anica Črne Ivkovič Veselje v najmlajši skupini vrtca Dominik Savio v Domžalah Vsaki materi tudi očetu rojstvo otroka pomeni veliko. Otrok nas bogati, z njegovim razvojem vsak dan odkrijemo nekaja novega. Srečni pa smo tudi, da imamo možnost kot vzgojitelji biti eno leto z njim tesno povezani. Če smo zaposleni, pa sc nam po končanem porodniškem dopustu oz. že prej zastavi vprašanje, kaj zdaj? Veliko mater bi najraje ostalo z otrokom doma, vendar finačno stanje tega vsem ne omogoča. Iščejo si rešitve z varstvom pri starih starših, ljudeh, ki jih poznajo in jim zaupajo in tudi vrtcih. Vsa leta so starši, ki so imeli otroke od 3. leta starosti dalje vključene v vrtec Dominik Savio, K.u it.is. Domžale, poleglega pa so imeli še dojenčka in so potrebovali vastvo, pogrešali dojenčkovo skupino. Z letošnjim septembrom smo končno prišli do oddelka starostne skupine od 1-3 let Soba, kije bila pri-j namenjena pripravi na šolo, seje čez poletne počitnice s pomočjo preureditve spremenili! v prijetno igralnico, kjer se daj družijo in igrajo najmlajši. Zraven je igrišče oz. atrij, kjer smo v toplih jesenskih dneh veliko dopoldnevov preživeli ob igri na prostem. Starši, ki so vključili olroka v najmlajšo skupino, so imeli možnost uvajanja. Nekateri otroci sopoOeoovali prisotnost staršev dalj časa, drugi manj. Tisi. ki so dokaj redno hodili, so sc zelo hilro uvedli. Po nekaj dneh jc utihnil jok. tudi zjutraj so kar hitro zapustili naročje očeta oz. matere. I )el< i vzgl ijitclja je v tej starostni skupini zelo pestro, saj se moraš neprenehoma prilagajati njihovim razvojim sposobnostim. Veliko jc individualnega dela. Otroci se radi stisnejo v naročje, predvsem najmlajši, prinesejo knjigo iz kotička, dajo pogledamo, segremo razne prstne igre ali pa pridejo po vzgojileljičin objem in slisk, ko lo najbolj potrebujejo. Vzgojiteljici, ki delava v skupini najmlajših, sva tudi sami mami, zalo veva kako jc, če otrok potrebuje nekoga v nadon icstilo očeta in nieterc, ko sta la tlva v službi. Starejši otroci v skupini se še preizkušajo na različnih področjih. Odkrivajo nove besede, se preizkušajo v različnih likovnih tehnikah, radi prepevajo, izvajajo nove gibalne vaje in so pri tem veseli, kojim uspe nekaj novega. Enoletni se jim radi pridružijo, najraje pa skupaj mucizirajo, na male instrumente. V teh mesecih smo se naučili: da ne pulimo igrač iz. rok drugega; če nekdo joka zaradi nas. ga potolažimo, pobožamo, pomagamo pospravljati igrače; veliko pa se bo potrebno še naučiti. Pred nami so še meseci in leta nenehnega učenja in bogatenja drug drugega. Naj zaključim z mislijo Louis Pastcur: "Ko sc približam otroku, mi vzbudi dvoje očutij: blagost ob spoznanju, kdo je in spoštovanje ob tem, kar utegne postati." Ana Dolinšek, vzgojiteljica pogosto lažje in bolj sproščeno izrazijo svoja čustva če so skrita za lutko. Vodstvo naše šole ima velik posluh za našo lutkovno dejavnost, saj smo opremljeni z bogato zbirko lutk. poleg teh pa otroci z veseljem tudi samostojno izdelujejo lutke. Ker je v letošnjem letu izšla pri zalošbi Didakta moja druga knjiga s področja šolskega gledališča Slamnati bikec, prva Danes nastopamo, pa je izšla pred leti pri Založbi Vija. sem vključila izbor ljudskih besedeli. ki sem jih priredila za šolsko gledališče, v svojo interesno dejavnost. V knjigo sem uvrstila igrice, ki sem jim zajela v bogati beri ljudskega pripovedništva različnih narodov in jih priredila za oder ter poskrbela, da so primerne za mlajše osnovnošolce. Na urah našega krožka smo pripravili oder. sceno ih se naučili nekaj novih igric. Kmalu so sledila povabila, ki so nas vse skupaj hkrati presenetila in seveda zelo razveselila. Jeseni smo nastopali v Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer so se učenci predstavili z igricama Štrbunk in Zakaj je smreka tudi pozimi zelena. Založba Didakta je ob tej priliki predstavila tudi knjigo Slamnati bikec, najmlajši bolniki pa so nastopaj«« nagradili s prijaznim aplavzem. V Domžalski knjižnici smo nastopali novembra. Lutkarji so se predstavili otrokom pravljičnega krožka, ki so jim pozorno prisluhnili in se z učenci po predstavi zapletni v prijeten klepet. Rodiški vrtec Ostržek nas je povabil na predstavo ob novem letu. V prijetnem in prijaznem okolju so se naši osnovnošolci sprostili in zelo dobro zaigrali tedaj že res utečeni in osvojeni igrici. Zadnje dni lanskega leta pa so se učenci predstavili tudi staršem. Skupaj z učenci od prvega do tretjega razreda in z razredničarkami smo pripravili prireditev v gledališču na Močilniku. Prireditev je izzvenela zabavno in pisano, učenci so se pokazali v plesu, petju in recitacijah in igrici. Tokrat se je lutkovni krožek predstavil z igneo Zakaj mačka ne mara miši. Za pomladni čas učenci že pripravljajo novo predstavo. Z njo se bodo predstavili ob tednu rdečega križa. Otroci namreč zelo radi nastopajo, saj z nastopom njihovo delo pride do veljave. Tatjana Kokalj IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran < Hvala za zaupanje SMS, Stranka mladih Slovenije, Zeleni Domžal in Lista obrtnikov -podjetnikov so konec decembra v centru mesta pripravili akcijo, s katero so se želeli vsem, ki so jih podprli na lokalnih volitvah 2002, zahvaliti. Hkrati pa so priložnost izkoristili tudi za zbiranje predlogov, pobud in vprašanj, ki jih bodo njihovi svetniki zastopali v Občinskem svetu Občine Domžale. Organizatorji so bili nad številnim obiskom stojnice prijetno presenečeni in se tudi oh tej priložnosti vsem svojim volivcem in volivkam zahvaljujejo za podporo. LDS Dob Obisk Primorske Krajevna organizacija LDS Dob je leto 2002 zaključila s tradicionalnim obiskom ene od pokrajin naše Slovenije. Pridružili so se nam še nekateri člani LDS Domžale in skupaj smo obiskali Primorsko, največ pozornosti pa namenili ogledu gradnje avtocestnega odseka Klanec-Ankaran (Srminl, ki je eden izmed gradbeno in prostorsko najbolj zahtevnih avtocestnih odsekov v okviru uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v naši državi. Kot del avtocestne smeri vzhod - zahod oziroma cestne povezave med Koprom in Lendavo je vključen tudi v evropski prometni koridor številka V. Dolžina odseka je skoraj 15 kilometrov, razdeljen je v dve etapi, poke P*NJe lase na zahtevnem kraškem terenu pa bo na tem avtocestnem odseku zgrajeno kar 21 večjih ali manjših objektov, med njimi tudi najzahtevnejši, več kot kilometer dolg in 90 metrov visok viadukt Črni Kal. ki smo si ga tudi podrobneje ogledali in se seznanili z načinom njegove gradnje. Strokovnjaki so nam povedali, daje viadukt Črni Kal najzahtevnejši premostitveni objekt na slovenskih avtocestah, tako glede funkcionalnih zahtev, konstrukcijskih in tehnoloških možnosti, zahtevnosti oblikovanja, težavnosti umestitve v prostor v povezavi z ohranitvijo naravnega okolja, kot tudi glede stroškov investicije in eksploatacije. Na osnovi natečaja je bila izbrana rešitev inženirskega biroja Ponting Maribor s sodelavci, ki je najustrezneje rešila problematiko prehoda avtoceste čez Os-apsko dolino ter je bila med vsemi LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE natečajnimi rešitvami najbolj sprejemljiva tudi v estetskih in konstrukcijsih parametrih. Od blizu smo si pod strokovnim vodstvom ogledali tudi gradbišči obeh tunelov - Kastelec (dolžina leve cevi 2.320m, desne pa 2.230 m) ter Dekani, kjer je dolžina cevi blizu 2200 metrov ter ob tem obujali spomine na bistveno bolj enostavno gradnjo avtoceste na območju naše občine. Prijetno je bilo obiskati VINO KOPER in si ogledati največji sod na Slovenskem, veliko zanimivosti pa smo videli tudi v Pomorskem muzeju v Piranu. Prijeten dan smo zaključili s sprehodom po Piranu in večerjo v enem od znanih primorskih gostišč. LDS SDS za spoštovanje pravne države S konstitutivno sejo Občinskega sveta Občine Domžale se je začelo novo mandatno obdobje članic in članov občinskega sveta Občine Domžale. Vodenje svetniške skupine SDS je v tem mandatu prevzel dr. Miha Brejc. Izvoljeni predstavniki v občinskem svetu na listi SDS smo tudi v tem mandatnem obdobju odločeni, da trdno zastopamo stališča in program SDS ter v skladu z možnostmi, ki nam jih daje procedura in naša številčna moč, v čim večji meri uresničimo naš volilni program. Oh tem pričakujemo vaše pobude, predloge, pripombe. Le te nam posredujte po pošti na naslov: SDS Domžale. Ljubljanska 70,1230 Domžale (naša telefonska številka je 7241-359) ali preko elektronske pošte sddom@volja.net, lahko pa se osebno oglasite v pisarni stranke ob času uradnih ur (vsak torek od 18. do 19. ure). Kadi vam bomo poizkušali pomagati. Svetniška skupina SDS je že na konstitutivni seji Občinskega svela p< i pričakovanju ugotovila, da bo, če sc bo le dalo. s strani vladajoče občinske k( >al ici jc potisnjena na rob odločanja v občinskem svetu, ne glede na volilni rezultat. Dokaz, za to jc volitev članov ene izmed najbolj pomembnih komisij občinskega sveta, Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). Ta komisija predlaga občinskemu svetu v imeni ivanje različne ki imisi jc in odbe >re, ter tako posredno vpliva na oblikovanje in izvajanje razvojnega programa občine Domžale. Kljub temu, daje SDS druga najmočnejša politična stranka v občini s petimi člani občinskega sveta, v tej komisiji nima svojega člana. Vladajoča koalicija pa ima v KVIAZ-u kar štiri od petih članov. Tudi gradivo, ki smo ga obravnavali na 2. in 3. seji Občinskega sveta, za delovanje občine in njenih organov v tem mandatu ni vzpodbudno. Očitno je, da vladajoča koalicija kljub vodenju občine že v preteklem mandatnem obdobju, še vedno ne pozna vseh SDS SocialDemokratiSloveniie veljavnih zakonov in aktov, ki določajo način delovanja občine. Zalo smo bil i na dosedanjih sejah občinskega sveta priča mnogim nepotrebnim zapletom in prekinitvam, na kar smo svetniki SDS jasno opozorili. V Socialdemokratski stranki sicer priznavamo trenutno številčno premoč vladajoče koalicije v občinskem svetu, vendar pa od nje jasno zahtevamo, da ho spoštovala temelje demokracije ter da bo delovala v skladu z. obstoječo zakonodajo in akti občine. Pri spoštovanju teh načel bomo svetniki SI )S zelo odločni in pozorni, hkrati pa konstruktivni pri vseh predlogih, ki bodo v dobro vseh občank in občanov občine Domžale. Svetniška skupina SDS Domžale DeSUS - v novo mandatno obdobje 20. decembra 2002 je potekala volilna konferenca obč. organizacije DcSUS Domžale. Vabilu se je odzvala večina članstva. Program je bil kljub decembrskemu vzdušju izrazito deloven. Zajemal jc pregled uspešnosti na lokalnih volitvah, volitve organov in pregled programa za naslednje mandatno obdobje. Upoštevajoč skromna sredstva za vodenje volilne propagande in aktivnosti je končni rezultat na volitvah zadovoljiv, čeprav je primanjkovalo glasov za zagotovitev dveh svetniških mest Jc pa stranka napredovala v pridobivanju novih članov, simpatizerjev in volilcev, ki sicer niso člani same stranke, so pa glasovali zanjo. Razveseljivo je dejstvo, da sc v stranko vključujejo tudi pripadniki mlajših generacij, kar dokazuje, da je geslo "DeSUS - ZA VSE GENERACIJE", prepričljivo. Med pomembnejše naloge v novem mandatu zagotovo sodi nuđenje pomoči pri vzpostavljanju organov DeSUS-a v novih občinah, kjer jih še ni. Tako n.pr. v Občini Moravče Dcsus že deluje in je sodeloval na volitvah. Na konferenci so bili izvoljeni novi organi. Predsednik obč. odbora ostaja g. Franc Roznič, DeSUS tajnik g. Janez Cerar, za podpredsednika je bil izvoljen g. Janez. Birk in nova člana g. Miha Kosec in g. Slapar Jože. V nadzornem odboru so Jožica Končina, Jože Orchck in Stane Rozman. Častno razsodišče pa sestavljajo Leon Senger, Ivica Birk in Janez. Slovnik. Prisotni so dodali kar precej zanimivih pobud za popestritev aktivnosti v novem obdobju za delo v KS in Širše ter za samo stranko in njene organe. Konferenca se je končala s prisrčnimi medsebojnimi voščili za prihajajojoče novo leto 2003 in medsebojnim družabnim klepetom. Leon Senger dr. Jože Pučnik 1932 - 2003 Vsi, ki imamo radi Slovenijo, smo izgubili velikega Slovenca Smrt dr. Jožeta Pučniku, sociologa, publicista, doktorja znanosti in politika je med nas zarezala kot najostrejši skalpel Za njim ostaja praznim, ki jo bomo čutili vsi, ne glede na posameznikovo politično prepričanje. Dr. Jože Pučnik je bil izredno močna osebnost, imel je jasno postavljena stališča, jamo zadavljeno pol in vizijo, bil'jenepopustljiv/tri zavzemanju za pravičnost in iskanje boljše/toti za Slovenijo. I Ikralipa je znal pokazati sogovornikom tudi dobroto, razumevanje, spoštovanje. To zmorejo le velike osebnosti. Dr. Jože Pučnik je tako postal simbol pokončnega moža, ki se je že v zgodnji mladosti uprl ložem oknn> sebe in to kljub visoki oselmi ceni, ki jo je moral plačali z. najvrednejšim, kar obstaja s svojo svobodo. Takšne osebnosti so v zgodovini vsakega naroda posejane zelo redko in v veliko čast nam je lahko, da smo vsaj del našega življenja preživeli in delili z njim. Brez. njegin ilo lahko. Vendar smo opravili precej (kil, uresničenih je biki dosti ciljev, ki smo si jih »■stavili Ognitnno dela pa je še prcel nami. Naši člani nas nenehno spodbujajo s kritikami - s pozitivnimi, ki nas nagradijo in nam dajejo zalet, z negativnimi, ki nas opozarjajo, čemur naj hi se v prihodnje bolj posvetili. Ena od nalog, ki seji homo v prihodnjih mesecih najbolj posvetili je uveljavljanje pravic delavcev po novem Zakonu o delovnih razmerjih. Zakon je bil sprejet 24.aprila 2002, objavljenje bil v Uradnem listu št. 42/02, veljati pa je začel 1.1. letos, Zakon prinaša pomembne novosti, ki bodo močno spremenile odnose med delodajalci in delavci. Sindikat pa z. novim zakonom pridobiva več pristojnosti in hkrali tudi odgovornosti. Vloga sindikata sc kaže zlasti ob sprejemanju splošnih aklov delodajalca (podjetniške kolektivne pogodbe), s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa dnige obveznost i, ki jih morajo poznali delavci zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, ko pride do spremembe delodajalca in šc posebej v postopku odpove-di pogodbe o zaposlitvi, oh uvajanju nočnega dela ter v disciplinskih postopkih in drugo. Pogodba o zaposlitvi Na Območno organizacijo ZSSS je bilo naslovljenih veliko vprašanj v zvezi z Mladinski svet Domžale -uspešno prvo leto Decembra, je preteklo prvo Mo od ustani iv it ve Mladinskega sveta Domžale (MSD), ki združuje organizacije (klubi, društva, podmladki političnih stranki, ki na območju Občine Domžale tako ali drugače povezujejo mlade. V prvem letu je bilo opravljenega veliko dela: postavitev pisarne MSD. ustanovitev Mladinskega kulturnega centra (MKC) ter kar nekaj koncertov, prireditev, razstav... Veseli smo, da pri občinski oblasti nismo naleteli na gluha ušesa ampak je vodstvo spoznalo, da ima v MSD primernega sogovornika, pobudnika in animatorja družbenega življenja mladih v naši občini. Ob ustanovitvi smo pod prvo točko našega programa zapisali prav ustanovitev MKC in ponosni smo, da ob letu v prostorih v stavbi TEN-TEN že deluje in sc postavlja na noge novoustanovljeni Zavod MKČ. MSD čakajo v prihodnje nove naloge in izzivi; poleg Zbor članic mladinskega sveta. D. združevanja in skupnega nastopanja mladih, hočemo sooblikovati prihodnjo politiko do mladih v naši občini, širše, pa tudi boljše možnosti zaposlovanja in ugodnejše stanovanjske razmere za mlade. Na zboru organizacij - članic MSD smo izvolili tudi nov 9-članski upravni odbor za naslednje dveletno obdobje: Alcn Lapanja(Mlada Slovenija NSi), Gorazd Križanič (Mladi fi inim ZLSD), Rok Pimat (Nova generacija SLS), I ti mož Narobe (MLD), Marko Occpek (Društvo Mili j. Rok Jare (DPNTI). Boris Ružnič (ŠKD), Nina Robnik (Društvo Vesna) in Jernej Bakšič (Rod skalnih Taborov). Na prvi seji novega vodstva je bil za predsednika MSD izvoljen Alen I .apanja. Rok Ravnikar Krščansko-socialna unija (KSU) ima novo vodstvo KSU je prisotna tudi v naši občini, zato ta zapis. Z letošnjim januarjem je dobila novo vodstvo. Predsedniško funkcijo bo tudi pi >s-lej opravljal FRANC MIKLAVČIČ, diplomirani jurist, za glavnega tajnika pa smo izvolili JOŽEFA RUTARJA, upokojenega sodnika, in za podpredsedni-coANTONIJOTORKAR, samostojni) podjetnico. Program stranke ostane nespremenjen, statut pa smo spremenili v toliko, da smo izvršilni odbor združili s svetom v PREDSEDSTVO stranke, ki šteje sedem članov, med katerimi je tudi prepisani, število članov se lahko po potrebi poveča do vključno enajst: tned evidentiranimi je (udi JOŽE PETARKA, varnostni inženir, ki je bil predstavnik naše liste na lokalnih volitvah v občinski svet v Domžalah. Na volitvah je stranka glede na skromno volilno propagando dosegla zadovoljiv uspeh, za zaupanje smo se vsem volilkam in volilcem tudi zahvalili. Ivan KEPIC obstoječimi pravicami in obveznostmi za poslenih delavcev oz. kaj z. njihovimi obstoječimi pogodbami o zaposlitvi. Pravna služba ZSSS je pripravila pojasnilo v zvezi s temi vprašanji, in sicer: "Zskonreliijalccnipralviclelobveziiegasprcni-lnjanj i oz. usklajevanju že sklenjenih pogodb o Zaposlitvi z novim predpisom. Zato velja splošno pravilo, da ohranijo delavci ob spre-.membi zakonodaje vse liste- pravice, ki so zanje v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene. Sklenjene pogixlhc torej veljajo naprej. Seveda pa je možno pogodbo 0 zaposlitvi na pobudo dclixlajalea ali delavca tudi spremenili, vendar morata pri tem soglašati obe poginlbcni stranki." Zelo pomembno:" Delavec mora predlog pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas) dobiti najmanj tri dni pred sklenitvijo. Delavec lahko predlog pogodbe odnese domov, da sc lahko z. njim temeljilo seznani. Cc jc potrebno, naj sc delavce predhodno nove pogodbe posvetuje v službi pravne pomoči, z odvetnikom in podobno (če jc član enega od Svobodnih sindikatov lahko v območni organizaciji ZSSS!). Predlog pogodbe o zaposlitvi ne more in ne sme bili poslovna skrivnost," "Pri odpovedi stare pogixlhe zaradi sklenil ve nove pogodbe pa mora delavec imeli U) dni časa za premislek." V prihodnje bomo morali pogodbe o zapos litvi bolj resno obravnavali, se jim ob sk lepanju bolj posvetiti ter se zavedali posledic, ki iz njih izhajaj-, i. Zavedali sc moramo, da pogodba o zaposlitvi ni formalizem, temveč osnova za ure janje medsebojnih pravic in obveznosti, Oblika pogodbe je predpisana v novem zakonu o delovnih razmerjih. Tako kol oblika pogodbe 0 zaposlitvi, so z zakonom predpisane tudi njene bistvene sestavine. Pogodba ozaposlilvi mora vsebovali: podatke O pogodbenih strankah z. navedbo njunega prebivališča oz. sedeža; daliim nastopa dela; - naziv delovnega mesla oz. ptxlaUce o vrsti dela, za kalem delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljali popi igodbi o zaposlitvi; kraj opravljanja dela; če ni navedenega ločnega kraja, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca; - čas trajanja delovnega razmerja in določita o načinu izrabe letnega dopusta, če jc sklenjena pogodbao zaposlitvi za določen čas; t li i ločila ali gre za delovno razmerje s po I iiim ali krajšim delovnim časom; dok»" i lo o di k-vi x-n i al i Ici k-nskem ilclovnem času in razporeditvi delovnega časa; - določilo o znesku osnovne plače delavca v tolarjih, ki mu pripada za opravljanja dela po pogodbi o zapi tslitvi ter inorchil nih drugih izplačilih; - določilo o dnigih sestavinah plače dela v ca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače; določilo o letnem dopustu oz. načinu določanja letnega dopusta; dolžinoodpoveilnili mkov; - navedhokolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oz. splošnih aklov delodajalca, ki I" i i ■, 11 u pogoje dela in delavca in - druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom, Pri sklepanju pogodbe je zelo pomembno to, da bol j ko bo dorečena, manj bi > mi >žni isl i za kasnejše nesporazume na delovnem mestu. Zato vam predlagamo, da ne sklepate novih pogodb 0 zaposlitvi brez. posvetovanja s sindikalnim zaupnikom ali pravnikom! Justi Arnuš DOMŽALE Evropsko novoletno srečanje mladih v Parizu V petek, 27. 12. 2002, smo se mladi iz Domžal in okoliških krajev z avtobusom podali na evropsko srečanje mladih v Pariz, Tam se nas je zbralo 80.000 mladih iz cele Evrope. Iz Slovenije je bilo 2100 udeležencev. Skupaj z drugimi mladimi smo želeli razmišljati temi srečanja "Bog, ki ljubi". Besedilo za razmišljanja je napisal brat Roger, ustanovitelj taizejske skupnosti, kije pripravila srečanje. Med sedemnajst ur dolgim potovanjem smo se ludi nekajkrat ustavili. Naša prva postajaj£ bila znamenita slovenska romarska cerkev na Brezjah, kjer smo skupaj z ostalimi romarji iz Slovenije prisluhnili školu Uranu, ki nam je delil se zadnje napotke za dobro duhovno pripravo na lo sicčanjc Večina od nas si ni niti predstavljala, kako dolga pot jc še pred nami. Nit srečo se je med nami porajalo kal nekaj dobrih idej, ki so nam popestrile potovanje. Dobra volja, različne pesmi in medsebojno spoznavanje so nam ure prijetno krajšali. Vmes smo si povedali tudi marsikatero dobro salo. Nočno potovanje, prihod v Pariz v soboto dopoldne in lovorjeiijc težkih nahrbtnikov na kraj naše nastanitve so nas kar pošteno izčrpali. Pa vendar smo kljub nekoliko skromnejši hrani in neobičajnim spalnim pogojem (za marsikoga šolski prostori, telovadnice; za nekatere udobna postelja pri pariški družini) v srcih čutili vznemirjenje in Otroško radovednost pred nečem novim in zanimivim. Naši pariški dnevi so potekali nekako takole: zgodaj zjutraj smo vstali iz naših »Spalk«, malo pomalieali (piškot ali dva), se napotili v bližnjo, župnijsko cerkev, kjer smo imeli skupaj z.drugimi narodi jutranjo molitev (laizejsko). Prav tako smo večere zaključili z molitvijo na pariškem sejmišču ExpO, v velikih halah, kjer nas je bilo hkrati zbranih ludi do 30.000. V sosednjih halah smo čez dan prejeli potrebne obroke, kosilo in večerjo. V dopoldanskih urah smo se lahko udeležili bodisi pogovora po narodno mešanih skupinah bodisi raznih pričevanj. ('cz dan pa smo bili prosti in takrat smo si vzeli čas za ogled glavnih znamenitosti Pariza. Povsod nas jc spremljala dobra volja in z veliko mero potrpežljivosti smo prehodili kar nekaj kilometrov po pariških ulicah. Vodiči smo si bili drug drugemu, ob pomoči raznih knjig. Med obiskanimi znamenitostmi so na nas naredile največji vtis: katedrala Notre Dame. cerkev Srca Jezusovega (Sacre Cbeur) in seveda Eifflov stolp. Zgodilo pa se nam je ludi nekaj smešnih pripetljajev, kot naprimer. ko smo si zaželeli ogledati znamenito mestno kanalizacijo iz časov Napoleona in iskali pol do nje, nas je neka gospa v polomljeni angleščini napotila kar na bližnji WC. misleč, da jc lo tisto, kar iščemo. Ob mnogih priložnostih (na cesti, v metroju, na avtobusu...) smo z veseljem in razigranostjo prepevali naše domače slovenske pesmi in tako morda pripomogli tudi k večji razpoznavnosti Slovenije. Zadnje ure silvestrskie noči in začetek novega leta smo preživeli v molitvi v nam najbližji cerkvi, nato pa praznovanje nadaljevali v šoli, seveda pretežno ob prepevanju slovenskih pesmi. Po obilnem in dobrem kosilu, ki so ga vsem udeležencem velikodušno ponudile pariške družine, smo se iz lega prijetnega okolja I januarja popoldne začeli vračati proti domu, kamor smo prispeli v dopoldanskih urah 2. januarja. Mnogo stvari nam bo ostalo v spominu. Naj omenim le en dogodek, oziroma moje doživljanje ob dopoldanskem pričevanju nekega dekleta, ki je zbolelo za cerebralno paralizo. Gledali smo jo, kako se je vklenjena v invalidski voziček, pri polni zavesti na vso moč trudila spregovoriti vsak stavek. To nam je dalo misliti, kako resnično srečni smo lahko, da moremo hoditi, govoriti, opravljati vsakdanja dela, biti samostojni. Zmožnosti opravljanja takšnih, za nekatere ljudi vsakdanjih, reči bi se morali v življenju pogosteje zavedali. Kljub utrujenosti in pomanjkanju •(tople) hrane smo sc domov vrnili z nepozabno dobrimi občutki in globoko povezanostjo med seboj in bogom. Srečanje s Parizom je marsikomu izmed nas poglobilo samozavedanje in razumevanje sveta okoli sebe. Popotne ovire so nam kvečjemu pomagale k našemu osebnemu, duhovnemu napredku in k večji utrditvi v veri. Prav tako smo mogli spoznati mlade iz drugih držav Evrope in njihov način življenja. Sporočila bi vam še zadnjo, za naše srečanje vendarle vodilno misel, ki nam jo jc sporočil eden izmed taizejskih bratov na srečanju, in loje: "Ne ustavi se, hodi naprej!*' Da pa bi to lažje razumeli in izpolnjevali, naj nam bo v oporo evangelij, kije upanje in hkrati sporočilo, DA NAS BOG NEIZMERNO LJUBI. T.B.inT.Č. Predavanje Društva kataloških izobražencev Franc Bernik Kaj se lahko naučimo od prednikov Društvo katoliških izobražencev Frane Bernik je povabilo v novembru prof. dr. Stanka Gerjola, da nam je predaval o zanimiv i temi: Kaj se lahko naučimo od prednikov? V vrtincu vsakodnevnega življenja se nam vsem odpira marsikdaj veliko vprašanj in dilem o naših medsebojnih odnosih, predvsem doma, v družini in med sorodniki. S časom človek ugotovi dve stalnici. Stalnico nenehnega spoznanja, spreminjanja napredka in razvoja. ()bsloji pa tudi druga stalnica, stalnica večnih posebnih medsebojnih odnosov: mož-žena. starši-olroci. sorodniki. Kaj nam o tej vedno aktualni stalnici pove življenje naših prednikov? Prof. dr. Stanko (lerjdl sc je v svojem razmišljanju o teh odnosih podal nazaj v začetek sveta in človeštva. ()sredoti ičil seje na življenje Abralian m. njegovega sina Izlaka, Izakovcga sina Jakoba in njegovega sina Jožefa. Preko teh rodov nam jc predavatelj razložil, da že več tisoč let nazaj srečamo različne medsebojne interese staršev in otnik. Dobre in slabe odnose med starši in otroki ter posebne odnose olmk med seboj. Ljubosumnost, prevam, zvijače, pohlep, spravo in končno tudi spoznanje, da v naših odnosih nekoč nekaj slabega lahko poslane tudi dobro in obratno, Jožef, sin Jakoba in Rahaelc. je bil zaradi nevoščljivosli in hudobije bratov odpeljan in prodan v Kgipt. Bil pa je dober mož m gospodar. V tujini jeuspel in poslal prvi človek za faraonom. Dobrota je bila poplačana z dobroto. Pozitivno delo in mišljenje Jožefa sta obrodila obilen sad. Poduk nam, ki živimo zdaj! Nasprotja in problemi, žalost in sreča, uspeh in neuspeh - s tem sc six)ča človek že od vekomaj. Vse moramo sprejeti._Kai nas doleti, moninio vzeti zadobni. Čc bomo dobri, sc nanrbo dobrota povrnila. Če se ne bo takoj nam, sc bo našim otrokom, če ne njim, pa vnukom. To velja kol pravilo. Odnos mož-žena, starši-olroci je poseben in zamotan odnos. Že od Abrahama naprej. < !e se tega zavedamo, nam bo lažje, nesporazume bomo hitreje reševali. Predvsem, če bomo pravični in dobri, bo ludi naše življenje lepše. To pa je žc začetek modrosti. Marsičesa se lahko naučimo od naših prednikov, samo želeli si moramo to. Predavanje prof. dr. Gerjola je bilo izredno zanimivo, v nekem delu filozofska razprava, ki jc tako pritegnila poslušalec, da si takih predavanj še želinx>. Matjaž Karlovšek Decembrski praznični dnevi v Domu upokojencev Domžale Praznični dnevi so bili pred vrati, zalo je delovna terapevlka. na. Silva Demšar, v dogovoru z vzgojiteljicama Janjo in Jelko iz. vrtca Čebelica pripravila vse potrebno za delavnico, v kateri sia stanovalki Doma, ga. Justina Itcrgant m ga. Ana Cankar, skupaj z otroki iz skupine Polžki iz vrtca Čebelica izdelali za decembrske praznike okraske iz slanega testa. Nastale so številne različne figurice, prijetno pa je bilo tudi druženje samo. Praznovanje rojstnih dni za stanovalce je potekalo kot običajno v jedilnici, s pogostitvijo m glasbenimi gosti, Prvi dobri decembrski mož Miklavž jc prišel v Dom v organizaciji Karitas Domžale na Miklavžev večer v družbi angelčkov, Obdarovanje na Miklavžev dan pa je bilo za vse stanovalce v I (omu zjutraj pri zajtrku, kot je že v navadi I »opoldne so v jedilnici nastopile Tri gracije in s svojim programom navdušile. Same pišejo pesmi in skeče, ki jih tudi na simpatičen način izvedejo. Kol že nekaj let Zapored smo s sodelovanjem delavcev Doma. stanovalcev in njihovih svojcev in dragih obiskovalcev pripravili rttStavo jaslic Razstavo so si med drugimi Ogledali Otroci Osnovne šole Vcnclja Pcrk.i z učiteljico go. Ljnho Sitar in ob Icj priložnosti v pritličju Doma zapeli nekaj pesmi v dnevnem prostoru, kjer se zadržuje največ stanovalcev. Oosp.i Maruša Hribar je pripeljala gOSpO Silvo Kosec, da je zapela m zaigrala na kitaro skupaj z. gospo, ki jc igrala na orglice. Med njunim nastopom v dnevnem prostoru so si prišli ogledat jaslice mdi otroci Osnovne šole Roje in lepemu petju gospe Kosec so prisluhnili tudi oni. Božiček jc prišel v Dom in obdaril najmlajše otroke delavk in delavcev ter stanovalke in stanovalce Doma. Pogodno predstavo za prisotne v jedilnici pa je izvedel g, Slen Vilur s svojo skrinjico želja, ki izpolni vsako željo. Tudi v tem decembra smo šli na večerno vožnjo po praznično razsvetljeni Ljubljani. Občudovali smo predpraznično razpoloženje našega glavnega mesta v lučkah in žarometih. Božični končen so nam tokrat pripravili pevci Okteta bratov Pirnal Z gospo Drago Jeretina Anžin, ki je povezovala program, in gospo Urško Pavli, ki je pela, ter njeno hčerko Maneo. ki jo je spremljala na citrah. Sveta noč v izvedbi okieta bratov Pirnal in gdč. Pavlina citrah je pričarala pravo praznično razpoloženje. Učenci Osnovne šole Brdo pri Lukovici so izvedli svoj novoletni program - več skceev, nekaj pesmi in ples, vse pa pospremili z dobrimi željami na svojih voščilnicah, ki so jih razdelili med stanovalce, Silveslrovali smo že 23. decembra: v kuhinji so pripravili praznično večerjo, jedilnica in dnevni prostori so bili okrašeni, /.a tiste, ki se popoldanskega silvestrovanja ne morejo udeležiti, je bila zakuska s kramljanjem in petjem že dopoldne. Popoldne pa sta prišla muzikanta, oče in sin. gospoda Tone in Roman llabjanič, ki pri nas nastopita vsako leto vsaj enkrat, pripravili pa slin' tudi program za prijeten popoldan in večer. Z izredno prizadevnostjo gospe Maruše Hribar in vseh donatorjev dobitkov smo izvedli srečolov s čez 220 dobitki. Družabne igre. med njimi tudi zanimivo tekmovanje med stanovalci prvega in dragega nadstropja - zmaga jc prinesla sodelujočim v tekmovanju torto, ki jo jc darovala slaščičarna Lenček - so prijetno razpoložile vse prisotne. Plesa in pesna ni manjkalo. Z muzikantoma je zapela tudi gospa Pavla Pirš. ki živi v Domu že nekaj mesecev. Zapeli in zaplesali so tudi nekateri svojci stanovalcev, saj jih je skupina, ki sicer pleše pri domski folklorni skupini Spominčice, kai pritegnila v svojo vrsto. Razpoloženje jc bilo res razigrano. Veselo smo nazdravili praznikom in novemu letu. Tudi domžalski župnik, gospod Tone Kompare. je prišel in voščil lepe praznike, Dopoldne 24. decembra pa smo z veseljem prisluhnili dvema mladima glasbenicama, gdč. Tinki Zadravcc in gdč. Jani Mohorič. ki sta igrali božjčne pesmi na violino in kitaro. S svojim uglašenim in prijetnim nastopom sta pričarali prav posebno vzdušje na božični večer, ko smo ob razsvetljenem drevescu skupaj zapeli pesem Sveta noč. Silvcstrovo dopoldne, 31. decembra, je poteklo v poslavljanju od starega in nazdravljanju novemu letu v vseh dnevnih prostorih. Segli smo si v roke ni si zaželeli vse lepo in dobro v prihodnjem letu. Vladka Brumen Novoletno razmišljanje Sodobna socialna etika Vstopili smo v novo leto. Za leto 2003 smo si izrekli veliko najrazličnejših in iskrenih želja, voščil in dobrih misli. Nekatere so nas obogatile, ko smo drug drugemu stisnili roko, druge so ostale zapisane tudi na voščilnicah in razglednicah. ( e smo jih spravili, bomo čez dobrih tristo dni lahko preverjali, koliko so sc želje skladale z resničnim potekom leta. Analiza je navadno zelo potrebna in koristna, ker nam pomaga k realnemu življenju. Pregled življenja in dela je koristen tudi zato, ker si z njim utrjujemo in poglabljamo odgovornost do življenja. Vsak človek in vsaka generacija ljudi bo sama dajala odgovor o svojem življenju, o svojih odločitvah in o svoji etiki. Prvo pred Bogom, drugo pred zgodovino, ki jo oblikujemo. Naše ravnanje namreč posega v jutrišnji dan in celo v večnost. Ko bodo čez nekaj let zanamci ogledovali podobo mesta in okolja, v katerem bodo živeli, bodo o nas dobili posebno mnenje. Lahko nam bodo hvaležni, morda se bodo nad nami zjokali. Ko bodo prelistavili albume s fotografijami ali brali kronike, ki jih mi posnemamo in zapisujemo na začetku tega tretjega tisočletja, ko bodo naša telesa že zdavnaj prah in pepel, bodo lahko objektivno ocenjevali naše ravnanje, odločitve, naše načrte, ki bodo tedaj že preteklost, in sodili, v koliko je bilo naše življenje uspešno ali neuspešno. Ko bodo podedovali duhovno kulturno bogastvo, si bodo lahko predstavljali, kakšni smo bili in za katere vrednote smo se trudili. Nam bodo hvaležni? Tedaj bo pomembno samo eno: ali smo ravnali etično, pošteno, objektivno, nesebično in resnično v dobro ljudi, v splošno korist družbe, v kateri smo tedaj živeli, m tistih, ki so prišli za nami na naše mesto. V nekem manjšem slovenskem kraju so se pripravljali na zidavo novega gasilskega doma. Požrtvovalni člani Gasilskega društva in drugi sodelavci so se dogovorili, da bodo poleg drugih načinov zbiranja sredstev za gradnjo poizkusili tudi z obiski od hiše do hiše. Prosili so krajane, če lahko prispevajo po svojih močeh. Če kdo ne more pomagati, bodo to razumeli. Akcija je bila zelo uspešna. Skoraj povsod so se ljudje dobro izkazali. Bilo je tudi nekaj neuspešnih poizkusov. Ko so pozvonili na vhodnih vratih neke hiše, ki je bila sicer zelo premožna (imeli so obrt, velik vrt. delavnico in vse, kar sodi k taki dejavnost), jih je gospodar pričakal na balkonu in vprašal, kaj želijo? Ko so razložili, jim je odgovoril: "Jaz gasilcev ne potrebujem. Nimam namena prispevati." Zgodilo se je, daje čez rjiesec dni v delavnici zagorelo. Ker niso uspeli sami pogasiti, so klicali domače gasilce, ki so požar hitro omejili in pogasili. Nihče od gasilcev ni pomislil, da mu nebi pomagali, čeprav je odklonil sodelovanje pri krajevnem projektu, ki bo za vse, tudi prihodnje rodove, velika pridobitev in pomoč v stiski in nesreči. Lahko si predstavljate, kako je bilo težko v duši tega človeka potem, ko je prejel nesebično pomoč v nesreči. Določene zakonitosti veljajo za vsak kraj, za vsako naselje in mesto. Ostanimo pri našem mestu Domžale. Ime najbrž prihaja od "zalije", "žal", latinsko sepulehrum - grob ali kraj, kjer so pokopavali. Domžale naj ne bodo samo mesto, kjer se odvija zemeljsko življenje, kjer si prizadevamo le za materialne dobrine, pač pa tudi "Žal", breg, obrežje, s katerega se moramo ljudje vzpenjati višje, navzgor. Mislim na duhovno življenje, na življenje, ki se želi vzpenjati, dvigati kvišku, nad zemeljsko, v nebesa. Imamo sicer Goričico, od koder Bog že več stoletij razliva svoje blagoslove na rodove in generacije ljudi, ki živijo pod Goričico. Imamo tudi druga duhovna središča, kjer se odvijajo vzgojni, prosvetni in kulturno duhovni programi. Vendar lahko rečem, da nam manjkajo novi kraji, kjer bo še več tega, kar se ne da stehtati, prešteti, izmeriti, kupiti in prodati. Vsako duhovno središče posvečuje življenje ljudi, jim pomaga z nasveti, jim nudi pomoč in tolažbo v trenutkih, ki so najtežji in v katere lahko vsakdo prej ali slej pride. Tudi Goričica je nastala iz teh potreb in razlogov. Skozi ozemlje današnjih Domžal je že od nekdaj vodila trgovska cesta iz Ljubljane na Dunaj. Duhovnijo na Goričici so zgradili zato, da bi vozniki in popotniki, ki so potovali tod mimo, imeli tudi dostojno duhovno oskrbo. Prav iz tega razloga so mnogi v Stobu tudi prenočili in se nekaj časa zadržali. Danes so razmere in okoliščine življenja povsem drugačne. Človek se je v zunanjem načinu življenja bistveno spremenil. Ostal pa je v eni stvari enak, kakor vedno: rad bi bil srečen, rad bi našel smisel svojega življenja. Potrebo ima po uresničenju samega sebe. Rad bi živel za druge. Rad bi našel tudi odgovor na toliko temeljnih vprašanj: kdo sem?, od kod sem?, kam grem?, sem ljubljen?, je moje življenje ovrednoteno tudi, ko pri ljudeh ne najdem razumevanja in podpore? V letu 2003 drug drugemu pomagajmo odgovarjati tudi na ta vprašanja! Srečno! Tone Kompare Člani društva upokojencev smo praznovali Kot je že tradicija v Društvu upokojencev Domžale, K v dneh pred novim letom srečamo, obeležimo prihod novega leta in se skupaj poveselimo. I A-tos je bilo to v soboto 21. decembra, to srečanje pa imenujemo "silvestrovanje". Pozno popoldne je poln avtobus krenil iz Domžal proti Zasavju, skozi Ihan na cesto proti Litiji. Gpstilna Kimovecje bila naš cilj. Žc sam prihod v gostišče jc kazal, da sc bomo imeli lepo. Lepa topla dvorana, dobra večerja, živa glasba, pa tudi cviček sta naredila svoje, da so nas zasrbele pete. Plesali smo, kot da sploh nismo upokojenci. Družili in plesali smo z veselo družbo, ki je sedela v nasprotnem kotu dvorane, vsi smo bili kot ena družina, čeprav jc bila omenjena družba mlajša generacija, v zraku je bilo mnogo pozitivne energije, v ušesih pa melodija "imejmo se radi"! Za mnoge je prehitro minilo to druženje. Ura je kazala že precej čez polnoč, bolje rečeno zgodnje jutro, ko je naš avtobus odpeljal proti Domžalam. Še v avtobusu je odmevala pesem: Imejmo se radi! O, da bi bilo res tako.Lepa hvala vsem organizatorjem in odboru Društva upokojencev Domžale in SREČNO NOVO LETO 2003. Alojzija Hribar Spomin na 2002 1 udi tokratne božične praznike so v dobski cerkvi zaznamovale posebne in zopet stilno zaznamovane jaslice, ki sta jih že četrto leto zapored postavila Samo Mohar in Jože Kozjek.Tokrat sta se odločila za imitacijo podobe, ki nam jo v vsej svoji k-poti razkriva Velika planina in skušala čimbolj natančno prikazati dolino, koče, jezero in v ozadju Kamniške Alpe. Priprave na izdelavo jaslic so potekale celo leto. bolj konkretno pa seje začelo, ko sta se odpravila fotografirat Veliko planino in v se. za njiju zanimivcdctajlc - koče, jezero, pašnike in skale. Sčasoma sta začela v delavnici izdelovati kočo (izdelava je zahtevala 30 ur dela), nato napajalnik, svinjak in figure. Vse figure so bile izdelane po postopku, ko so v posebne kavčukove kalupe zlili zmes mavca in vroče vode. \ se skupaj dobro pretresli, da na odlitkih niso ostale sledi in po desetih minutah strjevanja kalupe "slekli". Dobljeni mavčni odlitki so bili po nekajdnevnem sušenju pripravljeni za barvanje. Krave sta pobarvala tako, da so predstavljale avtohtono slovensko pasmo - cike. planšarje pa sta "oblekla" v plašče i/, slanic (pravi planšarji nosijo plašče i/, brezovega lesa). Koče. ki stajih izdelala, so kopije originalnih, ki so stale na Veliki planini že pred vojno. Na sredi- ni so imele izbo, okoli jc bil prostor za živino, bile so brez oken, z. enimi vrati. Temelji koče. ki stajih postavila so bili zidani - pri tem sta uporabila majhne kamne in gradbeno lepilo, nato pa sta dodala še streho. Gozd sta improvizirala s pomočjo majhnih borovih in smrekovih vej in mahu. Za vsak detajl sta sc znašla po svoje in pri tem uporabi la vse mogoče materiale, od starih neuporabnih cunj do posušene mrve. Naredila sta prerez koče, v kateri je Sveta družina in s tem prikazala notranjost. Marija je oblečena kot kmečko dekle, ložcl i ma planšarsko ogrinjalo, Jezus pa leži v zibki, skratka, vsejc v stilu Velike planine in slovenskega izročila. Pri postavljanju in izdelavi, kije vsega skupaj zahtevalo okoli 250 ur dela jima je pri elektriki pomagal Boštjan I .ajevte, manjšo kočo je izdelal Tomaž Kovač, i mela pa sta tudi veliko duhovne podpore. Lanske jaslice - imitacija slovenske ŠE ZADNJI SPOMIN NA LETO 2002 Koncert Siren Že dodobra uveljavljeni vsakoletni božični koncert Dekliške pevske skupine Sirene, Kulturnega društva Jože Oostič Homec, je tudi tokrat privabil v cerkev \ la rij inega rojstva na Homcu veliko število poslušalcev. Nadan samostojnosti oz. Štefanovo jc polna cerkev ljudi navdušeno pričakala mlade pevke, pod vodstvom zborovodkinje Petre Grkman. Z uvodno pesmijo Noč božična so nas dekleta popeljala v topel objem božičnega večera in ga nadaljevale s pesmijo Snežinke z neba, ki nam je v mislih pričarala zimsko idilo božične skrivnosti. V nadaljevanju koncerta so sc ob tradicionalnih slovenskih božičnih pesmih, predvsem pa ob priredbah angleških in črnskih duhovnih pesmi, ogreli tudi vsi tisti, ki jim je bolj pri srcu živahnejša glasba. stran 1 O pokrajine z maketo gradu Čmclo iz naše, dobske fare in mlinom iz sosednje fare. so bile zelo odmevne in iz fotografije lc teh so pripravili voščilnice, ki so bile na voljo v kiosku pred cerkvijo, to pa nameravajo ponoviti tudi letos. "Ljudje se različno pripravljajo na božič, najinapriprava pa poteka preko jaslic, in čeprav je to bolj materialna priprava to delava s srcem in z veseljem - za druge in za sebe," sta nam povedala Samo in Jože. Komentarji na jaslice so vsi pozitivni, čeprav postavljalca pravita, da so letošnje malce lepše kot lanske. In načrti za naslednje jaslice'.''Tokrat bo potrebno več priprav, saj sc bova morala šc bolj izkazati, za to bova postavitev naslednjihjaslic prepustila nekomu drugemu, nato pa bova naslednje leto zopet midva na vrsti," sta še dodala Samo in Jože. _Darja Jagarinec Koledovanje v Domžalah V soboto 4. in nedeljo 5. januarja 2003 je v Domžalah potekala trikraljevska akcija. Akcijo smo organizirali domžalski skavti, pridružilo pa seje tudi veliko drugih otrok in mladih. Kot vsako leto smo se zbrali že dan prej na skupni pripravi. Preverili in obnovili smo krone in zvezde. Glede na velik odziv otrok smo se razdelili v 10 skupin. V soboto pred odhodom se je vsaki skupini otrok pridružil še odrasel spremljevalec. Vsi so dobili tudi zemljevide dela Domžal, ki so ga kasneje obiskali. Koledovanje jc že star slovenski običaj, ki pa se v zadnjih letih uspešno obuja po vsej Sloveniji. Otroci hodijood hiše do hiše in oznanjajo Jezusovo rojstvo, kot so pred 2000 leti storili Sveti trije kralji. Na vrata vsake hiše napišejo tudi blagoslov Svetih treh kraljev. Star običaj pa je združen tudi s humanitarnim namenom, saj otroci zbirajo prispevke za tiste otroke, ki jim življenje ni tako naklonjeno. Letos smo zbirali za mlade indijance v Boliviji, kjer deluje naš misijonar Franc Pavlic. Sredstva poOtbuje za njihovo osnovno izobraževanje, do katerega sicer ne bi mogli. Letos smo obiskali veliko več hiš kot prejšnja leta. saj smo akciji namenili dva dni. Kljub temu pa ni bilo mogoče priti prav do vseh. Zato bi na tem mestu povabili vse. ki bi želeli sodelovati,da sc nam pridružijo prihodnje leto. Na koncu bi se želel zahvaliti vsem otrokom, njihovim spremljevalcem in seveda vam, Domžalčani, da ste sc prijazno odzvali in nam pomagali, da smo zbrali skoraj šeststo tisočakov. Blagoslovljeno novo leto vam želimo domžalski koledniki. Luč miru iz Betlehema ludi letos je na božični večer po mnogih domovih gorel droben plamen luči miru iz Betlehema, kraja, kjer je pred dva tisoč leti svetu zasijala velika luč. Po Sloveniji je lučka miru potovala s pomočjo Združenja slovenskih katoliških sknvtinj in skavtov, Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Zveze tabornikov Slovenije, Mladinskega ceha. Mavričnega mosta mladih in štev iliuli ljudi dobre volje, (iesio letošnje akcije je bilo Dar sosedu, k čemur nas je nagovorila predvsem nestrpnost med različnimi sosedskimi narodi in pogosta odtujenost med ljudmi našega vsakdana. Ob mednarodnem letu gora smo želeli poudariti tudi pomen gora za naš narod. Gora lahko predstavlja prostor združevanja, bogatenja, lahko pa pomeni tudi pregrado. Plamen nuni, koje zagorel tudi na številnih slovenskih vrhovih, prav vsakemu človeku prinaša sporočilo, naj se spusti z gora predsodkov, nedostopnosti in sprejme svojeg! soseda, bližnjega, kot dar; medsebojna raznolikost pa naj v svetlobi luči miru postane bogastvo. Nekoliko svetlobe pa smo zagotovo prinesli tudi v skupnost Barka, kateri smo namenili del denarnih prispevkov, zbranih v tej akciji. V akciji Luč miru iz Betlehema smo aktivno sodelovali tudi skavtinje in skavti iz Stega homških sončkov. Plamen smo med devetdnevno pripravo na božič ponesli v V%Lut miru it Betlehema 7002 sedem župnij: v Homec, Radomlje, Rova, Jarše, Mengeš, Šmarco in na Brdo. Sprejemi so potekali pri sv. mašah. S prebrano poslanico smo želeli spodbuditi ljudi, naj plamen Luči miru iz Betlehema ponesejo v svoje domove, njegovo sporočilo veselja in miru pa razširjajo med svoje bližnje, luč miru je za vsakogar darilo, ki s preprosto simboliko zagotavlja: "Bolj ko me boste delili, več miru bo v vaših srcih!" Želimo si, da bi ta mir in preprosta svetloba zaupanja in odprtosti za vse ljudi svetila tudi v vsakdanjiku začetega leta 2003. Vztrajna kobra Zanimiv in vsebinsko bogat repertoar, v katerem je večino pesmi za Sirene priredila Petra Grkman, jc popestrila instrumentalna zasedba, kije v zadnjem obdobju že skoraj nepogrešljiv spremljevalec deklet. Rahlo pozibavanje in ploskanje poslušalcev v ritmu pesmi Church on lire je potrdilo enkratni glasbeni izbor Siren, ki so nas z. zadnjo pesmijo Sveta noč ponesle v spokojen zaključek bogato doživetega večera. Veliko število mladih obiskovalcev h »žičnega koncerta je dokaz,, da Sirene s svi iji i usmeritvijo in načinom podajanja glasbe, s peprostostjo, iskrenim veseljem in navdušenjem nagovarjajo tudi in predvsem mlajše generacije, za kar smo jim iz. srca hvaležni in jim želimo, da takšne tudi ostanejo. Borut Jenko Otroška dramska skupina Žeje-Sv. Trojica vabi na prvo samostojno igrico Z naslovom ki bo v petek, 7. februarja 2003, ob 19.00 v Gasilskem domu v Žejah. Vljudno vabljeni. .lavni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale, I. juhi janska cesta 76, p.p. 92,1231 Domžale Nov zborovski projekt Na Javnem skladu Republike Slovenije so pripravili nov projekt izobraževanja. Tokrat ni namenjen zborovodjem, ampak zborovskim pevcem. Pevci bodo od 21. - 30. avgusta 2003 sodelovali v zboru, ki bo pod vodstvom dveh vrhunskih zborovodij deloval v treh zasedbah: - 32-članska dekliška/ženska zasedba pod vodstvom Karmine Šilec - 32-članska fantovska/moška zasedba pod vodstvom Stojana Kureta - člani obeh zasedb pa bodo sodelovali tudi v mešani zasedbi pod vodstvom obeh zborovodij Podrobne informacije in prijavnice pa lahko dobite na sedežu območne izpostave sklada. Božiček je kljub pomanjkanju snega darila pripeljal na pravih saneh TVD Partizan Domžale Pridružite se nam tudi v letu 2003! Za TVD Partizan Domžale je še eno uspešno leto, v katerem so številne rekreativne skupine, od najmlajših do starejših zagretih športnikov in rekreativcev, pridno obiskovale ure vadbe. Podobno kot vsa dosedanja leta so tudi preteklo zaključili z obiskom Božička. Od leta 2(X)2 so se poslovi I i s pri jcln i n i športnim draženjem, kise ga jc udeležil vedno dobrodošli Božiček. Ta ni pozabil pridnih otrok, ki vestno obiskujejo športne ure in pod vodstvom prizadevnih vaditeljev krepijo telo, pa atudiduha. Pri polnitvi koša z. darili so pomagali županja Cveta Zalokar < tražem in občina Domžale, Urška in Boštjan Kokalj ter njuna revija DUHEC ter drugi sponzorji, ki vsem želijo veliko uspehov v letu 2003. Reži ja in energija prireditve, kjer se je Božička veselilo več kot 60 otrok, jc bila v rokah vaditelja Primoža Košaka ter prizadevnih vaditeljev Polonc, Primoža, Anice in Petra. TVD Partizan želi vsem veliko športa in rekreacije v letošnjem letu ter vas vabi, da se jim pridružite! V. Joj, kakšno lepo darilo! Večer za vas Sredi decembra seje v prostorih gasilskega doma v Žejah odvijal že peti tradicionalni božično-novoletni koncert pod naslovom Večer za Vas. Že drugo leto so prijeten večer ustvarjali člani okteta Deseti brat, tokrat pa se jim je pridružil tudi vsem dobro znani pevec Marjan Zgonc, piko na i pa je zagotovo odpel Irojiški pevski zbor. izborom pesmi nastopil oklel Deseti brat, ki uspešno deluje žc dobrih 22 let in nastopa lako doma kot tudi v tujini. S svojimi uspešnicami sc jc v marsikatero srce usedel Marjan Zgonc, ki si jc v zadnjem času s svojim glasom Kljub slabemu vremenu sc je v petek 13. decembra v prijetno okrašeni dvorani zbralo veliko ljubiteljev glasbe. Po krajšem nagovoru voditeljev, ki sta se v svoji vlogi odlično potrdila žc večkrat, je kot prvi s pestrim in besedili pridobil marsikaterega poslušalca. Pohvalno sc jc predstavila tudi domača pevska skupina, ki jc žc skoraj nepogrešljiva na vsaki prireditvi. Člani domačega gasilskega društva so se ob tej priložnosti zahvalili vsem najbolj zaslužnim, ki so pripomogli k pridobitvi uporabnega dovoljenja kulturnega dela gasilskega doma. Večer se je nadaljeval v prijetnem druženju pozno v noč*. Katja Pirnat UAN Tudi ob začetku letošnjega leta je Turistično društvo Ihan izdalo tradicionalni koledar, s katerim so vsem svojim članom in prijateljem društva zaželeli srečno 2003 ter jih hkrati povabili, da se jim pridružijo pri njihovih dejavnostih. Osnovna šola Roje Tisoč iskric smo prižgali Tisoč iskric smo prižgali, Da bi zlo s sveta pregnali. Njihov plamen naj odseva In dobrota vse preveva. So zapisali v prijazno povabilo učitelji in učenci Osnovne šole Roje in nas z njim povabili na tradicionalno novoletno srečanje v prazničnih dneh pred koncem leta. Skupaj s svojimi mentorji so pripravili vrsto simpatičnih nastopov, kjer ni manjkalo niti snežakov, niti drugih pravljičnih oseb, predvsem pa nc pesmic in plesov, za katere so bili deležni glasnih aplavzi >v. Za prijetno razpoloženje so medse povabili tudi ansambel s Homca. Za darila je poskrbel I .ionsklub I )omžale, učitelji pa so po koncu kulturnega programa poskrbeli tudi za prodajno razstavo, kjer je bilo razstavljenih veliko izdelkov njihovih pridnih otrok. V kratkem klepetu so si vsi prisotni, ki jih jc bilo letos zelo veliko, zaželeli veliko prijetnih srečanj tudi v letu 2003. stran 11 SE ZADNJI Novoletna srečanja Z vsakim človekom, ki mi kaj naredi, sem zadovoljen Kot običajno je tudi letos v zadnjih dneh leta 2002 županja Cveta /a Inka r Oražem obiskala nekaj posameznikov in družin, nekatere izmed njih pa je obiskal tudi podžupan Vinko Juha rt. Pri častnih občanih Prof. Milan Flerin seje ob novoletnem obisku županje Cvete Zalokar Oražem ob koncu leta 2(K) I posebej razveselil začetka dela gimnazije, zato ob letošnjem obisku ni pozabil povprašati o tem, kako napreduje ta ustanova. Bil je vesel besedoprizadevnih učencih in profesorjih, ni pa pozabil pripomnili, da je največ odvisno od vodje gimnazije, ki mora biti dober. Žal mu njegovo zdravstveno stanje ne omogoča, da bi podrobneje spremljal delo in življenje občine, zato je v pogovoru zastavil kar nekaj vprašanj, med katerimi so bila tudi tista, povezana z. volitvami. Županji in izvoljenim je zaželel vso srečo. Povedal je, da je zadovoljen prav z vsakim človekom, ki mu kaj naredi, razveselil pa naju je tudi s spominom na svojo dolgoletno učiteljico, ki je pred kratkim umrla in veliko resnico, ki bi jo morali vedeli vsi: Lepo je, če se vsaj ob novem letu spomniš ljudi, ki so vplivali nate, ki so ti kadarkoli v življenju veliko pomenili... Hvala, prof, Flcrin, in naj vas spremlja zdravje! Obisk pri prof. Stanetu Habetu seje začel s prijetnim spomini >i 11 na sicčanje konec leta 2(K)I, ko je njegova, žal danes pokojna žena Minka, posebej za županjo na citre zaigrala in zapela nekaj Margareta, Manca in Teja Srečno, častni občan g. Stane Habe. pesmi. Le ona in gospod Habe sta vedela koliko ljubezni je bilo v njenih okornih prstih, ki so zdrseli po strunah, koliko ljubezni v njenem glasu, ko jc zazvenela pesem o mamici. Ženo Minko, ki mu je zvesto slala ob strani več kot šest desetletij, gospod Stane zelo pogreša, vendar življenje teče dalje in pogovor je stekel o kulturnih, predvsem pa 0 glasbenih dogodkih v letu 2002, pa tudi o listih, ki so bili na Podžupan Vinko Juhart: Kako doseči 104. rojstni dan, gospa Marija? programu do konca leta in sc jih jc g. Habe tudi udeležil. "Vsi želijo, da pridem, da jih poslušam", je zaupal in povedal, da ga zelo zanima koncert Simfoničnega orkestra Domžale -Kamnik, ki mu bo dirigiral sin TomaŽ. "Najbrž, bo zanimivo", je rekel ves v pričakovanju in vsem zaželel veliko sreče v novem letu. Šuštarjevi, srečno! V pričakovanju novega družinskega člana Luka s svojimi štirimi sestricami Pri najstarejši občanki Gospo Marijo Ju Van, ki je 11.januarja 2003 dopolnila 104. leto, je obiskal podžupan Vinko Juhart. Prijetno razpoložena stoletnica seje razveselila obiska in kot vedno povedala, da najbolj pogreša delo. "Dokler sem lahko delala, je bilo lušno, "je pripomnila in se spomnila, da je prvo slamnato kito spletla kot majhna deklica. "Imela sem le nekaj let koliko, sem najbrž pozabila" seje spominjala dni. ko so vsi v družinah pletli kite iz slame. Čeprav je zagotavljala, da vse hitro pozabi, na pletenje kit "pr Krizam" in izdelovanje slamnikov še ni pozabila sa so bili pomemben del njenega življenja. Čeprav se ji vid slabša, ne pozabi vsak dan pogledati časopisa, včasih pogleda tudi novice na POPTV in ne pozabi vprašati, "če je Tanko še tako rumen, kot je bil včasih," pripoveduje nečakinja gospa Majda, ki poleti svojo teto odpelje z vozičkom največkrat na balkon, včasih pa sta skupaj nabirali zdravilne rože. Najstarejša Domžalčanka namreč meni. da prav domači čajčki koristijo in so najbrž tudi njej pomagali, da je dočakala tako visoko starost, čeprav je "vse, karječez sto let, preveč." Ampak če bi lahko delala, kot nekoč, potem bi bila rada še starejša, pravi, ko si oglcdujemi i prte, ki jih je nekoč delala za pod jaslice. Začenjala jih jc slikati in vesti žejeseni, da so bili do božiča dokončani. Njen stric je pustil nekaj barv in gospa Marija je kar sama začela slikati, saj "ko človek nekaj zna, ni nič več težko, je pa težko, ko človek rad dela vse življenje, na starost pa ne more,'' obuja spomine stoletnica. Gospa Majda pa pove, da so bili tovrstni prti pod jaslicami na razstavi na Velenjskem gradu, zaupa pa tudi, da je teta ob izvolitvi županje dejala "mora biti pa županja že fej«, če sojo spet izvolili". Vse najboljše oh 104. rojstnem dnevu, gospa Marija in veliko zdravja in sreče v lem 2003! Srečno vsem v letu 2003 Na predlog dobrodelnih organizacij in centra za socialno delo je podžupan Vinko Juhart obiskal nekatere družine, ki so se vse po vrsti razveselile obiska in drobnih pozornosti, predvsem pa dobrih želja za srečno in zdravo leto 2003. Tako je 11 lemi Čendrim, ki obiskuje četrti razred, rad napisal imena svojih sestric Čendrese in Valentine, prihodnje leto pa bo moral napisati še eno ime, saj v družim v kratkem pričakujejo dojenčka. Njemu in sestrici želimo veliko uspeha v šoli, mamici in očetu pa veliko veselja z, vsemi štirimi otroki. Maruša in Katja sta odlični srednješolki, ki obiskujeta trgovsko šolo v okviru Srednje šole Domžale. Oči ju je zelo pohvalil, da nista le pridni dijakinji, temveč tudi doma radi pomagata. Okrasili sta tudi jelko, prepričana pasem, da sta tudi prijetno silvestrovali. Želim jima, da bi bili tudi v prihodnje tako pridni dijakinji, očetu pa veliko prijemih trenutkov z vsemi tremi otroki. Margareta, Manca in Teja so kot tri princeske. Vse tri obiskujejo devetletko in druga drugi pi imagajo, le to je malce nerodno, ker se pouk začenja vsak ob drugi uri in ne moremo skupaj v šolo. Margareta ob pouku obiskuje vrsto krožkov in je posebej uspešna pri likovnem pouku. Rišejo vse zelo lepo. skrbna staraša pa sta vesela, da so dekleta zdrava in jih skušata čim lepše vzgojiti. Mamica skuša kar največ narediti sama. Dekletom tudi kaj ■ naplete. Taji pomagajo, vsaka ve. kaj mora narediti, skupaj so izdelale tudi novoletne okraske in še marsikaj drugega. Srečno, dekleta! Tudi v Žicah smo se ustavili, prav na začetku vasi. kjer živijo Urška, Jerneja Luka. Katarina in Barbara. Otroci so pridni in pomagajo staršema, ki se nudita na kmetiji. Na dvonšču že raste velika nova hiša, v kateri bodružinica še srečnejša, kot je sedaj. Obiskali smo tudi družino Šuštar v Presojah, najbrž eno izmed najbolj številnih družin v naši občini. Toni je edini srednješolec, Lucija. Valerija, Natalija obiskujejo osnovno šolo, Florjan. Angelika in najmlajša Judita so doma. Zlasti dvomesečna Judita je ljubljenka vseh otrok, ki se v prijetni številni družini, kakršnih bi si najbrž želeli več, pri jemo počutijo. Prav vsem srečno 2003! V.V. Luč miru iz Betlehema 2002 Dar sosedu za več miru v naših srcih Predstavniki skavtov in tabornikov so podobno kot prejšnja leta županji tudi letos v zadnjih dneh leta 2002 prinesli Luč miru iz Betlehema in skupaj z njo tudi poslanico, ki je bila posredovana tudi vsem svetnikom in svetnicam. V njej so med drugim zapisali: "Moj letošnji prihod želi usmeriti vašo pozornost na bližnje. Poznam vaša prijetna druženja s tistimi, ki živijo v oddaljenih krajih in s katerimi se srečujete le občasno. Težje je ustvarjati prijetne odnose s sosedi, sodelavci in celo s tistimi, s katerimi si delite dom. Prihajam v roke vsakemu izmed vas kot darilo za vašega bližnjega: da vaše dobro odnose še utrdile, da odgrnete zastor nepoznanstva od tistih, s katerimi ste si tujci, da znova stopite do listih, ki ste sc jih do sedaj morda izogibali. Vsem, ki me boste razdeljevali, zagotavljam: bolj me boste delili, več bo miru v vaših srcih!" Obisk je bil namenjen tudi pogovoru o delu mladih skavtov in tabornikov, ki ludi vam kličejo: "Podaj mi roko in pojdiva v gore, v čudovito naravo naše dežele. Vzemi tO Luč, da ti ogreje srce. da na svetu bo mir in veselje! O.U. SD Sokol in SPB 1 Z dobro idejo in veliko kreativnostjo kotalkarji navdušili Domžale V kolikor ste v dneh pred božičem v domžalskem SPB ali na ulici srečali večje število božičkov na kotalkah, so vam zagotovo zaželeli srečno novo leto in vam, kot se za pravega Božička spodobi, ponudili bonbonček, tako bo vaše leto 2003 zagotovo resnično srečno. Za vse mimoidoče je bilo pravo presenečenje, da se v SPB I nekaj dogaja, v ritmih božične glasbe so na kotalkah poplesavali in delili bonbone številni Božički, kotalkarji ŠD Sokola, ki so v sodelovanju z, lastniki tamkajšnjih lokalov zaželeli srečno novo leto ne le svojim strankam, ampak kar vsem Domžalčanom. Resnično so navdušili množico gledalcev, ki se je zbrala ob "božični pasaži", potem pa so vpregli svoje sani in se podali Še na sprehod po Ljubljanski ulici, naslednja postaja za rajanje Božičkov je bila blagovnica Vele, pa naprej... voščila in darila je potrebno izročiti pravočasno, tistim, ki kotalkarjem pomagajo skozi vse leto. Tako so se sani ustavile pred vsakim poslovnim lokalom na eni in na drugi strani Ljubljanske ulice, kjer so se mladi kotalkarji zahvaljevali za dosedanjo pomoč in pristavili željo po sodelovanju v prihajajočem letu. Kotalkarji ŠD Sokol želijo vsem občanom Domžal veliko poslovnih uspehov, zdravja in sreče v novem letu. sami sebi pa čim več zmag in dobrih ocen. tako v šoli kot na tekmovanjih v umetnostnem kotalkanju. S0K0LK0 Predstavljamo najboljše maturante iz naše občine Matjaž Gregorič Z malce zamude tudi v SLAMNIKU predstavljamo najboljše maturante iz naše občine, ki so z več kot odličnim uspehom maturirali v šolskem letu 2001/2002. Danes je to Matjaž G regorič, ki je obiskoval Gimnazijo Bežigrad v Ljubljani, ki po njegovem mnenju ni bila preveč težka, še posebej matematika sc mu je na maturi (vsaj osnovni nivo) zdela zelo lahka. Misli, da se je nekateri neupravičeno bojijo. Moje prvo vprašanje je bilo, kako seje pripravljal na mat u ni, pri kateri je dosegel 33 točk. Na maturo se prav posebej doma nisem pripravljal, večino dela smo opravili že pri pouku. Seveda sem dim pred vsakim delom mature šel skozi snov predmeta, kije bil na vrsti. Največ sem se pripravljal na slovenščino, kjer sem upravičeno pričakoval največ težav, saj sem ravno pri slovenščini izgubil točko. lahko našim bralcem - bodočim maturantom daš kakšen nasvet? Zelo se splača snovi slediti v šoli, pri pouku. Če pri pouku poslušaš profesorja, imaš uspeh na maturi že skoraj zagotovljen. Katero OŠ si obiskoval in kaj lahko rečeš o osnovi, ki ti jo je dala? Obiskoval sem Osnovno šolo Domžale. Mislim, da mi je dala dokaj dobro osnovo. Katero univerzo obiskuješ? Kaj meniš o študiju? Sem na fakulteti za matematiko in liziko, kjer študiram fiziko. Kljub temu, daje študij precej težek, sem z njim (vsaj zaenkrat) zelo zadovoljen. Morda se sluši čudno, vendar se mi zdi. da dek > na fakulteti poteka v precej bolj sproščenem ozračju kol na gimnaziji. Kaj želiš doseči v življenju ? Najprej želim uspešno dokončati študij in si najti ustrezno zaposlitev. Kaj je zate pomembno v življenju ? Običajne stvari: dobro počutje, uspehi na raznih področjih, poštenost in iskrenost... Imaš morda kakšen življenjski moto, nam ga zaupaš? Kakšnega posebnega mora nimam, ne ukvarjam se veliko s prihodnostjo, pač pa predvsem s sedanjostjo. Kaj delaš v prostem času? V njem se ukvarjam z glasbo, računalništvom, čebelarjenjem. športnim streljanjem. Hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje. V. Vojska Otroška dramska skupina Žeje-Sv. Trojica vabi na prvo samostojno igrico z naslovom ^U-^JJUJ ki bo v petek, 7. februarja 2003, ob 19.00 V Gasilskem domu v Žejah. Vljudno vabljeni. PREDSTAVLJAMO Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju Gospod Anton Korelc Z mojim današnjim sogovornikom gospodom Antonom Korelcem sva se srečala v okviru prazničnih obiskov županje, ki ga je obiskala ob njegovem 70. rojstnem dnevu. Prijeten sogovornik mi je povedal marsikaj o svojem bivanju v našem mestu, ki se je začelo pred več kot petimi desetletji, ob tem pa ni pozabil poudariti svoje velike ljubezni do kraja, v katerem je preživel svoje otroštvo in mladost - Koprivnika. Rodil seje namreč v decembru 1932 v Dolgi vasi pri Kočevju, starša sta delala v gostilni »Pri Lakner«. »Par let sem bil star,« se spominja, ko smo se preselili v Koprivnik, čudovito vas, nekaj kilometrov iz Kočevja. Oče je dobil delovno mesto cestarja, mama je ostala doma. s sestro pa sta obiskovala osnovno šolo. Koprivnik je bil tedaj občina. 88 hiš, trgovine, gostilne, žandarji, vse to je bilo v tej nekoč cvetoči vasi, kjer je preživel »bosa« leta. Italijani so Koprivnik, od koder so Kočevarji ob začetku vojne odšli na Štajersko, obdali z bunkerji in žico, po njihovi kapitulaciji pa je postalo svobodno ozemlje, na katerega je sovražnik vsake toliko časa pripravil hajko, kije terjala žrtve tudi med partizani. V vojni jc že leta 1942 izgubil očeta-partizana, mati pa se je z otrokoma prebijala, kot jc vedela in znala. Bila jc izredna ženska in seje znala zasukati, spominja se tudi, daje bilo v domači hiši skrivališče in le sreči so se lahko zahvalili, da Nemci niso odkrili partizanov. Bilo je to obdobje strahu, pomanjkanja, pa tudi »švercanja«. Spomni se, da so otroci imeli pravo orožje in so jih kar dvakrat razorožili, iz otroštva pa so tudi spomini na fračo, brez katere ni bil nihče. Po vojni je 14 letnik delal pri oglarjih, na povabilo GabrijelaArmcnija, kije med vojno pri Korelčevih našel zatočišče, pa se je sestra po vojni odpravila v Domžale, kjer jo je leta 1946 tudi obiskal in že tedaj so mu bile Domžale zelo všeč. Ko se je bilo treba odločiti, kam, je Ti. septembra 1948, tega datuma ni nikoli pozabil, tudi sam prišel v Domžale. Še prej so spomini na udeležbo na mladinski delovni akciji v Novi Gorici, ob kateri je spoznal tedaj DomžalčanaZdravkaTroha, s katerim sta od tedaj iskrena prijatelja. V Domžale se jc januarja 1948 zaposlil v tkalnici v Induplati, po letu in pol seje odšel učit za ključavničarja, nato v vojsko, potem pa od vojakov v MJinostroj, kjer je delal vse do upokojitve. Z materjo in sestrama, ena od njiju jc gospa Vida Retclj, so živeli v hišniškem stanovanju v nekdanjem kinu, danes Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, dokler si z ženo Ireno nista v Brcjčcvi ulici v Domžalah zgradila dom. Trije otroci so danes odrasli, pridružili so sc jim štirje vnuki in pravnuček, tako daje doma vedno živahno. Spominja se začetkov dela v Mlinostroju. Delani nikoli zmanjkalo, pa tudi pomoči in solidarnosti med sodelavci ne. »Skupaj smo gradili hiše. pomagali drug drugemu,« sc spominja. Z Mlinostrojem je povezana njegova želja, da bi podjetje, v katerem jc pustil večino delovnih dni, tudi v prihodnje tk ibri i delalo in ne bi pozabili, da bomo ključavničarje potrebovali tudi v prihodnje, zato bi moral poklic ostati v naši srednji šoli. Če bi bil še enkrat mlad, bi bil še enkrat kovinar, zatrjuje, ključavničar sem sc rodil in bom umrl, pravi in obuja spomine na ročna dela, ki jih sicer lahko zamenjajo stroji, ampak v celoti nikoli. Ob gradnji hiše in skrbi za dom za dopust največkrat ni bilo niti denarja niti časa, ki pa si ga je včasih le vzel za nogomet, ki ga je kasneje zamenjalo kegljanje, ki še danes ostaja njegova najljubša oblika rekreacije, ob rednih pohodih na Murovico, Dobcno in Gobavico in drugam. Ko je na Koprivniku, ga koraki najraje zanesejo proti Rogu. Pa sva spet pri Koprivniku, kjer danes ostajajo le starejši ljudje, ki so navezani na svoje domačije, na svoj kraj. Tudi gospod Anton jc navezan nanj in sc vanj vedno rad vrača. Pa ne lc zaradi vikenda, ki si gaje postavil nad vasjo, pa tudi nc le zaradi iskrenih prijateljev, ki jih ni nikoli pozabil, tja odhaja predvsem zaradi mladostnih spominov, zaradi čudovite pokrajine in prijetnih spominov. Te bi rad ohranil, zato skrbno zbira vse, kar jc bilo in je objavljeno o tej čudoviti vasi, in trdno upa da rx i neki ič uporabi jeni i v primerni brošuri, ki bo zgodovino in sedanjost Koprivnika ohranila tudi za zanamce. Upa, da mu bo to ob pomoči prijatelja Zdravka Troha nekoč uspelo, do tedaj stran 12 pa bo nadaljeval s skrbnim zbiranjem gradiv in spremljanjem razvoja te vasi. I aiako ima rad Domžale, »ki so se mi priljubile že ob prvem obisku in so mi všeč vseh teh nekaj deset let, kolikor sem jih preživel tod«, pravi in poudarja, da v našem mestu živijo prijetni ljudje, opozarja pa tudi na pomanjkljivosti. Zlasti na onesnaževanje okolja. Ljudi bi morali naučiti, da bi manj »svinjah«, je kar malce hud, ko pove, kako na vsakalncvnih sprehodih srečuje ljudi, ki jim ni mar, kje opravljajo potrebe njihovi psi; kot da jim je vseeno, kakšno je okolje, pa nc bi smelo biti nikomur... Domžale imajo po njegovem prav vse, kar potrebujejo. Morda še več trgovin, kot je denarja, sc zasmeji, tudi za šport jc dobro poskrbljeno in za vse drago..., v njih je prijetno živeti. .lesen živi jen jajc zanj in ženo prijetna. Večji del jo gospod Anton sicer preživi na vikendu, za katerega pozimi izdeluje različne lesene stvari, »vsak teden se rroja generacija zbere na kegljanju za rekreacijo, migam, kolikor lahko,« pravi, in pove marsikaj zanimivega s krajših pohodov, kjer rad pogleda za gobami. Prelista časopise, pogleda televizijo, pa tudi za zgodovinske knjige najde čas in pri tem ga zelo jezijo nedoslednosti, kijih najde, in nanje tudi opozarja. Rad jc med preprostimi ljudmi, med katerimi ceni tovarištvo in iskreno prijateljstvo, ne pozabi pa tudi povedati, daje njegov praznik prvi maj. Zato, gospod Anton, še veliko prijetnih prvih majev, pa tudi drugih zdravih in srečnih dni med vašimi domačimi in prijatelji. V. Vojska v Čestitke Agici Kriznar ob Življenjskem jubileju S slikanjem uresničujem svoje mladostne sanje Gospo Agico Križnar, ki bo prav v teh dneh praznovala svoj 70. rojstni dan, večina Dobljanov pozna kot nekdanjo učiteljico prvega razreda OŠ Dob, pa tudi kot prizadevno aktivistko Rdečega križa, v katerem dela že od leta 1954, in še kaj bi se našlo, tudi članstvo v Likovnem društvu Petra Lobode Domžale, kamor se je vključila 17. 4. 2000, in z delom v njem uresničuje svoje mladostne sanje. Praznovanje življenjskega jubileja je bila priložnost, da jo našim bralcem, ki jo poznajo tudi kot dopisnico Slamnika, podrobneje predstavim. »Rojena sem v številni družini v Pilštanju na Kozjanskem, kjer se najbolj spominjam, kako ob veliki kmečki mizi sedi kar 13 ljudi, med njimi sedem otrok,« se spominja otroštva, za katerega pravi, da ni bilo hudo, jc bilo pa delovno. Denarja ni bilo prav veliko, saj zaradi neurejenih prometnih poti ni bilo mogoče prodajati kmetijskih pridelkov, le vino je šlo v prodajo, družini paje pomagala tetka Mirna, branjevka, ki je bila mali Agati mentorica in vzornica. »Nc bom kmetica, učiteljica bom,« je dejalo ob neki priliki petletno dekletce, ki tedaj še ni vedelo, koliko prizadevanja, dela in tudi odrekanj bo nekoč morala dati za uresničitev tega cilja, do katerega je bilo še daleč. Začenjala seje namreč draga svetovna vojna, v kateri so to območje izmenično zasedali zdaj eni zdaj dragi, hajke pa so prinašale strah, trpljenje in nemoč ljudi, pa tudi posledice, kijih moja sogovornica čuti še danes. Prave šole ni bilo, bili so le občasni poskusi, enkrat partizanski, drugič nemški, vmes pa nemška učiteljica Herta, kateri je Agica pomagala porivati kolo v breg, draženje pa sta izkoristili za uresničitev Hcrtine želje: ti boš mene učila slovensko, jaz pa tebe nemško. In seje dekletce naučilo kar veliko nemških besed, ki so kasneje omogočile, daje družina, kljub temu da je starejši brat Jože (xlšel v partizane, ostala na domačiji, čeprav prikrajšana za marsikaj. A le do božiča 1944, ko so jim domačijo požgali, družina pa jc na Agičino prošnjo Nemcem obdržala kravo in voz, s katerim so v snegu do pasu in mrazu odšli do zbirnega taborišča Šempeter. Zadnji trenutek, ko so že skoraj vstopali na kamion, ki bi jih odpeljal v pregnanstvo, so se Nemci premislili. Ostali so doma, nekaj dni preživeli na podu pri bratrancu, konec vojne pa pričakali v eni od praznih kočevarskih hiš v vasi Buče pri Kozjem in vso zimo nabirali drva. da so preživeli. Po vojni se je družina združila, nekaj časa živela v vinski kleti v Zdolah, ob tem pa na pogorišču gradili hišo. (iospa Agicaje najprej obiskovala četrti razred v Kozjem, nato v šolskem letu 1946/47 drugikrat četrti razred. Tako je bilo tedaj šolanje, se nasmehne in že sva pri uspešno opravljenih sprejemnih izpitih, ki soji omogočili vpis v gimnazijo v Rogaški Slatini. Gimnazijo je nato obiskovala v Šmarjah pri Jelšah, uspešno naredila malo maturo in postala študentka učiteljišča v Celju. S tem seji je uresničila njena velika želja, ob kateri jc rasla še ena - njena velika ljubezen do slikarstva, vendar ji tedanje razmere za vpis na likovno akademijo, katero ji je priporočil tudi eden od profesorjev, niso bile naklonjene. 1954 je z odliko maturirala ter si po krajših postankih živi jen jez možem, ki gaje pred poroko poznala kar šest let, uredila v Dobu, kamor je prišla v začetku šolskega leta 1956/57 in v njem ostala do danes. Sprva jc učila različne razrede, kasneje pa 24 let, vse do upokojitve, prvi razred. Po upokojitvi jc sicer še zahajala na šolo, vendar »priložnostno poučevanje ni zame, sc preveč navežem naotroke in mije bilo hudo, ko sem jih zapuščala,« pravi. Vse v življenju jc dosegla s samoizobraževanjem in trdno voljo, zato jc pri učencih vse to cenila, ob tem pa še skromnost, delavnost in pridnost. »Vse to je dragoceno,« je prepričana in rada sc spominja učencev, na katere je prenašala svoje znanje in nikoli pozabila, da tudi čc gre težko, je lahko in da pohvala otroku pomeni največ, saj ga spodbuja in mu kaže pot naprej. Na šolo, kateri jc vedno dala »telo in dušo, so ostali spomini, ki ji lepšajo jesen življenja. Zelo pomembna je bila tudi družina, s katero sc jc po večletnem bivanju v nekdanji šolski stavbi, preselila v lastno hiši z delavnico, v kateri sije kasneje uredila svoj dom. Danes živi s hčerkino družino, se veseli vseh treh hčera, petih vnukinj in dveh pravnukinj inje srečna. Njeno življenje je polno pesmi. V njih ostaja groza preživete vojne, pa tudi lepi ši ilski spi imini, in njena skrb za mlade, za katere bi morali vsi skupaj poskrbeti, da bi imeli vsaj v obdobju otroštva in mladosti enake pogoje, kasneje pa mi iž.ni ist i za deli >. Skrbi jopi (manjkanje dela, pri čemer pa nc I* Babi reči, »če je nuja, moraš sprejeti vsako delo, saj z njim ne krepiš lc telesa, temveč tudi dušo in dobivaš modrost. Otroci morajo znati delati, brez dela ni niti dobrega študija.« Motijo jo medstrankarske razprtije, ki rušijo dobre odnose med ljudmi, spomini na vojno in grozote, strah in maltretiranja ne bodo nikoli pozabljeni, kot nc bo pozabijena njena največja želja: nikoli več vojne - nikoli in nikjer. »Preživela sem res hude in težke dni, leta, a na srečo jih več ni, zdaj so lepši dnevi.... spominjati sc nazaj ni lahko, pa vendar vredni >. izredno lepo in ljubo," so verzi, iztrgani iz pesmi, ki so napi ilnile že kar nekaj zvezkov in morda bodo nekoč ugledale »beli dan«.. Jesen življenja si lepša tudi z kvačkanjem, izdelovanjem različnih spominčkov iz gline in papirja, nazadnje je iz gline naredila čudovite jaslice, s slikanjem, ki postaja vse pomembnejši del njenega življenja. To jc bilo vedno delovno in dinamično in ji jc prineslo kar nekaj priznanj. Tako ostaja tudi danes in ne hi bik) nič drugačno, čc bi bi la še enkrat mlada, je prepričana, lc slikanja bi bilo najbrž več. Če delam, pozabljam na tegobe življenja, pravi, in želimo ji, da bi lahko še dolgo zdelom izpolnjevala svoje lx igalo življenje in v slikanju našla uresničitev svojih mladostnih sanj. Vera Vojska Pogovor z dr. Ksenijo Selihovo, specialistko za ginekologijo in porodničarstvo Človeško razmnoževanje je slabo učinkovito (Nadaljevanje iz prejšnje številke Slamnika) Poletje pred začetkom dela v samostojni ambulanti sem bila na Korziki. Spoznala sem lepoto otoka Moč opojne makije in Napoleonovega duiia, pohajanje po vrhovih Korzike in |x ileževanje na obalah njenega itk irja jc vplivalo na mi je življenje. Začutila sem, da bi nekaj te lepote in moči ljubezni rada podarila tudi mojim pacientkam. Jako seje r menstrualnega ciklusa. Prav tako tabletka ne povzroča okvar ploda. Danes ženski, ki zanosi ob istočasni uporabi kontracepcijskih tablet, ni potrebno splaviti. Carski rez razumemo kot način poroda. Ali sc opravlja po potrebi, na željo ali zahtevo...? A li jc rojevanje skozi vagino manj tvegano? Ali se na ženske in zdravstveno osebje izvaja kakšen pritisk, da število carskih rezov ne bi bilo preveliko? Nadaljevanje prihodnjič Ivan Kepic stran 1 3 DOM FRANCA BERNIKA JANUAR - FEBRUAR 2003 ZA OTROKE sobota, 25. januar ob 10.00 /.a IZVEN Lutkovno gledališče Jože Pengov' Lenart Zaje: ZLODEJEV MLIN Zgodbica temelji na ljudski pripovedki o mlinu, v katerem straši zlodej. Junakinje lutkovne igrice so tri pogumne in bistre dekliee, mlinarjcve hčerke. Ugnale bodo zlodeja. ki je zaustavil mlinsko kolo. ter razkrinkale človeško zlobo in sebičnost, ki se skrivala za hiidohčcvo podobo, 1'reilstava je primerna za otroke od treh let starosti dalje. sobota, 8. februar ob 10.00 za IZVEN Mesni teater [gen, < vije ČAROBNA HIŠKA pravljična plesna igrica Kaj se zgodi, ko se pravljice obrnejo na glavo. Cc v Rdeči kapici volk poje preveč jagod in ga začne tako boleti trebuh, da mora domov v posteljo, če Janko in Metka v gozdu ne najdeta hišice iz sladkarij, ampak iz. slanega peciva, ki se stalno kruši ... Pa tudi v Trnuljčici. Sneguljeiei in Pepelki zna biti cel svet obrnjen na glavo. Plesna igrica potuje skozi vse najlepše pravljice in je primerna za otroke od treh let starosti dalje. GLASBA sobota, 25. januar ob 20.00 za IZVEN OTO PESTNER 'Spomini na Elvisa' koncert Je sploh še kdo ua leni svetu, ki ne pozna kralja roek'n'rolla in večnega romantika Elvisa Preslcva. Njegove pesmi še sedaj grejejo siva gorečih oboževalcev. |»i zaslugi Ola l'estnei|a pa jih bomo lahko na odru Kulturnega doma v Domžalah slišali tudi prevedene v slovenski jezik. Kol slovenskega Elvisa si po pravici povedano zares ne moremo predstavljati nikogar drugega kol enega od naših največjih popevkarjev in avtorja mnogih nepozabnih pesmi, s katerimi seje zagolovo vpisal v zgodovino slovenske popularne glasbe. Oto Pestra torej je slovenski Elvis. torek, 28. januar ob 20.00 za abonma MODRI in IZVEN TRIO AR ION Pia Brodnik sopran Slavko (ioričar klarinet Vladimir Mlinarue klavir koncert Na sporedu: O. Meverbcer, R. Nehumanu. F. Sehiibcrt, A. Ajdie. L. Spohr Sopranislka 1'ija Brodnik je sliuli| solo petja pričela v I jiibljani pri Ireni Baar, nadaljevala pa pri dr. Davidu Falku. na umetniškem oddelku Univerze VVilfrid Laurier v Kanadi. Bila je prejemnica štipendije žllcnrv and Mahel King ter nagrade ž.Sp.ie Naur'. Doma in v tujini je interpretirala številne zahtevne klasične vloge, naslopala je v mjiiziklili, operetah... 1'ija Brodnik uspešno nastopa na samostojnih recitalih, kot solistka pa je sodelovala s Slovenskim komornim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Na njenem domžalskem recitalu jo bosta spremljala docent na ljubljanski Akademiji za glasbo, prejemnik številnih nagrad in eden večjih slovenskih klarinetistov Slavko (ioričar ter pianist Vladimir Mlinari.c GLEDALIŠČE četrtek, 30. januar ob 19.00 za abonma RDEČI in IZVEN petek, 31, januar oh 19.00 za abonma ZELENI in IZVEN ponedeljek, 3. februar ob 19.00 za abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 4. februar ob 19.00 za abonma RUMENI in IZVEN Slovensko mladinsko gledališče Cehov: Anton Pavlovič SESTRE TRI drama Režija: Tomi Jancžii Igrajo: Matej Reeer, Maruša (ircvinavcr Oblak, Barbara Krajne. Iva Babic, Romana Šalehar, Janja Majzclj. Uroš Maček. Primož. Ekart. Sebastijan Cavazza. Robert Prebil, Sandi Pavlin, Ravil Sultanov, Jadranka Tomažič in Marinka Štem. In scslre, Olga, Irina in Maša. živijo v podcželjskem ruskem mestu, kamor so se zaradi očetove vojaške službe preselile pred enajstimi leti. Življenje v provinci je z izjemo obiskov starih vojaških prijateljev statično in banalno, uspevajo pa le tisti, ki posedujejo moč, so arogantni in brez predsodkov, Sestre so zato trdno prepričane, da bi se življenje njihove družine izboljšalo s selitvijo nazaj v Moskvo. Do konca zgodbe spremljamo njihovo hrepenenje po povratku, tixla po vseh ljubezenskih zapletih, spletkah, rivalslvih. nesrečnih slučajih, majhnih opravilih in tragičnih zgodbah glavnih protagonistov se vračamo k čakanju. Ansambel Mladinskega gledališča je bil pod režisersko taktirko Tomija Janežiča s svojo uprizoritvijo nagrajen na številnih festivalih doma in v tujini. sobota, 15. februar ob 20.00 za IZVEN Rob Beeker: JAMSKI ČLOVEK režija; Nalaša Barbara (ir.uSnel igra: Uroš FUTsl Komični fenomen svetovnih razsežnosti.. .je po desetih letih nabilo polnih dvoran po vsem svetu ixlkril tudi Sloveniji). (liv za mi ini ik< in icilijc >. kije nasmejala že več kol 2JS milijona ljudi na štirih kontinentih. Na Islandiji si je predstavo menda ogledalo več kol 60 Odstotkov prebivalcev. Jamski človek, neprizanesljiva komedija za oba spola, na humorcn način predstavi razlike med spokima, njihi >v vpliv na nas in naše razumeval ijc nasprotnega s|*>la tet nam odkrije, z;ikaj imajo moški in ženske težave pri medsebojni komunikaciji. Poleg tega smo prepričani, da boste v vsakem prizore spoznali vsaj delček sebe ali tlel svojih sosedov in pnjaleljev. GALERIJA 17. do 31. januar Galerija Domžale razstavlja akademska slikarka MATEJA SEVER V (kileriji I lomžalc se ho predstavila z. razstavo, poimenovano žNo man's land' ali žNikogaršnja zemlja. Vključevala bo slike na svili iz. obdo tria 1995-2002 ter ciklus novejših del, imenovan /Krajine (iknb in olja na platnu). žKrajine so znotraj človeka.' pravi slikarka. žNastajajo same od sebe. se spreminjajo in živijo svoje življenje V n|ih se zrcali vse, kar sem kdajkoli videla, občutila iu |x>/ abila. Slikanje je privilegij raziskovanja in vizualne upodobitve teh vsebin. Je zadovoljitev hrepenenja po samoprepoznavanju; dom za neutolažljivo; zrcalo za nepredstavljivo, Naredili sliko je kot narediti spomin. A delali sliko je hkrati lako. kol iti nekam, kjer še nisi bil naslednja razstava v Galeriji Domžale: 6. do 25 februar akademski slikar MILAN KASTELK PRIREDITVE sobota, 8. februar ob 17.30 in 20.00 za IZVEN Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Slavnostni govornik Marjan Gujtman Ljubljanski oklet. Zvezdana Majhen - pesnica in pisateljica. Zoran Potočan - bariton (ob klavirski spremljavi Tomaža Pirnata), Janez 1'odlcsck violina, Janez llalner igralec (ob 17.30), Jure Sesek - igralec (ob 20.00), Maja Šumej - voditeljica, Alojz Stražar - režija Slovenski kulturni praznik hi morali resnično spoštovali prav vsi Slovenci. Ne samo zalo, ker je dela prost dan. ampak zato. da borno lažje kljubovali kulturni prevladi velikih evropskih narodov. Bomo znali ohranili sloveli sko besedo ali se bo morda za vedno izgubila v lujih jezikih? Prosim in rotim vas, čuvajte slovenski jezik kot punčico v očesu.' nas nagovarja in polaga na srce kaplan Martin ("edermac. Osmi februar je praznik velikanov slovenske umetnosti in vseh ljubiteljev kiillure Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami oh delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bemika od 16. do 19. ure v klubu Kullumega doma Franca Bemika (ljubljanska 61, DOmŽale, vhod z dvorišča, klelni prostori) ter eno UTO pred početkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobile v brošuri UreA/i/rure. ki jo lahko brezplačno prejemale na dom. Svoj naslov nam sporočile na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 JANUAR - FEBRUAR 2003 sobota, 25. januar ob 10.00 za IZVEN Lutkovno gledališče Jože Pengov' Lenart Zaje ZLODEJEV MLIN lutkovna predstava sobota, 25. januar ob 20.00 za IZVEN OTO PESTNER Spomini na Elvisa' koncert torek, 28. januar ob 20.00 za abonma MODRI in IZVEN TRIO ARION koncert četrtek, 30. januar ob 19.00 za abonma RDEČI in IZVEN Slovensko mladinsko gledališče Anton Pavlovič Čehov: TRI SESTRE drama petek, 31. januar ob 19.00 za abonma ZELENI in IZVEN Slovensko mladinsko gledališče Anton Pavlovič Čehov: TRI SESTRE drama ponedeljek, 3. februar ob 19.00 za abonma ORANŽNI in IZVEN Slovensko mladinsko gledališče Anton Pavlovič Čehov: TRI SESTRE drama torek, 4. februar ob 19.00 za abonma RUMENI in IZVKN Slovensko mladinsko gledališče Anton Pavlovič Čehov: TRI SESTRE drama četrtek, 6. februar ob 19.00 za IZVFN otvoritev razstave v Galeriji Domžale akademski slikar MILAN KASTELIC sobota, 8. februar ob 10.(X) za IZVFN Plesni teater Igen, Celje ČAROBNA HIŠKA pravljična plesna igrica sobota, 8. februar ob 17.30 in 20.00 za IZVFN Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku sobota, 15. februar ob 20.00 za IZVFN Rob Beeker: JAMSKI ČLOVEK komedija za oba spola Dinamična in globoka fekalna drama Na odru domžalskega kulturnega doma smo si lahko v drugem tednu januarja ogledali kontrovcrz.no dramo avstrijskega avtorja, VVcmer ja Sch vvaba. Predsednice. Igra sfcer ni bila na aluminijskem programu, ampak je nadomestila napovedano dramo Tri verzije življenja, francoske pisateljice Jasmine Reza, ki pa ho na sporedu enkrat spomladi. A nič zato, Schvvabove Predsednice so dostojno opravile svojo nalogo in oči publike držale prikovane na oder skozi celotno trajanje predstave. Mladega avstrijskega avtorja, ki seje v gledališko Zgodovino zapisal kol pisec, ki v svojih delih <>bravnava|mxivscniiiiolive.povczaricslčk;Uij;uiii in dmgimi i igahiin li stvam« gledališke kariere našli mrtvega v njegovem Stanovanju v Grazu, Predsednice so njegov prvi dramski tekst. Ta nas popelje v življenje treh osamljenih žensk, [xi |xiklicučistilk,Fmc (Polona Vetrih), Grete (Marijana Brecelj) in Matičke (Nataša Barbara Gračner), ki se v dnevni sobi ene izmed njih pred prižganim televizorjem pogovarjajo o njihovih "ogabnih" življenjih in sanjarijo o boljši prihodnosti. Etna, stara lereiarka ki živi moralno neoporečno in varčno življenje, v katerem je svetla točka njen papeškosvetniški mesar Kari VVottila. senca in sramota pa sin Herman, neporočen, pijan trgovski potnik, je v nenehnem konfliktu Z nekoliko razuzdano in uživaško, enkrat ločeno in enkrat vdovo. Cuclo, katere hčerka jc "* z ** že davno zbežala v Avstralijo in seji sploh ne oglasi več. Nekakšen filter med njima pa predstavlja Marička, mlajša, nedolžna, naivna in mentalno nekoliko zaostala čistilka. ki poskusa v vsi' grde plati življenja vnesti žarek pozitivnosti, pri tem pa z neznanskim užitkom pripoveduje 0 svojih "slini liščnih' jx ldvigih, |iri katerih je ki it zeloizktišena in dobraixlniu.šcvalkaslraiiiščnih školjk (inlo brez. rokavic) naredila srečnih žc mnogi > ljudi. Dn u tiski konllikt doživi vrhunec in razplet, ko vse tri pnitagonislkc sanjarijo o zabavi, na kateri Greta za|x'ljiije in osvoji enega izmed nuizikantov.Ema pa je končno srečna s svojim galantnim kavalirjem Karlom. Nato vmes poseže Marička. ki angelski nasmeh zamenja za mračen pogled, in uniči njuno idilo tako, da jima po|x>lnoma |x miši srečen ki uicc sanj. Za Ion u iiasiwlanakoriciisinibiličnoplaairi s svojim življenjem. Zanimivo dramsko besedilo po eni strani kritizira iaziiiLino,ncniimilnoživljenje,pidnigipi katoliško pretirano čistost in konzervativnost. Med tem pa neizprosen lx j med njima (v tem primeru besedni) ne more končati z zmago ene strani, ne da bi pri tem |xxl sabo pokopal nedolžne žrtve, ki poskuša le razkriti pnivo "umazano in smrdeče" bistvo obeh. Tekst je bil |xxlprt zixlličniin nastopom vseh treh igralk, ki so san 10 po sebi zelo statično ign)((xlvija se namreč tako, da igralke večino časa sedijo na svojih stolih) prikazale kot dinamično izmenjavo monologov in gledalce verodostojno popeljale v svi ij doi i lišlijski svel, tako« la si i io si lahko živoprucLsUivI jiili tekst, ki sc> jc-1 x lig m v; il pred našimi ićiii. Vse skupaj je bilo začinjeno z veliko straniščne metaforike inzmerjavih besed, ki pa so se mešale z elegantnim in izumetničenim izražanjem, kot bi r ga lahko pričakovali med pogovori v krogih visoke družbe. Končni rezultat je igta. ki je publiko |x> eni strani navduševala in zabavala p »drugi strani pa s svojo nejxisrcdnostjo tudi šokirala in iz ust nekitcrihizvaHlazvokezgiaž;iiijaiiiiictxk>biav;iiii;i. A kaj bi SS preveč vznemirjali, saj vendar verni >, ki >l pravi tudi tekst sam, da imamo vsi v svojih kleteh skrita tnipla. Zakaj se ne bi včasih še soočili znjhni? Jana Kete M. Amala Ko se pomešata melos romske glasbe in energija jazza Takšne priložnosti se tudi v "karierah" najbolj avanturističnih in zagrizenih ljubiteljev glasbe |M)javijo zelo zelo redko. Da v majhni dvorani, ki posede komaj sla hiliilMIljiKli, doživimo nastop ene od na jI ml j impozantnih in kvalitetnih zasedb v Sloveniji - to je dogodek, ki nedvomno predstavlja vrhunec domžalske (in morebiti celo širše slovenske) koncertne ponudbe v lanskem decembru. Kulturni dom Franca Bernika Domžale,je 2(1. decembra lani gostil eklektično mešanico romske glasbe, jazza, klasike in na trenutke celo ročka. Dovolj razlogov torej, da se je veseli december začel bližati koncu s koncertom, ki je povezoval različne glasbene svetove in različne človeške energije: romske, Primorske, Gorenjske, Ljubljanske in mogoče bi lahko našteli še kakšnega. Vse tO namreč predstavlja skupina, ki se v slovenskem previ kIii imenuje Prijatelji, v romskem izvirniku pa Amala. Na domžalskem ixlni se je namreč zbrala skupina ljudi, ki so jih nanesli vsi mogoče vetrovi in izoblikovale najrazličnejše šole. A vendarle se je takšna neukroćena energija, ki dejansko prekipeva pri robovih, ukrotila pod strogim' voclslvom in tistim principom, ki ga skupina nakazuje že z imenom - prijateljstvom. Samo ljudje, ki do obisli obvladajo svoj inslni-incnl in do glasbe gojijo veliko ljubezen, lahko odigntio končen, ki je obenem zelo natančen in preračunan, po drugi strani pa ga vixli nekaj iracionalnega, nekaj, čemur bi glasbeni kritiki rekli improvizacija, ljubiteljem jazza pa je znano rxxl imenom jam session'. Z veliko mero profesionalizma, prisrčnosti in karizme. Ri imi smo ljudje, ki bonu > i vstale narode na Zemlji valno spominjali na tO, da ni vse materialnost in da se tudi na Zemlji da živili tako. kot bo verjetno "življenje" po smrti. 'Ib je brez.materialnih dobrin, ki so večini ljudi tako zelo pomembne in mislijo, da brez njih ni življenja. Romi smo dokaz, da je tudi to možno. Med nami so razlike in mnogi od nas nismo nikoli živeli pod šotori ali v barakarskih naseljih. Kljub temu pa vsi gl( iboko v sebi nosimo listo svob(xlo. ki namjo je podaril Bog in jo lahko uživamo tu - na Zemlji," je v koncertnem listu zapisal vodja skupine, basist in skladatelj Imer Traja Križani. In zares je romska glasba zavita v nešteto skrivnostnih tanjčic. Prepletene so z ritmi, ki so jih romski glasbeniki nabrali širom sveta. Prav zaradi lega je njihova glasba vedno drugačna in mislim, daje bilo to ob prvih udarcih tolkalcev jasno vsem obiskovalcem razprodanega domžalskega koncerta. Amala je predvsem avtorska glasba (spomnimo se tudi na koncert zasedbe Brizani Ali-Stars, prav lako v KD Franca Bernika), ki jo je Traja Brizani obogatil s tradicionalnim] vzorci in virtuoznim ansamblom. Seveda odločilno vlogo igra njegova neverjetna energija in natančno izdelan občutek za vodenje 15-članskega ansambla ki je že po številu članov edinstvena pojava na sončni strani Alp. Koncert, ki jetnijalpribliz.no dve uri, je Traja Brizani dramaturško gradil precej počasi, od najbolj virtuoznih pa do najbolj prepoznavnih pesmi iz, zakladnice romskega izročila. Spontani nastopi solistov so dajali občutek sproščene improvizacije, čeprav pixl strogim nadzorom Brizanija kije tudi z električno bas kitaro < islajal žravno prav' v ozadju, naravnost prodorni pa so bili njegovi vokali. Čeprav neupravično zanemarjamo kvalitete celotnega ansambla naj omenimo, daje kljub slabi slišnosti najbolj navdušil pianist Dejan Pečenko, potem mlada pihalna sekcija in pa odlični Miha Hawlina na altovskem saksofonu. Scenarij iz Cankarjevega doma, kjer je skupina Amala nastopali s kraljico romske glasbe Esmo Redžepovo, seje torej še enkrat uspešno ponovil v Domžalah, sicer brez velike žgospe romske glasbe', a vendarle z razpoloženo skupino glasbenih profesionalcev. Sicer pa se je bilo po dolgem poslavljanju in nekaj bisih kar težko odlepili od sedeža, čeprav se med samim koncertom česa takega niti ne bi kazaki braniti. Verjemite-Amala nam je postregla s koncertom, kakršnega ne bomo slišali in videli še lep čas. Z. J. Razstava likovnih del v Galeriji Domžale Nadrealni svetovi slikarke Mateje Sever Ljubezen do svobodne narave, lirične "tankoćutnosti" za pokrajino v njeni stalnosti in njeni spremeni jivosti sta vrednosti, ki tipično zaznamujeta umetnost ženske roke, akademske slikarske Mateje Sever, ki jo predstavlja Galerija Domžale vse do konca meseca januarja 2003 Že na prvi pogled slike prikazujejo ponoiranieno. neoromantično videnje narave, ki je hkrati spodbuda za obstrakcijo: videz resničnosti je ujet v razdrobljeni podobi svetlobe in sublimnih barvnih odtenkih. V primeru podobe z naslovom Rdeče - začetek (2002. akril na plamu, 154 x 316 cm) lahko začutimo slikaričin naboj, ki ga nosi v sebi in pomeni plod njenega sanjskega videnja. Krvavo rdeči oblaki v svojem nezmotljivem gibanju v sredini nosijo svetlobo, ki je počelo vsega kar je, kot prisptxloba nekega izvora ali začetka, iz katerega se vse rojeva in v katerega se vse razpušča. Sama pravi, da slika podobo svojih sanj, vendar je ta ptxloba na platnih le približek približkov, ki jih doživlja v sanjah. Rdeča, nerealna svetloba pomeni poveličevanje resnične energije ži vljenja hkrati pa tudi nekakšen mistični umik iz žive sedanjosti, saj "barva sanja, poje in govori, U) je glasba slik" (E. Delacroix). Slikarka Mateja Sever slika skoraj nenavadne upiKlobitve, ki dajo slutiti njen skrivnostni svet podzavesti. Ustvarja mistične, simbolične podobe onkraj realnih meja, ki so tudi lirično odkritje njenega intimnega duševnega stanja. Slika, kar čuti. kaže nam svoje razisičovanje v notranjščino lastnega jaza, v sanje, domišljijo, podzavest. MatarinaRus Planinska večera z Matjažem Kmeclom in Petrom Skobemetom Planinsko ilništ\ o Domžale je po nekajletnem premoru ponovno začeto z obujanjem tradicije gomiških večerov. Na prvem smo se lik pred iztekom starega leta srečali ljubitelji gora in planinskega leposlovja v družni z dr. Matjažem Kmeclom, gost drugega večera pa je bil d r. Peter Skobeme, kije prisotne popeljal v svet planinske flore. Bonu Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale, je bil moderator prvega srečanja z gostom Matjažem Kmeclom. Gospod Kmecl, upokojeni profesor primerjalne književnosti, zaprisežen hribov'c in avtor treh biserov planinskega leposlovja (S prijatelji pod macesni, Zakladi Slovenije in Slovenske gore) nas je kot že nič kolikokrat prepričal, daje odličen sogovornik. Prisotni smo uživali ob odlično pripravljenih vprašanjih, na katera je gost odgovarjal na njemu lasten način, v katerem ni manjkalo duhovitosti. Na vprašanje, kdo v hribih je tisti, ki pozdravi kot prvi: ali planinec, ki se šele vzpenja na vrh ali oni. ki se že vrača, je g. Kmecl s pomenljivim nasmehom na obrazu odgovoril: "Mislim, daje vsako pregovarjanje okoli tega čisti nesmisel. Po/drav i tisti, kije bolj prijazen." Na gomiškem večeru z. dr. Petrom Skobemetom pa smo lahko uživali v družbi biologa, naravovarstvenika in fotografa, prav tako avtorja večjega števila knjig (Narava v gorskem IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH DRUŠTEV Redni občni zbor Društva izgnancev Domžale Borut Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale, s prvim gostom Gorniskih večerov dr. Matjažem Kmeclom svetu. Zavarovane rastline, Sto naravnih znamenitosti. Triglavski narodni park idr). Dr. Skobeme seje izkazal za izrednega poznavalca gorske navade. Med predvajanjem diapozitivov mu je z izvirnimi pripombami in ponazoritvami uspelo večkrat nasmejati pri some, ki so do zadnjega kotička napolnili večnamenski prostor domžalske knjižnice. Rastline nam je predstavil na popolnoma drugačen način. Zase lahko rečem, dajih bom poslej brez dvoma opazovala z drugačnega zornega kota. Da planinski navdušenci take večere potrebujejo, se je izkazalo tudi po zaključku obeh večerov, saj se poslušalstvo kar ni moglo raziti. Pa še k vabilu za naslednje srečanje, ki bo 12. februarja2003 ob 19.(X) uri v Knjižnici Domžale. Gost večera bo dr. France Malešič. Lili Jazbec Tudi TUristično društvo Radomlje sestavlja mozaik kulturne in narodne dediščine Slovenije Narodna in kulturna dediščina Slovenije je za nas in naše zanamce tako pomembna, da je Turistična zveza Slovenije kar dve leti razglasila za leti ohranjanja, vzpodbujanja in osveščanja o vrednotah le-te. Če naredimo majhno inventuro dela Turističnega društva Radomlje v preteklem letu, se izkaže, da smo bili tudi na tem področju izredno aktivni. Kar štiri odmevne razstave smo priredili od februarja do decembra 2002, pisane kamenčke velikega mozaika Kulturna in narodna dediščina Slovenije, v Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje. V okviru Slovenskega kulturnega praznika v februarju smo odprli prvo razstavo: SKRINJA SLOVENSKA. Lesorezi in rezbarije gospoda Matjaža Brojana iz Domžal so nas ponesli nazaj med naše dedke in babice, med ornamente kmečkih skrinj in domačnost in toplega doma. Sicer barvne poslikave skrinj, je izrezljal iz debelega hruškovega lesa z natančnostjo izročila in s pridihom lastnega občudovanja tovrstnega narodnega blaga. Delili smo ga /. njim in sc toplo imeli. Druga je bila spomladanska razstava v aprilu: KERAMIČNE FIGURE NARODNIH NOŠ NA SLOVENSKEM kiparke in umetnice Ladinc Korbar iz Vira. Kar sto estetsko razstavljenih i/vimih figuric iz gline in vsaka je na svoj mojstrsko i/delan način predstavila delček oblačilne kulture naših prednikov iz raznih predelov Slovenije. Oprave za kmečka opravila, za nedeljska srečanja, za poroke ali za vsakodnevno življenje z vsemi detajli in dodatki so nas očarale. Sledila je jesenska razstava: SLOVENSKI KOZOLCI -HARFE V VETRU v novembru. Slovenci smo s kozolci intimno povezani, to je naša posebnost, spomenik ljudskega stavbarstva. Z željo, da bi se ohranjali in obnavljali, smo razstavili makete različnih vrst kozolcev, delo osnovnošolcev iz Krašnje in Brda pri Lukovici in slikarska dela na temo kozolec. Za ta del razstave smo sodelovali s Kulturnim društvom Senožcti iz Radomelj in likovno sekcijo Kulturnega društva Fran Masclj Podlimbarski iz Krašnje. Kodrova dvorana se je sončila v barvah umetnikov pod znanimi in manj znanimi kozolci. Za piko na i pa smo v veselem decembru pripravili še razstavo izdelkov iz slanega testa: PODOBE V TESTU gospe Pavle Cotman iz Domžal. Iz oblakov sneg, iz omare spomini, iz testa stih. In res so nam iz okvirov šepetali zaljubljeni srčki, košarice, krhke čipke, stara ljudska glasbila, panjske končnice, zibelka, cvetlice... Z mirno roko, toplo dušo, domišljijo in s pomočjo literature - Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, Domače obrti na Slovenskem in zgodovina likovne umetnosti na kmetih - je nastala zbirka umetnin, ki ohranjajo spomin na ljudske izdelke iz ne tako davne preteklosti. Vse štiri razstave so bile močno obiskane, pohvaljene in navdušeno sprejete. Združile so različne generacije, povezale ljudi iz različnih krajev, občin in celo s tujino, skratka Turistično društvo Radomlje je z organizacijo teh razstav doprineslo k promociji turizma, kulturne in narodne dediščine in Radomelj, kraja v Občini Domžale, kjer sc dogaja. Zlatka Levstek Uresničevanje starih in novih pravic žrtev vojne Zadnje dni decembra je Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale pripravila redni občni zbor ter ga združila s tradicionalnim novoletnim srečanjem, na katerem seje v Domu krajanov v Zejab zbralo blizu 200 članov in članic. Zbrani so najprej prisluhnili pozdravu predsednika Jožefa Kvedra, ki se je v začetku svojega poročila spornih vseh članov in članic, ki so v letu 2(X)2 umrli, prisotni pa so se jim poklonili z. minuto molka. V svojem govoru seje spomnil aktivnosti društva v letu 2002, ki so bile uresničene v skladu s sprejetim programom, povedal pa je tudi, da sc počasi uresničuje tudi zakonodaja, ki se Sc vedno sprejema, čeprav je od začetka izgnanstva preteklo žc več kot šest desetletij. Med člani in članicami je bila z zadovoljstvom sprejeta informacija, da 80 prve odškodnine prejeli nekateri člani in članice iz. naše krajevne t irganizacije, ki sicer združuje člane in članice iz. Občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki so med izgnanstvom prisilno delali v Nemčiji in Avstriji, še vedno pa nekateri niso prejeli materialne odškodnine po sprejetem zakonu, ki določa odškodnine glede na čas, ki so ga žrtve vojne preživele v izgnanstvu. Predsednik je v poročilu ugotovil, da smo vsi skupaj lahko zelo zadovoljni, saj društvo združuje več sto članov in članic, ki sc pridno vključujejo v različne aktivnostk, nikoli pa ne manjkajo tudi na slovesnostih, ki so namenjene spominu na pregnanstvo. Tako je krajevna organizacija v lanskem letu skupaj z. borci in KS Zlato polje pripravila slovesnost ob 60-lctnici požiga zlatopoljskih vasi, Hrastnika in drugih krajev, udeležili pa smo se tudi republiške in medobčinske slovesnosti ob dnevu izgnancev. Po čudovitem nastopu gospe Silve Kosce, ki je ob spremljavi kitare zapela izgnanskoOh, kako dolga jc pot in so ji pritegnili tudi številni navzoči, so zbrani prisluhnili prof. Antonu Skoku, članu vodstva slovenskega društva, ki si prizadeva tudi za pridobitev odškodnine za izgubljeno materialno premoženje. Nekatere družine so stran 1 4 problematiko na terenu. Člani in članice so se množično prijavljali za posamezne aktivnosti, /ali > že danes lahko zatrdimo, da bo pro gram v celoti uresničen. Vse elane in članice, ki programa morda niso prejeli, pa bi ga želeli, vabimo, da pokličejo ali sc. oglasijo pri predsedniku oz. tajniku, ob petkih od 13. do 14. ure pa lahko vplačate tudi članarino in VFSTNIK. V kulturnem programu smo še enkrat prisluhnili gospe Silvi Kosec, nato pa jc bil na vrsti družabni del prireditve, v katerem smo si vsi skupaj želeli se veliko prijetnih srečanj, zdravja in sreče. Vse žrtve vojnega nasilja vabimo, da svoje obveznost i (članarino, naročnino za VESTNIK) poravnate do konca februarja, hkrati pa vas obveščamo, da Prijeten spomin na tradicionalno srečanje namreč v času druge svetovne vojne ob izgnanstvu izgubile vse svoje premoženje. Predstavil jc nekatere aktivnosti društva in povabil vse člane domžalske organizacije ignancev, da sc jim v njihovih prizadevanjih za rešitev tega problema pridružijo. Na območju Upravne enote Domžale, ki jo pokriva Društvo izgnancev Domžale, za to področje skrbi gospa Ivica Birk, Domžaic, ki posreduje tudi informacije s tega področja. Prisotnim članom in članicam jc bil predstavljen tudi program dela i irganizacije za leto 2(X)3, v katerem btx> in napis v si«lini, 1b srce sem naredila za svi ijcga n loža in n in ga z vesel jeni izničila. Gospa Marina pa je v sirdilioleclovrga srca diKlala napis Slovcni|;i liTga|xxlarilamlaik'niču iz. Izraela, kol spomin na našo državo in njeno delavnico. Starostni razpon udeležencev te delavnice jc bil pester - ixl mladih, veselih najstnikov, do Umetnikov v "najlepših lelili". Na koncu smo bili vsi eno. Zadovoljni s seboj in s svojimi umetninami. Koi majhen otork z žarečimi očmi, ki z navdušenjem takoj pokaže svoje izdel ke, sem ixlhajala domov tudi jaz. Gospa Mann.i mi Jih jc pnjaz.no in lepo spakirala v karton, da sc ne bi poškodovali. Zelo sem, ponosna, če je kak mimoidoči pokukal v moj karton. Karton je bil poln, prav tako pa je bilo polno topline in neke ga novega uslvaijalnega nemira tudi moje srce. Marina, hvala ti za prijetne trenutke, ki sem jih preživela v tvoji delavnici. I Inigi bralci, Tudi vi se ne pustite prikrajšali za prijetne trenutke. Pojdite v galerijo Lenček in se udeležile kake delavnice. Umetnica mi je zaupala, da bo z. njimi redno razveseljevala in bogatila vse. ki si to želite. Nives Podmiljšak stran 1 5 l2L ^F^\ 32. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik Čudovita popotnica za leto 2003 Simfonični orkester Domžalc-Kamnik, ki svoja uspešna glasbena leta lahko šle.je tudi po tradicionalnih novoletnih koncertih, seje tokrat v Hali Komunalnega centra predstavil pod vodstvom novega, a hkrati tudi prvega dirigenta, prof. Tomaža Habeta, ki je bil tudi pobudnik tovrstnega prazničnega druženja simfonikov in ljubiteljev njihove glasbe, pri ustvarjanju prijetnega vzdušja pa so mu pomagali solisti ter Domžalski komorni zbor Domžale (zborovodja Tomaž Pirnat) ter Centemus Kamnik (zborovodja Sebastijan Vrhovnik). Večer, |x>ln kratkih duhovitosti, pa tudi navodil, kako lepše preživeli leto 2(XB, je vinlil Tone Ftičar. Za govorni tlel sta poleg že omenjenega povezovalca poskrbela še Toni Dragar, podžupan Občine I )i ni ižalc, ki je med drugim dejal: »Ampak |xcdcn prestopimo ta prag in odpremo poglavje z letnico 2003, nas čaka šc najmanj cn prijeten dogodek. To je DOCOJŠnjl tradicionalni novoletni koncert, brez. katerega bi bil prednovoletni čas siromašnejši, saj bi naše glasbenike in glasbenice, pevke in pevce pogrešali ter njil nivo glasbo tudi. Pogrešali bi njihovo vedrino, njihovo veselje do glasbe, i ležne valčke in poskočne polke, s katerimi bodo|xipestrili nocojšnji večer in nam z. glasbo zaželeli veliko sreče v novem letu. Srečo pa imamo že sedaj, saj bomo lahko prisluhnili amaterskemu simfoničnemu orkestru, s kakršnim se ne more pohvalili skoraj nobeno slovensko mesto in za katerega so glasbeni slrokovnjaki ob njihovem jubileju zapisali, daje Simfonični orkester Domžalc-Kamnik eden od Stebrov glasbene kulturne ponudbe, ki prispeva zgleden delež, v slovensko glasbeno kulturo. Ljubitelji njihove glasne to vemo že več kot tri desetletja in našim glasbenikom valno radi prisluhnemo. Ponos ni smo na vse glasbenike, pa tudi prvega m sedanjega dirigenta Tomaža l labcia.ki je bil ustanovitelj orkestra in tudi pobudnik tradicionalnih novoletnih koncertov. In če se na koncertu laki i uspešnim glasbenikom pridružita Še odlična zbora Domžalski komorni zbor Domžale in Canlemus Kamnik, poleni so vse besede odveč. Naj govori glasba!« in nalo v imenu občine Domžale, županje Cvete Zalokar Oražcm ter v svojem imenu zaželel, da bi prijetni > preživeli praznične ilni, da bi v vseh 365 dneh leta 2003 našli veliko sreče, zdravja, družinske topline, pa ludi moči za premagovanje težav. Ob koncu koncerta je Tadeja Capuder glasbenikom za imeniten nastop čestitala v imenu Zveze kulturnih dmštev Domžale. Novoletni koncert se je pričel z. Jutranjim listom .1. Straussa ter navodilom: Če se dobro rxx:utiš, ne skrbi, saj bo minilo: nadaljeval pa s POskočnouroO. Dinicu-na, pri kateri so se odlikovali tolkali i, še posebej pa Simon Klavžar kol solisl na marimbi. Podobno kot še vrsto drugih skladb, je tudi to priredil Tomaž. Habc. Po Decembru, enem ixl mesecev iz. letnih časov Rt Cajkovskcga, smo v na-polilanskem evergreenii .liitianjica prisluhnili baritonistu mag. Robertu Verčonu, nato pa smo se skupaj z. (!. Bizctoni in njegovoCamicn preselili v sončno Španijo. Potem ko nas je ixllični povezovalce seznanil, daje »trajnost zakona v obratnem sorazmerju s stroški poroke«, smo prisluhnili še eni praizvedbi, tokrat je bila u i Atia v klasičnem stilu z. ixllično si ilislki i harlistko Urško Križnik. Prvi del novi ilclncga ki incctla so simfoniki zaključili z valčkom, ki smo ga nekateri prepoznali kol glasbo iz filma babica gre na jug, ter can canom. pri katerem smo pogrešali plesalke, voditelj pa z ugotovitvama: »Vse, kar je dobrega v življenju, je nezakonito, nemoralno ali redi.« oz. »Nič ni nemogoče za človeka, ki lega ne ho sam počel.« V drugem delu sla se Sinili miči tet i u 11 irke-stru I> imžalc-Kamnik pridružila žc omenjena pevska zbora po iskrivi domislici »Večina ljudi zasluži drug dmgcga, drugi SO samski« pa smo prisluhnili izboru songov iz fantoma iz opere A.L. Web-bra, kateremu je sledil Stečen praznik tet ponovno barilonist mag. Robert Vcrčon s prijetno Chil/aro Romano. Tudi brez Verdija ni šlo. Glasbeniki in pevci so nam predstavili zbor in koračnico iz opere Aida, sledila je SheiinanovaCihni.i hini cheri, koncert pa seje zaključil z Orffc-jevo O fortuna. Pa še ne čisto zaključil. Saj so glasbeniki na željo zadovoljnih poslušalcev in poslušalk zaigrali še znano uro s šampanjskim pokom, če se prav ne motim, pa seje prijeten večer zaključil z znanim Radctzkim maršem. Kasneje sem ugotovila, da so naš Simfonični orkester poslušali tudi glasbeniki najbolj znanega novoletnega koncerta na Dunaju, saj so tudi oni zaključili svoj koncert z omenjeno skladbo in navdušenim ploskanjem. Naj vas vse dobro čim pogosteje spremlja v novem letu. nam je zaželel duhoviti povezovalec, jaz. pa vam zapišem še malce prikrojeno misel: »Tistim, ki txl novega leta (v originalu oblasli) pričakujejo malo ali nič, se bodo želje izpolnile,« ter vsem skupaj zaželim: naj se vam torej izpolni - vse, kar si zaželite, in še več. Enako želim tudi vsem glasbenikom in pevcem, ki so nas tudi letos - z 32. novoletnim koncertom na prijeten način pripeljali v novo leto. Vera Vojska Koncert Okteta bratov Pirnat v novi sestavi z novim poletom »Bratje, boste ja še peli naprej,« je dejal pred svojo smrtjo vodja Okteta bratov Pirnat gospod Nejko. In pevci Okteta bratov Pirnat, ki skupaj prepevajo že 45 let, so se odločili, da ob pomoči umetniškega vodje g. Toneta Juvana, kije postal tudi pevec v oktetu, v zadovoljstvo mnogih ljubiteljev njihove pesmi, svoje glasbeno poslanstvo nadaljujejo. Tako so v prazničnih dneh preleklega leta ob pomixxi organizatorice gc. Silve Demšar zapeli tudi varovancem Doma upokojencev v Domžalah. K pestrosti programa so prispevala tudi tri simpatična dekleta - somdnice člana okteta brata Srečota - hči Urška, ki je pela njegovi vnukinji, citrarka Matica in Jerca Pavli na prečni llavti, ki so skupaj s prikupno napovedovalko in avtorico veznega besedila Drago Jerctina Anžlin ustvarile praznično božično-novolelno vzdušje. V prvem delu programa so zapeli predvsem narodne in ljudske pesmi, drogi del pa je bil namenjen božičnim pesmim. Poslušalci so prisrčnemu nastopu izredno pozorno prisluhnili, v njihovem imcmi se je za nastop zahvalila ga. Stupica, pevce pa je pozdravil tudi g. Franc (iostinčar. direktor doma. Koncert so ponovili januarja v Domu za ostarele v Kamniku, kamor jih jc povabila g. Ksenija Koz.jck. ki v leni domu skrbi za pestro kulturno dogajanje in je koncert ludi povezovala. Kot zanimivost naj napišemo, daje program popestril 95-letni varovanec -recitatorg. Marčuii. med poslušalci je bil tudi prof Viktor Mihclč ič, ki bo v letu 2003 praznoval 90. rojstni dan in so mu pevci kot darilo zapeli njegovo Zdravico, z izbranimi besedami pa mu je čestital Tone Ju van. »Da bi znali v veselju in sreči užiti prijetne trenutke s svojimi najbližjimi in prijatelji,« je ob koncu koncerta \ Di imžalah dejala napovedovalka, Oktel bratov Pirnat pa prav tri želi vsem ljubiteljem njihovih pesmi ter jih vabi. da jim tudi v prihtxlnjc prisluhnejo. Fantovski zbor iz Doba -nova vzhajajoča zvezda Prvo januarsko soboto jc v dobski župniji zaznamoval božični koncert fantovskega zbora iz Doba. Po večerni maši so fantje pod vodstvom zborovodje Mateje Starbck Zorko in z organistko Petro Starbek, obiskovalcem v dobski cerkvi zapeli pesmi iz. svojega božičnega programa. Zbor je nastal že pred petimi leli, in sicer še na pobudo takratnega župnika Vlada Pečnika, ki je zbor ludi vodil. (lani so bili predvsem ministranti, začeli pa so s peljem lilanij in nalo še ljudskih pesmi. Nato je pred dvema letoma zborovodja postala Mateja Starbek Zorko, organistka pa Petra Starbek. V zboru, ki zaenkrat šteje štirinajst članov, so predvsem srednješolci in študentje. V.i|e imajo v župnišcu, za termin pa se dogovarjajo sproti, »Z vajami za koncert smo zaceli konec lanskega novembra in fantje so redno hodili na vaje, saj smo imeli začrtan program, po katerem smo delali« je povedala zborovodja in dodala, da bodo pesmi iz. programa koncerta zapeli še pri svetih mašah v božičnem času. Za vsebino programa, kije bil nov, so se dogovorili skupaj in pri tem upoštevali, kaj je njim všeč in kaj je primerno za koncert. Inštrumentov še ne mislijo vključili v svoj program, vendar pa 0 leni razmišljajo, saj bi tO vsekakor popestrilo koncert, »Zaenkrat bomo vztrajali pri petju lilanij in ljudskih pesmih, kaj pa bo v prihodnje, bomo pa še videti,« nam je povedal Peter, član zbora, ki nanije šc zaupal, da člane zbora povezuje predvsem medsebojno druženje in veselje do petja. Ob koncu koncerta je sledil velik aplavz obiskovalcev, ki so z izražanjem pozitivnih njnOnj in z zadovoljnimi izrazi na licih dokazali, da sn tovrstne kulturne prireditve v dolgih zimskih večerih zelo dobrodošle Darja Jagarinec Naj ne mine dan brez knjige Prijeten kulturni večer je povezovala Draga Jeretina Anžin Vse samo egipčanska mumija ne, avtorja Johna Malana, je nadvse svojevrstna knjiga za mlade bralce, ki bi radi izvedeli o starodavnem Egiptu tudi tisto, kar jim učitelji v šoli zamolči jo. saj so se lam dogajale tudi "ogabne reči, za katere bi bilo bolje, da jih ne hi nikoli izvedel", kot pravi podnaslov knjige o mumijah. Knjiga kijojc izdala Zali izba I )idakta. jc nenavadna zaradi več razlogov. Avtor se obrača na bralca kot bi ta stal sredi dogajanja in ga poziva ter sc pogovarja z. nji m, kot bi sedela za skupno mizo in se pomenkovala. Bralec sam postane nenadoma mumija in gre skozi zahtevno in nenavadno pot mumificiranju, k;irga prav gotovo na doli čenih mestih navda z.grozo in strahom. Knjiga ne prizanaša s podatki, bralcu želi odkrilo, jasno in nazorno povedati, kakoje potekalo balzamiranje, odstranjevanje in shranjevanje organov, po štiridesetih dneh pa še zapolnjevanje telesa z žaganjem. Knjiga sporoči bralcu tudi vse o grobni opravi in krsti. Izvemo,kako jc|x)scdemdcsctihdiich izgledal pogreb in celo tehtanje srca Da pa bralec ne bi pozabil na vso grozo, ki šc danes preži, spregovori avtor šc 0 plenilcih grobov in čudnih posmrtnih življenjih, ki so jih dočakale nekatere mumije. Mislim, da knjiga potrebuje pozornega mladega bralca in mladi bodo ob njej želeli še pogovor s starši ali vzgojitelji. Tudi druga knjiga iz zbirke, ki sta izšli pri Didakti Vse, samo rimski gladiator ne, s podnaslovom Krvoločnosti, za kakršne bi bilo bolje, da jih nikoli ne bi izvedel, govori na sproščen in zabaven način, tokrat o življenju gladijatorjev. Rimljani so z vojnimi ujetniki ravnali nečloveško in krvoločno. Poslali so jih v rudnike, v kamnolome, na galeje in na kmečka pt iscsl va. Nekaj ljudi pa je začelo svoje nove življenje kot gladiatorji. Življenje gladiatorjev je bilo prežeti i zgrozo. večnim strahom pred smrtjo in izzivi. Bralci bodo ob branju knjige izvedeli 0 pripravah na igre in krutih bojih, ob katerih so Rimljani zelo uživali in se zabavali. Obe knjigi sta bogato ilustrirani, opremljeni s slovarčkom manj znanih besed in z množico podatkov, kijih bodo mladi bralci lahko uporabili tudi pri nalogah in šolskih referatih, predvsem pahnilo z njo zapolnili svojo radovedno glavo, (•radimoštevila jc zabavna slikanica Založbe Didakta. Razstavišče Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan Lep zaključek kulturnega leta 2002 Sredi decembra ,jc bilo v Razstavišču kulturnega društva Miran Jarc Skocjan sklepno dejanje letošnjega Poletnega kulturnega festivala Studenec 2(102. (Mprli so namreč razstavo likovnih del slikarjev Irene Kazazič in Matjaža Stražarja katero so si številni ljubile!ji likovne umetnosti lahko ogledovali skoraj do konca leta. V kulturnem programu, ki ga je vodila Draga Jeretina Anžin, so oh mag. Damini (>k ihočnikiL ki je predstavil oba slikarju, sodelovali odlični glasbeniki pod vodstvom Janeza Dovča O delu slikarjev pa je mag. Damir Globoenik v predstavitveni zloženki med drugim zapisal: Slikarka Irena Kazazič obvladuje likovni prostor s črto, potezo ali ploskvijo, posega tudi po kolažni gradnji podob. Raziskovanje barvnih zakonitosti jo jc privedlo do abstrakcije, pri katen jo zanima avtonomni jezik barve. Posebno ljuba ji je rdeča barva, ki je postala osrednji element velike horizontalne kompozicije. V monokro-matski površini slike lahko sčasoma ixlkrijemo gibanje barve, njeno strjevanje in polzenje po površini platna, njeno vibracijo in naboj. Uravnotežen ritem barvnih nanosov je presekan s horizontalnimi linijami, ki so sliki zagotovili prostorsko orientacijo. Sintezo predmetnega oziroma figuralnega in abstraktnega pristopa predstavlja lirična, pretehtano zasnovana večja kompozicija, v katero je Irena Kazazič poleg barvnih ploskev, likov in skopih risarskih zaznamkov vključila tudi odtise podob. Prizori, odtisnjeni v tehniki "transferja", ki jo je uporabljal Robert Rauschenbcrg in spominja na grafični odtis, so postali sestavni del likovne strukture. Doseženo je sozvočje med estetskim in izpovednim, ki bi ga lahko označili za eno osrednjih spodbud slikarstva Irene Kazazič. Tihožitja - ob klasičnih tihožitjih srečamo tudi upodobitve delovnih orodij -govorijo, da se je tudi Matjaž. Stražar približal mejni abstrakciji. Slikarje namreč orodja uporabil kot likovne elemente, iz katerih je zgradil kompozicije, kar priča o namerni uporabi dvoumnega likovnega jezika. Vsebinska premočrtnost slik Matjaža Stražarja je kljub različnim motivnim vzpodbudam natančno določena, medtem ko sije slikar na formalni ravni pustil na stežaj snmični tekmi na litiju, kjer jc zasedel 2. mesto. V balvanskem plezanju pa jc na posamični tekmi v Radovljici tekmovanje končal na 3. mestu. Barbara Pire ic med starejšimi deklicami letos prvič tekmovala na tekmah tako visokega ni vo-ja in v skupni razvrstitvi na koncu zasedla 19. mesto. Med dečki pa sta domžalske barve zastopala Miha Vovk in Matej Re-povž in sc na koncu v skupni razvrstitvi uvrstila na 14. in 24. mesto. Posebej velja omeniti še Mihovo 3. mesto na balvanski tekmi gorenjske lige. kjer jc prvič stal na stopničkah za zmagovalec. Na tekmah za gorenjsko ligo sta poleg vseh že prej omenjenih tekmovalcev nastopalaJudi Tirni Čižck in Žiga Kržičnik ter prispevala velik delež k skupnemu uspehu domžalskih športnih plezalcev. Temelji za tako bleščeče rezultate so prizadevno in večletno vztrajno delo mladih plezalcev na treningih, tako na umetni kot tudi v naravnih stenah ter velika požrtvovalnost in strokovnost njihovega trenerja Vodlan Klemena. T.Z. OB JO-letnic i iskrene čestitke Praznovanje Piruete V zadnjem tednu leta 2002 je kotalkarski klub PIRUETA praznoval svojo desetletnico delovanja. V tednu KK PIRUET, kot so ga imenovali njihovi člani, se je dogajalo marsikaj. Najprej se jc klub udeležil praznovanja Božička v organizaciji vzgojnovarstvenega zavoda URŠKA, s katerim klub tudi uspešno sodeluje. Tekmovalci kluba so kar dvakrat nastopili pred nabito polno dvorano Bcrnikovcga doma v Domžalah. Tako so se prvič pojavili v kulturnem domu tudi kotalkarji. Četvorka je prikazala in hkrati dokazala, da se da tudi na tako majhnem prostoru izvesti kar lepe elemente umetnostnega knlalkanju. Omenimo naj, da je prav ta četvorka pred nekaj leti obiskovala Vrtec Urška v Domžalah. Prijazne vzgojiteljice so z. veseljem sprejele v svojo sredino tudi kolalkaricc in odlično organizirale dve predstavi. Takoj v naslednjih dneh je klub priredil vsakoletno tradicionalno Božičkovo kotalkarsko revijo v Šotoru v Športnem parku Domžale. Pravo gledališče je obiskalo Številno občinstvo. Kotalkarji in kotalkaricc KK PIRUET so prikazali pester program, predvsem shovv kotalkanje, kar pomeni skupinske nastope. Že izkušene kotalkariee so prikazale, da jim je ta zvrsi kotalkanja zelo pri srcu in hi se kar rade udeležile tovrstnih tekmovanj. Nastopili so iako najmlajši, kot tudi malo starejši tekmovalci. Program so zaključili s prihodom Božička, ki je prinesel za vse nastopajoče in za vse ostale lepa darila, katerih so bili zelo veseli. Takoj po končani predstavi je klub priredil skupno zabavo z večerjo in slavjem ob 10-lclnici delovanja kluba, t >b obilni hrani in pijači je slekla beseda, kaj vse se je Zgodilo V pretek losli. toda predvsem se je govorilo O prihodnosli. Vsi so bili optiniislični. saj je preteklost pokazala, da se z vestnim delom in pridnostjo veliko doseže. S tem pa praznovanje še ni bilo zaključeno, že naslednji dan so se na povabilo kolalkarskega kluba .l()l.!.Y iz Trsta udeležili njihove božične revije v Trstu. Poln avtobus je popeljal člane K K PIRUETA na predstavo. Notredamski zvonar. Nabilo polna dvorana jc bila tudi javno obveščena, da so veseli takšnega obiska kluba PIRUETA, Predstava jc pokazala, da lahko kotalkarji uprizorijo pravo gledališko predstavo, skratka, umetnostni kotalkarji so lahko tudi gledališki igralci. Praznovanja ni bilo mogoče zaključiti v enem tednu, zato so nadaljevali takoj po novem letu. V prvih dneh novega leta jc bila s strani kluba organizirana razslava delovanja kolalkaiskega kluba PIRI IHTA v galeriji Beseda, bolj znanem Godbenem domu. Zanimanje je bilo ogromno, vsak obiskovalec se je lahko seznanil z delom kluba, ob Icm pa brezplačno prejel tudi almanah desellelnega dela v klubu. Izredno veseli pa so bili v novoletnih počitnicah obiska iz. tujine, čeprav novoletne počitnice za KK PIRUETA niso prave počilniee. saj 90 se ludi tokrat odvijali treningi. Več o tem pa v prihodnji številki Slamnika. Peter Kastelic - najboljši slovenski mladinec na evropskem prvensh'u v krosu Koje naporno že prehoditi stezo K. decembra 2002 je bil Medulin, ki ga večina pozna kot toplo obmorsko hrvaško mestece, v znamenju najboljših evropskih tekmovalcev in tekmovalk v krosu... in v znamenju močne burje, ki je pihala s hitrostjo 60 km na uro in močno ovirala tekmovalce in tekmovalke. V slovenski ekipi, ki je štela 14 članov, smo dobili novo evropsko prvakinjo, za ekipo mladincev, ki je osvojila končno 16. mesto, pa je nastopil tudi član domžalskega atletskega kluba, Peter Kastelic. Peter je nastopil v konkurenci 92 mladincev, ki so se pomerili v teku na 6170 m. Tek. ki je bil na kožo verjetno bolj pisan tistim, ki so vajeni hladnejših in vetrovnih razmer, jc dobil Rus, v isto državo je odšla ludi srebrna medalja. Peter pa je kot najboljši slovenski mladinec skozi cilj pritekel 60, Čestitke! BB Peter s trenerjem Lojzetom Pungerfcičem Uspešni nastopi Plesnega kluba Miki ob koncu leta 2002 Plesni turnir na Dunaju Plesni pari PK Miki iz, Domžal so se v novembru udeležili plesnega turnirja na Dunaju. Preizkusiti smo želeli svoje znanje, pokazati, kaj znamo in se kaj novega tudi naučiti. Mednarodno tekmovanje je obsegalo latinskoameriške (LA) in standardne (ST) plese, pomenilo pa je tudi svetovno prvenstvo v LA plesih. Po zabavni vožnji v kombiju, ki ga je vozil šofer Andraž, smo se namestili v hotelu, že zgodaj zjutraj naslednjega dne pa pričeli s pripravami na tekmovanje. Dekleta imamo veliko več dela in priprav, saj je treba urediti pričeske, se naličiti, pripraviti obleke... No, tudi fantje so se skrbno pripravili za nastop. Potem zajtrk in... Velika plesna dvorana, Stadthallc, kakor tudi več manjših dvoran, je bilo pripravljenih za tekmovanje, ki je potekalo v vseh starostnih kategorijah. Bravo, žabice V Plesnem klubu Miki že tri leta trenirajo dekleta, ki jih poznamo kot Zahiee. Ime to dobile po uspešni plesni ločki, ki jih je v ritmu kan-kana na državnem prvenstvu v shovv plesih letos s| h ii i il. uli v ( el ju pripel jaki mi 3. mesto. S leni so si prihorik' pravico nastopu na svetovnem prvenstvu v Rksi v Nemčiji. Poleg 17-ih plesalk in njihove trenerke Saše .je na pot odšlo tudi enajst staršev. Kljub dolgi vožnji nam je čas hitro minil, saj smo si ga krajšali s pesmijo in bodrilnim skandiranjem GO I ROGS in GO, MIKI GO. Po počitku v hotelu in ogledu čudovite dvorane smo pred nastopom v četrtfmalu dekleta odpeljali na sproščajoč sprehod po Riesi, Na glavni sprehajalni ulici so dekleta staknila glave in da petju pesni Ti si moje sonce zraven še zaplesale znano koreografijo. Mimoidoči so se ustavljali, gledali in prikimavali. Natančneje so si ogledali priponke, ki so izdajale naše poreklo in z občudovanjem šepetali: "Aa. Slovenj f* Zvečer .so deklela hitro oblekla kostume, mamice so poskrbele za frizure, sledilo jc ogrevanje in začelo seje. Žabice so tekmovale v kategoriji pionirk v velikih shovv formacijah. Tekmovalo Videli smo ogromno parov iz vseh držav. Konkurenca je bila zelo močna. Zelo so nas navdušili plesni pari iz Rusije in Italije. Prvi dan smo se pomerili v LA plesih, v soboto pa je potekalo tekmovanje še v ST plesih. Vzdušje na turnirju je bilo resnično nekaj enkratnega. Priložnost imaš videti dobre pare in njihove koreografije, ki so iz leta v leto bolj atraktivne. Tako dobimo kup idej, vidimo, kaj in koliko moramo delali in kje smo v svetovnem merilu. Dobili pa nismo samo ideje. ampak tudi voljo in polet za delo. Ogledali smo si tudi finale svetovnega prvenstva v LA plesih amaterjev. Gneča je bila nepopisna a tekma je bila vredna ogleda. Prišli so vrhunski plesni pari vsega sveta. Kar smo videli, je bila resnična paša za oči. Obleke, koreografija, natančnost... vse popolno in vrhunsko. Tudi naš. trenutno najboljši plesni par v LA plesih. Matej Krajcar in Janja Lesar, sta se uvrstila v finale in na koncu zasedla 7. mesto. Ko smo odplesali zadnjo tekmo, smo se izmučeni, ampak veseli in še polni lepih vtisov, vračali proti domu. Tokrat še nismo posegli po vrhunskih rezultatih, vendar smo si vsak pri sebi obljubili, da bomo pridno trenirali in drugo leto tudi mi presenetili. Takšna in podobna tekmovanja nam poleg dragocenih izkušenj dajejo tudi neizmerno energiji i za nadaljnje delo. Eva Jurenec je 20 formacij iz ZDA. Slovaške. Poljske. Hrvaške, Rusije. Jugoslavije in Slovenije (PK Kazina Mojca Blejski plesni studio. PK Miki). Nastopile so 17. po vrsti. Spremljevalci, ki smo se na tribunah hitro prelevili v navdušene, glasne navijače, smo postajali nestrpni. Končno smo dočakali Mikijev kan-kan. Tako kot Žabice smo tudi mi starši (tokrat v vlogi navijačev) dali vse od sebe in si tako prislužili odobravanje uradnega napovedovalca v dvorani. Kot na trnih smo čakali na objavo rezultatov. Ko smo izvedeli, da smo se uvrstili v polfinale. huronskemu vpitju ni bilo videti konca. Čakal nas je še en nastop. Starši smo negodovali, saj je bil predviden za pol deseto zvečer Vseeno smo v spodbujali plesalke, ki so si Kotalkarski klub Pirueta Domžale je svoje bogato in uspešno delo v prvi desetih letih predstavil tako v pestri knjižici z naslovom "Pregled dogodkov od leta 1992 do leta 2002", kot na zanimivi razstavi v Galeriji in knjigarni BESEDA. Več o njej pa v prihodnji številki. Ženski košarkarski klub Domžale Božični turnir v Puli 21. in 22. decembra 2002 je v Puli potekal košarkarski turnir za deklice, rojene leta 1989 in mlajše. Nastopale so ekipe ŽKK Mlaka sporl-kijckii, ŽKK Požega, ŽKK Sežana, ŽKK Pula, ŽKK Pula-Šijana ter ŽKK Domžale. Oh K. uri zjutraj smo se odpravili na pot in po štirih urah vožnje smo prispeli pred dijaški dom v Puli, ki je predstavljal naš začasni doni med bivanjem na Hrvaškem. Že ob 14.30 smo igrali prvo tekmo z ekipo Mlaka spon iz Rijeke in jo dobili z rezultatom 71:59. Igralkam se utrujenost po dolgi poti ni preveč poznala, saj smo po kratkem počitku, med katerim smo si ogledali tudi dnigo tekmo med ekipama Sežane in Požege, odigrali že našo drugo tekmo z ekipo 1'ule. Ker smo bili z rczul- laioni 58:27 dosii boljši nasprotnik, so priložnost za igro dobile vse igralke. Z dvema zmagama smo se uvrstili v linale. ki je polekal naslednji dan. Po večerji v dijaškem domu so imele igralke prosio izbiro preživljanja večera ob gledanju televizije m medsebojnem druženju z drugi mi igralkami. V nedeljo zjutraj pa smo imeli skoraj celo dopoldne prosio, saj je bil linale šele ob I t. mi Med leni časom smo si ogledali tekmi za 3. m 5. mesto. Zadnja tekma na turnirju je bila za I. mesto, med našo ekipo in ekipo Požege. Kljub izredni borbenosti vseh igralk smo morali priznati premoč boljšemu nasprotniku, toda z rezultatom 69:41 smo se ixl vseh ekip najbolj približali ekipi Požege. Da pa imamo res dobro ekipo, priča tudi naziv najboljše strelke - Veronike Pavlic, s 67 doseženimi točkami v treh tekmah. Po tekmi je organizator podelil medalje in pokale m nas po zaključili slovesnosti povabil na ponovno snidenje čez eno leto. Domov smo se vrnili ob 19. uri, sicer malce utrujeni, toda zadovoljni z uspehom Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Domžale in Športni zvezi Domžale, ki sta nam omogočili udeležbo M turnirju. Uvrstitve na turnirju: L Požega, 2. Domžale, 3. Sežana, 4. Reka. 5. Pula I, 6. Pula II WT1 ni privoščile počitek kar v spalnih vrečah v garderobi. Tudi z nastopom v polfinalu so žabice in navijači ponovno opozorili nase. Nato pa smo brez posebne nervoze čakali na objavo rezultatov. Vedeli smo. da smo že z uvrstitvijo v polfinale dosegli več, kot smo lahko pričakovali. Ko pa smo slišali, da smo se uvrstili med šest najboljših plesnih skupin na svetu, smo za trenutek ostali brez besed. Sledilo je nepopisno kričanje, objemanje in tudi kakšno solzo je bilo opaziti v očeh. K sreči nas je naslednji, finalni nastop čakal šele naslednji dan. Pričeli smo ga s sproščujoeim sprehodom, klepetom in kosilom. Na nastop smo čakali povsem sproščeno in brez. obremenitev. Dekleta so se spet potrudila in za nas navijače plesale najbolje in predvsem najbolj usklajeno. Kljub temu. da so se v finalu plesnih formacij iz Poljske, Slovaške. ZDA in treh iz Slovenije uvrstile na odlično četrto mesto, so za vse nas so postale svetovne prvakinje. S tem je Plesni klub Miki začel svoj pojiod na svetovna plesna prizorišča. Ob tej priložnosti vsi starši izrekamo iskrena hvala Saši. Plesnemu klubu Miki ifl seveda našim sponzorjem, ki so nam bili s svojimi prispevki v veliko pomoč Starši Žabic Na državnem prvenstvu V nedeljo. 3, novembra, je v Hali Tivoli potekalo državno prvenstvo v kombinaciji latinskoameriških in standardnih plesov za vse starostne kategorije: pionirji, mlajši mladinci, mladinci, starejši mladinci in člani. Kot drugi skivenski plesni klubi, se je tudi Plesni klub Miki udeležil najpomembnejšega tekmovanja v državi, namreč samo državni prvaki imajo možnost nastopa na svetovnih in evropskih prvenstvih. Ta čast nas sicer še ni doletela, vendar pa nismo daleč od dneva ko bodo tudi naši plesni pari zastopali Slovenijo v svetu. Kljub napornemu trimesečnemu delu nam ni še uspek) poseči po najvišjem mestu, a kljub temu je plesni par Matej l.azui -I rša Obreza dosegel 4. mesto med pionirji Luka Nar.it Jasmina Vesel sta si priplesala 5. mesto med mlajšimi mladinci, v konkurenci starejših mladincev pa sla Mirt Ijivrenčič-Maja Jančar zasedla 7. mesto. Andrej Hrovat -Ana Jurenec pa k. mesto. Vsi v klubu jim čestitamo za njihov uspeh! Tina Banfi + + stran 18 No^met v Domžalah Domžalski nogometni klub je organiziral zaključno tiskovno konferenco za novinarje v leta 2002 v prostorih gostišča Keber. ki je bila namenjena tudi za druženje med predstavniki sedme sile in vodstvom kluba. Na njej je bilo govora o nadaljnji organiziranosti kluba, začetku spom ladanskega dela drugoligaškega prvenstva, o zaključku jesenskega dela prvenstva, o načrtih za izgradnjo nacionalnega stadiona v Domžalah, lntrastmkturi in njeni izboljšavi ter o nekaterih novostih, ki naj bi bile realizirane po novem letu. Tako je članska ekipa ostala nespremenjena (27 igralcev) po nekaterih individualnih pogovorih - Mitrakovič še naprej ostaja v Domžalah, kljub nekaterim ponudbam iz tujine - Izraela, prav tako Mlinar, odšli pa so nekateri igralci - Kreft in Cerar - sporazumna prekinitev pogodbe in Ružič - posoja v drug klub. vsi ostali igralci pa imajo podpisane dveletne pogodbe. Veseli dejstvo, da se po težki bolezni vrača tudi Jaka Jakopič, Prudič pa je po uspešni operaciji meniskusa spet v pogonu. Cilj je še vedno prva liga. saj Domžale potrebujejo in zaslužijo prvoligaško ekipo. Domžale imajo izredno zanimivo ekipo, kateri naj bi v prihodnosti - ob vstopu v prvo ligo - dodali še dva kakovostna igralca, v če sprememb v igralskem kadru. Pomembno je tudi to. da naj bi bilo v ekipi čimveč domačih igralcev, a to je sedaj v nogometu povsem nemogoče, kajti prostor v tem okrožju - domžalsko kamniški, ni tako velik, da bi se dalo narediti vse igralce kakovostne. Vodenje mladinskega pogona pa je po pogovorih s športnim direktorjem Nenadom Protego prevzel Miha Kepe. ki je po raznih slovenskih nogometnih klubih in tudi v reprezentanci že dokazal, da gre za odličnega mladega strokovnjaka. Mladi trener domžalske ekipe Stojanovič, je poudaril, da so bile priprave in prvi del sezone uspešni - tako po številu točk, vendar pa bi se v spomladanskem delu prvenstva to intenziteto dalo še povečati, a opominja, da sta v spomladanskem delu dve gostovanji več, cilj pa je, da se ob uvrstitvi v prvoligaško druščino domžalski klub tam tudi obdrži dalj časa kot je bilo to pred njegovim prihodom. Zadovoljen je tudi s sodelovanjem z ostalimi okoliškimi klubi, saj so ti dali domžalski ekipi možnost treniranja na njihovih igriščih, uprava in ostale službe pa nudijo res odlične pogoje za delo. Zaskrbljen je bil nad dejstvom, da so na domačem terenu izgubili toliko dragocenih točk, bolje je bilo na gostovanjih, saj so tam odigrali boljše kot doma -ekipe, ki so prihajale v Domžale, so se večinoma zaprle in igrale povsem zaprto igro. kar je izredno težko prebiti. Veseli tudi poslovanja kluba, ki je v primerjavami z nekaterimi klubi, ki ta-korekoč delujejo na črno, pozitivno in vzor vsem nogometnim klubom v Sloveniji. Razširjenje tudi izvršni odbor kluba, na 11 članov, nadzorni odbor ostaja pri treh članih - sponzorjih kluba, ki imajo pregled nad financami, predsednik kluba pa ostaja Stane Oružem. Uspehe je klub dosegel tudi na področju infrastrukture - izboljšave leteli, samem delu z mladimi - nogometne šole tudi po osnovnih šolah v Domžalah in Trzinu ter v procesu izdajanja licenc, ki se ga je lotila Nogometna zveza Slovenije, saj naj bi bila v letu 2004/2005 pogoj za igranje v prvenstvu licenca, ki jo bo izdala Nogometna zveza Slovenije- Tem kriterijem je domžalski klub delno že ustregel - rekonstrukcija dveh igrišč predpisanih dimenzij - eden s sintetično travo, a je žal glavna stvar sedaj prav stadion, ki trenutno ne ustreza kriterijem, ki so bili postavljeni za izdajo licence. Resno pa razmišljajo tudi o gradnji nacionalnega stadiona v Domžalah - imajo že zemljišče, zazidalni načrt ter projekte, če pa ta ne bo mogoč, bodo zgradili stadion za 7000 gledalcev. Cilji uprave pa so še uvrstitev ekipe v 1. ligo, na pošten in maksimalen način, imeti uresničene in urejene vse finančne stvari, ter pripeljati stvari v slovenskem nogometu na pozitivno stran in poiskati glavnega sponzorja, ki ga kol eni redkih drugoligaških ekip še nimajo. Omeniti velja, da naj bi se s prihodom profesionalca na mesto koordinatorja mladinskega pogona uredile tudi stvari v selekcioniranju igralcev in s še boljšim delom naj bi prišli tudi do zastavljenih ciljev. Urban Žnidaršič Košarka v Domžalah Izredno uspešno košarkarsko leto 2002 se je v članski kategoriji zaključilo z zmago proti ekipi Kopra na domačem terenu v prvenstvu in s porazom v pokalnem tekmovanju v izenačeni tekmi proti Alpos Kemoplastu v Sentjurju-v primeru zmage bi se KK Helios Domžale v četrtfmalu pokala pomeril z Geoplin Slovanom. V novo leto 21X13 pa so startali sporazum na Polzeli proti Savinjskim Hopsom, to pa so popravili z zadnjo zmago proti neposrednemu konkurentu Rogli na domačem terenu. Po 13-ih odigranih kolih so igralci Hcliosa vse bližje ligi osmerice najboljših košarkarskih ekip v državi, saj so na 3. mestu z 9-imi zmagami in 4-imi porazi ter koš razliko 1025:986 in v prednosti pred ostalimi zasledovalci za dve zmagi. Najbolj smo veseli povratka Domna Žeraka, po hudi poškodbi kolena, ki bo še kako potreben Heliosu v boju za prvo osmerico v državi. Vsi i isiali člani ekipe pa so v zelo dobri formi, čeprav, da nekateri igrajo na teden tudi dve tekmi-člansko in nato še mladinsko. Igra le stopnjuje iz kn >ga v krog, kar bi lahko privedlo tudi do prvega mesta v tem razigravanju - le če pade forma igralcev Geoplin Slov ana. ki ga igraj« > sedaj, saj to vodi v nastop v Fibincm pokalu drugo leto. V dvorano Komunalnega centra se vračajo tudi gledalci, saj jc Helios prva ekipa po gledanosti v Sloveniji v tem tekmovanju. Mladinci so sc uvrstili v ligo šesterice najboljših mladinskih ekip v državi in žc dobili dve izredno pomembni tekmi - proti Grosuplju v gosteh ter doma proti Unionu Olimpiji. kar jih trenutno vodi na delitev prvega mesta s še preostalimi tremi ekipami - UnionaOlimpije. Krke ter Triglava - 10 zmag in 2 pora/a - koš razlika 1089:841,22 točk. Pred tem pa so bili dvakrat na turnirju drugi, in sicer v organizaciji KK Lastovka tcrKK Domžale izgubili so z.Olimpijo ter Zadrom. Kadeti so prav tako v ligi dvanajstih najboljših kadetskih ekip, razdeljenih v dve skupini, startali v novo leto z. zmago proti Slovenski Bistrici, kar jim lahko prinese tudi nastop na final fouru - zaključku prvenstva. Atom Shotokan Domžale Pred tem so bili na turnirju na Hrvaškem na Reki in osvojil i 4. mesto. Pionirji obeh ekip po koncu prvenstva ne počivajo, saj igrajo v konkurenci letnikov rojstva 1989 v Alpe Jadran ligi - šteje 10 članov - tekmovanje sc jc prevesilo v drugi dclinLOKZligi. Mlajši kadeti, letnik rojstva 1988, in pionirji, letnik rojstva 1990-trener Marjan Košak, ki so pričeli s licitiran jem, pa igrajo v ljubljanski ligi - LOKZ ligi, kjer so premagali vrstnike iz Košarkarske šole Mirana .larca iz Ljubljane ter ekipo Jezice. Končalo se je tudi razigravanje pri osnovnih šolah v pionirskem festivalu, kjer sta slavili obe ekipi O.Š Mengeš in tako gresta v čctrtlinalc tega tekmovanja. Po zelo uspešnem košarkarskem letu 2(X)2 se tako nadaljuje tudi uspešno leto 2(X)3,vsaj tako kažejo začetni rezultati vseh ekip v košarkarskem klubu Domžale. KK Lastovka Člani so bili tokrat prosti v tretji ligi, kjer pa so po odigranih 10. krogih na 4. mestu z devetimi odigranimi tekmami - 6 zmag , 3 porazi z, koš razlika 706:686 in z samo eno zmago zaostanka za prvouvrščeno ekipo, kar jim še daje možnost uvrstitve v drugo ligo - do konca jc še 8 krogov. Mladinci bodo nadaljevali s tekmovanjem v drugi ligi, prav tako kadeti, pionirji pa morajo odigrati šc dva turnirja, po katerih bo znana končna uvrstitev pionirske ekipe. Lc ta je uspešno zaključila tekmovanje v drugi ligi. V primerjavi z. ostalimi sezonami je klub izredno napredoval po organizacijski plati, pa tudi po igralski in kadrovski zasedbi, saj so sc udeležili in bili organizatorji nekaterih turnirjev - mladinskih in pionirskih, poleg tega pa se veča tudi število članov njihovega kluba, kar bo mogoče peljalo v združitev s K K Domžale, a to šc vedno visi v zraku, saj jc KK Domžale bolj organiziran in ima večje možnosti za treniranje kot pa KK Lastovka. Urban Žnidaršič M®\ Sankukai karate klub ^t^/ Domžale Bi se nam januarja pridružili? Leto je naokrog in v domžalski diskoteki Life je 20. decembra potekalo že tradicionalno hožično-novoletno srečanje Sankukai karate zveze Slovenije. Člani so v spremstvu svojih domačih, prijateljev in privržencev hitro napolnili prijetno okrašene prostore diskoteke. Za najmlajše jc bilo poskrbljeno z zabavnim programom pod strokovnim vodstvom mentorjev posameznih klubov. Skupine so poskrbele za veselo razpoloženjcskralkimihumi »mirni točkami in prijetnimi tekmovanji, ki so jim sledile sladke nagrade. Program je ob smehu in zabavi kar prehitro minil, vendar se je prijetno druženje potegnilo še dolgo v noč. Za zaključek šc povzetek dela v letu 2002. Kvalitetno delo se pozna na vsakem koraku. - Večina članov jc v lanskem Iclu izpite za višje pasove in spn ilnc preizkuse znanja uspešno opravila. Naslednji polletni izpiti bulo potekali žc v januarju. Z veseljem vam bomo razložili več. - Naši sodniki so na obeh sodniških seminarjih uspešno pridobivali nazive za ustreznega sodnika ali opravili obvezno vsakoletno obnovitev licence. - Letošnja, jubilejna 25. letna karate šola v Umagu jc v dveh terminih v juliju postregla z. rekordno udeležbo kar4(X) članov. Ob poletnih temperaturah seje na treningih ob morju potilo 105 domžalskih članov. -September jc postregel z. novo Karale sekcijo Radomlje, ki seje na želji i staršev in vodstva šole ustanovila na Osnovni šoli Presa je pri Radomljah. - Na rednih mesečnih Sankukai pokalnih tekmah za mladince in mladinke ter člane in članice so se naši člani redno uvrščali med najboljše, Za doseganje lepih rezultatov je potrebno osvojiti potrebno znanje in utrdili samozavest duha. Karale jc obrambna tehnika, saj sc člani zavedajo, da lahko šc prehitro poškodujejo nasprotnika. Decembrska pokalna tekma, ki je potekala v Domžalah, jc prinesla naslednje rezultate: Dekleta lahka kat: Kristina Otrin Kerlič 1. mesto, Člani nižja težka kat: Bojan Rizvič 2. mesto, (lani nižja težka kal.: Rok Kosec 3.-4. mesto, Člani višja težka kat: Primož Ferlič 3.4. mesto, Člani višja lahka kat.: Bine Pengal 3.4. mesto. - ludi dečki in deklice so tekmovali na Sankukai turnirju v Ivančni Gorici ter na Sankukai državnem prvenstvu v Komendi, kije postregel stremi državnimi prvaki iz Domžal. - V času januarskih in septembrskih vpisov so sc naše vrste pomladile. Vpisali so se še predšolski cicibani, ki trenirajo enkrat tedensko, pridružili pa so sc tudi gospodje in gospe v zrelih letih, ki imajo trening, kot vsi ostali dvakrat tedensko. Tudi letos bodo v času od 21..januarja do 6. februarja 20(13 odprta vrata, saj bo potekal vpis za člane, članice, dečke, deklice in cicibane v začetne treninge kanite ju. Vpisi bodo potekali na naslednjih lokacijah: DOMŽALE; Stara O.Š Venclja Perka, Ljubljanska C. 58; ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.00. - RODICA: OŠ Rodica - Odd. Jarše (stara ši ila), Kettejeva 13; ob torkih in četrtkih od 18.30 do 19.30. - RADOMLJE: OŠ Prescrjc pri Radomljah, Pclechova eesla 83; oh ponedeljkih in sredah od 14.00 00 15.00. Svetek Irena Karate društvo "ATOM" SHOTOKAN DOMŽALE je tudi letos začelo svojo dejavnost že 1. januarja, ko smo izvedli tradicionalni novoletni karate trening ob 12.00 uri v Kamniški Bistrici. V uro In pol dolgem treningu na razgibanem terenu smo se naužili svežega zraka, v planinski postojanki pri Jurju - piknik center, pa so nam že po tradiciji postregli z vročim domačim čajem. Ženski košarkarski klub Domžale jPrednovoletno srečanje V ponedeljek, 23. 12. 2002 smo v telovadnici OŠ V. Perka organizirali srečanje vseh igralk kluba, njihovih staršev in prijateljev ženske košarke. Vprvilekmisoser)i)merilenajmlajšivnialosiarejšiiiii,vdnigibivšekadetinjesse(lanjimi, najz;inimivejšar>ajehilalekmanMlsta™ sicxrnisop<)inciTihni,l(Kl;ist;u>;i ioprijalclji si isetkikaj/ilavoiipir.ili [i<>vcćini mlajšim inhislvctx) hitrcjšimuektoom. Naki iriai siTKibili z;^ ^ izpadi, kar paje seveda že folklora ob takih rrik>žn()stih.Upravascjcp()lruttilainp)sv()jihm<)ćehs sp »vi »ji organizirala rrigrizelc pijai) i^ darilce. Zaželeli snu isi še lepše novo leto in se v veselem vzihišjt i raz.šli.Obtej|Tnlikisezalivaljiijeino spi inzorjem.VVestemvvirel les- Vega Niveain Žito Mlini d.o.o., ki s« issvojirni izdelki |* >n lagali Obdariti vse igralke. K. S In memoriam Takoj po praznovanju novega leta je prišla žalostna vest, kiji kar nismo mogli verjeti. Komaj 46-letni košarkarski sodnik Vladimir Nadj iz Trzina je nenadoma odšel na pot brez povratka. Vsi, ki smo ga poznali, smo mu hvaležni za njegov prispevek h košarki. Bilje eden redkih, ki ni ločeval med moško in žensko košarko, saj je vsem nesebično pomagal in se trudUpo svojih močeh. Vedno sega bomo spominjali. Na črnobelih poljih Domžalčani tretji v celoletni slovenski ligi Končala se je celoletna slovenska liga ki je trajala od apnla do decembra minulo leto. v njej pa so pretili vno slavili Vrhničani. Zanjo so igrali mednarodni mojster Gostiša. pa fide mojster Šebenik, mednarodni mojster Jerič, pa močni mojstrski kandidati Justin, Niko Praznik. Čander in drugi. Dnigouvrščeni je bil fomo Zupan iz Kranja, kljub porazu v zadnjem kolu z mariborsko Piramido. Domžalčani so na račun visoke zmage proti ekipi Griže v zadnjem kolu z rezultatom 4:2 osvojili imenitno tretje mesto. V močni zasedbi so zabeležili pet zmag.tnkralsoklonili.enkr.il pa remizintli. Pn\elcjukMz.stii(i;UI<;ipetiiickipcVavpetič. ki je v osmih spopadih zbral šest točk. Stoodstiimi je bil Bralko, saj je vse tn duele odločil v svojo korist. Zelo dobro sta igrala tudi Kamer in Košu. V Štirih dvobojih sta iztržila tri točke, enak izkupiček pa tudi Bogdan (Kolin, iz petih partij. K(>nČTiivi>>trnred:3DVrhnika 18(meč točke), (42), MC d.d. Tomo Zupan Kranj 12, (35.5). Vek DomžaJe 11, (33), Maribor Piramida 1 l,(305),Gorenjka Lese 11. (30), Griže 10, (25), Koper Žustema 7, (245), Ptuj 6, (22), Slovenec INtljčane 4, (20), Loška dolina 0, (75). Zmagovalec Nova Gorica V kopico tekmovanj zlasti ob koncu leta sodi tudi prva članskaa liga zahod,, v kalen se je v Skolji I ,oki pomerilo deset močnih ckip._Zmagovulec je bila Nova (li lica Zanjo je na prv i deski igral mladi lide mojster Jure Borišck in povsem upravičil zaupanje. Iz sedmih partij je zbral pet točk in pot Na drugi deski je igral mednarodni mojster Hrvat Mutič. Sledila je vrsta mladih igralcev Marko Srcbrnič. Gregor Karer, Matjaž Lovišček, Aleš Furlan, ki so jih Novogoričani vzgojili kar doma. Presenetljivo je bilo drugo mesto Starega trga ob Kolpi, ki jc večino svojega podmladka vzgojil doma. Tudi tretje mesto Novega mesta je presenečenje. Nekoliko manj pa. če spomnimo, da je na prvi deski nastopal znani hrvaški mednarodni mojster Branko Kutuzovič. Vele Domžale ni ves Jas turnirja igral v polni postavi, Opazna je bila odsolnosl Luke Leniča ki seje zaradi zasedenosti iiailmgih tekmovanjih ekipi pridnižil šele v zadnjih treh kolih. Domžalčani v svoji ekipi nimajo tujca, (nekatere jih imajo tudi po dva), temveč njene barve branijo domači igralci. Sicer pa so bila moštva di ikaj izenačena Z nekoliko več sreče bi se lahko Vele povzpel za kakšno mesto više. Med Vdovci jo Še posebej izstopal prvokategomik Iztok Brunšek. V petih partijah v močni zasedbi jc iztržil štiri točke. Boštjan Jcran in Bogdan Osolin sta za šahovske deske sedla le dvakrat. Obakrat pa sla ekipi pribt irila dve li icki. Svojemu moštvu jc največ točk, to je štiri, priboril Vavpetič. vendar je odigral vseh devet partij. Tokrat so bile odločilne dosežene točke v posamičnih partijah in ne iz. dvobojev, ki bi sicer Vdovce popeljale dve mesti više na razpredelnici. Končni vrstni red: Nova Gorica 35.5, (14), Stari trg ob Kolpi 32, (12), Novo mesto 32, (11), (Joren jka I .esec 31, (11), BMP Trebnje 29.5, (10), Koper Žustema 28.5, (9), AET Tolmin 15, (3), Kočevje 12.5, (2). Bogdan Osolin najhitrejši šahist leta Konec leta je priložnost za obračune o tekmi ivan jih, ki so pt itekala preki i vsega leta. Hitropotcznih turnirjev Vele I)omžalc seje v letu 2002 udeležilo 54 šahistk in Sadistov. Letni zmagovalec jc bil mojstrski kandidat Bogdan Osolin, ki jc le s tremi točkami prednosti prehitel Borisa Skoka na drugem mestu. Prvokategomik Jerina jc na tretjem mestu osvojil 25(1 točk. Starosta in organizator turnirjev Peter Zupančič se jc uvrstil na i xlličn< > četrti l mest l. Si ilidni i peto mesto je osvojil Vitomir Janjič, saj zaradi obolelosti štiri mesece ni nastopal. Končni vrstni red: Bogdan Osolin 261, B.Skok 258, Zupančič 250, Janjič 227, Sitar 179, Franci Košir 176, Jeran 143,Štrajhar 136,Grčar 131. Domžalskih turnirjev se udeležujejo šahisti iz domžalsko-kamniškega območja, pa tudi iz Ljubljane, Litije in Zagorja. Prvak v aktivnem šahu Vavpetič Zanimivi i je. da seje naturnirje v aktivnem šahu i k Izvali i kar rž) ljubiteljev kraljevske igre. Turnirji potekajo enkrat mesečno, partije pa trajaji > dvakrat pr i petnajst minut. Dvomov o končnemu zmagovalcu ni bilo veliko. Lovoriko najboljšega šahista v aktivnem šahu za leto2002jc osvojil Vide Vavpetič. Zbral je I l6tnčk,kar34vcčkol drugo uvrščeni mi ijstcr Vladi > Ivačič. I rel je mesto v skupnem seštevku je pripadlo mojstru Šemrlii. zbral je 77 ločk. Četrti je bil novo pečeni lide mojster Luka I .cnič. sodeloval pa jc le na štirih turnirjih. Na teh jc trikrat zmagal. Sicer pa je nastopal na drugih turnirjih v počasnem šahu, med drugim luili na šahovski olimpijadi na Bledu. Vidno peto mesti i je zaset Icl Anti >n Jerina šesti je bil Zupane s solidno bero 47 točk. Janjič jc v skupnem seštevku zasedel sedmo mesto, vendar na polovici turnirjev ni nas* ipal. Vrstni redi Vavpetič 116, Ivačič 82, Semrl 77, Lenič 54, Jerina 49, Zupane 47, Janjič 38, Bogdan OsoKn 37, Kragelj 33, Petra Grošelj 30 itd. Tik pred Novim letom se je okitil Luka Tudi Vele I )< mižale jc minulo leto sklenil z novoletnim turnirjem, na katerem jc sodelovalo 25 udeležencev. Več kot prepričljivo je zmagal I .uka I cnič, ki jc tedaj žc imel izpolnjene pogoje za naslov Ode mojstra. Luka je oddale le en remi, in sicer v zadnjem koluz mi ijsln mi Šemrii im, ki i je bik i že |> ivscm jasni i, tki ga nihče več ne moru prehiteti. V pret istalil i šestih partijah jc zmagal. Odlični > drugi i mesto jc osvoji I za zdaj še drugi ikategi imik Bi ištjan Jeran, ki pa zelo hitro napreduje in jc glede na prikazano igro žc zelo blizu naslovu miijstrskega kani lidala. Vrstni red: I ,cnič 65, Jeran 55, Vavpetič, Semrl 5, Ivačič 45, Pavla Košir, Jerina, ()berč, Janjič, Jiikan, Vilma Nadvešnik, Aleksander Kozarski, Kodrič 4 itd. Po turnirju je dejavnost šahovskega društva Vele Domžale v letu 2(X)2 na kratko povzel Vide Vavpetič. Posebej je pixlčJ1al izjemen uspeh Vcleja, saj je na.sk >v svetovnega prvaka v kategoriji dečki do 14 let osvojil njegov član Luka lxnič. O nekaterih ni hk. laikih o dejavnosti društva pa v naslednji številki Slamnika. Božično-novoletni turnir Hribarju Dan pred Silveslrovim so v Komendi priredili tradicionalni božično-novoletni turnir, odzvalo pa seje 39 ljubiteljev šaha. Nekako razred zase sta bila mojstrska kandidata Bojan Hribar, ki jc zmagala s pol točke prednosti pred Borisom Skokom. Sledila jc skupina štirih šahistov s |x'limi točkami. Končni vrstni red: Hribar 65, B. Skok 6, Jerina, Jeran, Bogdan (»solin, Janjič 5, Zorko, Kodrič, Ogradi, Ireliušak, Hber 45 itd. . x ., Jože Skok PISMA BRALCEV Prvi obstrukciji občinske opozicije na rob Politična trgovina na 1. seji Občinskega sveta Občine Domžale Z nekim posebnim zanimanjem sem prebral v zadnji lanskoletni številki Slamnika poročilo odgovorne urednice o 1. seji novoizvoljenega Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 29. novembra (!) 2002. Najbrž tudi zaradi tega, ker po dveh mandatih in osmih letih na lanskoletnih lokalnih nisem bil izvoljen za občinskega svetnika (in ne za župana), zdaj lahko drugače gledam na dogajanje v občinski sejni dvorani, kjer se do neke mere kroji občinska politika. Seja je tekla brez, posebnih zapletov vse do druge točke dnevnega reda Volitve in imenovanja: Volitve podžupanov Občine Domžale, kateri poročevalka namen približno polovico svojega članka. Iz poročila o seji je že razvidno, da sla se v novem občinskem svetu že izoblikovali pozicija in opozicija, katere razmerje je najbrž enaindvajset pozicijskih svetnikov (II iz LDS, 2 iz SMS, 2 iz Liste obrtnikov, 2 iz. Stranke ZclenilO iz, ZI.SI) in eden iz. DESUSa) proti desetim opozicijskim (5 iz SDS, 4 iz NSi krščansko ljudske stranke in eden iz, SLS). In kakšna je pravzaprav povezava med drugo točko dnevnega reda iu volitvami podžupanov Občine Domžale? Popolnoma »logična« z vidika razmerja političnih sil v novem občinskem svetu: nova oziroma »stara« županja predlaga občinskim svetnikom v izvolitev tri podžupane iz. vrst »vladajočih« strank, tj. dva iz, LDS in enega iz. Stranke mladih, ki jo je uspela tako pridobiti na »svojo« stran. Iz treh opozicijskih strank pa ni predlagala nobenega podžupana. Čeprav so imele NSi, SDS in SLS v prejšnjem sestavu občinskega sveta skoraj (SLS |c bila takrat tudi pozicijska stranka) podobno politično moč kol v novem, so kljub temu imele enega podžupana. Na prvi seji se je zgodilo drugače... V razpravi, v kateri je bil najbolj »glasen« socialdemokratski občinski svetnik, o katerem vem, da ima Statut in poslovnik malodane v mezincu. Predlagal je. da se točka umakne iz. dnevnega reda, kar bi bilo v skladu s 132. členom Poslovnika, ki govori o tem, da se »pred začetkom zbiranja kandidatur za podžupane svet odloči, ali bo izvolil enega, dva ali tri podžupane«. Iz, poročila odgovorne urednice je jasno, da tega občinski svet ni storil, zato je »po odmoru županja ugotovila, da sla statui in poslovnik v rahlem neskladju (!)« in predlagala,«da občinski svel sprejme sklep 0 šlevilu podžupanov v mandatnem obdobju«, hkrati pa predlagala, da se glede na pričakovane obremenitve podžupane imenuje že na tej seji«. Moram priznali, da so bili županji ni argumenti, da se »njene« podžupane imenuje že na prvi seji. res »neizpodbitni«! Čeprav točka, o kateri govori 1.32 člen Poslovnika, ni bil na dnevnem redu, se je zaradi premoči »županjinih strank« (20 jih je glasovalo zanjo), vseeno znašla na njem. naknadno, po proceduri »političnega valjarja'., Dejavu! Kako je poleni Občinski svel soglasno sprejel sklep, »da ima Občina Domžale v mandatnem obdobju tri podžupane«, mi sicer ni znano, toda ko so bili po odmoru občinski svetniki seznanjeni s kandidati za župane, pa je politična zgodba prve seje dosegla svoj dramski vrh. Svetniške skupine LDS. ZLSD in DeSUS so predlagale dva iz. LDS, svetniške skupine SMS, Obrtniki' podjetniki in Zeleni svetnika iz SMS ter opozicijske svetniške skupine Romana Kurnianška, podžupana Dan samostojnosti in naša zastava 26. december je poleg cerkvenega praznika sv. Štefan tudi velik državni praznik DAN SAMOSTOJNOSTI. To je v spomin na 95-odstntni plebiscit, ki je bil osnova za Osamosvojitev Slovenije. Žal se tega velikega dogodka, na katerega so naši predniki čakali stoletja, malo spominjamo in ta izredni državni praznik slabo proslavljamo. Ko sem se na ta dan ob pol enajstih z. avtom peljal iz Kamnika, sem prvo izobešeni) zastavo videl v Šmarci, v starem Homcu tri, eno v Prcscrjah ob Bistrici, v središču Radomelj nekaj več, na Škrjančevem pa tudi samo na kakšni tretjini hiš. Seveda sem gotovo kakšno prezrl. Verjetno bi bilo več izobešenih zastav, čc bi bili državljani prek javnih medijev na to opozorjeni. Na dan samostojnosti je bila na POP TV v oddaji Trenja beseda o slovenskih simbolih. Najbolj je bila na udam sedanja slovenska zastava. Čudna ali skoraj slaba oddaja - saj ni bila samo pogovor med različno mislečimi ali kulturno TRENJE. To je bil navaden »kranjski« sejem, na katerem se zberejo meietarji. Naenkrat so govorili po trije ali štirje, izstopal in prevladal pa je listi, ki je bil najbolj glasen. V Krmo oceno likovne podobe zastave in v komentarje se tlima smisla pregloboko spuščati. Menim pa, da se je tedanja Skupščina RS. ki je bila glede sprejema državnih simbolov v časovni stiski, pravilno odločila. Le kaj bi bilo, ko bi se pred sprejetjem razvnela tako prekipevajoča in nedokončana razprava, kot se je tokrat na omenjeni dan?! Danes zastavo in druge simbole lahko spreminjamo, države pa ne bi mogli, ker meddržavno ne bi bila priznana in je tako ne bi imeli. K vsemu temu naj dodam svoj lonček. Naša zastava naj bi imela zgoraj dve tretjini rumenega polja, spodnja tretjina pa naj bi bila temno modra (morje). Na rumenem polju naj bi bil v levem zgornjem delu zelen, lipov list. Nemci imajo za svoj simbol tudi hrastov list, Kanada ima v svoji zastavi rdeč javorov list. Libanon pa ima drevo - zeleno cedro. Zakaj Slovenija potem ne bi imela svojega simbola lipov list. Lipa kot drevo in kot les živi v slovenski literaturi. Se to. Zdajšnja zastava je res premalo razvidna in jo po svetu tolikokrat zamenjajo z drugimi, pomanjkljivost grba pa je v tem, da v tisku, kadar jc pomanjšan na dober centimeter, zvezde skorajda niso razvidne. Verjetno pa sprememba zastave in grba zaradi velike finančne suše v prvih letih ne bo prišla na vrsto. Naj se vrnem k začetku. Če smo količkaj zavedni državljani, smo dolžni vsaj za pomembne praznike izobesiti zastave in spoštovati državne simbole. To velja tudi za športnike in različne predstavnike naše države, ki so prisotni pri igranju himne in dviganju slovenske zastave - kjerkoli so že, tudi po svetu. Obnašajo naj se ponosno ali vsaj dostojno. Če himne ne znajo peti, naj vsaj besedilo himne izgovarjajo. Tudi t njihovim obnašanjem naša mlada država pridobiva na ugledu. Bliža se SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK - bomo na ta dan izobesili zastave? France Cerar občine že v prejšnjem mandatu. Ko je županja »pojasnila, da se je odločila, da za podžupane predlaga Tonija Dragarja. Vinka Juharta in Matjaža Pečovnika«. sc je razplet že jasno kazal na obzorju. No. zagotovo je bil vrh listi trenutek, vsaj po mojem mnenju, koje županja 0 bivšem podžupanu, ki je poslal vnovič kandidat za podžupana, spregovorila z, izbranimi besedami, ga naslikala v najlepši luči. ki je bil "|>o njenem mnenju dober podžupan, ki je uspešno izvedel nekatere projekte«... Toda v novem mandatnem obdobju občinskega sveta ni več dober in ne »politično« primeren! Slednjega seveda ni izrekla... V sejni sobi je med opoziei)skinu svetniki ki so predlagali Romana Kurmanška, močno Mladinski kulturni center Vsi mladinci z idejami pridite pustit svoj pečat! V Domžalah seje v zadnjih dveh desetlet jih zvrstilo že kar nekaj poskusov splavitve mladinskega kulturnega centra ali temu podobne zverine. Morda se še kdo spomni Mladine v prostorih stare šole Venclja Perka, kjer seje zbirala skupina mulcev in smrkelj, za katere se starejši del občanov ni mogel prav dobro odločiti, ali naj jih tretira kot ustvarjalce ali preprosto kot čudake, če ne celo kot potencialne prestopnike, 'lako je pač bilo v teh časih s pankerji in njim podobnimi stvori... Tudi mladinska literarna društva so se v Domžalah že pojavljala. Približno na vsakih deset let. Glede na količino koristno vložene energije ter število in raznolikost sodelavcev v letos rojenem Mladinskem kulturnem centru (MKC-ju) lahko sklepamo, da se bo lc-ta končno tudi obdržal in da ga ne bo pobralo, ko se bo prva generacija aktivislov razselila po svetu ali umirila v družinskih gnezdih. Sicer pa tudi zgodba o nastanku M KC-ja sega še v prejšnje tisočletje, ko so bolj ali manj razkropljene družbice mladih v poletju 1999 masovno migrirale med lokali in obema domžalskima parkoma. Z bližajočo sc zimo sc je potreba po primemo velikih prostorih kazala kol vse bolj pereča. Množica mladih, ki je želela organizirati serijo delavnic, od fotografske do slikarske, od filmske, pa do gledališke ki je želela ttbčasnoorganizirati ludi kakšen koncert, pri katerem ne bi bilo treba plačat i pi l d vnjtirja vstopnine za muziko, ki sc žc tako ali tako vrti na vsakem koraku, jc potrebovala streho nad glavo. Takrat so sc na več mestih hkrati spet začele rojevati ideje o avtonomnem mladinskem kulturnem centru. Decembra, še istega leta, je bila v izpraznjenem skladišču tovarne Toko organizirana dobro obiskana razstava kipov, slik, fotografij in instalacij. Pika na 'i' jc bil seveda koncert nizozemskega mojstra disharmonij, Harrvja den Haartoga, kije mnogim ostal v lepem spominu, marsikomu pa za nameček tudi odprl ušesa za 'nckolikanjci dingneno' muziko. Improvizirana dvorana, po kateri se nam Še danes toži, je Žal Že v arhitekturnih nebesih. Po krajšem zatišju toplejših mesecev, ki gaje od časa do časa prekinil kakšen koncert v prenovljenim parku ob domžalski občinski stavbi, jc spet začelo tleti. Decembra 2(XX) sta Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami in domžalski Mladi Forum na občinski svel naslovila odprto pismo, s katerim jc skoraj 3(X) mladih in mladih po srcu občinske veljake pozvalo k iskanju konkretne rešitve problema. Odgovora ni bilo in še eno zimo so vsi, ki so ostali v našem ljubem mestecu, presedeli po lokalih ali ob domačih ognjiščih. Del jedra današnjega M KC-ja seje sicer redno sestajal in občasno tudi potrkal na občinska vrata, vendar do kakšnih resnejših pogovorov ni prišlo. V lanskem letu je na pomoč priskočil tudi Center za mlade, ki sc žc več let sooča s podobnim problemom, saj jc v njihovih prostorih komajda mogoče organizirati kakšno nezahtevno delavnico ali izpeljati uro inštmkcij. Ob dnevu mladosti sc je dobrih 30 nadebtidnežev s transparenti in megafonom odpravilo po mestu razglasit vojno apatiji in malodušju. Še enkrat smo za nekaj časa obstali vkopani v jarkih. Kolesje seje začelo premikali s sprejetjem Zakona o lokalnih mladinskih svetih in z ustanovitvijo Mladinskega sveta Domžale (MSD-ja). Za njegovo ustanovitev so se že omenjeni akterji, s sodelovanjem društva Vesna in Študenskega kluba, odločili v septembru 2(X)I na okrogli mizi v domžalski knjižnici. Šele MSD je, kol krovno organizacijo, v katero sc je 6. decembra 2001 povezalo 13 (trinajst) mladinskih društev in političnih podmladkov, občinski svet prepoznal kot kompetentnega sogovornika. Spel seje pričelo pisanje programov in razbijanje glav z. iskanjem primerne lokacije in preskušanjem različnih pristopov. MKC namreč ne more biti zgolj improviziran kafič, v katerega bi sc mladina zatekla šele. ko zmanjka denarja za pivo... V preteklem letu je torej MSD prevzel funkcijo združevanja mladih v interesnih aktivnostih, ki navadno potekajo v mladinskih centrih. Med enoletnim iskanjem 'ustrezne' lokacije za MKC so se mladinskednižlvnc akcije, kreativne delavnice, druženja in koncerti odvijali na ulici. V začasno najetih prostorih ali ogromni večnamenski pisurničici 11S tflr) mladinskega svela, lako jc po enem letu stalnega dokazovanja mladih na področju ustvarjanja, kulturo, spala, družbenih akcij in mladinske politike poslalo očitno, da si ludi mladi v peldesel let stari kandidatki za mestno občino zaslužijo svoj prostor. Ko sc jc končno našel ta NAJUSTREZNEJŠI prostor v stavbi tEN-TEN-a, jc MSD nemudoma ustanovil Zavod M ladinski kulturni center Domžale. Ta jc 16. decembra 2(X)2 podpisal pogodbo za najem prostorov. Za celih pet mesecev! Kar pomeni, daje njegova prihodnost še valno enako svetla! MSD je torej zaključil svoje prvo poglavje združevanja organizirane domžalske mladine, ustanovitve Zavoda MKC Domžale, in programske podpore zanj. Predvidoma se bo v prihodnje posvetil naslednjim problematikam mladih: stanovanjski, zaposlitveni in sodelovanju pri razvojnih odločitvah... MKC začenja svoje prve korake z dobro programsko zapuščino s strani MSD-ja. Čaka pa ga seveda šc veliko dokazovanja, da mladini lak prostor enostavno pripada! V ta namen jc MSD žc v preteklem letu začel z izvajanjem programov, ki bodo od sedaj potekali v prostorih MKČ-ja. Program MKC-ja temelji predvsem na kreativnem delu. neformalnem izobraževanju in družbeno-socialnem delu. Njegov cilj je mladim ponuditi kar najbolj širok spekter dejavnosti. Tako bodo na tem področju delovale likovna, glasbena, filmska, športna, tehnična, računalniška, fotografska, gmlična, gledališka in literarna sekcija. V sklopu vseh bodo potekali tudi tečaji tako računalniških orodij kot tudi klasičnih ustvarjalnih tehnik. Čeprav je program dejavnosti tako v teoriji kol v praksi žc dobro izoblikovan, se bo končna forma teh sekcij ves čas prilagajala željam in kfejaffi udeležencev. Dnižbcnivsocialni nivoileli rvanja MKC-ja se bo oblikoval sproti, v skladu zaktualnimi razmerami v občini, razen trajnostnih programov zaboj proti drugam in sodelovanja s Centrom za mlade na področju socialne pćdagpgike. Takoj, ko bojo zagotovljeni približni pogoji za ustvarjanje, MKC zalaufa s polno paro. Vsinnkuppasampogasu! Rok Jarc »završalo«, nasprotovanje župa-njinemu predlogu (dr. Marko Starbek. Janez Stibrič) je bilo močno, vendar neuspešno. Tudi občinski svetnik Franci Gerbee jc priznal, da so z bivšim podžupanom »tvorno sodelovali in depolitizirali posamezne projekte«, toda z izjav, »da morajo stranke Sprejel) rezultate volitev take, kot so«, je zadel žchljico na glavico (SSKJ: opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari). Kar z seveda drugimi besedami pomeni, da strankam (ve se. katerim), ki so na lokalnih volitvah doživele neuspeh, ne preostane nič drugega, kot igranje vloge statistov (SSKJ: pri stvari nič ne pomeni, ne koristi), čeprav jih je prej omenjeni svetnik povabil, da se vendarle vključijo »v posamezne projekte, kjer se skupaj poiščejo optimalne rešitve«. Pred glasovanjem o imenovanju podžupanov pa se je zgodilo to, kar je bilo najbrž ves čas v zraku obstrukeija. Občutek popolne nemoči opozicijskih strank je bil prehud, zalo so zapustili sejo. Z namenom, da ne bi glasovali pri odločanju o zadevi, ki se po mojem mnenju ni skladalo z, njihovim pojmovanjem demokracije. Prizadevanje, da bi opozicija v novem občinskem svetu dobila enega podžupana, ni obrodilo sadu. Ali je bila obstrukeija »pametna« poteza? Kakoi z.i koga. vendai menim, da edina prava v lisli situaciji! Zakaj? Iz preprostega razloga: če je bila resnična želja, izražena na seji. da »se ohrani nivo sodelovanja v korist Občine Domžale«, kot se je izrazil neki »županjin« svetnik, potem bi že zaradi lako imenovane politične higiene, vladajoče občinske stranke pristati na to, da hi eno mesto podžupana pripadlo trem koalicijskim in opozicijskim partnerjem. Kot na primer v slovenskem parlamentu pripada eno podpredsedniško meslo »šibki« opoziciji. To pa se ni zgodilo, ker v ozadju tudi lokalne politike ni nič drugega, kot navadna politična trgovina! Daj-dam! Bogdan Osolin Okoljsko breme odpadkov Nobenega dvoma ni, da namerava Občina Domžale še dolga leta uporabljati odlagališče v Dobu kol glavno deponijo gospodinjskih, gradbenih in "nevarnih" industrijskih odpadkov za vse občine, ki so nastale iz nekdanje skupne Občine Domžale, kljub odločnemu nasprotovanju precejšnega števila krajanov Doba, ki so tako ali drugače prizadeti zaradi bližine odlagališča in voženj sme-tarskih vozil skozi naselje. Na to. da Občina misli resno z nadaljevanjem odlagališča, kaže kar nekaj odločitev: - v planskih dokumentih je zapisana sanacija in razširitev odlagališča, namesto sanacija in zapiranje - na odlagafi.šču se že gradijo infrastrukturni objekti: kamionska tehtnica in asfaltirana cesta - lastnike okoliških gozdnih zemljišč silijo v odprodajo zaradi širitve deponijskega prostora Vprašanje pa je. ali so vsi postopki v skladu z zakonodajo, ki določa, da morajo biti opravljena predinvestieijskega dela in raziskave: - meritve in ugotovitve začetnega slanja nkoljskih razmer - geološke In hidrološke raziskave zemljišča za predvideno razširitev - presoja tveganja za naravo - presoja vplivov na okolje in celovito poročilo o vplivih na okolje Zanimivo je, da okoliški prebivalci in lastniki gozdov opozorjajo na to, da je zemljišče na mestu, kjer je planirana razširitev trajnega odlagališča odpadkov po geološki sestavi, apnenčasto in zelo propustno, kar potrjuje ludi kraška jama v neposredni bližini. Na takem zemljišču pa je ob upoštevanju vseh okolievarstvenih standardov in področnih predpisov neprimerno graditi trajna odlagališča odpadkov, ker ni mogoče zagotoviti ustrezne vodotesnosti dna deponije. Na žalost se tudi v tem primeru ponavlja enak vzorec za dosego cilja; ko so stroški za nek poseg v okolje že prerasli razumno mejo. je dovoljeno izsiliti tudi sicer nedopustne investicije. za DV0 DOMŽALE-KAMNIK JOŽE NEMEC Adamičeva 7, Domžale Božič med N0B Bilo je pred Božičem leta 1943, ko je Dolenjski odred logoroval blizu Polževega in Kriške vasi nad Višnjo Goro na Dolenjskem. Prišel je božični večer "Gremo k polnočniei v Stično!" Ni bilo treba dvakrat reči. že se nas je zbralo 30 do 40 vojakov. Odšli smo skozi Višnjo Goro, v Stično. Oblečeni smo bili v vojaška oblačila, oboroženi s puškami mauser. dvema puškomitraijezoma italijanske izdelave in češko zbrojevko. zastavo pa so nam dale žene s Police nad Grosupljem. Prikorakali smo v cerkev, ki je bila nabito polna. V hipu je nastal prostor po sredini cerkve. Puškomitraljez.e smo postavili kar k oltarju. Vsi vojaki so na povelje "Kape skini! Puške k nozi! Klekni!" in "Diži se!" kot eden izvršili ukaz.. Nato so pevci zelo lepo zapeli Sveta noč. Kmalu so jim pritegnili vsi prisotni in pesem je odmevala v noč. Po maši smo odkorakali na nove položaje. Po vojni, od leta 1972 do 1975, sem vodil skupino upokojencev iz Domžal na izlet na Dolenjsko, in sicer na relacijo Stična Muljava Žužemberk Dolenjske toplice Baza 20. Spotoma pa smo se ustavili tudi v samostanu Stična. Vprašal sem enega izmed patrov, če je tisti pater, ki je maševal pri božični polnočniei leta 1943. še živ. Ni trajalo dolgo, ko se je res prikazal že osiveli pater. Podala sva si roke. Povedal sem mu. da smo izletniki iz Domžal, omenil pa sem mu tudi, da sem bil osebno z vojaki pri polnočniei 1943. leta. Zamislil se je in dejal: "O, tega pa se še dobro spominjam." Na vprašanje, kako se je takrat počutil in če je od tiste maše kaj "odnesel", je jedrnato odgovoril: "Prav nič. samo tial sem se in čakal, kdaj bo zaropotalo!" KarolPance Dve drugi mesti za domače V decembru je bil v Domžalah 1. državni kviz gasilske mladine 2(KI2 -za mlajše skupine, ki sta ga pripravili Gasilska zveza Domžale ter Osnovna šola Domžale. Kviza se je udeležilo 17 ekip, med njimi osem mlajših in devet starejših ekip. Domačine sla predstavljali ekipi Studa (mlajša skupina) ler Jiirše-Rodiea (starejša skupina), ki sta na predhodnem regijskem kvizu dosegli prvo meslo in tako na omenjenem državnem kvizu predstavljali regijo Ljubljana 3 in Gasilsko zvezo Domžale. Kviz. je potekal uspešno. V njem so sodelujoči pokazali veliko znanj s področja požarnega varstva. Kot je povedal Florjan Zabret. ki v okviru Gasilske zveze Domžale skrbi za to področje, je bila ob koneu kviza sprejela ocena, daje bil I. državni kviz uspešno izpeljan in je hkrati pomenil dobro osnovo za to. da ta oblika postane tradicionalna. Mladinski svet Gasilske zveze Slovenije se je organizatorjem, zlasti Gasilski zvezi Domžale, Osnovni šoli Domžale ter strokovni službi GZS zahvalil za uspešno sodelovanje, hkrati pa so se zahvalili tudi mentorjem, ki so ekipe pripravili za kvize v gasilskih zvezah, regiji in na državnem nivoju. Čestitke pa zaslužita tudi obe domači ekipi, ki sta v hudi konkurenci osvojili drugi mesti in tako dokazali, da se v okvari Gasilske zveze Domžale z mladimi dobro dela. v.v. Bogastvo slovenskega jezika Ločila (2) V prejšnji številki Slamnika smo se srečali z osnovnima ločiloma - s presledkom med besedami in s piko. Sila zanimivi in zelo pomembni pa so presledki tudi pri govorjenju in branju, saj so dokaj različni, daljšim presledkom pa rečemo predalu. Kar prisluhnimo nekaterim mojstrskim govorcem na radiu in televiziji. Duhovno pa najbolj uživamo v gledališču, kjer je igralčevo govorjenje spremljano z mimiko obraza, različnimi gibi in kretnjami. Včasih dober igralec ali sposoben govornik t-elo poskoči. Seveda pa se morajo ljudje dobrega govorništva naučiti, saj je to le redkim dano po naravi. Kdaj za koga tudi rečemo: »Bog mu je dal dober glas in talent za odlično izražanje.« S presledki in predahi je zanimivo tudi pri glasbi oziroma pri petju. V koračni' ali so za posameznimi besedami ali stavki daljši predahi, kar pesmi zelo poživi. Druga skrajmrst pa je na primer v Vodopivčevih Žabah. Za prve base je skoraj dve vrsti: Kega,rega,rega,rega... V tem hitro petem besedilu pa ni nobenih presledkov ali predahov. Vse .je ena sama »drobno nasekana kača«, ki se hitro izgovarja, oziroma poje. Slovenske šole dajejo govorništvu premalo poudarka. Kot redni predmet ga ima samo teološka fakulteta. Nekateri politiki pa gredo za boljši govor na posebne tečaje. Naj nadaljujem s piko. V jezikoslovju (po SSKJ) je pika grafični (tiskarski) znak ali znamenje kot sestavina nekaterih črk in številk. Kot že rečeno, je pika najbolj znana kot ločilo, ki označuje konec povedi; in takrat gremo z. glasotn navzdol. V matematiki uporabljamo srednjo (dvignjeno) in nestično piko ter z. njo nadomeščamo znak »krat« za množenje. Proste pike - eno ali več pa uporabljamo takrat, ko kakšne besede nočemo izpisati v celoti: Vse to je za en d... - Pojdi v r.A Torej, kolikor manjkajočih črk. toliko pik. Slovenska slovnica med ločila prišteva prej omenjeno različno število pik v besedilu kot tudi tri pike. Oboje ničesar ne loči. pač pa nadomešča in bi bil za to primeren izraz »nadomeščaj«. Zato poglejmo Se tri pike. Te največkrat zaznamujejo nedokončano misel. Na primei I je našli bnmn pot, kjer nje sinovi si prosto... ■ drobovi tulijo... - Srečen sem, ker me ta občutek... prevzema. Svojevrstno grafično znamenje je pika tudi v notah. Pika na desni strani note ji podaljšuje njeno trajanje za polovico. Piko ima tudi znak za »zadrži«. Dve piki ima na svoji desni strani basovski ključ. Enako ima po dve piki tudi znak za refren - to je besedilo, ki se na koneu pesmi ponavlja. Temu znaku bi po slovensko lahko rekli »ponavljaj«. Pri pisanju večjih Števil je mednarodno priporočeno, da naj namesto ločil vmes dajemo polovične presledke. Ker večina računalnikarjev teh polovičnih presledkov ne uporablja, polni presledki pa so večkrat res preveliki, pri nas večinoma uporabljamo pike. K večji preglednosti je do prihoda računalnikov pripomogla navada, da smo pri milijonih pisali vejice, te so prišle na vrsto tudi pri bilijonih, pri milijardah in tisočih pa smo seveda pisali pike. Kako pa je s PIKO kot besedo. Uporabljamo jo v različnih povezavah. S piko hočemo izraziti odločnost in nepopustljivost, in to v medmetni rabi z IN, PA: Delal bo, pa pika. - Tako bo, kol pravim, pa pika. - Najprej boš napisal domačo nalogo, pa pika, poleni se boš šel pa igral. Drugu spet izraža najvišjo mero ali stopnjo: Vse do pike je res, kar sem povedal. - Do pike je uganil, kako bo slvur potekala. - Od pike do pike je vse povedal. Pika včasih pomeni tudi zelo majhno količino: Tudi pike ti več ne dam. ■ 7m piko je manjkalo, da ga ni povozil. Kadar pa želimo povedati, da se z majhnim in pomembnim dejanjem zadevo da končati, pa rečemo: Napraviti ali postaviti piko na i. Se druge povezave: Imeti piko na koga: jemati koga na piko. Pika na čelu je najbolj razširjena pri Indijkah. Po drugi svetovni vojni smo več let hrano in drugo blago kupovali na pike. V tisku oziroma pri reprofotografiji imamo rastrsko piko, to je delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo. Pri potiskanem blagu ženska ruta z velikimi pikami. Bele ali črne pike imamo tudi pri dominah Z besedo PIKA se naša materinščina poigrava še v številnih drugih povezavah. France Cerar SPOROČILA MIŠKIN VRTIČEK V KNJIŽNICI DOMŽALE MIŠKIN VRTIČEK V KNJIŽNICI DOMŽALE KNJIŽNICA DOMŽALE VABI K VPISU V MIŠKIN VRTIČEK. TA OBLIKA USTVARJALNEGA DRUŽENJA OTROK BO POTEKALA V OSMIH SREČANJIH, OTROKOM PA PONUJAMO MOZAIK RAZLIČNIH DEJAVNOSTI: PRIPOVEDOVANJE PRAVLJIC, PETJE PESMIC, IGRANJE NA RAZLIČNE INŠTRUMENTE. IGRO Z LUTKAMI, USTARJANJE Z RAZLIČNIMI MATERIALI... VRTIČEK JE NAMENJEN OTROKOM OD 3. LETA DALJE, PRVO SREČANJE BO 13.02.2003. VPIS POTEKA NA MLADINSKEM ODDELKU KNJIŽNICE DOMŽALE. INFORMACIJE PO TELEFONU: 724 12 04 Čestitamo Nagrajenci novoletne križanke Izmed več sto prispelih križank smo izžrebali naslednje nagrajence, ki bodo v teh dneh dobili obvestila, s katerimi bodo prevzeli nagrade: 1. Mladinska knjiga, Trgovina Domžale - knjižno darilo MOJCA REJC, M. Tomca 2. 12.30 Domžale LJUDMILA KOŠENINA, S. Jenka 8. 1230 Domžale 2. VELE Domžale - potica ANA OSOLNIK, Kokošnje I, 1233 Dob MAJDA UČAKAR. Jesenova 1. 1230 Domžale JANEZ ŠUBEU. Miševa 19,1230 Domžale BOJANA MARINŠEK, Pelechova 78 a. 1235 Radomlje IVAN ŠARC. Ljubljanska 80.1230 Domžale 3. TARZAN, popolna slovenska hrana za pse IGOR GAVRIČ, Dragomelj 131.1230 Domžale (2,5 kg, majica) KRISTINA JANEŽIČ, Miklošičeva 2 b, 1230 Domžale (I kg, majica) JULUANA JAKOFČIČ. Zakrajškova 15,1000 Ljubljana (1/2 kg. majica) STAŠ GREŠAK, C. borcev 3 a, 1235 Radomlje (majica) LEA HORVAT. Rojska 27.1230 Domžale (majica) 4.SANOLAIK)R,Slamnikarska 1,1230 Domžale-nagradni bon v višini 5.000,00 sit ZVONKA SLAPAR. Rafolče 31, 1225 Lukovica 5. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE-2 vstopnici za izbrano predstavo JAGODA VITEZ, C. Rad. čete 29,1235 Radomlje ROSANA HORVAT, Miklošičeva 4 b, 1230 Domžale MARUAANA LIMBEK. Antona Skoka 4,1230 Domžale TINA SEMEN, Soteska pot 65. 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE MARTINA SAVKOVIČ, Stegne 27, 1251 Moravče 6. FOTOSTUDIO VILJEM MAJHENIČ DOMŽALE-fotografije za dokumente DARJA JERETINA. Triglavska 3,1235 Radomlje 7. FRIZERSKI SALON BLU DOMŽALE, Savska 1 MARTIN OREHEK. Dragomelj 90,1230 Domžale (moško striženje) MARUA MEZEK, Goričica 17 a, 1230 Domžake (fen frizura) JANKO MIZERfT, Simona Jenka 8.1230 Domžale (fen frizura) ANI PIRNAT. Prešernova 3,1230 Domžale (fen frizura) 8. KIT - KIT Studio za oblikovanje telesa - darilni bon PHVTOMERJEVO nego obraza LUDMILA BRUNČEKOVA, Prečna 8.1230 Domžale 9. SLAMNIK- knjižno darilo JAMNIK IGOR, Nožice, Šeskova4, 1235 Radomlje JOŽICA GOMBOC, Potočnikova 32,1230 Domžale IVANKA CERAR, Škrjančevo 17,1235 Radomlje 10. SLAMNIK - naročnina za leto 2003 DARINKA HRIBAR, Slomškova 1, 1234 MENGEŠ JELKA ŠENK, Jcmčeva 14,1236 TRZIN T1LO CAPUDER. Sp. Prapreče 1. 1225 LUKOVICA ANKA MRAK. Frankovo naselje 159, 4220 ŠKOFJA LOKA MAJDA DROBEŽ. Ježa 13, LJUBLJANA ČRNUČE KLEMEN MIR. Ulica bratov UČakar 88,1000 LJUBLJANA HELENA JUVAN. Hafnerjevo naselje 99,4220 ŠKOFJA LOKA MARUA JAMŠEK, Krašnja 30, 1225 LUKOVICA RADO KOKAU, Vrhpolje 7, 1251 MORAVČE FRANCI HUDOMAL, Ravne 181, 3325 ŠOŠTANJ V sem nagrajencem iskrene čestitke! Tudi tokrat objavljamo nagradno vprašanje Sprašujemo vas. kdo je izdal knjigo JESENSKE BESEDE, o kateri lahko preberete tudi na straneh današnjega Slamnika: 1. Center za mlade Domžale 2. Mladinski kulturni center Domžale Center za socialno delo Domžale Pravilne odgovore pričakujemo do 5. februarja 2003 na naslov Kulturni dom Franca Bemika Domžale, za NAGRADE, Ljubljanska cesta štev. 61,1230 Domžale. Petim srečnim izžrebancem bomo po pošti poslali JESENSKE BESEDE. Uredništvo Koledar prireditev za januar in februar 2003 v Centru za mlade Domžale Šola za starše 3. februar - ponedeljek ob 19.00 uri - mentorica Bojana Mirtič 11. februar - torek ob 19.30 uri - mentorica Lili Jazbec 5. februar - sreda ob 19.00 uri - mentorica Pavla Klinar Srečanja bodo v večnamenskem prostom knjižnice Domžale. Kreativne delavnice 16. januar - četrtek ob 13.00 uri MODELIRANJE GLINE - mentor Martin Ciglcr 30. januar - četrtek ob 13.00 uri Cvetje, venčki in košare iz. slanega testa - mentorica Dori Burubu 13. februar - četrtek ob 13.00 uri Izdelovanje Beneških mask - mentorica Danila Hrovat, Delavnice bodo v CZM, Ljubljanska 70, Prijave na tel. 722-66-00. Torkovi večeri 14. januar ob 20.00 uri - Pesniški večer: Sašo Dcisinger 21. januar oh 20.00 uri - otvoritev Slikarske razstave, slikarke Romane Mcdvcščck 11. februar ob 20.00 uri - Pesniški večer: Matjaž. Grojzdek 18. februar ob 20.00 uri - otvoritev Slikarske razstave, slikarja Davorina Vukinc Večeri bodo v CZM, Ljubljanska 70, Domžale Pomoč pri učnih težavah Vsak ponedeljek med 16.00 in 19.00 uro se lahko posvetujete s specialno pedagoginjo, ki bo pomagala najti poti za rešitev iz težav. Obvezne prcdhi rdne prijave na tel.: 722-66-00 ali osebno na centru. Nadaljevalni tečaj španščine Vsako nedeljo od 18JO do 20.00 uro poteka v CZM nadaljevalni teča španščine pod vodstvom Irene Grmek. Ustvarjalne delavnice za mlade Vsak torek od 14.30 do 19.30 ure sc izvajajo v treh skupinah ustvarjalni, delavnice. Vodi Mateja Abscc. Skupina za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, prijateljem Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.(K) uro. Pod vodstvom Lil Jazbec. Obvestilo oglaševalcem Obveščamo vas, da burno s 1. februarjem 2003 prenesli trženje oglasnega prostora na oglaševalsko agencijo Ir Image d.o.o. Prosimo vse oglaševalce, da za objavo svojih sporočil pokličejo 01 8310 790 (g. Jure Golob). Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje in upamo, da boste tudi v prihodnje zadovoljni z oglaševanjem v Slamniku. Uredništvo Obvestilo dopisnikom Obveščamo vas, da boste stalni dopisniki in dopisnice SLAMNIKA v prihodnjih dneh prejeli pogodbo o sodelovanju z našim glasilom v lem 2003. Prosim, da potrebne podatke vpišete ter podpisane pogodbe čimprej vrnete Kulturnemu domu Franca Bernika Domžale. Hkrati vse nove dopisnike in dopisnice prosimo, da ob posredovanju članka uredništvu ob njem obvezno navedete vaše podatke: ime in priimek, rojstni datum, stalno prebivališče, davčno številko in točen tekoči račun. Vsem. ki podpisanih pogodb ne boste vrnili oz. ne boste posredovali vseh zahtevanih pixlatkov, žal honorarjev ne bomo mogli nakazati. Uredništvo Da boste vedeli, kdaj oddati prispevke Terminski plan izhajanja SLAMNIKA v letu 2003 štev. Oddaja prispevkov Izid Slamnika 1. 13. JANUAR 23. JANUAR 2. 3. FEBRUAR 13. FEBRUAR 3. 24. FEBRUAR 6. MAREC 4. 17. MAREC 27. MAREC 5. 14. APRIL 24. APRIL 6. 5. MAJ 15. MAJ 7. 26. MAJ 5. JUNIJ H 16. JUNIJ 26. JUNIJ 9/10 1. JULIJ K). JULIJ 11 1. SEPTEMBER 11 .SEPTEMBER 12. 22. SEPTEMBER 2. OKTOBER 13. 13. OKTOBER 23. OKTOBER 14. 10. NOVEMBER 20. NOVEMBER 15. 8. DECEMBER 18. DECEMBER Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe izida posamezne številke in ho o tem vse bralce in bralke ter dopisnike, dopisnice in oglaševalce pravočasno obvestilo. Uredništvo Vabilo za vpis v 1. razred Osnovne šole za šolsko leto 2003/2004 Osnovna šola Prcscrje pri Radomljah bo vpisovala v 1. razred devetletne Osnovne šole za šolsko leto 2003/2004. Otroke našega šolskega okoliša prijavite v prostorih osnovne šole (tajništvo), in sicer: - v ponedeljek, 10.2.2003, od 8. do 18. ure in - v torek, 11.2.2003, od 8. do 18. ure V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši: obvezno prijaviti vse otroke, rojene v času od 1.1.1997 do 31.12.1997 S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev. Starši, ki nimate slovenskega državljanstva, prinesite s seboj delovno vizo. Prosvetno društvo Vodice organizira ROCKAJADO 2003 tradicionalni ročk festival, sedmi po vrsti, ki bo 8. marca 2003 v dvorani KD Vodice. Nanj so vabljene mlade glasbene skupine brez lastne zgoščenke, pa vsaj s tremi lastnimi skladbami, s katerimi se bo predstavila na festivalu, v okviru katerega bo ludi natečaj fotografije ROCKAJADA 2003. Prijave do vključno 24. januarja 2003, vse informacije dobite na štev. 041 958 085 Janez Ziherl. Vabljeni! Vabilo Skupina Morfej, ki deluje v okviru Kulturnega društva Ihan, bo uprizorila gledališko igro Piknik na bojišču avtorja Fernanda A na bala Premiera bo 15. februarja ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Ihan, ponovitev igre pa bo 22. februarja v isti dvorani, oh istem času. Častni povabljenci na premieri bodo vsi nekdanji igralci na deskah ihanskega odra. Pripravljamo tudi pregledno razstavo gledališkega življenja v Ihanu. Vse, ki imate doma fotografije, kostume, gledališke rekvizite..., ki pričajo o tej kulturni dejavnosti v Ihanu, prosimo, da nam jih za razstavo posodite. Več informacij: Vesna 041 745-184. ZAHVALA V 90. letu starosti nas jc zapustil VINKO HOMAR iz Domžal Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem. ki somu v dneh trpljenja stali ob strani in mu lajšali bolečine. Iskrena hvala za izrečena si ižalja. darovani l cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poli. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA! V sedeminsedemdeselcin letu nas je v ležki bolezni zapustila naša draga žena, mami. stara mama. sestra in teta TILKA KVAS rojena Jerman iz Preloga Iskreno se Vam zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjene sveče. Hvala gospodu župniku za lepo sveto mašo. pevcem /a lepe izbrane pesmi in lepo zaigrano Tišino. Vsi njeni! ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brc/ slovesa je našel svoj mir DRAGOŽANKAR mkšk iz Domžiil Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dragega moža MARTINA LOKARJA sc zahvaljujem sosedom Kersnikove, ki so ustno izrazili sožalje. darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujem se dr. Milanu Banku in njegovi medicinski sestri za zdravljenje in prijazen odnos. Iskrena hvala Ireni in Marku Bogataju za pomoč, za prijazne besede ter venec za mojega ljubljenega moža. Žena Ivanka in sin Dušan ZAHVALA V petinšestdesetem letu nas jc zapustil FRANC BRDAJS z Brezi j Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zaposlenim v Domu upokojencev v Domžalah, kjer je preživel zadnja leta, za njihovo požrtvovalno delo. Hvala g. župniku Slavku Judežu za lep poslovilni obred, govorniku Tosame za zadnje besede, praporščakom, studenškim gasilcem /a zadnje spremstvo in poslovilne besede, pevcem in Konradu Vrbančiču za pogrebne storitve. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho in za vedno jc zaspala naša draga sestra in teta f J DRAGICA PAVŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Matiju Goršku za dolgoletno zdravljenje. Hvala Društvu upokojencev Tosame za vso nudeno pomoč, gospe Olgi za lep govor. Prisrčna zahvala g. kaplanu za lepo opravi jen obred. Vsi njeni ZAHVALA V triinšestdesetem letu nas jc zapustil dragi mož, oče, dedi in brat , RA JKO HAUPTMAN iz Zaboršta Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pisna ih ustna sožal ja. darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poii. Zahvaljujemo sc g, /upniku Komparetu in g. /upniku Klobčariu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo /apele pesmi. Društvu irwalidov Domžale za prapor. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata in strica VIKTORJA RIHTARJA z Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in zpancem za ustna in pisna sožal ja. darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. /upniku Janezu Kvatemiku, pevcem Kranjskega kvinteta, trobentaču Andreju, praporščakoma in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Hiša ostala je prazna, ko vzela si ti slovo, a v snih bolečina, ki prenehala ne bo, Po težki bolezni nas je za vedno zapustila draga mama. babica in prababica ANTONIJA CUK izPrcscrij Iskreno sc zahvaljujemo vam, ki ste nam oh težkih trenutkih stali ob struni, nam izrekli sožalje in darovali cvetje in sveče. Lepa zahvala pogrebnemu zavodu, pevcem za izbrane /aloslnike. trobentaču za zaigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Sree je omagalo, dih je zastal, a spomin nate ho vedno ostal. ZAHVALA AVGUST COTMAN z Rodice pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala g. župniku Janezu K vatemiku za opravljen pogrebni obred. Zahvala patronaž.nim sestram ZD Domžale za obiske na domu in dr. Mitjam Zaje - Pogačar s sestro Ireno Mušič za lajšanje bolečin ob njegovi bolezni. Vsi njegovi! Drugi dan novega leta nas je po hudi bolezni za vedno zapustil ljubi mož, oči in ata JANEZ CERNIVEC z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pisna in usma sožalja, izrečene besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. zahvaljujemo se tudi g. župniku Jožetu Tomšiču za lep pogrebni obred, ge. Bernardi Rakar za orglanje, Gregu Bumiku za zaigrano žalostniko na trobenti, patronažni sestri, ge. Savnik, ter vsem, ki stenam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Vsi njegovi najbližji . 0^ Sree tvoje je zastalo. zvon v slovo ti je zapel, niti zbogom nisi rekel, za vedno si odšel, a misel nate vedno ho ostala in v naših srcih vedno boš Uvel. ZAHVALA Nepričakovano nas je v dvainsedemdesetem letu zapustil dragi FRANCE KLOPČIČ iz Domžal Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, vsem prapomikom ter pevcem. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: Pavla in vsi njegovi! <0*' rs. -O Utihnil jc tvoj gltU, obstalo tvoje sne, ostali SO sledovi pralnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata, svaka, tasta, in strica JANEZA GRCARJA usnjarja iz Dragom I ja se iskreno zahvaljujemo duhovnikom: g. tir. I'"rancu Petku, g. Ioni ju Burji, g. Lojzetu (iajšku, g. prof. Bogdanu Dolencu, g. Jožetu Mejaču za lepo opravljen obred, i epa hvala sosedom in gasilcem PGD Pšata-l hagomelj za spremstvo k zadnjemu počitku, vsem darovalcem cvetja, sveč in denarnih prispevkov Za obnovo klopi v cerkvi v Šentpavlu, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. I .epa hvala g. I lalnerju za izrečene poslovilne besede in nečaku Ivanuf neurju za vso pomoč. Vsem šc enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi. I hagomelj. januar 2(X)3 hi Zatisnil mlade si oči, zdaj med nami več te ni. It spomin je "sc ostal in v srcu bolečina. tO ve le tisti, ki izgubi sina. V tihoti gora /c ilaj tVOJ dnin. zmoti ga le cerkveni zvon. V SPOMIN GREGORJU KORDEŽU Minilo je leto dni, odkar te ni. Hvala vsem, ki sc ga šc spominjajo in obiskujejo njegov zadnji dom. Vsi njegovi Triindvajsetega januarja je minilo leto, ko nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi v v JOZESTIRN Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi SPOROČILA Javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2003 Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka O vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2003. 1. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: ♦ šport v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne vzgoje: predšolske mladine, osnovnošolske mladine, srednješolske mladine, športne dejavnosti študentov, ♦ šport v društvih: šport mladih - redna splošna vadba, šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport), športno rekreativna dejavnost odraslih, kakovostni šport. vrhunski šport. ♦ šport invalidov, ♦ šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. ♦ promocijska dejavnost, ♦ priznanja športnikom in športnim delavcem, ♦ športne prireditve. Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 12/97). 2. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: ♦ športna društva, ♦ zveze in združenja športnih društev, kijih ustanovijo Športna društva s sedežem na območju občine Domžale, ♦ zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane /a opravljanje dejavnosti na področju športa, ♦ zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju občine Domžale. 3. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ♦ da so registrirani kot pravni subjekti. ♦ da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov, ♦ da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, ♦ da imajo urejeno evidenčno udeležencih programov, ♦ da delujejo na območju občine Domžale. 4. Rok za prijavo je 10.02.2003. 5. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje do 25.03.2003. 6. Obrazec za prijavo na javni razpis jc na voljo potencialnim kandidatom na naslovu Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, Domžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedeni obrazec tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Kopališka 4, Domžale in na spletni strani: www,domzale.si 7. Popolne vloge s pripisom »za javni razpis« pošljite s priporočeno pošiljko ali oddajte osebno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska 69 1230 Domžale 8. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na Oddelku za družbene dejavnosti ali na telefonski številki: 01/7241-305 ter na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale in na tel.št.: 7216-802. Kulturno društvo (i roblje vabi na ogled 3. EOTEMPORA PRODAJNE RAZSTAVE del članov in članic Likovnega društva SAMORASTNIK iz LJubljane, katere otvoritev bo v soboto, 8. februarja 2003 ob 16. uri v kulturnem domu Groblje. Razstava bo odprta do 16. februarja 2003 vsak dan od 16. do 19. ure. Vabljeni! Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale vabita na GORNIŠKI VEČER s Francetom Malešičem. Predstavil nam bo knjigo Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Gorniški večer bo v sredo, 12. februarja2003 ob 19. uri v večnamenskem prostom Knjižnice Domžale, Ljubljanska cesta 58 v Domžalah. Vstopnine ni. 50 let Domžalskega doma na Mali planini llarunsko društvo I )imžak' letos poleti praznuje prav poseben jubilej. 9. avgusta 1953 je bila na Mali planini slov cm mol volitev Dnmžahkctfirioma. Tega dogodka se bomo spomnili z različnimi prireditvami, osrednja slovesnost pa bo pri Domžalskem domu v nedeljo, 31. 8. 20(13. Kol sc/.aslavljcnca. ki je ime Domžal ponesel v slovenski gorski svet spodobi, bomo i/dali ludi priložnostno knjigo. Zato uredniški od bor zbira stare fotografije gradnje, otvoritve in kasnejših dogodkov, stare razglednice, žige, spomine in zapise iz. spominskih knjig in vse, kar jc zaznamovalo dosedanjo zgodovino Domžalskega doma. Vse. ki morda hranijo kaj, kar bi bilo zanimivo za objavo ali društveni arhiv, prosimo, da nam (o sporočijo. Oglasite se v pisarni Planinskega društva Domžale vsako sredo ob 19. uri al i poki ičilc Bi inita Peršolja (01 7215 714) ali pišite na c-naslov: Borut.Persolja@zrc-sazu.si. Borut Peršolja ^ OPTIK ^\ Martina škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01Z721-40-06 01Z723-89-80 Obvestilo in vabilo lastnikom psov Obveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale tudi letos organizira tečaj ■ šolanje psov. To je izredna prilika, da pod vodstvom inštruktorja izšolate svojega psa. Tečaj se bo pričel v drogi polovici februarja ali v začetku marca odvisno od snežnih razmer in bo trajal do 5. julija 2003. Šolanje ho potekalo na društvenem vadbišču za Šumberkom dvakrat tedensko v popoldanskem času. Po zaključku šolanja bodo organizirani izpiti, kjer bodo vodniki s svojimi psi lahko opravili delovni izpit, v kolikor bodo pozitivno osvojili izpitni program. Šolanje poteka po naslednjih programih: l PROGRAM: - poslušnost ne vaje - priprava psa za izpit ISP - B Informacije: tel. 721 KI GSM: 041 - 579 - 089 KD Domžale Komisija za šolanje Smučarska obvestila Tudi v naši neposredni bližini lahko smučate in tečete na smučeh na narejenih in teptanih smučinah: ■PUSTOVKA v Domžalah ■SIAWM PROGA V POPREČJU - za skakalnico TEKAŠKA PROGA PUSTOVKA in za Raco do Poha ■TEKAŠKA PROGA LIPCE do Trzina ■TEKAŠKA PROGA IHAN ■SMUČIŠČE TURNŠE (z.a gradom Č.rncUi) ■TEKAŠKA PROGA TURNŠE (za ovčjo stajo) ■TEKAŠKA PROGA RA POMIJE (med cerkvijo in Crnelom) ■SMUČIŠČE VRRIČEV EIRIR V RADOMLJAH ■SMUČIŠČE TRZIN za gradom Jahlje ■TEKAŠKA PROGA ERZIN - za železniško postajo ■SMUČIŠČE IN TEKAEIŠČE SINKOV TURN ■TEČAJI NA PUSTOVKI IN V KRANJSKI GORI 2. PROGRAM: - posli išnosl ne vaje isto kot v prvem prognanu, dodatni vaji sta sledenje, napad in obramba - priprava psa za izpit LSP-C 3. PROGRAM: - R - program - šolanje reševalnih psov za iskanje pogrešanih in zasutih oseb. 4. PROGRAM - AGILITY program - je namenjen vsem, ki se rekreacijsko, kasneje pa lahko tudi tekmovalno ukvarjajo s svojim psom. Ta vrsta športa je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni obvladati svojega psa, ta pa mora biti ubogljiv in prosto vodljiv. VPIS v navedene tečaje bo v torek 4. februarja 2003 od 16.-18. ure v domu društva za Šumberkom, kjer boste dobili vse ostale informacije. V kolikor želite izšolati psa za svoje osebne namene v našem društvu. Vas vljudno vabimo na vpis 4. februarja 2003. I.F.KARNA RADOMI.Ji; Lekarna Radomlje odprta non-stop 8.-19. ure sobota 8.-12. ure Torej ni potrebno, da vam slabo počutje s prehladom zagreni že tako naporen delovni dan oziroma pokvari počitniške ali praznične načrte. Stopite v lekarno v Radomljah, kjer boste dobili strokoven nasvet o izbranem zdravilu in opozorila glede stranskih učinikov. Vemo, da napačni odmerki in nepravilna uporaba še tako "naravnega" zdravila lahko zdravju bolj škodijo kol koristijo. Posluje v stavbi Malin v ožjem centru, ob pošti in vrtcu. Pred lekarno je ustrezno parkirišče, tako da ni potrebno puščati avtomobilov ob glavni cesti. Lekarna po prostornosti res ni ena največjih, toda v njej lahko bolniki tako dobijo vsa zdravila, ki jim jih na recepte predpišejo osebni zdravniki ali specialisti. Tudi sladkorni bolniki dobijo pripomočke za zdravljenje in meritve brezplačno z naročilnico za tehnični pripomoček, ki jo izdajajo diabetologi. Seveda je v lekarni Radomlje mogoče izbrati celo vrslo zdravil za samozdravljenje, čajne mešanice, preparate za nego ustne sluznice in zob, sanitetni material, obvezni material, različne vrste prilagojenega mleka za dojenčke, sredstva za nego dojenčkov, kozmetiko Vichy in podobno. Lekarna v Radomljah je enota javnega zavoda Mestne lekarne in tako kot ostale enote v Domžalah, Mengšu, Kamniku, Litiji in Moravčah opravlja farmacevtsko delo v skladu s svetovnimi smernicami razvoja lekarniške dejavnosti in omogoča izvajanje projekta "Farmacevtske skrbi". Zelja farmacevtov je, da bi se v lekarni ne srečevali samo ob boleznih. Naše strokovno znanje želimo ponuditi tudi obiskovalcem v skrbi za njihovo vsakodnevno ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Farmacevti se na kongresih ali izpopolnjevanjih doma in v tujini seznanjamo z novimi spoznanji glede zdravil in njihovih stranskih učinkov, zato vam lahko pomagamo s strokovnim nasvetom in pri izbiri zdravila za samozdravljenje. POSEBNA PONUDBA LEKARNE RADOMLJE: 2 x mesečno - brezplačni akciji merjenja teže, BMI, krvnega pritiska. Sladkor in holesterol v krvi vam izmerijo za nekaj doplačila . Informacije na tel. 72-40-720. Vabljeni, da izkoristite ponudbo lekarne, saj je zdravje le eno. Veliko prijetnih trenutkov na snegu! Miha KOSEC, Smučarsko društvo Domžale /!!/llH>Af#C*| d.d. Studljanska c. 5, Domžale Na lokaciji sedeža podjetja oddamo v najem proizvodne prostore v izmeri 378 m2 in poslovne prostore v izmeri 40 m2 Z lastnim vhodom in sanitarijami ter urejenim telefonskim omrežjem. Informacije na telefonski številki 01 7295 750 - ga Jakovac JozJL stran 23 SPOROČILA mali oglasi ♦ mali oglasi ♦ mali oglasi | mm pQpm qq mm S|T u m mU HYUNDAI LETNIK 2002 Garažo - SPB,ob progi, prodam. Dopoldne 01 /475-34-34, popoldne 01/ 431 -81 -48 ali (H I /695-091. Prodajalca / izkušnjami v trgovini z avtodeli zaposlimo za nedoločen čas. I *nišnjc po&jite na naslov: SIM AX s.p„ Ma.slievali,l230Domžale V skrbno in zanesljiv o varstvo na moj dom v Mengšu vzamem otroka -dopoldan ali popoldan. Tel: 017239154 Boks za konja na ekološki kmetiji oddam. Tel.: 041 365618 Računovodski servis nudi strokovno viKlenje poslovnih knjig po sistemu cm istavnega indvoslavneg;i knjigo«xIslva t ibračun plač in amortizidje DDV, izdelavo davčnih nap ivedi in zaključnih računov ter svetovanje po ugodnih cenah. Po dokumentacijo pridemo tudi na sede/ p Kljetja Ink >miacijcTel./lax () 1/72425 52, GSM: 041/897-307 Instruiram matematiko, liziko in osrKTve elektrotehnike. Tel.: 7238-157, Mob.: 041 /322-571 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Presoje (v bližini Kcmisa). Delovni čas: txl 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, V soboto od 9. do 12. ure. Tcl.:01/7227-897 Urmard.o.o.-strojni ometi, notranjih sten in stropov, hitro po ugodni ceni. Tel.: 832-71-90,041/642-097 Podiranje visokih dreves v urbanem okolju z odvozom in obrezovanje sac I nega drevja. Lipovšck Branko, s.p. Mob.: 040 /209-433 že od 1.619.161,00 SIT ♦ KREDIT (VIA POLOŽMICE ♦ BZVIVČrVIl KREDIT ♦ STARO ZA rvovo ♦ KREDIT DO 7? MESECEV Hvunnni Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: telefon: 01 72 16 221 SERVIS: tel./fax: 01 72 15 666 www.avtocenter-subelj.si Joga v vsakdanjem življenju je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Izoblikoval ga jc indijski učitelj Paramhans Svvami Maheshvvarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu "Joga v vsakdanjem življenju" vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. Rezultati redne vadbe so: sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah, izboljšanje zdravja in počutja, povečana sposobnost koncentracije, samozavest in spokojnost, osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti, samospoznanje. V začetni stopnji jc vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generaci in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Zato vse, ki se nam želite pridružiti. VABIMO K VPISU od 20. januarja do 5. februarja DOMŽALE: STARA OŠ VENCLIA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (zraven policije),Tomšičeva lil. 9 PONEDElJfiK IN SREiDA od 19. do 20. URI i Mesnica Rape Jože s.p. Pot za Bistrico 14, Domžale^ tel.: 01/721 63 63 &. Pestra izbira svežega mesa. Ugodne cene svinjskih polovic in ostalega mesa. Sprejemam telefonska naročila in dostavim na dom. informacije po telefonu OPTIKA BRIGITA' Bukovčcva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled - veliko izbiro okvirjev - kakovost ni h stekel ■ 80n< tiilt oe.tl Delovni čas od 8. do 19. ure, rtv RENAULT orrjv. PRIDITE IN SE ZAPEUITE Z NOVIM MEGANOM RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01 / 56 27111 041/648166 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Fax: 01/56 27444 E-iMil: tomai.setnikar.avto»tWealer.reitaittt.ii * fiVBELJ Izdelava pohištva po meri, montaža in dostava Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče tel.: 01/7231-476 gsm: 041/641-446 SE PRIPOROČAM! Naslednja številka Slamnika Izide 13. 2. 2(X)3 Liiz Karantania-ambienti d.o.o. SPECIALIZIRANI ZA KUHINJE - NEW FORM - 74 novih modelov v Sloveniji - Vsi stranski deli in delovne plošče iz vododpornih materialov - Popolna prilagoditev vašim dimenzijam - Tovarniške cene s 30 % popustom BELA TEHNIKA ARI5TON www.liiz-karantania.si VSE TO LBO IN ŠE VEČ V SALONU POHIŠTVA: Antona Skoka 2, Domžale tel.: 01/729-27-20 Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1, 1230 Domžale 01/721 30 18 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANĆUR. Mestni trg 2. Domicile (v kleti zdravstvenega doma) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek slikopleskarstvo • fasadentvo - p leska nje itapusCcv - han a n je fasad Šubljeva 6, 1230 Domžale GSM: 0411637-210 fax: 011724 84 60 - izdelava toplotnih fasad In ostala slikopleskarska dela Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno i/.delane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE VASA POSEBNA ZELJA! Vi prinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure n/H, ZIDARSTVO RESMIK STANKO JelSa 12, BLAGOVICA 1223 tel./fax: 017234-412,041 591 378 Nekega dne je sredi Domžal, z neznanega planeta, prispel Miškolin. V roke je prijel škarje in odprl otroški, dekliški in moški FRIZERSKI SALON na MIKLOŠIČEVI 2A. Lahko ga pokličete na njegov MIŠKOGSM (031)607-389. 1230 DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA 2A tel.: 031/607389 Delovni čas: PON.-PET.: 12.00-20.00 SOBOTA: 9.00-13.00 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 14 od 13.1. zimska oblačila zimska obutev V vseh prodajalnah s tekstilom in obutvijo Vele. športne opreme «31.1. do.14.2.2003 Na športnem oddelku v Blagovnici Vele Domžale in Blagovnici Tabor Grosuplje. /j Vil F w mm. mm Mm prijeten n a k U od 24.1. do 26.1.2003 v vseh živilskih prodajalnah in diskontih Vele Krvavice Meso Kamnik Riž Uncle Bens 500 g, dolgozrnat Toaletni papir Zevva plus 8 rolic, rumen ■■mw 439,- Nadevan svinjski kare cena za kg 1 t 4 Vi 1.4491 VELE prijeten nakup