r i Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 Za pol leta - - - -Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto TELEFON: CHELSEA 3*78 NO. 270. — STEV. 27«. List slovenskihxdelavcev v Ameriki. II ■! Ill The largest Slovenian Daily in the United States. Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. entered m Sec«o4 dass Matter, September 21, IMS, at the Post Office at New York, N. Y, under Act af at March S, 1S78 TELEFON: CBXLOA ttfC NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER IT, 1930. — PONDELJEK, 17. NO VEMBRA 1930 VOLUME ZZZfllL — LETNIK 1IIVUL NERALNI PROTESTNI ŠTRAJK NA SPANSKEK ŠTRAJKA, KI GA JE PROGLASILA S0CIJAL1STIČNA ORGANIZACIJA SE UDELEŽUJE 60 000 DELAVCEV V soboto je počivalo na Španskem skoro vse delo. Skebski posel so opravljali inžinirji in pisarniški uslužbenci. — Oblasti se hočejo pogajati z delavskimi voditelji. — Na stotine delavcev aretiranih. — Poulična zborovanja. — Štrajkarjem se je pridružilo tudi 5000 dijakov. OSEMNAJSTI AMENDMENT NE BO PREKLICAN Hooverjeva komisija se je zavila v skrajno sumljiv molk glede tega kočljivega vprašanja. WASHINGTON, D. C., 15. nov. — i Hooverjeva komisija, ki se je peon-jla že 17 mesecev s pruhibicijo, je baje opustila misel, da priporoči raz-vel javi j en je osemnajstega amendments. Kakšen načrt bodo mesto tega predložili predsedniku, ni zaenkrat še znu.no. Odločno so tudi zanikali stotnega piva. V spl^lnem pa molči komiiej glede* tega, če bD priporočil predsedniku strožje izvajanje postav ali pa daji opojnih pi/ač. Poročilo 'do Iz^otovljeno do 1. ja-narja prihodnjega leta. Voditelj republikanske stranke senator Fess, je bil včeraj zopet o-stro napaden od svojih Laminih pristašev, ker je zavzel "suhašico" stališče. Republikanski kozi grešnik Brit-ton je ostro napadel Fessa ter izjavil, da mara imeli stranka voditelja, ki ima smisel za javno mnenje. MADRID, Španska, 16. novembra.— Ko so pokopali v petek štiri delavce, ki so se smrtno ponesrečili vsled podjetnikove zanikrnosti, se je udeležilo pogreba na tisoče in tisoče delavcev. Pogrebni 'poročilo, da bo komisija priporočila sprevod se je slednjič razvil v veliko demonstracijo, dovoljenje za izdelovanje štiriod-nakar je posegla policija vmes. S sabljami in revolverji so skušali policisti raz-gnati demonstrante, kar se jim je v gotovi meri tudi posrečilo, toda posledica tega posredovanja jej kako obliko moiifJcacije pri pro-bilo več mrtvih in ranjenih. V odgovor na to so proglasile danes socialistične unije generalni štrajk. Delo je počivalo v vseh tovarnah. Razen tvorni-ških delavcev so zastavkali tudi stavbinski delavci, železničarji, poštni in brzojavni uslužbenci, peki, kuharji itd. Po vsem Mad ridu ni vozila niti ena kara cestne železnice. Inžiftirji in pisarniški delavci so vršili skebsko delo po tovarnah, pa so napravili več škode kot dobička. Po mestu so se vršila delavska zborovanja, katera je pa policijo zaman razganjala. Danes in jutri bodo zaprte vse restavracije, gostilne, gledališča in kavarne. Oblasti skušajo priti v stik z delavskimi voditelji in začeti pogajanja. Delavski voditelji pa pravijo, da mora generali štrajk najmanj par dni trajati, da se pokaže podjetnikom in vladi, kaj zamorejo delavci doseči, če so složni in kaj vse je odvisno od njih. Strajkujočim delavcem se je pridružilo tudi pet-tisoč študentov madridske univerze. Študenti medicine so razvili na San Carlos univerzi rdečo zastavo. Republikanska stranka, ki nikakor ne simpatizi ra z delavskimi organizacijami in socijalistično stranko, se je poslužila te prilike ter pričela agitirati proti monarhistični vladi. LAGAL PRI IZPITU ZA PRVI PAPIR Kandidat je navedel napačne podatke glede svojega prihoda v Ameriko in razventega bo še kaznovan. DETROIT, Mich., 15. novembra. Trpko lekc jo ne le zase, temveč za vse, ki navajajo napačne iz poved be v svojih naturalizncijskih listih, je dobil 31-letni Štefan Masluka. Potem ko je priznal pred zvez-lr.m sodnikom M ometom, da je prisegel po krivem, ni izgubil le pravice, da lahko postane državljan, temveč bo moral plačati še 5100 globe. Napačne navedbe Ma.šluke so bile vsebovane v afidavitu, katerega je izstavil, da skrajša čas, tekom katerega bi lahko postal državljan. M'_išluka je prisegel, da je prišel ne postavnim potom v deželo leta 1920. čeprav je dospel šele leta 1923. To je storil, da se izojne postavi z dne 2. marca 1929, ki določa registracijo inozemcev, ki so prišli v deželo nepostavnim potom pred junijem leta 1921. SLO VENSKO-AMER1KAN SKI KOLEDAR ZA LETO 1931 je izšel CENA 5Qc Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. ONIM, KI SO GA NAROČILI SMO GA ŽE POSLALI ZAHTEVE CUBANSKIH ŠTUDENTOV Policija je pričela preganjati komuniste.— Položaj je skrajno nevaren za vse. LENINOVA GROBNICA ZOPET OTVORJENA MOSKVA, Rusija, 14. novembra. ZASTOPNIKI NAJ ČIMPREJ JAVIJO, KOLIKO IZTISOV ŽELE I "GLAS NARODA" 216 H. 18th Street New York City boljševiškega voditelja Lenina.ie bila po o^emnajstmesečnem prenavljanju Ln popravljanju zopet otvor- j ena. Grobnico, oziroma Leninovo truplo, si ogleda vsak dan nad deset tisoč oseb. Leninovo 'truplo je izborno ohranjeno. BOMBAŽ KOT PRVO ODPLAČILO Inžinirji so pustili podpreti stene bolnice, da preprečijo naetaljno nesrečo. Kljub temu pa še vedno obstaja BODOČNOST INDIJE NA TEHTNICI Slikovit sprejem je priredila Indijcem iztočno-indijska zveza. — Konferenca se bo pričela danes. jelno zanikanje poročila glede konference, ki se bo vršila v St. James palači. Neki londonski list je natisnil u-gotovilo, cla so poslali mohamedan-ci ultimatum Indijcem, s katerimi se neformalno pogaijajo glede problema manjšin. KAIRO, Egip., 15. novembra. — Danes bi imel biti otvor j en egipčanski parlament, toda vlada je c-tvoritev prepovedala. Vsled tega je nacijonalistiaja stranka izdala po- jziv za generalni štrajk. Vsepovsod j nevarnost za delavce. Delo na juž-novembiu.: počiva delo. Po mestu patrulirajo nem koncu &riča> proti Rue Tt2l_ Tukajšnji prodajalci avtomobilov močni policijski in vojaški oddelki, so danes objavili, da bodo zana- Vlada sicer pravi, da se je samo pr^j sprejemali balo bombaža kot j dvajset odstotkov delavstva odzvalo, ^eno> 5cajti tam se maJe štirinad-prvo odplačilo za prodan avtomo- j pozivu na štrajk, kar pa najbrž ne stropna hiša tako sumljivo, da se bil. t bo resnica. lahko poruši vsak trenutek. LONDON, Anglija, 16. novembra. Slikoviti t urbani Iztočnih princev ter svilene ••šari" njih žena so še bolj povečali sijaj sprejema, katerega je priredila, iztoino-indijska kompanija delegatom angleško-in-dijske konference, ki se bo pričela jutri. M'Oiharadia iz Borcde 'je označil konferenco kpt setanek, na katerem bo Indija "našla svojo dušo". — Ves ustroj dežele, — je rekel, — potrebuje rekonštmkcdje, na temelju po katerem bo mog>a slednjič najti svojo dušo, — je tauavil. — Zavzeti mora mesto, kaitero d i pripada kot samovkidajoči članici angle-imperija, ki predstavlja eno človeškega rodu. Danes je bilo idano prvo oOd- DOBRA LETINA TOBAKA WESTON, Mo, 14. novembra. — Pridelovalci tobaka v Missouri so nadvse zadovoljni. Bila je suha jesen in slana ni dolgo zapadla. V tukajšnjem mestu, ki je središče tobačne trgovine na Srednjem Z a padu, bo kupljenih oziroma prodanih šest sto milijonov funtov tobaka. DVA TISOČ KITAJCEV MASAKR1RANIH LONDON, Anglijas 14. novembra Exchange Telegraph je dobil danes iz Hong-Kcmga poročilo, da so komunisti masakrirali v vzhodnem delu province sKiangsi nad tisoč Kitajcev, moških in žensk. Razdejali so dva tisoč hiš ter odvedli seboj nad pet tisoč jetnikov. Povzročena škoda znaša nad štiri milijone dolarjev. IMPERIJSKA KONFERENCA SE NI OBNESLA LONDON, Anglija. i5. novembra. Po mnenju tukajšnjega časopisja, ni dosegla imperij ska konferenca, ki je bila ta teden zaljučena, nobenega -uspeha. "London Times" pravi, da ni bilo na konferenci nobenega skupnega delovanja in se tolaži z upanjem, da b6 vprihodnje boljše. "Morning Pest" odločno kritizira stališče vlade. Celo listi, ki so glede prosie trgovine strinjajo z vlado, ne skrivajo svojega nezadovoljstva glede nespehov konference. POSLEDICE LY0NSKE KATASTROFE Nove razpoke so nastale v zemlji. — Hiše se ma-jejo in rušijo. — Delo se vrši počasi ter skrajno previdno. HAVANA, Cuba, 15. novembra. — Oblasti so danes objavile, da so našle veliko zalogo strelnega orožja v skrivališču na sredini mesta Hava-ne. Dobile so 25 pištol, 250 revolverjev ter 150 pušk in k temu pripadajočo municijo. ! Orožje je bilo v košarah, ki so bile pokrite z z-astavami republike Eduador. Policija je rekla da so seveda komunisti odgovorni za izgrede zadnjega tedna. Pri teh izgredih je bilo ubitih sedem o^eb od policijskih krogel in dosti na daljnih je bilo ranjenih. i Med tem pa so stavili dijaki svoje zahteve vladi. Zahtevajo, naj se takoj odpusti vse uradnike, ki sc bili odgovorni za boje z dijaki. PRETEČA STAVKA ANGL. PREMOGARJEV A. J. Cook, načelnik an-gleških rudarjev, opozarja na nove zahteve podjetnikov, da znižajo plače. LONDON, Anglija, 16. novembra. Stavka 650,000 premogarjev v angleških poljih bo najbrž izbruhnila dne 1. decembra, če ne bo storila vlada ničesar, da prepreči podjetnikom novo skrčenje plač. Tajnik zveze premog-orjev. A. J. J Cook je opozoril v neke mgovoru v Folkstone na to nevarnost ter ožigosal nove iiihteve podjetnikov. Preteči vihar med angleškimi železničarji je le še vpraanje čaia. To vprašanje pa ni še takp nujno ket ono premogarjev. Odločitev bo padla tekom prihodnjih 'tednov. Naj se zopet uvede dijaško federacijo. ki je bila razpusčena pred kratkim. Reorganizira naj se narodno vseučilišče v Havani. Odstrani naj se nepriljubljene profesorje, ki so bili imenovani odihodnje Olimpijke igre. Machade. Uveljavi naj se pravico dijakov, da volijo sami svojega dekana. KJE BODO PRIHODNJE OLIMPIJSKE IGRE? PARIZ, Francija, 15. novembra. Odbor za Olimpijske igre je dobil prošnje iz Nemčije, Španije, Finske in Italije, naj bi se vršile tam pri- Prošnje so dospele iz štirih nem-'ških mest, namreč iz Berlina, Kolina, Franifurta in Duesseldorffa. TEMNI POLITIČNI OBLAKI NAD EGIPTOM LYON, Francija, 15. novembra.— Danes so izkopali še dve žrtvi posipa. Dosedaj je bilo odkopanih vsega skupaj deset žrtev. Reševalno delo se vrši skrajno počasi in previdno, ker so se pojavile Na noben način ze ne sme poslati vojakov v vseučilišče. Vlada najbrž ne bo izpolnila teh pogojev. HAVANA, Cuba. 15. Stroga cenzura je bila AKTIVNOST NEMŠKIH FAŠISTOV MONAKOVO, Nemčija. 15. nov. — V nekem tukajšnjem lokalu se je novembra, vršilo zborovanje bivših vojakov in danes uve- socijalističnih študentov. Skupina neve razpoke, pri katerih so postav- Ijavljena po vsej Cubi. Tako je cb- fašistov je hotela zborovanje raz-Ijeni posebni trobentači, ki dajo de- davila Ali American Cable kompa- gna>ti. Pri tem je prišlo do hudega lavcern signale, kadar se razširi ka- Privatne šifrirane brzojavke so pretepa, v katerem je bilo težko ra- ka razpoka. Vse izgleda tako, da se bo podrla stara bolnica, ki stoji na robu jame, ki se je pojavila vsled posipa. prepovecane. njenih osem oseb. TEMPHIS, Tenn., 14. massac, je griča, proti bilo popolnoma ustav- KAPITOL ZDRUŽENIH DRŽAV Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako ae poalužu jete naše banke za obrestonosno nalagan je in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovi jencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih N&slovljencI prejmejo toraj denar doma, brc« zamud* časa. brei nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene t podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju ne sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t raznih «)u čajih tudi na sodni j i v stari domovini Nastopni aeznam Vam pokaže, koliKo doiarjev nam treba poslati za označeni znesek dinarjev i t tac a/uij p.~ ali lir V Jugoslavijo Din 500 ..... 1000 ____ - 2000 ______ 2500 ____ 5000 _ • li,000.— S 9.40 $ 18.60 $ 37.00 S 46.25 $ 91.5® $181.80 V Italijo Lit 100 .................. ________ $ i.n 200..... . 511-30 300 —..... ... .. ........ $16.80 500 ................ ______ $27.40 lOOf ................ ......... $54.25 veličastno palač« ▼ Washinftonn, D. C, kjer zboruje ameriški kon| - IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nak& žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.-7- 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1. - , $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum* te glede načina nakazila Nujna nakarlla Izvršujemo po Cable Letter n pristojbino T» SAKSER STATE BANK M COSmNDT STREET NKff XOU, H. I Telephone Barclay 0380 — 0381 fii mmMMmr mm NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 17, 1S» __ t LOG norm daily mil t Glas Naroda" 1 Of ucd sni Published by ^ nOVENK FUSUSHING COMPANY (A Corporation) Prank fiakser, President L. Benedik. Treas. Place of buMness of the corporation and addresses of above officers: W. lttta Street, Boronfh of Manhattan, New York City, N. Y. »GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto »elja list za Ameriko« Za New York za celo leto $7.00 tn Kanado ..............................$6.001 Za pol leta ...................................43-50 Za pol leta .......................-......-...$3.00,1 Za inozemstvo za celo leto .......XI.00 Za četrt leta ............................^..Sl^O^Za pol leta .......................-......... Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda* lstiaja vsaki dan izvzemsl nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAItODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ČUDNA ZNAMENJA RESNIČNE PODLAGE MIRU Zanimivi In poučni so dnevi, ki < no vojaško silo svoje domovine na-jih je vzbudil zadnji Mussolinijev domestiti s papirnatimi barikadami govor v raznih evropskih državah.! mirovnih m drugih mednarodnih Francoski in angleški list vidijo v' pogodb. Tako je Briand prišel najnovejših izjavah novo potrditev; preko Locarna in Kellogovega pak-svoje sodbe, da je fašizem, še ve- ta do svcje Panevrope. A kakor se je dno prepojen imperializma, ki drugim narodom ne priznava enakih pravic kakor sebi in s tem povzroča vedno novo nevarnost za mir. Nemško, avstrijsko, madžarsko in bolgarsko časopisje predvsem oni odstavek, s katerim se je šef italijanske vlade in fašizma odkrito in nedvoumno postavil na stran revizionistov, torej na stran skupin, strank in držav, ki zahtevajo spremembo mirovnim pogodb. o lckarnski in o Kelloggovi pogodbi prav kmalu pokazalo, da ne moreta zajamčHi trajnega miru. tako je tudi velika zamisel federacije evropskih držav ostala vsaj za enkrat pa podčrtava | brez efekta. Evropska debata v Ženevi je na letošnjem zasedanju Društva Narodov kljub izgovorjenim lepim besedam pokazala, da na resnično in iskreno solidarnost evropskih držav, ki bi izključila vsako možnost nove vojne .na žalost še ni mogoče misliti. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau PROBLEMI PRISELJENCA. Priseljeniške kvote za 1930—31. Po vsem «ve tu—razen v Franciji in v Rusiji — je <>-pa/nt i v zadnjem »'asu vedno narnščnjočo gospodarsko krizo. Skoro vsi narodi so prizadeti. Xa milijone in milijo, n«« ljudi živi v revščini in pomanjkanju. Povsem naravno j<\ da ti stradajoči in prezebajoči milijoni niso najboljšega razpoloženja. Pomagati si skušajo kot par vedo in znajo. Vzemimo samo dva si i sea j n — Špansko in Kubo. V Madridu je bil proglašen generalni štrajk. Pod pritiskom javnega mnenja je španska vlada obljubila, da 1m) odpravila diktaturo ter je določila, naj se vrše nove volitve koneem meseca januarja. Ko so pa žareli lačni prol»-tarei demonstrirati španskem glavnem me. -tu t««r zahtevali kruha. jt» pozvala vlada vojaštvo in je bil Na ta način je Mussolini, čeprav najbrž tega ni nameraval, znova obrnil vso pozornost Evrope na ta-kozvani revizionistični pokret in na njegove nevarnosti. Pod revizijo si namreč njeni propagatorji predstavljajo mnogo več. kakor samo korekturo mirovnih pogodb. Madžari niti ne prikrivajo, da bi bila revizija trianonske pogodbe za nj2 sprejemljiva le v primeru, da jim vrne predvojno državo s habsburškim kraljem na čelu. Nemški hit-lerjevci so pri zadnjih volitvah zmagali Vprašanje: — Kakšne so letošnje priseljeniške kvote za razne države? Odgovor: — Zu leto 1930—31 sme priti kvečjema 153.714 iz vseh dežel, p 3d vi ženili kvoti. Kvota za An- 1 gle^ko znaša 65.721, za Irsko 17,854.1 za Nemčijo 25.937, za Poljsko 6524, zx Italije 5302, za Švediko 3314. za He land? ko 3159. za Francijo 30S3. , za Čehcilcvaskc 2874, za Norveiko 12377, zu A v ■ i riijo 1413. za Dansko ! 1181, za Madžarsko 869. za Jugosla- Odgcvor: — Zvezni patentni urad iU. S. Patent Office. Washington, D. C.» izdaje tednik "The Official Gaze-tie of :he U. S Patent Office", v kateri vsebjje vse poslednje podatke o novih patent.ra:ith iznajdbah. obenem z ilustracijami in o-pisem patenta, kakor tud: sezrram patentiranih rgovskih znamx Na-iročnina za to "gazele znaša S10 na leto. Pojedini izpis stane 25 centov. Patent cLije iznajditeljU izključno pravico do rabe iznajdbe za dobo I 17 letih. Ni dvema, da bo baš ta l.itev Briandcve Panevrpe v arzvoju svetovne politike razdobje. Sikio je namreč razočarala ono ogromno večino francoskega naroda, ki je živela v trdnem prepričanju, da bodo ostale Evropi za vedno prihranjene nove vojne grozote. Briamd sam je javno prianal, da trdne baze za evropski mir danes še ni mogoče postaviti z mednarodnimi pogodbami, temveč. da morajo take pogodbe sprem odklo- vijo 845, za Finsko 569. za Litvo 386 tvorila itd. važno Dokaz o rojstvu v Združenih državah. ljati in čuvati primerno močne ar-s parolo odpovedi mirov- made_ Nemšlce volitve so to novo nih pogodb z reparacijskimi obveznostmi in parolo obnovitve Nemčije v predvojni predominantni poziciji. Avstrijski revizionisti so sicer zaradi kočljivega polomija svoje države bolj previdni, a tudi oni se več ali manj odkrito izrekajo za povratek Ha&sburžanov. Bolj bo-Ijeviti med njmi tudi povedo, da zahtevajo obnovo habsburške vladavine .zaradi tega, ker vidijo v njej najboljše -Jamstvo, da se bo Avstri- prepričanje francoskega naroda le še bolj utrdile. Vprašanje: — Redil sem se v tej deželi v mali rudarski naselbini. Kakor se zdi. ni bilo moje rojstvo pravilno registrirano. Zato ne morem dobiti rojstnega spričevalu. Sedaj nameravam odpotovati v inozemstvo. Kako naj dokažem svoje državljanstvo? Odgovor: — Ako nimate rojstnega spričevala, tedaj morete dokazati ameriško državljanstvo potom Višje šole v Kanadi. Vprašanje: — Kake univerze so v Kanadi? Odgovor: — V Kanndi je 23 uni-. vtrz in 97 "colleges" s skupnim d;-: ii.vom kakih 80.000. Največ dijakov ima University of Laval v Que-becu in MontreaLska univerza, vsaka po 10.000 dijakov. Za njima sledi univerza v Tore.it u in McGill University v Montreal je četrta po številu dijakov. Mesto lekarnarja v federalni zdravniški službi. Dn- , . . j . . _ Rojaka, k: v bil revi Vprašanje: — Rad bi vložil prou- ; kvena miš. so vprašali, njo za službo v zvezni pomorski coi- j — Kaj bi rekel, če bi se^el v nišnici. Sem izšolun lekarnar. in d^bii v r.jem desei dolarjev. Odgovor: — U. S. PubLc Health | Peter W| Rojakinja je pripovedovala: — Najbolj neumna je tistu ženska. ki kar sama od sebe pove fantu, da ga ima rada. Taka ljubezen ni pezneje nii prida. Priznanje, da ga ima rada. mora fant takorekoč stisniti iz tebe. potem je nekaj vredno. ■X Po dolgem času .sta se srečal j prijatelja. — Križ božji. kako si se izpreme-nil. — je vzkhknil pivi — Pikast si pc-tal. brke si £i cul razirat. in zdebelil si se. Vrjemi mi. da bi te ne po^tnal. če bi ne »me! seboj ma-rele. katero sem :i pred tremi lati prisodil. * — Ali, tako sem nesrečna. — je vzkliknila žena — v.-ak dan me kaj drugega boli. Zdaj me v kiižu tr^a. zdaj me v želodcu ščiplje. vča.sih mi noge zatekajo Rečem ti. vsak dan kaj drugega. — Boga zahvali. — jo je potolažil. — imaš že vsaj nekaj izpreniem-be. Mene pa od jutra do večera samo glava bw!:. •cr- ja razširila, ako že ne na vse, pa ši, a je neizpodbitna resnica, da jo vsaj na velik del svojega nekdanje- ta francoska odvrnitev od brezpo-ga območja. Kaij si predstavljajo gojnega pacifizma najvažnejši ko- 1.1 uglašen Štrajk, ki utežno postilti skrajno Opasen vlaciu- pod revizijo mirovne pogodbe Bol-j rak v stremljenju za očuvanje ev i„< it,i razredom špansko. dQVOlj jasno kažeio fa*tastič" » ... ii * i ne zahteve makedonstvujuščih. Španski narod je<"i v vermali, v katere ga je vklemla 1 ' . • i i • i Države in skupine, ki zahtevajo diktatura. Vladi ne veruje ver. na njene obljube se ne rev^o mirovnih pogodb, sicer veli mre zanesti. dno znova slovesno izjavljajo, da Kdo more iamčiti, da se razburjenje ne bo razširilo.! **** cilJ mirnim P°-;da 1 . . j torn in da ne mislijo na nove vojne.' kdo limre jamčiti, da se ne ImkIo dvignili tudi oni. ki SO Jasno pa je. da je to zagotavljanje domnevali, da je sedaj še prezgotUij ta splošno vstajo? svojega krstnega spričevala in za- Na pristno francoski način, tekom priseženih izjav (affidavits' dveh njo za službo v zvezni pomorski bol-1 — Kaj bi rekel, če bi se^t1! v žop par tednov, se je izvršil ta zgodo- oseb, ki sta v stanu po:rd:ti, da vinski preokret francoskega iavne- se zares rodili v tej deželi. Ti dve Odgovor: — U. S. PubLc Health' — Kaj bi reke!? — je pcm sli 1 roga mnenja. Danes v Parizu vse osebi morata iz iastnegu znanja Service namešča zdravnike, z;barje, jak. Ve.-te, kuj bi rekel Hu-drugače cenijo hitlerjevsko volilno, potrditi dejstvo vašega i^jitva. bolničarje, lekarnarje in drj«^- diča. če ga ve hlače sem pa danes Najbolj pripravne osebe so zdrav- Kand.dat; mera najprej se podvreči (oblekel? nik ali bab.ca. botri, sorodniki ali i2.pj;u prod posebno komisijo. Se- * prijatelji družine, ki so živeli v istem veda mora vsak kandidat bili c;:~ kraju, kjer ste se rodili. plcmii*an v dotičm streki. Prcinje treba vposlati na naslov: Surgeon Kaj je nepismenost? ; General cf the United Slate Public Health Service. Washing on. D C. |Prošnja, lastnoročna pisana, je za pripust k izpitu pred izpitno komi-) sij o. Treba dokazati -ameriško ar- zmago. Enako tudi vsi z mnogo bolj kritičnim pogledom motre cilje avstrijskih klerikalcev. ni heimwehrovcev. Paradoksno se sli- Vprašanje: — Kdo je pravzaprav nepismen? Ali se oseba, ki se zna podpiscati, ni v stanu pisati pisma aLi čitati knjige, smatra ket nepismena? Kako pismo iuhtevajo p.i- rapskega miru. Brez tega preokreta bi bili danes morda bližje novemu konfliktu, kakor kdajkoli v zadnjih dvajsetih letih. Zdravi genij francoskega naroda pa je pravočasno seljeniški in naturalizacijski zako- .rlložiti f:.c^rafije, Pojem nepismenosti samo krinka. Revizionisti sami se enako dobro kakor vsa ostala Evropa zavedajo, da se revizijo v ob- j segu, kakor si jo predstavljajo in jo zahtevajo oni. ne da doseči i drugače kakor z novim svetovnim pokol jem. Zato vidimo, da ravno re- ■ vizionisti tako vztrajno zahtevajo' razorožitev Francije. Poljske in drugih držav, čeprav na svetu ni nikogar, ki bi si upal trditi, da na-, merava katerakoli teh držav kdaj j napasti kakega svojega svojega so- ,■, i, . ,,, seda. Zato tudi vidimo, da are .mer ških vladnihkroirov m z \\ ali Streeta, se brezi»ojjojik ..... s , 11 ,VIM > ««v«^ h, 1 stremljenje revizionistov v prvi vr-j sti za tem. da se njihovim državam dovolj neomejeno oboroževanje, in; revizionistične skupine se v nas-| žavljanstvo. spričevala in dr. U. S. Public Heal'.h Servic? ima mnogo nameščencev. V 25 pomorskih bolnišnicah, ki jih ta urad u-več kot 30 zdravnikov in čez 400 bolničark Čebelarja, ki je imel prav hudo , ženo, so vprašali: j —No, kako si bil pa to poletje s j čebelami zadovoljen? — Prav nič se ne merem pritoževati. — je odvrnil. — Res je. da niso nanosile kdove koliko medu. tc-da mojo staro so parkrat prav pošteno epikale. tako da sem ž njimi res popolnoma zadovoljen. I \ m lobe n položaj vlada na Kubi, kjer je diktator Ma <-IcmIo zatrl vse politične svolx>šrine ter proglasil vojno pravo po najbolj važnih delih dežele. Zborovanju se ne sinejo vršiti, easopisi in eirknlarji o privrženi stnv^i eenzr.ri. Istotako uidi ]»isma. brzojavke iti radijska poroeila. Zunanji svet ni na jasnem kaj se pravzaprav dogajaj na Kubi. Predsednik Maehado je velik ljubljenec ofiei. j jtluega Washin^tona. Vsem poveljem, ki prihajajo iz zopet prevzel Clemenceaujev naukJm- more Francija očuvati in izsiliti Odgovor evropski mir samo na ta način, * seveda J ako elastičen. Narodno t da bo do popolne globoke preorijen- prosvetno društvo smatra za p.sme- tacije vseh evropskih narodov ob nega le človeka, ki Je imel v^i sest ^^ ^ - - ^ lianie^en. j vsakem momentu sposobna s silo razredov ljudske sole. Kajti tako , _----__ _ ^ podreti na tla vsakogar, ki bi Po-j šolanje vsposablja človeka, da znaj skušal rušiti sedanje stanje. Ako razumno citati cascpis. pisati cbi- . bodo Hitlerji in Seipli v raznih državah videli, da je Francija dovolj močna, da prepreči vsako avanturo in vsako kršenje mednarodnih pogodb, se bodo omejili na notranjo politiko in si ne bodo upali izzivati evropskih konfliktov. V zadnjem času moremo beležiti še drugi lakt, ki krepi mirovno stremljenje in omejuje nevarnost, Gospodar velike družine j<* zbo- lel. Ako razumno citati cascpis. pisa čajno pismo in izvajati navadne račune. Kar se tiče priseljeniškega zakona, se od priseljenca zahteva, da zna čit-aci v kakem jeziku, ki cev. Ta služba uptavlja tudi vete-anske bolnišnice, zdravniško služ-'bo v priseljeniških postajah in federalne kaznilnice. ga on sam izbere. Ne zahteva se nikak izpit za pisanje. Naturalizacijski zakon pa zahte-iva. da inczemec. kadar prosi za VTIHOTAPLJANJE DOBRE PIJAČE ERIE, Pa., 15. novembri. — Po divji gonji po Erie jezeru se je po- } »okori. ' 9 * I)o.se. da mn je tudi del annade odpovedal pokorščino. Toda za stran t epa mn ni treba j»osebn<» obupa vati. I Mat tov amendment namreč določa, da morajo Združene države priskoumW- največjemu sovražniku organiziranega delavstva, predsedniku Ma<-badu. Tako inferveneijo zamore preyireeiti edinole ameri-ko delavstvo, čr napne vse svoje sile in nastopi kot celota. PRIMORSKE NOVICE V Bade m i v Istri je bilo prodano na ekratbi poUop^e biviega Gos po-darskega društva za 16.000 Ur dr. Ri.moodu iz Pule. Letin* r Istri v nekaterih krajih ni baš ugodna, drugod pa pravijo sel Jaki, da Je prili&nsa in da imajo 'svega pomal3". Pridelali so zlasti mnogo koruze, obUo Je tudi •ena. Živina pa Je po sjtrških hlevih bolj ra gs ima komaj 5. Drugi pa imajo ve« vina kot so ga pričakovali. Novo vinp a 9 do 10 stopinj alkohola m prodaja po 50 do «0 Mr sa JvL Pretekli mesec je bil "dan pa ee je v Istri slabo ob- eredU6e ®oti- mom bo adružena velika razstava bikov in konjev. Pripravljene so nagrade in kolajne. ■PMaHRBMnMBHaMHMHHI CENJENIM ROJAKOM IN ROJAKINJAM. KI SE POSLUŽUJEJO NAŠE BANKE naznanjamo, da smo zadnje dni odposlali male koledartke m lete lt»l, vsesa. U bivajo šJrom Zdreženili Drisv in Kanade. Oejml ae bodo vr-akega tnese-4hrine ee bodo raapečavaU 8 prvim sej- i|enega koledarčka ni prejel iz kateregakoli raslega, ga lahko dobi, ako nam pošlje svoj sedanji točdn naslov, aH ako zahteva bližajoče se becične praznike, da naj se potrdil« sa prejeti znesek priloži tudi koledarček. SAKSEB STATE BAKK laui protju s striktnimi določili mirovnih pogodb že leta in leta tajno in javno oborožuiejo. kolikor najbolj morejo. Da to oboroževanje ni obrambnega značaja, je evidentno, saj držav, ki se izjavljajo za revizijo. prav inihče ne ogroža. Zaradi tega tiči v revizicnističnem pokre-tu tako velika nevarnost za evropski mir. Prva leta po svetovni vojni so bili vsi narodi in sloji evropskega prebivalstva trdno prepričani, da je vsak nov evropski konflikt izključen vsaj za živečo generacijo, ki je sama .občutila vojne strahote. — Splošna je bila vera, da stopamo v dolgo dobo mirnega dela na kulturnem in gospodarskem polju, ki bo Evropi zacelilo hude, po vojnem razdejanju povzročene rane. Na tej osnovi so uravnali politiko predvsem glavm čuvanji evropskega miru. Francozi in Angleži. Računali so, da bo tudi ostala Evropa z Nemci, Avstrijci, Madžari in Bolgari vred že a limine zavrgla vsako misel xn vsako pripravo za nov svetovni požar. Mislili so, da so mirovne pogodbe zgrajene na grani-tem temelju in da je svetovna vojna za vedno obračunala z državniki. ki so jim bile mednarodne pogodbe samo "euirja papirja". — Prezrli so v svojem optimizmu zgodovinsko dejsfcvo, da držijo mednarodne pogodbe navadno le toliko časa, dokler jih prizadete države lahko v primeru potrebe zaščitijo z svojim orofldem. V tej pacifistični politiki je pred-njačria Francija Takoj po vctfni se je moral umakniti skvolasi Clemen-ceau. ki je s svojo ogromno energijo tako srečno dovrMl vojno. Bil je FrarvcoBEom naenkrat preveč bojevit in nepoopustljiv. Mesto njega po prišli na krmilo Francije optimisti, ki so iMW, da morejo real- Nič nevarnega ni bila. toda žena mu je vztrajno stregla v.se dni in vse noči. Tako vzarajno mu je .-vt re^la. da je celo zdravnik opazil ter ji rekel: — Preveč si prizadevate. Privoščiti si vendar nekoliko počitka. — Oh, saj mu ne strežem rada, — 'je odvrnila, — tcKu vprašani vas, 'gospod dohtar. kdo bi me vzel, ; vdovo s petimi otroci, če mi mož slu-i čajno umre? * i Kmalu po poroki. :akoie sredi ' medenih tednov, je vprašala žena 'svojega moža: ropskih državah se je namreč tudi — ------y ----------- ~ jzabojev izbornega kanadskega pi-j _ srček moj dragi, dušica zla- na Angleškem že zelo spremenilo znajc "Catl anSlesKi. . jva. Med posadko in stražniki je bi- ^ kuko je vendar to da hodlš ves presojanje svetovnega položaja. T..1 Kar se tiče dokaza o pismenosti izmenjanih vec strelov. Tn^ tiho- odpet v t za-! jei aovoijnš vsi. ki dobivajo mesečne plače, če bi bilo tudi plač 13 Odbor sam pa smatra leto z 12 meseci za ugodnejše, čeprav bi meseci ne biii enako dolgi. Leto bi bilo razdeljeno na 4 četrtletja, prvi mesec bi imel 31 dni. druga dva pa po 3 0. Ameriški predlog, naj uvede leto s 13 enako dolgimi mc-seci. bi bii iz gospodarskih ozircv zelo praktičen Za reformo koledarja bo važne stališ-:t' cerkvenih oblasti glede praznikov. Cerkvene oblasti se pa ms ga videla v takem položaju. Kar misliti si ne sme tega. To bi bilo krega in očitkov! In kaj bo reklo dekle .«amo, ko se prebudi! stal defekt v dovajanju olja. Nekaj časa sem letela proti vetru, potem sem s; pa oddahnila, ko sem zopet zagledala obalo. Čim sem se ji pa približala, sem opazila, da se dviga nad njo gost oblak peska. Spustila sem se misleč, da imam pod seboj trdna peščena tla. v resnici je pa bila mivka. Kolesi sta se zarili globoko v njo, aeropian se je postavil na nos in motor se je pogreznil v pesek. Kmalu so hiteli cd vseh strani;^ niso izjavile. Kar se tiče veliko-divjaki plemena Baluchi. Najprvj! nocnm praznikov, jih postavi od-so piesail okrog mene in mi žugali I na P«Uagi veO:ne predlogov s palicami, potem so se pa pomiri-' ne Slede na reformo koledarja na li. ker sem jim po vrsti segla v ro- *ede>jo P° soboti v mesecu ko in se vsakemu oosebej orijaz-1 aPnlu- °dbor J* razposlal te dni o-no nasmehnila. Drugo jutro na|Pomine v:seni on-ni- ki se vse zgodaj me ie prebudil poglavar! 12javiii 0 refcrmi koledarja, in u-in mi s kretnjami dopovedal, naj j pa- da bo lahko že Prihodnje leto pospravim svoje stvari. Ko sem i Predložil Društvu narodov obširen 'J~ '',! bila že pripravljena za odhod, ie! ref*rat °dno~no definitivni predlog SAKSER STATE BXNK 12 CORTLANDT STREET NSW TORI, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost avojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžnjmo u TB| brez itjcmc, to stare la stanovitne domač« banke. Monotcno sc tokie kaplje dežja; da ne more biti res mu je to velel — in vendar je bil v nih žarkov, ki onemagožajo delo-1 dejal Jask. Jesk. Iz tega sem skle-j dnu duše prepričan, da to ni res, vanje elektrcmagnetov pri avtomo- " cb okno vagona Krvave iskre so begale mimo. Obšla ga je bežna misel, da bi jih štel. ali bi štel u-darce koles ob tračnice, da bi delal karkoli, samo da bi pozabil, ca leži v njegovem naročju mala lepa glavica, ki še ne sluti ne, kam je prišla. Koliko bo imela let. Ni vedel, še slutiti ni mogel, saj jo je videl komaj mimogrede. Dvajset let? Manj. Dvajsetletna dekleta ne hodijo v tuje oddelke. Samo izprijenke. Ona pa ni, ne more biti. Glas. njen boječi glas mu je to povedal. bilih in pri motorjih, bi tudi sašiti Zunaj je jel vstajati dan. V me-:orožnik ne mogel vozariti po used-gii je gledal gole veje dreves, ki so ni ce^li. Ako pa je kljub temu lahko nalik mrtvim okostenelim rokam vozil, je znamenje, da je iznajdbi segals proti njemu. Skoraj ga je;hitro sledil nov izum, ki je cbrtz-postalo strah. Ali pa so morda se- usp^jil učinkovitost "smrtnih žarkov. Ta seii2acijonalna vest če.^ke-ku tiskovnega urada se je ksjfa kaj gale po njej. ki je spala v njegovem naroči;u. Kakor da jo hoče ubra- Zdaj saaija v njegovem naročju. Bogve kaj? Tisti trenutek bi bil dal vse, samo da bi to zvedel. Na koga misli. Čutil je kako se čedalj bolj po- ni bil tisti, ki ga je klicala.... Na hodniku so se začuli koraki. Sprevodnik. Naglo, kakor da ne bi greza v sentimentalnost. Kako to, smel nihrm « M l*nj^tit<», vnr->««.. u »petno. V Irlurnl. m »'kita Smn i CmU TmUmU COUGH BALSAM iz srca, da mu je sploh izbilo srce? Da. sentimentalnost. Pozabil je bil že skoraj na njo. Mimo je švignil vlak. Proti Franciji. S tem vlakom se je bil peljal takrat lani, ko je odšel od doma. In zdaj se vrača. Doma, na postaji, ga bodo čakali. Mati in zaročenka Kmalu se bodo morali odpraviti od doma. Daleč je na postajo. Zdaj so ie vstale. Gerta je že pri njegovi materi in ji kuha zajuterk. da ne bi revica stara zamudila. In na njega misli. Kako jo bo objel in poljubil, ko jo zagleda. On pa se vozi v temnem vagonu sam s tujim dekletom in na njo še ne misli ne. Misli pa na dekle, ki api v njegovem naročju in sanja. Zadnjič mu je Gerta pisala, da misli z m e>ra j nanj. Odgovoril ji je, da še ni pogledal dekletu v obraz, kar je odšel od doma. In zdaj? Čuj. Dekle govori sanjah. Ali je res? Ali ga ne vara sluh? Ne, res govori. Nagnil se je k njej, da je čutil lahni dih njenih usten na svojem licu. Zdelo se mu je, da vidi nene ustnice, kako se premikajo in šepetajo nekaj, kar on ne sme slišati Ko bi vendar čul. S kom govori v sanjali? Ali s svojim dragim. — Dober bodi! — Te besede je razumela, aj se dogaja z njo. Šele čez nekaj časa je doumela. Z naglo je baje lahko onemogoč:>a delovanje elektromagnetov in so nje žarki takoj prikovali k zemlji vsak av- kretnjo se je vzravnala in rekla jto ali moter ter vsaJco letalo zbili proseče: jna zemljo. Učinek Mathewsovlh — Oprostite.... Oprostite.... ; žarkov je bil celo tako močan, da KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. HKKZI'LACNl POt J K BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se zele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Ogiasaie se za pojasnila v ljudski šoli itv. 127 tast 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12.. soba \tv. 3H8, ali pa ? ItondefJHi ln *r*do ob S. do S., »o-ha 413. RAZNE POVESTI in &OMAKI: j Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: i 2 zvezka ................................... .1 50 Iz tojnosti pri rode...............50 , „ . .. , , . ,], rt-Lr, .,,4-K orvWi T_,_if(1 Ana Kareoina (Tolstoj) f Iz modernega sveta, tnto vez. LfiO _ Kai bi onroščal _ ie rekel 1 je un-.cii celo irdo gmoto, izumite- ... rA 1._.. . .. B„ rvaj 01 opru^ai.... je rc».ci|j o | roman (*J zvezka 1 ..$3.5« Igračke broširano ..............80 Amerika, pov&4 dobra, doma Igralec .........................75 najbolje .......................ttjJagnJe .........................30 Janko in Metka izh otroke).....30 Jern&t Zmagoval, Med »lazov!.. .50 v zadregi. Obrnil se je oknu in ea-jlJu Angleškem niso verjeli, zato j je odšel v Pariz, kjer je nam2raval strmel v rastoči dan. BRZOJAVNI PROMET V ZRAKU mMML..wstm ,&NRii MU'. -iti:'..liilMG.r.llfflia: Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ H V septembru se je vršila v Haagu mednarodna letalska konferenca, katere so se udeležili predstavniki Anglije. Francije, Švice, Belgije, Holandske, Nemčije in Češkoslovaške. Med drugim je bilo sklenjeno, da se uvede s 1. januarjem 1931 najprej samo za poskušnjo na nekaterih velikih mednarodnih zračnih progah dostavljanje privatnih brzojavk potnikom v letalih. Ta možnost bo pa omejena samo na letala, opremljena z brzojavnim aparatom, ne bo pa dovoljeno pošiljanje in sprejemanje brzojavk na letalih z radiooddaljnimi postajami. Zaenkrat bodo dovoljene samo kratke brzojavke brez kratic ail šifriranih poročil. Med proge, na katerih bo uveden zasebni brzojavni promet, spad atudi zračna proga Berlin-Dresden-Praga-Du -naj, na kateri letajo letala nemške Lufthanse ter avstrijske in če-hoslovaške letalske družbe. ZALOGE BAKRA V RIJSUl Geološka odprava lein ki grajskega instituta za preiskovanje rudnih bogastev Sovjetske unije je od-rila v srednje azijski republiki Kara ks tan u bogata ležišča' bakrene rude. O sob i to mnogo bakra je na vzhodu Balkaškega Jezera. Posebna prednost teh bakrenih ležišč je v tem, da leži ruda skoro na površju in je treba odk opati le par metrov 'zemlje in peska. Budnik bodo začeli takoj izkoriščati, ker omogoča njegovo rentabilnost nedavno zagotovljena turkestansko sibirsko ielezniea, ki teče blizu najdišča. ŽELOD imam za prodati. Kdor ga želi, naj mi piše. — Jeat»h Poteelj, P. O. C2x lSfcVU. svoj izum prodati. Doslej ni znano, kaj je Mathews opravil v Franciji, pač pa so se Angleži le začeli bati, da bi utegnilo biti res kaj nu stvari. zato so poslali za nj-im detektive, ki so ga pregovorili in prisilili, da se je vrnil domov. Kasneje je nesrečni Mathews zblaznel in oslepel ter je morda njegovo odkritje ostalo neizrabljene. Vendar je zadeva tako skrivinestna, da nadalj-ne podrobnosti niso prodrle v javnost. Agitator (Kersnik) broš. Kako se potu« je v stari kraj in nazaj v Ameriko. KUor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih Listih, prtljagi in raznih Boj in unaga. povest ...........80 Sosedov sin, broS................4t d™*'*1 stvareh. Vsled naš« dolgo- Andrej Hofer................... £§j Beneška vedeievalka ............ 35 Jutri Belgrajflki biser ................ .35 Beli mereoen ....................49 Bele noči, mali junak .......... M Balkansko.Turška vojska ...... JS0 Balkanska vojska, m Bilkami.....25 (Strug) trd. v..............75 broS. .66 JurtitevJ spisi: Popolna izdaja vseb lO »vezkoT, Icipo vezanih .................. 11. Blagajna Velikega vojvode.......G0 roman Barska vojska...................41 Beatin dnevnik .................60 Božični darovi...................35 Boija pot aa Bleda ............ JN BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 JE I Z S £ L Letos je posebno zanimiv CENA SO CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj ta^afl Javijo, koliko Pratik ia potegujejo. KNJIGARNA ••GLAS NARODA' 216 WEST IS STREET N. Y. Grelnik Lenart, broi... .70 Uimm ihrtkojo ..... Mrtvo mesto ....... Romantične duSe .... 6. zvezek: Dr. Zober broširano ........ - Ta Komer .75 Ju an Mlserij* ; Povesti lz S^naskega življenja .....................60 Kako sem se jaz likal (AleSovec) L zrezek .M liako Kem se jaz likal (Ah'Sovec) II. zv. .. Cvetko .................... Cesar M IL ............ fvetina Borocrajska........ Čarovnica Čebelica .................... Črtice iz ilvljeaja na kmetih .60 jes M M -35 .25 .35 Kako sem se jas likal (AleSovee) III. zrezek........ Korejska brata, povest lz misijo- M M letne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brxo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitevdtcturn Permit)lz Wash-in^tona, ki je veljaven za eno leto lirez permits je sedaj nemof&če priti nazaj tudi v teka 6. mesecev In isti se ne pošiljajo več ▼ stari Drobiž, in razne povesti spisal Mil&nskl ...............«• zgodovinska povest M Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povest! Dolga raka ........ De Ohrida In Doli > orofjem Don KISet is La Dve sMkl. — Njiva, (Meflko) ....... Devica hej ... Dedek Je mwlli teljdd...... .35 .7« M M M Krvna osveta .................. .38 Kuhinja pri kraljici cosji noiicl .50 Kaj se je Markaro sanjalo...... JSj Kazald ........................* .«0 Krliev pot. roman (Bar) trd. ve«. LI* K rižev pot patra Knpljenika .70 Kaj se je Izmislil dr. Oks.......45 Kraljevič berač ................ .25 Kraljevič Marko ...........................40 Levstikovi zbrani zlpsl ......... JO in ftkra- Fabljeia aU cerkev ▼ Fran Baron Trcnk .. Filozofska zfedha ... Pra Diavolo......... (2 zvezka) Godčcvski katekizme...... Gostilne v stari LJubljani Grika MytoiocUa......... JU .45 M M M L2t ..4# M M Hadžl (Tolstoj) Hektarjev meč .. Hodi časi. Vlače v Koreji ...............5®: kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem ln oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v proft-nji označijo naj sc jim poilje na Barge Office, New York. N. T. Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo z prvim joti je m, znaša jngo-slovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se Izdajajo —win onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Stariil ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki ao se po L Jonijn 1928. leta poročili; iona In neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prvo polovice kvote. Do drage polovice pa so opravičeni žene ia ni otroci izpod 21. leta onih žavljanov, ki so bili postajne pri-puščenl v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obraAaJto bo in zanesljivo SAKSER STATE BANK L sv. Pesmi — Ode ln elegije — Sonet Je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...71 2. sv. Otročje Igre v pesencab — Različne poezije — Zabavljloe in pnSlee — Jeza na Parna z, — Ljudski Gsls — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano ..........L— 5. zv. Slika Levstika In njegove kritike In. polemike.............70 Ljubljanske stike, Hlfini lastnik, Trgovec, KcpCIjskl Stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, NaUkarca. Diu bovaik. Itd. ................ .00 Lev na ženo (roman) .......... .80 Lncifer (roman) ................1.— Mftpjotltt 000000000*0000000000*0 Moje življenje ..........:........75 Mali Lord .................... JO Milj on ar brez denarja .......... .75 ^YaIQ 00O40O0O0000O0O0 krščanski defiek is Liha- DODS ooooooo0o*oeoh»oe*oooa|o sX5 živo- . ...........................75 Mlinarjev Jane*...........................M MoaoUno .................................48 Mill Vhtfdl M OOOOOOO0O • O O O O O O O O *1S ooooaaooooooooooooeooooo «8 COKTLANDT NEW TOBK KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA «111 RIB«9P NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 17, 19» Carovniško zlato ROMAN IZ &TUENJA. Zm Glas Naroda priredil G. P. 10 i Nadaljevanje.) — Sedaj vem, zakaj so me tako dolgo imeli v tujini. Nastopila sem dedfciino svojih mrtvih starišev! Stari oče me ljubi, ker sem otrok njegovega sina. — a sovraštvo, katero goji do moje matere, meče senco na moje Hvi jen je. Skleni.u je roki ter jokala, dokler ji ni odleglo. Nato je ila spet ter hitro zaspala, kljub vsemu nemiru. Kakcrhitro je stopila služabnica v sobo poleg spalnice, je pričela Juta pospravljati svoje stvari. Slazabnico je vzela papir in pero ter pričela pisati. Zelo spoštovana gospa! Ali mi hočete oprostiti, da vam nisem natančno poročalu? Nisem pa bila zmožna prav do te ure! Kot sem vam že sporočila, sem bila sprejeta pod izvrstnimi pogoji v Ravenau ter sem morala nato ukoj odpotovati z gospodom Seidelmanom v Ženevo po mlado gospodinjo, kon-teso Juto Ravenau. ki je bila v penaijonatu. Vašim poveljem sem .se *ako pokorila, kot le mogoče. Povsem se lahko zanesete name. Nikdar ne bom pozabila, da ste me obvarovali pred ječo. Lahko mi vrjamete, da ni bila slabost z moje strani, temveč sila Moj ženin je moral odpotovati v Ameriko, ker se je pregrešil nad svojim narednikom. Pretila mu je občutna kužen. Dala sem mu svoje prihranke in ker to ni zadostovalo, sem zastavila zapestnico. I Sedaj hočem storiti vse, da se cdzovem vašd želji. Povedala vam bom vse, kar vem. Kcntesa Juta je zelo lepa. a vedno žalostna. Želim, da bi bi- ! la obvarovana vsakega zla. Predno sem odpotovala z gospodom Seidelmanom v Ženevo, sem ostala par dni tukaj, na, gradu, da pripravim sobe za kon-teso. Zgodilo se ni nič posebnega. Grof Ravenau je šel parkrat nai zprehod po parku in se je enkrat odpeljal v Gerlachhausen. Bila sem tukaj tretji dan. ko je prijahal v grad odličen, mlad gospod, katerega je grof takoj sprejel. Pozneje sem zvedela, d-a je to Goetz Gerlachhausen. Splazila sem le, neopažena, v bližino sobe ter lahko slišala vse, kar sta govorila. Najprvo je bil govor o poroki. Grof Ravenau je želel, da bi se gospod Gerlachhuusen poročil s konteso Juto. Mladi mož pa je ugovarjaj, a to je že stara povest! Grof je rekel, da želi, da bi postal mlad gospod nejgov naslednik v Ravenau in Sc h on rode. Nu vsak način pa naj drži proč Jutino mater. Juta naj nikdar ne izve, da njena mati še živi! Tako je govoril grof, in mladi gospod mu je moral dati častno besedo, da bo storil vse, kar zahteva gospod grof. Tuteuj ne ve še noben človek, da Jutina mati še živi. Na gradu baje "straši". Zelo sem trudna, vendar pa vas ne bom pustila še nadalje čakati na pismo. Prosim, oprostite mi še enkrat radi zapestnice! Zelo vdana Johana Moebius. Johana se je naslonila za trenutek nazaj ter zaprla oči. Takoj nuto pa je napisala naslov: Gospa Dolly Sterneck, Berlin, W. 50 Kurfuerstendamm 108, 111. DBQItf BLOTBBB BAILY I ft ft ft Razveselite srca svojcev in prijateljev v stari domovini s tem, da jih posetite sa praznike POSEBNi BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Na Cunardovem krasnem parniku A OTTTHT A NT A M^^ kNEW yorka V w X X X n proti CHERBOURG!! v sredo, 3. decembra pod osebnim spremstvom gosp. M. EKEROVICA člana newyorškega urada Cunard črte, dobro znanega našim odjemalcem, ki se bo brigal za vse podrobnosti ter rešil potnike vseh potniških skrbi. Dovolj zabave, udobni in čisti prostori in dobra, kakor domača, kuhinja na parniku. Nemudoma si rezervirajte prostor. Obrnite se na svojega lokalnega agenta ali na: CUNARD LINE ZA VARNOST VAŠEGA DENARJA KUPITE CUNARD TRAVELLER'S CEkE TRI LETA MED LEVI ZVITI KMETJE. Angleški listi poročajo iz Johan-nesburga o neverjetnem, toda resničnem dogodku. Lovci iz severnega Transvala so zasledili v džungli le-vinjo, ki je bila prejšnji dan ob-streljena. Daleč v gozdu so jo končno našli mrtvo, pri nji je pa sedel j zamorec in bridko plakal. Na ra- i dovedna vprašanja je začel zamorec pripovedovati, kako je pred tremi leti pobegnil v džunglo pred krvno csveto, ker je bil ubil nekega rojaka. Več tednov je blodil p:>p:u- ženina, pastorja in svate, ter se: odpeljala na setanek. Poroka je' --- bila preložena na prihodnji dan. j p0 sovjetski postavi obdrži pri lo-Ko pa je začel pastor drugi dan čitvi zakona nepremičnine tisti za- tudi otroke. izgovarjati besede poročnega obre- konec, ki bo obdržal da, je nevesta odločno izjavila, da zdaj. ko sili vlada kmete v komuni si je premislila in da se še ne name- etična skupna gospodarstva PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) Na]krtjla pot po Ceiemicl. VaaJtAo J* v posebni kabini s vicml asuderu* nI sdobnovU — Plja'a tn alam* francoska kuhinja. Isredno nitk« ssne VprmJaJts kateregakoli ixx> blati* a*c* sesata •U FRENCH LINE IS »TATE »TRUT fs!IW YO«K. N. V. i. decembra: A.juitanta, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremsn 5. Paris. Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napoti, Genova 6. decembra: Le via than. Cherbourg 10. decembra: Vulcanis. Trat l'-erer:t;aria. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Ham-bur k Conte Dlancamano, Napoll, Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen Korna. Napol!. Genova 12. decembra: J e France. Havre St I.oui:*. Cherbourg, Bremen 15. decembra: E*ir< pa. Cherbourg, Bremsn 16. decembra: ilauretaiiia, Cherbourg 17 decembra: President Koosevelt. Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: l>re-d,-n, Cherbourg. Bremen 23. decembra: • AMert BaUin, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: Aniern a, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg. Hamburg 27. decembra: Paris, Have Leviathtui. Cherbourg 31 decembra: President Haidlng. Cherbourg, Hamburg Johana je pripravila obleko Jute, ko se je slednja prebudila. Hitro ter spretno je vršila sveye delo. Se predno je Juta končala svojo toaleto, so ji prinesli krasen šopek lož. Juta je nekoliko zardela ter odprla ozko kuverto, ki je spremljala rože. Na nji je bilo napisano: — Goetz Gerlachhausen želi kontesi Ravenau zelo prijetno dobro jutro! Juta se je čutila vsled teh maloštevilnih besed zelo osveženo. Kako lepo cd nje^a, da ji je na ta način dajal novega poguma! Hitro je odšla ia verando, kjer so sinoči pili čaj. Tam Je bila zajtrkovalnu miza, krasno pogrnjena, in stari oče jo je žc pričakoval. Bil je tako prijazen ž njo. da ji je srce radostno utripalo. Poleg tega pa še ki-asen dan in rože! Življenje je vendar tako lepo, krasno — kljub vsemu! Z dvetnajstimi leti je tako lahko veseliti se. uživati in pozabiti — bolesti! Juta je kramljala lahko in gracijozno s starim gospodom. Velika udobnost je ležala na sicer tako mrkem obrazu in tudi Je ta Volgemut .'e kazala zelo zadovoljen obraz. — Tako dobro bi se tohko imel že dolgo časa! V resnici svež izgleda danes, — Je rekla pozneje Seidelmanu. Ta je napravil zamišljen obraz. — Trikrat Je moral vzeti ponoči prašek, predno se je pomiril. — Oa. da, — razburjenje včeraj! Naj ostane kemtesa tukaj dolgo čaja, in nikdar več ne bo potreboval praška! — Ali pa še bolj! — TI vedno krokataš kot mrtvaški krokar! Nato je hotela -jezno oditi. Seidelman pa jo je prijel za rokav, se ozrl previdno naokrog ter ji zacepetal: — Črao gospo so videli po noči! Gospa Volgemut se Je nekoliko stresla, a nato se je odločno vzravnala ter vprašala: — Kdo jo j« videl? — Kočij až! p — No, na tega bom pazila! — TI si seveda vzvišena ter ne veniješ v grajske strahove! — Dokler ie vkZ-n s svojimi lastnimi očmi, gotovo ne. Pošteni kristi-jani «e izogibajo takim povestim! Ljudje verujejo v strašila ter si domišljajo vsakovrstne stvari. Seidelman. Upam, da ne veruješ v strahove! Kij ob vsej enerttji pa je tičalo vendar skrivnostno motrenje v nje- poveduje, da so se dali zapreti v trebuh ogromnega lesenega konja, . . . " , _ - ----- katerega so Trojanci potegnili v ku z gozdnim; sadeži in sladkimi L^ m z njim ^^ tudi koreninicami. Ko je pa lev prine- sovražnike. čim so bili grški juna-sel nekega dne v jamo orjaškega Je-j* v mestu, so odprli vrata svojim ena je dObil tudi zamorec svoj de-|četam ta Troja se je marala udati iez. in .ako je začel na račun levje Talco nekako fii je ^^ tudl druzme udobno živeti. Ta idila čr- nega ^^ ^^ ki se je v Pa- , ^ , nega Tarzana med levi je trajala 'ri2u seznanlla zz znanim kiparjen, Fontana. A. Hochevar približno tri leta. Potem se je pk, se paroč=la z njim Ume:mk se i POZOR, ROJAK! Is naslova na Usta, katere** prejemate, Je razvidno, kdaj Tun Je naročnina pošla. Ne čakajte toraj.'da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. , . . i*" ^ xi j mi. u me •.niti levja družina razšla m zapustila »je pa kmalu navelidul svoje in COLORADO svoje rodbinsko zavetišče. Samoldal se je ločm žena ^ m mogla ~ CALIFORNIA San Francisco. Jacob Taoahln stara levinja se je včasih vrnila v jamo, kakor da hoče posethi svoje-ka črnega prijatelja. Lovčeva krogla je pretrgada to čudno prijateljstvo. Lovci so vzeli zamorca s seboj. Med njimi je bil bogat mož, ki ga je sprejel v službo ko: slugo tako, preboleti ljubezni in pogosto si je prizadevala govoriti z možem. Toda j vrata so ostala neizprosno zaprla vedno, kadar je umetnik opazil, kdo prihaja k njemu. Slučajna je pa igralka izvedela, da se namerava njen bivši mož preseliti in na tem je zasnovala svojo bojno zvijačo. da se mu bo najbrž kmalu nehalo | ^^ je pDdstreščka> u je voziti po idiličnem življenju med levi. ŽENSKA VIHRAVOST nlh Za na svetu pa bi ne hoteda priznati, da je tičal na dnu n je— ^ strah prod sočno prikaznijo! (Dalje pri hodnjlč.) Denver, J. Bchutts Pueblo, Peter Cullg. A. BalU6. Balida, Louls Costello. Walsenburg, M. J. BayUL INDIANA Indianapolis, Louis ILLINOIS Aurora. J. Verblch Chicago, Joseph BUah. J. Bevfild KDOR 2EL1 PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FKANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne I 2. decembra 1 930 Mrs. F. Laurlch, Andrew Bplllar. našal pohištvo da bi jo vtihotapil v Cicero, J. Fabirx stanc\anje v -trojanskem konju" ] Joliet, A. Ana-ic liary Rsmb'^n — v prazni omari. Upala je, da bo j J. Zaletel, Joseph Hrovat. s to zvijačo znova pridobila može- ' La Salle, J. Spelich. vo ljubezen, ker mu dokaže, kako Mascoutah, Frank AugusUn \Toče ga še vedno ljubi in kako hrepeni po njem. In res se ni zmotila. Čim je zlezla iz omare, se je mož omehčal in pobotala a:a se. Zdaj sta zopet srečna zakonca. Calderonov izrek: — če izgovoriš ime žena. reci poprej vihravost, se je zelo nazorno potrdili z ravnanjem hčerke oklahomskega kralja olja Belle Hamonove. Seznanila se je z mladičem, s katerim se je čez osem dni zaročila, da bi se čim prej poročila. Vsi dokumenti so bili pripravljeni in pastor je bil že na nevestinem dobu. da bi opravil po- LONDON, Anglija, 14. novembra, ročne obrede. Tedaj se je pa lepa Danes je odpotoval proti Indiji ge-Belle spomnila, da ima sestanek z neral Sir Chetwode, novi poveljnik nekim igralcem, In pustila je vse, angleške armade v Indiji. NOVI POVELJNIK INDIJSKE ARMADE DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m atm umo vase članstvo, pač pa ni Slovenci v vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Waukegan. Jože Zeleno. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City, frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. černs. Kltzmiller, Fr. Vodoplva«. MICHIGAN Calumet, M. T. Kobe Detroit. Frank Stular. An t. Ja-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn, rrmnk Ooute, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Mola. Eveleth, Louls Ooufte. Gilbert, Louls Vessel Hlbblng, John Povit. Virginia. FTa^tk Hrvatich. MISSOURI 81. Louls, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, li IL Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, p. Bradailek. NEW YORK Gowanda, Karl Little rtlla. Frank OHIO Barberton, John Balant, Jos Hltt Cleveland, Anton Bobak, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J. Nlles, Frank Kogoriek. Warren, lira. F. Youngstovn, Anton OREGON ....... Oregon City, J, Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOZlCNI IZLET dne 1 0. decembra 1 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, U je postavnim potom dosel v to deželo. Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vlzejev, per-* mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tlsoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 PENNSYLVANIA: Axnbrldge, Frank Jaki«. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavso. Clarldge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec. V. Ro ranfek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prerlft. Louis Jupan :1ft, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamtn Greensburg, Frank Novak. Homer City to okolico. Frank Fm-•enchack. , Irwin. Mike Pauahek. Johnstown. John Polanc. Martin lorosheta. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J." Koprlriek Midway John 2 ust. Moon Pun, Fr. Podmllftek. Pittsburgh, Z. »akshe, Vine. A .t in J. Pogaftar, Presto, F. B. Demshar. Reading J. PesdJrc. Steelton, A. Hren. Unity SU. m okolico, J. »kirij. Fr. Bchifrer. West Newton, Joseph Jcrraa Wlllock, J PeternaL DTAH Helper, Fr. Rrebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Antoa Brst. Joseph Tratnik in WISCONSIN Milwaukee. Jos. Koren. Sheboygan, J one zorma*. WEST ALUS : Frank Skok. WYOMING Ro& Springs, Louis laucher. Dlamondvllls. F. Lumber«. Vsak zastopnik tsda potrdilo t% svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo Naročnina sa "Glas Naroda: Za eno leto $0.; sa pol leta $3.; sa SUrl mesece $2.; sa ftetrt lata SI-50. New York City je ti. celo leto. Naročnina sa Evropo je $7. aa oa->o lata -