CENA 2000 din -
Leto XLII -
št. 23
Kranj, petek, 24. marca 1989
®@miiKfcJr©iEnGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
stran 16
NE GRE SAMO ZA PLAČE
5tr. ?,8,S,10
Premalo nas je, da bi si lahko privoščili vse____
Temeljna banka Gorenjske
/o	ljubljanska banka		
GORENJCinI FORMULA?^ I-V .		(ANKA ttlHRAN	KA
Čas prenove
Ta čas je »šlager sezone« sindikalna prenova. Razlog zanjo ni le zahteva članstva, ki nima več kaj početi s formalno, neučinkovito in delavcu odtujeno organizacijo, temveč zlasti družbene okoliščine, ko se začenja razvojna preobrazba v gospodarstvu in spreminjajo odnosi. Ker bo gospodarjenje s kapitalom poslej v rokah poslovodnih ljudi, naj bi sindikat ne zamudil priložnosti, da v razmerah tržnega gospodarstva »upravlja« z delovno silo, kjer bi v večji meri prevzel klasično varovalno vlogo, kot jo pozna razviti zahod, s čigar izkušnjami se še preveč sramežljivo spogledujemo. Iskrico sindikalne prenove pa je ukresal tudi pojav neformalnih »sindikatov« (strojevodij, posojilojemalcev), ob katerem so se uradnemu sindikatu zatresle hlače, češ če ne bomo mi poskrbeli za uveljavitev delavčevega razrednega interesa, bo kdo drug.
Zamisel o sindikalni prenovi je sicer hvalevredna. V novo delavsko-razredno organizacijo naj bi se prostovoljno vključevali tisti, ki bi presodili, da jim je članstvo v njej v korist. Sindikat pa bo nudil za delavca zanimiv in mikaven program, kjer bo v ospredju skrb za boljše delovne in življenjske razmere delavcev, zaščita socialno najšibkejših slojev in tistih, ki so iz tehnoloških in ekonomskih razlogov ali spričo delovanja trga delovne sile ostali na cesti, ki bo v mnogo strožjih
tržnih in podjetniških razmerah varoval pravice iz dela in delovnega razmerja (lonček bodo morali primakniti tudi pri kolektivni pogodbi, ki utegne v novih razmerah urejati delovno razmerje tudi v družbenih podjetjih), ki bo solidarno ščitila stavkajoče... Ce bo program še naprej papirnat ali neučinkovit kot doslej, ga bodo delavci zapuščali in zaščito iskali kje drugje. Kot je bilo ondan slišati iz sindikalnih vrst, si bo moral sindikat, če mu bo pretila konkurenca, presneto prizadevati za delavca. Ena od ta čas aktualnih stvari, ki jo delavci brezkompromisno (kar s stavkami) zahtevajo, je ustoličenje najnižje plače. Izkazalo pa se je že, da absolutna, kot je, bolj malo pomeni, da bi jo kazalo umeriti po kategorijah. Ta misel napelje na drugo, namreč da bi v organiziranosti sindikata v prihodnje kazalo poudariti stanovsko plat, saj delavce iste stroke druži več skupnih interesov, laže pa je tudi iskati ekonomsko ceno njihovemu delu.
Kot rečeno, misel o prenovi sindikata je nadvse na mestu. Toda s prenovo se ubadajo ljudje, ki že dolga desetletja vztrajajo pri formalnem sindikatu v spregi z oblastjo. V njegovem vrhu sedijo ljudje, ki so po balkanski kadrovski logiki tja zašli iz drugih organizacij in oblastnih organov. In zato v sindikalno prenovo ne morem čisto verjeti.
D. Z. Žlebir
Železarna pod hudim bremenom posojil
Eno leto
milejši bančni primež
^ranj, 22. marca - Kreditni odbor temeljne banke Gorenjske je soglašal, da se Železarni Jesenice za eno leto odloži vračanje obrokov 2a dinarska posojila, najeta za gradnjo prve etape Jeklarne 2, ki zapadejo v plačilo letos, enako pa naj bi se odločile tudi članice ban-c°ega konzorcija, posojilodajalca Železarni.
Takšen sklep ne pomeni, da železarni ne bo treba eno leto vračati n'ti dinarja od posojil, ampak bodo Jeseničani odplačevali realne obresti fja dinarska posojila normalno naprej, vračilo revalorizirane glavnice pa bo eno leto mirovalo. Če upoštevamo samo posojila, najeta za prvo etapo §radnje Jeklarne 2, pri Temeljni banki Gorenjske, prinese enoletni °dlog Železa rni Jesenice skoraj 5,5 milijarde dinarjev, če pa bodo tako sklenile tudi banke, članice konzorcija (dogovorjeni rok je bil 15. marec), Pa bodo obveznosti Jeseničanov še za dodatnih 7,4 milijarde dinarjev ni-2Je. Revalorizirane glavnice zadnjega dne februarja za posojila, ki bi jih m°i-ali začeti odplačevati letos, so kar visoke: 49,6 milijarde dinarjev pri §°renjski banki in 66,9 milijarde pri konzorciju.
5.   Tudi na račun te poteze bo Železarna Jesenice, ki je lani pridelala 4>5 milijarde dinarjev izgube, kar je po ocenah vodstva banke in tovariš realno za polovico manj kot leta 1987, letos lažje dihala in premago-*j«a likvidnostne težave. Jeklarna jo je izčrpala. V naložbo je startala s koraj 70 odstotki svojega denarja, sedaj pa je slika obratna. Gorenjska . anka ima razumevanje za jeseniško Železarno, ki je med drugim terja-a 2a premostitev težav 28 milijard. Ta prošnja sicer ni bila uslišana, endar je prihajala pomoč s premostitvenimi sredstvi, z denarjem druž-enopolitičnih skupnosti, nad katerim ima roko republiški izvršni svet, n z izdatnim odpisom obresti, ki je Železarni, ki se'je sicer tudi veliko adolževala, prinesel nad 4 milijarde dinarjev.
J. Košnjek
Jesenice — Izvirno, sveže — Takšna je bila ocena predstav, ki jih je bilo slišati na enodnevnem srečanju gorenjskih pionirskih gledaliških skupin. Ne glede na kup težav, ki spremlja že vsa'leta, zadnje čase pa sploh te vrste kulturno dejavnost najmlajših, pa gledališče ostaja živo, zanimivo, polno otroškega navdušenja. Na sliki: Peter Mom-ljač, predstava mladih gledališ-čnikov z osnovne šole A. T. Linhart Radovljica ^ jyj
Foto: F. Perdan
Avstrijsko-slovenski razgovor o gospodarstvu
Bo kapital ubral pot na jug
Ljubljana, 21. marca - Na mednarodnem sejmu Alpe-Jadran so se sešli avstrijski in naši gospodarstveniki, dobro ocenili lansko blagovno menjavo, naši sosedje pa so izrazili prepričanje, da se bo jugoslovansko gospodarstvo teviekto iz krize, pri čemer so nam pripravljeni pomagati.
Razgovor avstrijskih in naših gospodarstvenikov sta vodila predsednik koroške trgovinske zbornice Kari Baurecht in predsednik slovenske gospodarske zbornice Marko Bule. Dobro so ocenili lansko blagovno menjavo, ki se ni uravnovešena, vendar napreduje. Jugoslovanski izvoz v Avstrijo se je po dveh letih nazadovanja lani povzpel za 19,2 odstotka, uvoz iz Avstrije pa je bil večji za 14,8 odstotka. Pokritje se je tako povečalo s 57,9 na 60,1 odstotka, v Sloveniji na 67,7 odstotka. Jugoslovanski uvoz iz Avstrije je lani znašal 7.787 milijonov šilingov, izvoz pa 4.681 milijonov šilin-
gov, pri tem so pristavili, da se sestava naše prodaje sosedi izboljšuje, saj je v njej vse več končnih izdelkov, ki imajo že 66 odstotni delež.
Povedali so, da na obeh straneh načrtujejo nove gospodarske stike, ki se bodo seveda ugodno razvijali z uvajanjem tržnih odnosov v našem gospodarstvu. Avstrijski sobesedniki so prepričani, da se bomo izvlekli iz gospodarske krize, pripravljeni so nam pomagati, zavzemajo se, da bi pri tem denarno sodelovala EFTA. Na Koroškem zdaj uspešno posluje 20 mešanih podjetij, ki so zvabila naš kapital na sever, zdaj pa naj bi njihov kapital ubral pot na jug.
Pri ureditvi nekaterih stvari pa gre predvsem za dobro voljo, kakršna so cestne dovolilnice za maloobmejni promet, predvsem za avstrijske prevoznike, ki dovažajo blago v naša pristanišča. Problem, ki hromi izboljšanje gospodarskih stikov med sosedama, pa so carine, ki bi jih na naši strani morali zmanjšati.
M. V.
Učna ura o prometu po ljubljanskih ulicah — Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu uresničuje prve naloge iz programa za izboljšanje prometne varnosti. Na njegovo pobudo je Zveza združenih šoferjev in avtomehanikov Slovenije ob pomoči delovne organizacije Alpetour pripravila 22. marca dopoldan preventivno akcijo »Šolarji v cestnem prometu«. Z dvanajstimi avtobusi so popeljali okrog 600 učencev četrtih razredov iz gorenjskih osnovnih šol od Kranja do Ljubljane in nazaj. Med vo.. Is so jih delavci milice in mentorji prometne vzgoje seznanili s potekom prometa in nevarnostmi v njem. Po prvi taki skupni akciji za gorenjske osnovnošolce so v kranjski osnovni šoli France Prešeren organizirali še pogovor o prometni varnosti na gorenjskih cestah. Več o tem v torkovi številki! (S) Foto F. Perdan
Odnos do invalidov
Prvina družbene humanosti
Ljubljana, 20. marca - Pri slovenskem invalidskem varstvu nikakor ne gre za zadevo postranskega pomena, ampak za nacionalni problem, saj je v republiki skoraj 140.000 ljudi različni stopenj invalidnosti, od katerih jih je 92 odstotkov delovnih invalidov, njihovo število pa narašča. Zato invalidnost ni le socialni, ampak predvsem gospodarski problem, predvsem pa je odnos do invalidov prvina družbene humanosti in zrcalo odnosov med ljudmi, so poudarili na ponedeljkovi seji predsedstva republiške konference SZDL, ki je razpravljalo o obvladovanju in razvoju invalidskega varstva v kriznih razmerah. Invalide, ki so po rehabilitaciji tega sposobni, je treba vrniti v normalno življenje, kdor pa ni, pa je vreden dostojnega življenja ob pomoči in skupaj z ljudmi, ki so voljni živeti z invalidom. Ker dobiva invalidska problematika nacionalne razsežnosti, bi morala republiška skupščina vsaj enkrat letno obravnavati invalidsko varstvo in skrb zanj, invalidi,
združeni v 10 organizacijah, pa želijo dobiti ustrezno mesto tudi v SZDL, ki ima zanje, kot so dejali na predsedstvu, več posluha kot marsikdo, ki je za to bolj poklican.  Predsedstvo  SZDL je
predlagalo sprejem nacionalnega programa invalidskega varstva, v katerem ni treba krčiti pravice, ampak doseči večjo učinkovitost sredstev in varstva.
J. K.
Deseto finale — deveto v Planici — svetovnega pokala v smučarskih skokih
Obe skakalnici nared za finale
Planica, 23. marca — Planiškemu komiteju, vsem delavcem in kroparskim teptačem je šlo na roko vreme, da so lahko pripravili 90-m in 120-metrsko skakalnico v Planici. Obe sta nared za sobotno in nedeljsko zadnje dejanje letošnjega že desetega finala svetovnega pokala smučarskih skakalcev. Na obeh tekmah bo nastopilo devetdeset najboljših skakalcev iz osemnajstih držav. Manjkali bodo le reprezentantje Sovjetske zveze, ki so v letošnji sezoni spet prišli v sam svetovni smučarski skakalni vrh.
Uradni trening na 90-metrski skakalnici bo danes, v petek, ob 9.45. V soboto se bo tekmovanje začelo ob 9.45. Enako tudi v nedeljo.
D. Humer
Jutri na Planici, v ponedeljek v Lipnici
Spominski svečanosti
Kranj, 24. marca - Vsako leto ob obletnici herojskega spopada Selške čete Cankarjevega bataljona z nekajkrat močnejšim sovražnikom je pri spomeniku na Planici nad Crngrobom tradicionalno zborovanje. Letos mineva 47 let, ko je v tem spopadu 27. marca padel tudi narodni heroj Stane Žagar. To je tudi praznik krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica.
Tradicionalno srečanje borcev, aktivistov OF, krajanov in prebivalcev kranjske in škofjeloške občine ter mladine bo jutri, 25. marca, ob 10. uri pri spomeniku na Planici nad Crngrobom. Slavnostna govornica bo predsednica občinske konference ZSMS Škofja Loka Tanja Lazar. V programu bodo nastopili učenci osnovne šole Lucija-na Seljaka iz Stražišča in vojaki iz Kranja in Škofje Loke. Cesta iz Stražišča do Planice bo zaprta za promet z motornimi vozili od 8. ure do 9.30.
Pri spomeniku Staneta Žagarja pri osnovni šoli v Lipnici v radovljiški občini pa bo spominska svečanost v ponedeljek, 27. marca, ob 16. uri. Na svečanosti, kjer bodo nastopili učenci, pevci iz Krope in godbeniki iz Gorij.pa bo slavnostni govornik predsednik občinske skupščine Radovljica inž. Marko Bezjak. ^ g
(J)
o h-
LU
co
-D
LU >9
o £
JOŽE KOŠNJEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Nemoč ali nezrelost
Od srede dalje smo spet bogatejši za dva poziva oziroma dve opozorili, ki sta ju izrekla vrhova države in partije. Takšni pozivi so zadnje mesece kar običajni in smo se nanje navadili, tudi zategadelj, ker so jih vsaj tisti, ki bi jih morali predvsem poslušati, preslišali. Sicer pa je za seje takšne vrste sploh značilno, da podrobnejših informacij ni in lahko samo ugibamo, razsojamo pa lahko samo na osnovi uradnih komunikejev. Tako je bilo tudi na primer ob zadnji seji skupščine Jugoslavije, ki je soglašala z izrednimi ukrepi državnega predsedstva na Kosovu in na kateri je menda član tega predsedstva Lazar Mojsov še neprepričane delegate s frapantnimi podatki o strašnih koreninah in razsežnostih kontrarevolucije v pokrajini prepričal, da so bili za izredno stanje. Zanj so glasovali tudi slovenski delegati in postali tarča napadov slovenske javnosti, ki se je ob izjavi v Cankarjevem domu večinsko opredelila zoper takšne ukrepe. Zato ne bi bilo napak, že zaradi presoje odgovornosti, da bi podrobneje spoznali Mojsove besede, pa igre in igrice, ki ob položaju na Kosovu in stavki rudarjev sedaj uhajajo na piano.
Mogoče si Slovenci lahko (trenutno) oddahnemo le ob sporočilu državnega predsedstva, da so vsiljeni mitingi po drugih republikah nesprejemljivi in jih morajo uradni organi preprečiti. Za jutri je bil namreč napovedan "strašanski miting prijateljstva in nove mitingaške demokracije" v Ljubljani. Vse ostalo, rečeno na predsedstvih, pa ne daje nikakršnega zagotovila, da ne bi še naprej vztrajali na svojih stališčih in zagovarjali tiste stalnice, o katerih je v Sloveniji dosežen konsenz in preko katerih ne moremo.
Ko berem sporočilo s seje predsedstva centralnega komiteja, moram soglašati s splošnimi ugotovitvami in pozivi k uresničevanju stališč partijskega in državnega vrha, za reformo, za umiritev strasti, za demokratizacijo, za demokratično in odgovorno delo političnih in državnih organov. Ni jim oporekati, vendar se ob tem pojavlja vsaj dvoje vprašanj. Mar niso takšni, zadnje čase zelo pogosti pozivi, izraz nemoči, da bi se v državi kaj spremenilo, pa tudi nezrelosti (in oportunizma) organizacije in njenih delov, da bi sami od sebe delovali graditeljsko, brez prisile z vrha, samostojno in odgovorno. Takšni pozivi pa so lahko tudi grožnja. In drugo vprašanje. Iz sporočila zveznega predsedstva partije ni razvidno, po kakšni poti bomo dosegli te kvalitete. Pot je dvojna: ali trda, centralistična, ali pa demokratična, s priznavanjem različnosti in opuščanjem preživelih metod. V tem oziru verjetno zmagovalca še ni.
Seje skupščinskih zborov v Tržiču
Tržič, 21. marca - Delegati vseh zborov tržiške občinske skupščine se bodo sestali na skupnem zasedanju v sredo, 29. 3. 1989, ob 18. uri v veliki sejni sobi občine. V prvem delu seje bodo obravnavali več delovnih poročil za lansko leto; poročilo o delu pravosodnih organov in organov za notranje zadeve, poročilo o delu občinske skupščine, poročila o delu teles pri zborih občinske skupščine, poročilo o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, pozneje pa še poročilo o aktivnosti skupine delegatov za zbor občin v republiški skupščini ter poročilo o delu sklada stavbnih zemljišč občine.
Drugi del seje bodo posvetili sprejemu izhodišč za ekonomsko in razvojno politiko občine v letošnjem letu, predloga odloka o potrditvi zaključnega računa lanskega občinskega proračuna, predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah, programa del in nalog sklada stavbnih zemljišč za letos in odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj ter povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini. Med drugim bodo tudi imenovali komisijo za organizacijo občinskega praznika ter odgovorili na delegatsko vprašanje.
(S)
PRED VOLITVAMI
Ob odločitvi, da na volilni dan ne bo referenduma
GLAS
GORENJSKI GLAS Časopisno podjetje GLAS KRANJ, Moše Pijadeja 1
Po sklepu upravnega odbora ČP Glas objavljamo javno prodajo osnovnih sredstev:
1. Repro kamera in razvijalna naprava s sušilcem filmov Agfa — Gevaert
Izklicna cena: 12.000.000 din;
2. Osebni avtomobil Zastava 101 letnik 1982 — nevozen Izklicna cena: 4.650.000 din.
Prometni davek ni vključen v ceno in ga plača kupec. Javna prodaja bo 29. 3. 1989 ob 13. uri v prostorih ČP Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj (IV. nadstropje).
Osnovna sredstva so na vpogled pred začetkom prodaje: Interesenti morajo pred začetkom prodaje položiti 10 % kavcijo od izklicne cene. Prodaja bo potekala po načelu videno — kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Informacije dobite na telefon: 21-860.
&EHGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za I. tromesečje 32.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Slovence vprašajmo,
v kakšni državi želimo živeti
Ljubljana, 20. marca - Na predsedstvu republiške konference SZDL so se odločili, da na volilni dan, 2. aprila, ne bo političnega referenduma, treba pa ga bo strokovno in temeljito pripraviti ter Slovence predvsem vprašati, v kakšni republiški in federalni državi želijo živeti.
Telefonska anketa, ki jo je opravila republiška konferenca SZDL in vprašala nekaj nad 700 Slovencev za mišljenje o Sloveniji, slovenski politiki in politikih ter tudi o udeležbi na volitvah,in v kateri so vprašani izrekali večinsko podporo političnim potezam naše republike, je bila zanesljivo eden od razlogov, da 2. aprila, ko se bomo izjavljali o kandidatih za člana zveznega predsedstva, ne bo tudi političnega referenduma. Drugi, bolj ali manj prepričljivi razlogi pa so bili naslednji. Dimitrij Rupel je dejal, da tokratno glasovanje, ki je samo volilna prireditev SZDL, ni združljiva s tako demokratično obliko, kot je referendum. Referendum je treba dobro pripraviti, izjave iz Cankarjevega doma ni treba ponovno preverjati, prav tako se je nesmotrno izrekati o politiki v razmerah, ko gre četverica v zapor. Miloš Mikeln je menil, da bi tokrat zadostoval jasen volilni proglas, ni pa zavrgel možnosti, da bi se Slovenci referendumsko izrekali, kako želijo živeti naprej. Mojmir Ocvirk pa v imenu mladinske organizacije, da naj se slovenska skupščina na prvem zasedanju opredeli do izrednih razmer in izjave, kar bo zveznim delegatom olajšalo delo, podvomil pa je v nekatere slovenske politike, predvsem v Stanovnika, ki so se distancirali od izjave v Cankarjevem domu. Tone Partljič je menil, naj ljudje volijo in nič drugega, z referendumom pa bi nasedli igram,
ALOJZ KALAN, predsednik občinske konference SZDL Jesenice
Jeseničani bodo volili na 58 voliščih
Jesenice, 23. marca - Predsednik občinske konference SZDL Jesenice Alojz Kalan: »V volilnem imeniku je v jeseniški občini vpisanih 23.000 volilcev«.
V jeseniški občini se na volitve temeljito pripravljajo vse od sklepa republiške kandidacijske konference. Predsednik občinske konference SZDL Jesenice inž Alojz Kalan pravi:
»Po sklepu republiške kandidacijske konference in njenem razglasu ter listi možnih kandidatov za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije, smo se še bolj zavzeto začeli pripravljati na volitve. Jeseničani bodo volili na običajnih 58 glasovalnih mestih od Rateč do Rodin. Odločali se bodo tako kot drugod v nedeljo, 2. aprila, od 7. ure do 19.ure.
Zato, da bi na volišča prišlo kar največ volilcev in da bi bile volitve dobro pripravljene, smo v torek, 21. marca, sklicali sestanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti in predsedniki krajevnih konferenc Socialistične zveze. Želimo, da se v priprave na volitve vključijo vsi frontni deli Socialistične zveze in vsi aktivisti, ki že zdaj dobro delajo v posameznih krajevnih skupnostih. Tako pričakujemo predvsem pomoč mladine in borcev. Že doslej so najbolj prizadevni opravili veliko dela in izdatno pomagali, saj take volitve zahtevajo kar precej organizacijskih priprav in aktivističnega dela. Upamo, da bodo volilci - v jeseniški občini je na volilnem imeniku približno 23.000 volilnih upravičencev - izrazili svojo voljo in izbrali kandidata, ki mu najbolj zaupajo: bodisi Marka Bulca, diplomiranega inženirja kemije bodisi Janeza Drnovška, doktorja ekonomskih znanosti.«
D. Sedej
ANTON TOMAN, predsednik OK SZDL Radovljica
Korak k neposrednim volitvam
Radovljica, 24. marca - »Po sklepu predsedstva republiške konference SZDL se je kot druge tudi radovljiška občina vključila v opravila in naloge v postopkih določanja kandidatov SZDL Slovenije za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije,« je dejal predsednik OK SZDL Radovljica Anton Toman.
»Tako smo opravili temeljne in občinsko kandidacijsko konferenco. Na slednji smo določili dva delegata za republiško kandidacijsko konferenco, ki je 14. marca sklenila razpisati neposredno izjavljanje o kandidatu naše republike v zveznem predsedstvu.«
Glasovanje o kandidatih - v dosedanjih postopkih sta dobila v občini podporo Marko Bule in Janez Drnovšek - bo v nedeljo, 2. aprila, od 7. do 19. ure na 75 voliščih radovljiške občine, in sicer na tistih, kjer so leta 1986 opravili splošne volitve v družbenopolitični zbor občinske skupščine.
»S takšnim načinom izjavljanja postopoma prehajamo v tako imenovane neposredne volitve,« je nadaljeval Anton Toman. »Želja vseh nas je, da neposredno, brez vmesnih postopkov, izvolimo za najodgovornejše funkcije takšne kandidate, ki jim zaupamo, da bodo zavzeto in odgovorno opravljali poverjene jim naloge. Ker smo hoteli neposredno odločati, bomo to dokazali na nedeljski manifestaciji. Naša prisotnost na voliščih bo obenem tudi podpora 'slovenski pomladi', dokaz naše pripravljenosti in odločenosti suvereno upravljati s svojo usodo v naši skupni domovini Jugoslaviji.«
D. Ž.
ki nam jih ponujajo drugi. Obnašali bi se, kot da sebi ne verjamemo, kaj smo podpisali, sploh pa ne mislim vnaprej, brezpogojno podpirati svojih politikov. Politiki se morajo potrjevati sprotno. Polde Bibič je predlagal, da moramo nekaj storiti in vprašati ljudi, kako v Sloveniji naprej. To je temeljno vprašanje obstoja in o tem bi kazalo razpisati referendum prav kmalu.
Med mnogimi govorniki sta bila dva, ki sta izrecno terjala, da bi moral biti referendum na volilni dan. To sta bila Mile Šetinc in Mojca Drčar - Murko. Predlagala sta, da bi ljudje odgovarjali samo na vprašanje: ali ste dosledno in odgovorno za izjavo iz Cankarjevega doma ali ste proti. Od podpisovanja do sedaj se je marsikaj spremenilo in privrženost k tej izjavi je treba obnoviti. Glasovali bi polnoletni ljudje in to bi politike zavezalo k spoštovanju izjave, je menila Drčarjeva!
Očitno pa utegnemo še letos iti Slovenci na referendum, vendar na osnovi, ki sta jo na seji predsedstva SZDL zastavila predvsem Ivan Oman in Ciril Zlobec. Vprašanje je, ali ob sprejemanju dopolnil k slovenski ustavi ali ob predlogu, da bi slovenska skupščina sprejela deklaracijo o slovenskih pogledih na jugoslovanske razmere in o našem skupnem življenju. Ivan Oman je bil jasen: na referendum pojdimo z vprašanjem, v kakšni državi želimo živeti in to naj bo osnova za slovensko ustavo, ki bi jo morali prav tako sprejeti na referendumu. Prav tako Ciril Zlobec: na referendumu povejmo, kaj je storiti Slovencem, če se bo nadaljeval tihi državni udar unitarizma, kakšno pot nam je ubrati in kako uveljaviti pravico do samoodločbe.
j'. Košnjek
FERDO RAUTER, predsednik občinske konference SZDL Kranj
Vsakemu volilcu posebno vabilo
Kranj, 23. marca - Včeraj in danes (četrtek) je bil na kranjski občinski skupščini že na vpogled seznam volilnih upravičencev. Če je imel nanj kdo pripombe, jih je lahko sporočil na sekretariat za notranje zadeve. O organizacijski, strokovni in politični plati priprav na neposredno izjavljanje 2. aprila pa je predsednik občinske konference SZDL Kranj Ferdo Rauter povedal:
"V torek je bila seja občinske volilne komisije, organiziran je bil razgovor s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, za danes (četrtek) pa je sklican sestanek s predsedniki krajevnih konferenc SZDL, kjer jih bomo seznanili z dosedanjimi pripravami na glasovanje, političnimi in organizacijskimi nalogami ter se dogovorili, kako zagotoviti dobro udeležbo na glasovanju 2. aprila. Treba bo usklajeno delo vseh organov in organizacij po krajevnih skupnosti, od sveta KS, SZDL do društev. V kranjski občini smo se odločili, da bomo vsakemu volilnemu upravičencu poslali vabilo za glasovanje. Mislim, da se z neposrednim glasovanjem o kandidatih za člana predsedstva Jugoslavije uresničuje zahteva javnosti in temeljnih kandidacijskih konferenc po neposrednih volitvah čim večjega števila vodilnih ljudi na vseh ravneh. Sedaj je priložnost, da z udeležbo na gl&' sovanju pravilnost te poti potrdimo, saj je začetek širše demokratizacije volilnih postopkov in volitev. Prav tako pa sodim, da je dobra udeležba na glasovanju tudi množični izraz soglasja ne le neposrednim in splošnim volitvam, ampak tudi eden od načinov verifikacije politike, ki jo zagovarjamo v Sloveniji.
Naj že ob tej priložnosti, čeprav je do glasovanja še dober teden, po* vabim volilce kranjske občine na glasovalna mesta, saj bomo s tem skupno utrjevali pot k demokratizaciji našega skupnega življenja i" odločanja v Sloveniji!"
J. Košnjek
JANEZ ZAVRL, predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka
Vabila bodo prišla s pošto
Škofja Loka, 22. marca - Kljub pravnim dilemam, ki so se pojavljale okrog novega leta, kako sploh izvesti volitve za člana predsedstva SFBJ> kakšna je ustavna podlaga, kdo jih razpiše in kdo je nosilec operativnih nalog, so v občinski konferenci SZDL že takrat našli zelo dober stik z občinsko volilno komisijo. Oboji so izhajali iz stališča, da je na terenu, v krajevnih skupnostih, kjer bodo volitve, ta dilema v pravnem smislu nepomembna in da zdaj nima smisla organizacijskih priprav peljati ločeno, tudi če bi jih SZDL organizirala, ker bi to povzročilo zmedo že pri p'" vih naslednjih volitvah.
Pravne dileme so zdaj razčiščene; organizator volitev so državne volilne komisije, ki bodo tudi imenovale člane glasovalnih odborov. Predsednike teh odborov in predsednike krajevnih konferenci SZDL bodo v Škofji Loki sklicali v sredo in četrtek, ko jim bodo razdelili volilni material in se dogovorili o poteku nedeljskih volitev.
V škofjeloški občini so se odločili za drobno posebnost: vabila za udeležbo na glasovanju bodo ljudem pošiljali prek pošte. Ne zato, ker šolarjem ne bi zaupali, ampak predvsem iz čisto praktičnih, tehničnih razlogov, predvsem zato, da bodo ljudje tam, kjer so okoliši volišč spremenjeni, vedeli, kje naj volijo. Glasovalna mesta, razen nekaterih v krajevnih skupnostih Stara Loka-Podlubnik in Trata, bodo kot navadno. \ občinski konferenci pričakujejo ugoden odziv na volitvah, čeprav najbrž pomenijo slovo od pojmovanja volitev kot dolžnosti in korak bliže poj' movanju volitev kot pravice in možnosti na vplivanje pri vodenju državnih zadev.
H. Jelovčafl
MARICA PRAPROTNIK, predsednica občinske konference SZDL Tržič
Poudarek obveščanju
Tržič, 21. marca - Organizacijske priprave na volitve so v tržiški občini že večinoma opravili. Da bi prišlo na 22 volišč čimveč prebivalcev, bodo prihodnji teden prek radia in glasil razložili volilni postopek. Glede na sedanjo pripravljenost ljudi za sodelovanje v pripravah je moč pričakovati solidno udeležbo tudi na volitvah, ocenjuje predsednica občinske konference SZDL Tržič Marica Praprotnik.
»Priprave na volitve so se pri nas začele že januarja, ko smo se v pogovorih naših funkcionarjev, komunistov in mladincev zavzeli predvsem za enotno nastopanje družbenopolitičnih organizacij, obenem pa se dogovorili za operativne naloge. Eno od sej našega predsedstva sm" namenili pripravam na volitve, dobro smo sodelovali z občinsko volilno komisijo in se povezovali tudi s krajevnimi skupnostmi. Tam so prejšnji mesec pregledali poskusne volilne imenike, tako da je seznam volilcev sedaj popoln; v njem je približno 10.500 volilcev. Tudi volilni odbori so že sestavljeni; v manjšin krajih so to nalogo prevzela kar predsedstva KK SZDL. Vseh volišč v občini bo 22, od tega 6 v mestu. Za kraj volitev bodo prebivalci zvedeli iz vabil, ki jih bodo po hišah raznosili mladinci. Moja in naša skupna želja je, da bi bilo na volitvah čimmanj odsotnosti, zato že ves čas priprav skrbimo za sprotno obveščanje ljudi,« je za Gorenjski glas med drugim izjavila predsednica Praprotnikova.
S. Saje
Na Gorenjskem zaposlenost upada
Sto mladih z diplomo na cesti
Kranj, 22. marca - Na Gorenjskem je gospodarska kriza zasukala zaposlitvene tokove, včasih je bil vsakdo dobrodošel in trumoma so se z avtobusi odpravljali po delavce v druge republike, predvsem v Bosno. Menda nekateri takšne prakse še niso opustili, čeprav bi bilo pametneje najprej zaposliti tiste, ki so v tovarnah zaradi posodobitve postali odveč. Tovarne napovedujejo, da bodo imele letos 1.162 delavcev odveč, poznavalci pa že zdaj pravijo, da je ocena prenizka, da se bodo v organizacijah skušali znebiti najmanj 2.500 delavcev. V kopici podatkov, ki govore, kako zaposlenost upada in kako tudi na Gorenjskem že poznamo brezposelnost, najbolj zbode v oči številka, da je od lanske generacije brez dela še vedno sto mladih, ki so končali štiriletno srednjo, višjo ali visoko šolo. Na cesti so torej mladi, izobraženi ljudje, kar bi nas moralo posebej skrbeti.
Na Gorenjskem je bilo lani v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 84.902 delavcev, kar je bilo 1,6 odstotka manj kot leto poprej. Obseg zaposlenosti se je zmanjšal v vseh gorenjskih občinah, za mišji repek je bila izjema le radovljiška občina, kjer sta bila lani zaposlena dva več kot leta 1987.
Zaposlenost je najbolj upadla v industriji
Povprečna zaposlenost je najbolj upadla v industriji in sicer za 3 odstotke oziroma za 1.347 delavcev, obseg zaposlenosti v gospodarstvu pa je zmanjšal za 2 odstotka oziroma za 1.490 delavcev. Gospodarska kriza in posodobitve v tovarnah torej zmanjšujejo obseg zaposlenosti, na kar pa je kot vse kaže negospodarstvo, ki je že zaradi pomanjkanja denarja, še vedno imuno. V negospodarstvu se je namreč lani obseg zaposlenosti povečal za 1,3 odstotka oziroma za 132 zaposlenih. V samostojnem osebnem delu pa se je zaposlenost povečala za 0,4 odstotka oziroma za skromnih 12 zaposlenih.
Tudi na Gorenjskem je vse težje dobiti delo
Brezposelnosti nekdaj na Gorenjskem nismo poznali, zdaj pa jo že, seveda pa še zdaleč ni tolišna kot drugod po Jugoslaviji, toda boleča je seveda za vsakogar, ki ne more dobiti dela in je zabeležen na spisku iskalcev zaposlitve pri Skupnosti za zaposlovanje.
Povpraševanje po novih delavcih se je lani na Gorenjskem radikalno zmanjšalo, delovne organizacije so iskale kar 3.756 oziroma 36 odstotkov novih delavcev manj kot leto poprej. Seveda je to posledica tega, da odhodov v pokoj dostikrat niso nadomestili z novimi delavci, temveč je bil to ob naši zakonodaji in nedelovanju trga delovne sile praktično najpogostejši način zmanjševanja obsega zaposlenosti, ki pa seveda zdrave selekcije ne pozna.
Tako seveda še zdaleč ni rečeno, da so na seznamu brezposelnih slabi delavci, v delovnih organizacijah pa ostajajo dobri.
Seznam iskalcev zaposlitve je bil konec lanskega leta za polovico daljši kot pred letom dni, na njem je bilo 1.814 ljudi, kar je bilo 56,6 odstotka več kot konec leta 1987. Relativna stopnja brezposelnosti se je tako povečala od 1,34 na 2,15 odstotka. Torej je še vedno razmeroma nizka, toda potrebno je vedeti, da se lani presežki delavcev še niso sprostili.
Lani se je na Gorenjskem zaposlilo 752 delavcev od drugod, približno polovico manj kot leto poprej, približno 400 jih je zaposlitev dobilo za določen čas. Največ jih pride (jih pripeljejo) iz Bosne, največ se jih še vedno zaposli v gradbeništvu. Zaradi ostre krize v gradbeništvu je bil lani vsak četrti stavkajoči delavec v Sloveniji gradbinec, pričakovali bi, da se bo zaradi pomanjkanja dela zaposlenost zmanjšala, vendar na Gorenjskem tega ne načrtujejo. V kranjskem Gradbincu, ki je "zaslovel" s pohodom delavcev v Ljubljano, so menda ta teden spet krenili z avtobusom po nove vajence v Bosno. S kančkom zlobe je moč najti povezavo z besedami direktorja Stanislava Božiča, ki je zadnjič na gorenjski gospodarski zbornici okrcal novinarje in skupnost za zaposlovanje, naj vendar o tem ne pišemo, saj mu delavci takšne analize in članek oporekajo na štrajku.
Med brezposelnimi vse več izobraženih
Med brezposelnimi je še vedno 48 odstotkov delavcev brez poklica, toda že druga največja skupina so delavci z dokončano štiriletno srednjo šolo, torej najrazličnejši tehniki, takšnih je skoraj 20 odstotkov, njihov delež pa se je povečal, kakor se je povečal tudi delež brezposelnih s šesto stopnjo strokovne izobrazbe.
Ker je delovno mesto pri nas še vedno monopol, ker ne poznamo zdrave selekcije trga delovne sile, ostaja brez dela tudi vse več izobražnih ljudi, vemo pa, kako pomanjkljiva je izobrazba mnogih zaposlenih, kako so še donedavna neverjetno napredovali zaradi z delom pridobljenih delovnih izkušenj.
Kakor je na zadnji seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornica za Gorenjsko povedal Slavko Kalan, vodja strokovnih služb pri Skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, je od lanske generacije mladih, ki so prišli iz šol, še vedno brez dela približno sto mladih fantov in deklet, ki imajo končano štiriletno srednjo, višjo ali visoko šolo. Vse bolj se namreč zatika pri zaposlovanju pripravnikov, ki se jih, kot vse kaže, vsepovsod otepajo. Prav pripravništvo pa bi moralo biti tisto pravo sito, na katerem naj bi ostajali najboljši, ki bi potem pri delu hitro napredovali. Tako pa se pri teh mladih ljudeh zatakne že na zaposlitvenem pragu in mnogi so razočarani že na začetku.
Štipendije predvsem za tehnični študij
Na seznamu brezposelnih seveda ni inženirjev elektrotehnike, strojništva, računalništva in nasploh tehniških ved, ki so na Gorenjskem iskani z lučjo pri belem dnevu. Zanje je tudi tokrat razpisanih toliko štipendij, da bodo lahko bodoči študentje izbirali, kje jo bodo vzeli. Lani je namreč ostalo nepodeljenih kar 39 odstotkov štipendij za študij na fakultetah tehnične stroke, kar se bo verjetno zgodilo tudi letos.
Brez dela so torej predvsem mladi, ki niso študirali elektrotehnike, strojništva, računalništva in podobno, toda človek se vpraša, kaj bi jih bilo res tako težko zaposliti na drugačnem delu, navsezadnje so to izobraženi mladi ljudje, ki bi znali delati tudi kaj drugega, ne le tisto, za kar so se odločili s študijem.
Letos napovedujejo nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti
Po napovedih ozdov se bo letos v gorenjskem gospodarstvu zaposlenost zmanjšala za 1 odstotek oziroma za 783 delavcev. V industriji načrtujejo 2 odstotno zmanjšanje, v kmetijstvu prav tako 2 odstotno, v gozdarstvu celo 6 odstotno, v vodnem gospodarstvu 3 odstotno, v obrti in osebnih storitvah 2 odstotno.
Ohranjanje števila zaposlenih pa načrtujejo v gradbeništvu, v prometu in zvezah in v gostinstvu ter turizmu. Drugod pa povečanje in sicer v trgovini 1 odstotno, v stanovanjski in komunalni dejavnosti in urejanju naselij celo 3 odstotno, v finančno tehničnih in poslovnih storitvah 1 odstotno.
Povečanje števila zaposlenih načrtujejo tudi v negospodarstvu in sicer 1 odstotno oziroma za 76 delavcev. Prav zanimivo je, da 2 odstotni porast zaposlenosti načrtujejo v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih!
Napovedanih 1.162 delavcev presežka
Ozdi napovedujejo, da bodo imeli letos 1.162 delavcev presežka, strokovnjaki pa opozarjajo, da je ocena znatno prenizka, saj je moč pričakovati 2.500 delavcev presežka, kar pomeni, da se utegnemo na Gorenjskem približati 4 odstotni relativni stopnji brezposelnosti.
Napovedanih je torej 7 odstotkov presežka delavcev več kot lani, med njimi pa bodo prevladovali delavci brez poklica, takšnih bo 623 oziroma več kot polovica, s tretjo stopnjo strokovne izobrazbe jih bo 137, s četrto pa 265.
Presežki bodo največji v kranjski občini, kjer bo 797 delavcev preveč, v jeseniški občini 299, v škofjeloški 36, v tržiški 16 in v radovljiški 14.
Seveda so to le napovedi ozdov, stvarnost utegne biti povsem drugačna. Lani se presežki delavcev denimo še niso sprostili, letos znajo biti razmere drugačne, predvsem, če bo sprejeta nova delovna zakono-
daJa- M. Volčjak
ITEO Ljubljana se vključuje v dva projekta EGS
Prenos znanja in tehnologij
Ljubljana, 21. marca - V inovacijskem centru ITEO so gospodarstvenike seznanili z možnostmi vključevanja slovenskega gospodarstva v mednarodne informacijske in poslovne sisteme na področju prenosa tehnologij, novih idej, izdelkov in programov ter storitvenih in tehničnih invencij in inovacij.
Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo Ljubljana, pri katerem deluje Regionalni center za patente in Inovacijski center, se vključuje v konkretne akcije našega povezovanja z Ev-fopo, je predstavil svojo ponud-°o prenosa znanja in tehnologij, ki jo oblikuje na osnovi svoje vključenosti v večino mednarodnih organizacij na področju prenosa tehnologij, novih idej, iz-
delkov in programov ter storitvenih in tehničnih invencij in inovacij. Direktor programov Marijan Štele je povedal, da se bo morala Gospodarska zbornica Slovenije čimprej odpredeliti glede plačevanja članarin za te mednarodne informacijske in poslovne sisteme, sami pa razmišljajo o svoj'i podjetniški organiziranosti. Seveda pa so to le razmišljanja, dokler pri nas ni
razrešeno vprašanje statusa in financiranja bank podatkov, brez tega pa se je seveda težko vključevati v evropske in svetovne mreže za prenos znanja in tehnologije, kjer so seveda stvari razčiščene, saj je jasno, katere informacije so zastonj, katere je plačati in kaj je poslovna skrivnost. S takšnimi problemi se trenutno pri nas seveda ne ubada le ITEO, temveč vse institucije in ustanove, ki nekaj podatkov še imajo, radi pa bi jih odprli v Evropo in seveda ponudili uporabnikom, kar bi seveda prineslo zaslužek.
Inovacijski center ITEO je v zadnjih treh letih zbral podatke od 6.000 zaščitenih modelov in vzorcev, 3.500 zaščitenih blagovnih znamk, 2.300 evidentiranih invencij in inovacij v Jugoslaviji, računalniška borza invencij in inovacij pa ima tudi podatke o 11.000 tujih novosti iz enajstih držav. Vključen pa je v Evropsko mrežo inovacijskih centrov (EBN), Evropsko združenje za prenos tehnologij (Tli), Mednarodni register inovacij (IIR) in Klub dajalcev za prenos tehnologij pri Združenih narodih (UNIDO-TSDC).
Ljubljana, Maribor in Jesenice vključeni v sodelovanje alpskih mest_
Sorodni problemi mest od Francije do Slovenije
Ljubljana, 21. marca - Na Tednu mednarodnega sodelovanja in sejma Alpe-Jadran, ki je °dprt na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, smo se seznanili z delovanjem Delovne skupnosti alpskih mest. Ustanovljena je bila oktobra lani v italijanskem Trentu, povezuje že *» mest iz šestih držav alpskega loka, med njimi so tudi Ljubljana, Maribor in Jesenice s sanjsko goro.
1 h ^amisel Je nastala v Trentu, pred tremi J~ti, zdaj pa je naša, saj Delovna skupnost alpskih mest povezuje že 25 mest v šestih orzavah, od Francije do Slovenije, območje Pa je celo večje kot v skupnosti Alpe-Ja-°^ran. Želimo si sodelovanja, ne konkuren-
e. bolj danes kot včeraj, radi bi ustvarili ^režo trdnih vsakodnevnih odnosov, upaj-k' se Dodo naši otroci že razumeli med ^e°°j." je dejal Ettorre Bonazza, generalni j?ekretar skupnosti alpskih mest, doma iz * renta, od koder je pobuda o njej prišla. Ko Je izluščil sorodnosti sicer različnih mest, je °menil njihovo bogato zgodovino, vsa so na-
tala ob rekah, ki so imele v preteklosti po-
membno vlogo, vsa so ob meji, v vseh žive ljudje, ki so ponosni na svojo avtonomijo. Navedel je nekaj konkretnih nalog, ki so že bile oziroma bodo kmalu uresničene. Turistične agencije že sodelujejo, kmalu bo odprta informacijska banka, ki bo imela splošne informacije o značilnostih mest delovne skupnosti, pripravljajo študijo o tem, kakšni motivi evropskega turista vodijo v mesta, namesto na morje in v gore. Junija bo v Trentu tradicionalna razstava cvetja, ki bi lahko potovala po mestih skupnosti.
Ljubljanska županja Nuša Kerševan je povedala, da bo naslednja seja izvršilnega komiteja delovne skupnosti alpskih mest
junija v Ljubljani, v času Ohceti, in navrgla zamisel, da bi bila Ljubljana lahko koordinator v skupnosti za področje kongresnega turizma. Statut delovne skupnosti vsebuje evidentiranje problemov alpskih mest, skupno iskanje rešitev in izmenjavo strokovnih izkušenj ter povezovanje in sodelovanje ljudi, ki žive v mestih alpskega loka. Doslej so skupne probleme evidentirali predvsem na področju turizma, gostinstva, varstva okolja in urejanja mest, predvsem starih mestnih jeder.
Jeseniški župan Jakob Medja pa je dejal, da možnosti vidijo predvsem v organizaciji velikih športnih prireditev in omenil seveda zamisel o treh prirediteljih zimskih olimpijskih iger. Pobuda je bila uradno ponovno potrjena in v poštev pride leto 1998 ali 2002.
M. V.
Okrušena podoba
Pri nas sanjamo o veliki turistični prihodnosti, drugod pa so zaposleni s praktičnimi stvarmi.
Turistični tokovi so zelo nepredvidljivi, težko jih je napovedovati, pri nas toliko bolj, ker je podoba našega turizma vse bolj okrušena. Saj imamo modro morje, sonce vroče sije, tudi lepe hotele imamo, toda naše ceste so slabe, železnica zastarela, poštne povezave z Evropo so slabe, telefonske zveze obupne, trgovska ponudba skromna, njihov delovni čas neprimeren. Naši obrazi pa so vse bolj zlovoljni, kakšni pa naj bodo, če nam gre vse slabše.
Čeprav že vrsto let govorimo in vemo, kako bi lahko izboljšali naš turizem in z njim zaslužili več, se stvari odvijajo drugače. Izjemno nestabilne razmere in izredni ukrepi na Kosovu že odmevajo v turističnem svetu, zlasti v Zahodni Nemčiji, odkoder pride k nam največ gostov, odpovedi že dežujejo. Največ jih je prišlo v črnogorsko primorje, tudi v Dubrovnik, veliko bolje se trenutno prodaja Istra. Naši gostje torej dobro vedo, kje je Kosovo.
Če se pravočasno ne bomo priključili sodobnim povezovalnim tokovom Evrope, bo po letu 1992 podoba našega turizma le še bolj okrušena. Po Evropi bodo ljudje potovali brez potnih listov, po hitrih cestah in s hitrimi vlaki, pri nas pa bodo tako kot te dni čakali v vrsti pred mejo, se hali strogih carinikovih oči, še bolj pa ceste do morja, saj pri nas hude prometne nesreče običajno najavijo in spremljajo turistično sezono, kakor so včeraj že najavile velikonočne praznike.
Takšne misli so mi rojile po glavi, ko sem na časnikarski konferenci delovne skupnosti alpskih mest primerjala, kaj so povedali naši in kaj drugi predstavniki. Naši so napovedovali predvsem prihodnost, kako bi na primer radi imeli v Zgornjesavski dolini družno s sosedama zimske olimpijske igre. Drugi pa so govorili o povsem praktičnih in vsakdanjih turističnih stvareh, kakršna je denimo ponudba predstavnika italijanskega Trenta, da naj bi njihova tradicionalna razstava cvetja potovala po alpskih mestih. Če se bomo še naprej otepali Evrope, bi jo kazalo pripeljati v Ljubljano vsaj leta 1992, na pogreb našega turizma.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Iskra Telematika
Katje za Zagrebčane
Iskra bo Hrvatom dobavila 100 kartičnih javnih telefonskih aparatov Katja v vrednosti 2,8 miijarde dinarjev. Pogodbo sta podpisala Jožef Papo, glavni direktor DO PIT promet Zagreb in Blaž Kavčič, komercialni direktor Iskre Telematike.
Rudi Matajdl, ki skrbi za prodajo, nam je povedal, da gre za pomemben prodor na področje kartičnih govorilnic v obliki Jatene. Doslej je tovrstne aparate zagotavljalo le podjetje »Mihajlo Pupin«. Sicer pa ocenjuje, da bodo v Jugoslaviji še nekaj časa v uporabi standardni novčični aparati. Uveljavljanje kartičnih namreč zavira visoka cena magnetne kartice, ki je vrh tega namenjena le enkratni uporabi (ko se sprazni, je ni mogoče spet napolniti). Dobre perspektive so za žetonske aparate. Iskra zagovarja uporabo žetonov z utori, kakršne uporabljajo v svetu, saj so dodatna zaščita pred morebitno goljufijo. Organizacije ptt se bodo glede tega vprašanja najbrž kmalu poenotile. Tedaj bo Iskra prilagodila za uporabo žetonov tudi sedanje novčične aparate. Iz njene proizvodnje jih je trenutno okrog 6000.
Po podpisu pogodbe z Zagrebčani se kažejo možnosti novih poslov v drugih območjih Hrvatske. Veliko zanimanje je za govorilnico tipa Jatena, ki je bila te dni izbrana na razstavo industrijskega oblikovanja v Hannovru, kar je veliko priznanje.
Komercialisti usmerjajo prodajo govorilnic še na zasebna omrežja, kjer bodo na voljo, denimo turistom, kot javni novčični aparati. Nekateri gostinci so se za nakup in postavitev že odločili in izkušnje so dobre. Spričo uporabe žetonov ne prihaja do takšnih zapletov pri kovancih, ki jih neprestano množi inflacija.
Kazimir Mohar
V DELOVNI HALJI
Anton Bogataj, vodja Alplesovega obrata inženiring proizvodnje
Napetost popusti šele junija
Železniki, 19. marca - Izdelava pohištva po meri in okusu naročnikov, kar z drugimi besedami pomeni obrat inženiring proizvodnje, je v Al-plesu stara okroglo deset let. Zadnjih sedem število naročil nenehno raste. Anton Bogataj, doma iz Selc, je vodja obrata, v katerem danes dela 42 ljudi, pretežno kvalificiranih mizarjev.
»Ustanovitev obrata je narekoval trg,« pravi Anton Bogataj. »Hotelskih prostorov praktično ni mogoče opremljati s pohištvom iz rednega programa, pa tudi ljudje, ki so kupovali naše pohištvo, so želeli posebne zaključne elemente, zapore do stropa, dodatne police, drugačne materiale in barve.«
Zlasti od januarja do junija, ko se v turizmu pripravljajo na novo poletno sezono, imajo tudi v Alplesovem obratu inženiring proizvodnje, kjer opremljajo obmorske hotele in bungalove, polne roke dela.
»Najprej izdelamo ponudbo za opremo, in če je oziroma ko je sprejeta, opravimo izmere, sam naredim idejne skice, izberemo materiale, pohištvo izdelamo in ga nazadnje montiramo. Monterske ekipe so od doma tudi po dva, tri tedne, včasih grem z njimi tudi sam ali moj namestnik.«
Podobno se lotevajo naročil za opremo lokalov in stanovanjskih hiš. Zanimivo je, da cena pohištva po naročilu ni bistveno dražja - le za kakšnih deset do petnajst odstotkov - od pohištva iz rednega tovarniškega programa. O tem, kako so naročniki zadovoljni, Anton Bogataj prvi takole: »Od približno 800, kolikor jih imamo v enem letu, je veČina zelo zadovoljnih, nekateri so pretirano hvaležni, dva ali trije pa imajo pripombe.«
V obratu pa razen tega "udejanjajo" tudi predloge svojih arhitektov, izdelujejo vzorce novega pohištva in imajo na skrbi servis pripomočkov za proizvodnjo.
»Delo je zanimivo, pestro, ustvarjalno, včasih, kadar so roki le preveč napeti, tudi utrudljivo,« pravi Anton Bogataj, ki nima dosti časa misliti na bližajočo se upokojitev.
H. Jelovčan
L
KRATKE Z GORENJSKE
Se najbolj delavni so gasilci... - Vaški odbor v Podkorenu, s katerim smo se med nedavnim obiskom pogovarjali o nekaterih problemih, ki že leto dni motijo krajane, ugotavlja, da je struga potoka Krotnjek pravi kanal za odplake in odpadke. Še dobro, da so ga lani očistili gasilci, za katere tudi pravijo, da so najbolj delavni v Podkorenu. Pa tudi folklorna skupina pridno vadi in priložnostno nastopa. Gasilci so lani s prostovoljnim delom ob 80-letnici društva obnovili dom, v katerem je zdaj tudi manjša dvorana za srečanja in prireditve. Sicer pa v Podkorenu ugotavljajo in opozarjajo, da bi bilo treba čimprej urediti izogibališče za avtobuse ob magistralni cesti in enkrat dokončno urediti tudi problem trgovine oziroma stavbe, ki je pod spomeniškim varstvom - A. 2.
Drevi osrednja proslava
Kranj - Že od konca minulega tedna so v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini različne prireditve ob krajevnem prazniku. Med drugim so v torek v Domu JLA odprli tudi razstavo z naslovom Miniature iz Julijskih alp 1915-1917, ki sta jo pripravila Garnizija JLA Kranj in Mali vojaški muzej iz Bohinjske Bistrice. Sinoči pa je bila v Domu JLA v Kranju tudi okrogla miza z naslovom SZDL danes in politični pluralizem, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije Viktor Ža-kelj. Drevi (petek) ob 18. uri pa bo prav tako v Domu JLA osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika, na kateri bodo med drugim podelili tudi priznanja krajevne skupnosti in bronasta odličja Osvobodilne fronte. A. Ž.
Spominska svečanost v Lipnici
Lipnica - Pri spomeniku osnovne šole v Lipnici v radovljiški občini bo v ponedeljek, 27. marca, ob 16. uri tradicionalna spominska svečanost ob obletnici bitke Selške čete Cankarjevega bataljona v Rovtu in ob smrti heroja Staneta Žagarja. Na svečanosti bo govoril predsednik občinske skupščine Radovljica inž. Marko Bezjak, v programu pa bodo nastopili učenci osnovne šole, pevski zbor Stane Žagar iz Krope in godbeniki iz Gorij. V šoli v Lipnici pa bo že dopoldne strelsko tekmovanje ekip iz vseh osnovnih šol v občini. A. Ž.
Programska konferenca
Srednja Dobrava - Ta mesec so v radovljiški občini na programu programske konference krajevnih organizacij ZZB NOV. Na Srednji Dobravi so imeli konferenco minulo soboto, na njej pa so ocenili lansko delo in se pogovorili o programu za letos. V krajevni organizaciji je le še 41 aktivnih članov in članic. V razpravi so spregovorili tudi o družbenopolitičnih dogodkih, ki so brez potrebe skalili mednacionalne odnose ter izrazili odobravanje, da so miting v Ljubljani vendarle odpovedali. Poudarili so, da mestne ulice in trgi niso primeren kraj za reševanje slovenskih in jugoslovanskih problemov. Izrazili so prav tako tudi upanje, da bo Markovičeva vlada spremenila jugoslovansko gospodarstvo. Nazadnje so sklenili, da bodo 2. aprila šli vsi glasovat za člana predsedstva in da se bodo tudi borci udeležili letošnje očiščevalne akcije v Lipniški dolini, (cr)
Čebelarji brez čebel
Podnart - Tudi čebelarje Čebelarske družine Podnart-Kropa je zelo prizadela varooza. Od 28 čebelarjev Čebelarske družine jih je ostalo brez čebel kar deset, nekaterim čebelarjem pa je odmrlo le po nekaj družin. V primerjavi z letom 1988 se je zmanjšalo število čebeljih družin od 452 na 301 naseljen čebelji panj. (cr)
Mladinski natečaj
Kranj - 20. marca je bil končan letošnji mladinski natečaj Železniškega gospodarstva Ljubljana. Povsod v železniško transportnih organizacijah so zabeležili letos velik odziv osnovnošolcev z literarnimi in likovnimi deli. Najboljše prispevke bo Železniško gospodarstvo Ljubljana nagradilo. Podelili bodo 40 nagrad po 15 tisoč dinarjev, 80 nagrad po 13 tisoč in 120 nagrad po 10 tisoč dinarjev. Poleg teh pa bodo podelili tudi 60 kolektivnih nagrad oziroma železniških vozovnic za razredni izlet na relacijah Ljubljane in Istre. Nagrajena likovna dela bodo razstavljena v razstavnem prostoru Železniškega gospodarstva Ljubljana ob letošnjem dnevu železničarjev 15. aprila. A. Ž.
Kulturna akcija letos
Radovljica - Komisija za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Radovljica je že izoblikovala predlog programa kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini za letos. Predlagajo izvedbo štiridesetih različnih kulturnih prireditev in sicer 12 gledaliških predstav, 12 glasbenih oziroma zborovskih koncertov, 6 likovnih in foto razstav in 4 folklorne prireditve. Od teh naj bi dve izvedla kulturna društva iz drugih republik za delavce iz teh republik in prijatelje tovrstne kulturne dejavnosti naših narodov. Druge prireditve bodo izvajali razen domačih skupin tudi ansambli poklicnih in polpoklicnih gledališč iz Kranja in z Jesenic. Komisija za kulturo predlaga, da bi občinski svet s svojim deležem sredstev in soudeležbo delavcev zagotovil tudi letos ogled ene predstave v ljubljanski operi, dve gledališki predstavi v Mestnem gledališču ljubljanskem ali v Drami oziroma v Cankarjevem domu. Dve predstavi pa naj bi obiskali v gledališču na Jesenicah in v Kranju. Program kulturne akcije bodo financirali iz sredstev kulturne skupnosti Radovljica in z deležem občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica ter podpisnic družbenega dogovora posameznih organizacij združenega dela. Ta delež letos znaša za OZD do 200 zaposlenih po 1000 dinarjev na posameznika, z nad 200 zaposlenimi pa 800 dinarjev na posameznika, (jr)
Popravek
V članku o Zavarovalstvu na Gorenjskem pod naslovom Največja težava ohranjanje premoženja nam jo je zagodel tiskarski škrat. Pri premijskem poslovanju se namreč kažejo pomembnejši premiki v deležu zasebnega sektorja. Ta delež je lani znašal 45,2 odstotka, leto prej pa 37,5 odstotka. Razlog za povečanje je dokaj uspešno obvladovanje inflacijskih gibanj. Bralcem se za napako, ko je škrat zamenjal odstotke, opravičujemo.
ureja ANDREJ ŽALAR
Praznik krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica
Glavna naloga je letos telefonija
Bitnje, 23. marca - V ponedeljek, 27. marca, bo minilo 47 let, odkar se je v Rovtu nad Crngrobom Selška četa Cankarjevega bataljona spopadla z desetkrat močnejšim in veliko bolje oboroženim sovražnikom. Vsako leto v spomin na ta tragični in hkrati slavni dogodek praznujejo v krajevnih skupnostih Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica v kranjski oziroma v škofjeloški občini. Tako je tudi letos, nosilec prireditev in praznovanja pa je poseben koordinacijski odbor v okviru krajevnih skupnosti, predsednik pa Vinko Strgar iz krajevne skupnosti Bitnje. Osrednja prireditev pa bo jutri (v soboto), ko bo na Planici nad Crngrobom ob 10. uri tradicionalno množično zborovanje.
Letos, ko je ponovno na vrsti kot nosilec skupnega praznovanja krajevna skupnost Bitnje, so v tej krajevni skupnosti v kranjski občini prav zdaj pred začetkom velike akcije. Kaže, da bodo kmalu začeli z deli in zakopali za izgradnjo telefonije.
»Res je, telefonija je letos v naši krajevni skupnosti glavna naloga,« pravi predsednik gradbenega odbora Vili Knez. »Po številnih sestankih, ki jih imamo redno vsak teden že od lani, smo zdaj tik pred tem, da zakopljemo, če bomo le dobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje, kajti iz-
Vili Knez
vajalec gradbenih in montažnih del je že izbran. Naša želja je, da bi naslednji praznik proslavili z otvoritvijo telefonije. To pa pomeni, da bo letos krajevna skupnost Bitnje eno samo veliko gradbišče, za kar že zdaj
Največja želja prebivalcev krajevne skupnosti Bitnje je, da bi bil kanal iz čistilne naprave še letos povezan z urejeno strugo potoka Žabnice...
prosimo krajane za razumevanje. Sicer pa moram vse, ki so že doslej tako ali drugače sodelovali v akciji, pohvaliti, saj recimo pri soglasjih praktično ni bilo težav. Zdaj pripravljamo tudi plačilo druge akontacije v znesku 500 tisoč dinarjev, medtem ko bo potem po končani akciji še poračun. Trenutno je 230 interesentov za telefon, prijave pa še sprejemamo, saj imamo na voljo 434 priključkov.«
Ob tako veliki akciji, kot jih čaka letos, je razumljivo, da v krajevni skupnosti ne načrtujejo še kakšnih drugih večjih del. Ugotavljajo pa, da se dokaj uspešno rešuje tudi problem, ki bi se ga čimprej radi rešili. Gre namreč za regulacijo potoka Žabnica. Bojijo pa se, da letos vseeno delavci VGP ne bodo še povezali sedanjega odtočnega kanala iz čistilne naprave pri Bitnjah.
»Čistilna naprava oziroma odtočni kanal iz nje, iz katerega se zdaj voda ne more odtekati, nas zares vedno bolj skrbi. Upamo, da bo problem vendarle rešen, saj zdaj onesnaženost sega že tja do Srednjih Biten j. Najbrž pa je res, da
Tone Jenko J» ~sele. g uresniči-
tvi projekta, po katerem bodo tekalne vode iz Stražišča speljane v čistilno napravo Kranj, meteorne pa v Žabnico problem ekološko dokončno rešen. Prav gotovo pa bo tudi na tem območju slej ko prej treba misliti na kanalizacijo,« ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Tone Jenko.
Telefonija, kot pravijo, pa vseeno ne bo edina naloga letos v krajevni skupnosti, ki si jo nameravajo zastaviti. Pravijo, da morajo zgraditi še dve avtobusni postajališči. Že spomladi pa načrtujejo na območju ce-
Vinko Strgar
lotne krajevne skupnosti tudi veliko očiščevalno akcijo, v kateri nameravajo očistiti predvsem rob gozda. Odkar pa jim je lani uspelo dokončno urediti prostore v Gasilskem domu, se zdaj v njem odvijajo različne dejavnosti. Uredili bodo le še poseben prostor za civilno zaščito.
Vinko Strgar, predsednik krajevne konference Socialistične zveze Bitnje, pa ugotavlja, da je bilo letošnje sodelovanje predstavnikov vseh štirih krajevnih skupnosti pri pripravi prireditev ob krajevnem prazniku zelo dobro. »S skromnimi sredstvi smo pripravili kar bogat program. Različna športna tekmovanja so se na primer začela že minulo soboto, osrednji prireditvi pa bosta v petek (danes), 24. marca, ko bo ob 19. uri v Zadružnem domu v Žabnici slavnostna akademija, na kateri bodo Žabničani najbolj zaslužnim pri lanski akciji za izgradnjo mrliških vežic podelili priznanja, in v soboto, 25. marca, ko bo ob 10. uri tradicionalno množično zborovanje na Planici nad Crngrobom. Sicer pa prireditve za praznik niso edina oblika sodelovanja med našimi krajevnimi skupnostmi. Letos nas še posebej povezuje telefonija s Stražiščem, redno pa sodelujemo tudi s sosednjo krajevno skupnostjo Žabnica.«
V zvezi s sobotnim množičnim zborovanjem na Planici nad Crngrobom pa povejmo še, da bodo v programu nastopili učenci osnovne šole Lucijana Seljaka in pripadniki Garnizije JLA oziroma vojaki iz Kranja in Škofje Loke. Cesta iz Stražišča do Planice bo zaprta za motorni promet od 8. ure do 9.30. Udeležbo na zborovanju pa načrtuje tudi sekcija za planinske pohode in izlete pri Društvu upokojencev Kranj. Za udeležence tega pohoda bo iz kranjske avtobusne postaje ob 7.45 odpeljal avtobus do Ješeta v Stražišču, od tam pa bodo upokojenci krenili peš na Planico. Razen tega pa bosta jutri tudi dva Pohoda po poteh Rovta. Ob 8.30 bo start v Crngrobu, ob 7.30 pa v Bitnjah.
A. Žalar
Pripravljajo nove normative
Različna uporabnost zaklonišč
Kranj, 20. marca - Civilna zaščita v Kranju je v začetku osemdesetih let naredila program izgradnje, urejanja in vzdrževanja zaklonišč. Tako je bilo 1984. leta zgrajeno prvo zaklonišče na prostoru bivše Save Kranj, aprila letos pa bo zgrajeno drugo pri Športnem parku. Še letos pa se bodo začele priprave za gradnjo še enega zaklonišča med Gimnazijo in Bežkovo vilo.
Z zbranim denarjem, ki ga prebivalci kranjske občine na podlagi odloka prispevajo za zaklonišča, se po nekaj letih že kažejo prvi rezultati. Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Kranj Franc Rihtaršič pravi, da so se načrtno in sistematično lotili programa izgradnje, urejanja in vzdrževanja zaklonišč v začetku osemdesetih let.
»Pri sestavi programa smo izhajali iz tega, da je pri novogradnji na Planini bilo razrešeno tudi vprašanje gradnje zaklonišč, medtem ko med gradnjo v Vodovodnem stolpu in še prej na Zlatem polju zaklonišč nismo gradili. V starem delu mesta pa nekdanji rovi dolga leta niso bili vzdrževani.
1984. leta je bilo na območju stare Save v Kranju zgrajeno prvo javno zaklonišče za 400 oseb. Po programu bi potem morala priti na vrsto gradnja zaklonišča med Gimnazijo in Bežkovo vilo, nato pa v Vodovodnem stolpu pri Športnem parku. Vendar pa smo dinamiko gradnje malce obrnili, ker se gradnja med Gimnazijo in Bežkovo vilo šele pripravlja. Da zbrani denar ne bi izgubljal vrednosti, smo se odločili najprej za gradnjo pri Športnem parku. To zaklonišče za 300 oziroma 400 oseb bo zgrajeno do konca aprila. Še letos pa se bodo začele tudi priprave za gradnjo zaklonišča za okrog 300 oseb na območju med Gimnazijo in Bežkovo vilo.«
Zgrajena zaklonišča za okrog 1000 oseb, poleg obnovljenih pod starim delom mesta in zaklonišč na Planini ter ob posameznih objektih, zgrajenih v tem času, bodo v začetku devetdesetih let tudi oprayičila realne možnosti Kranja na tem področju. Nihče namreč tudi ni pričakoval, da bi z zbranim denarjem lahko naredili še kaj več, posebno še, ker
se del denarja od 1983. leta porabi tudi za vzdrževanje.
»Že pri programu izgradnje zaklonišč smo opredelili različno, če tako rečem, dvojno uporabnost zaklonišč. Tako ima v zaklonišču stare Save zdaj skladišče Merkur. Novo zaklonišče pri športnem parku bo namenjeno potrebam civilne zaščite in športnikom. Koristno se uporabljajo in urejajo tudi rovi pod starim delom mesta. Na ta način je poskrbljeno tudi za redno vzdrževanje teh objektov oziroma prostorov, za katerega pa se že od 1983. leta v občini usposabljajo tudi posebne enote.« Medtem ko pri organizirani stanovanjski gradnji na širših območjih gradnja zaklonišč doslej nekako ni bila problematična, čeprav je samo gradnjo novih naselij dražila, pa se nekako ni uveljavila gradnja zaklonišč pri posameznih stanovanjskih objektih v občini. To pa se ne kaže le v kranjski občini. Zato se kar zadeva gradnjo zaklonišč, predvsem normativov in pogojev, v republiki Sloveniji pripravljajo nekatere spremembe. Predsedstvo SR Slovenije naj bi ta stališča in usmeritve sprejelo do konca tega polletja. Glavni namen pa je poceniti stroške za gradnjo zaklonišč.
A. Žalar
KS vztraja pri predlogu
Krajši rok za plačevanje elektrike
Kranj - Svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp v Kranju je na zadnji seji razpravljal o odgovoru Sestavljene organizacije Elektrogospodarstva Slovenije, in se z ugotovitvami ne strinja, še naprej vztraja, da delegacija za republiško skupščino predlaga, da izvršni svet SR Slovenije zadolži Elektrogospodarstvo Slovenije, da pospeši skrajšanje časovnega roka odplačevanja elektrike po dejanski porabi.
Delegacija iz krajevne skupnosti je namreč na seji zbora krajevne skupnosti občinske skupščine 22. februarja letos predlagala, da bi električno energijo plačevali po položnici na vsaka dva meseca in na podlagi dejanske porabe, ki bi jo ugotovili z odčitavanjem števcev.
V odgovoru Služba prodaje elektrodistribucije ugotavlja, da predlagani način obračunavanja in plačevanja električne energije pomeni bistveno spremembo organizacije sedanjega tako imenovanega letnega obračuna z obročnim načinom plačevanja. Gre za to, da je sedanji obračun enoten za celo Slovenijo, pravijo in da je takšna organizacija prilagojena enakomerni izkoriščenosti zmogljivosti računalniške opreme v računskem centru in obstoječi delovni sili po Tozdih. Ugotavljajo, da na primer zdaj potrebujejo za redno mesečno odbiranje ene desetine uporabnikov 70 od-čitovalcev, medtem ko recimo pri spremembah cen potrebujejo kar 460 odčitovalcev. V nadaljevanju pa v odgovoru pojasnjujejo, da v Elektrogospodarstvu preočujejo možnosti za skrajšano obračunavanje, vendar brez nove računalniške opreme in dodatnega povečanja delovne sile ni moč takoj preiti na spremenjen način obračuna. Nakup nove računalniške opreme pa v Elektrogospodarstvu načrtujejo.
Svet krajevne skupnosti pa ugotavlja, da je zaradi letne in zimske tarife in zaradi vmesnih podražitev treba števce odčitava-ti že zdaj na dva meseca... ^ y
Darujmo kri
Kranj, 24. marca - V sredo se v Kranju začenja krvodajalska akcija, ki se bo raztegnila tja do srede aprila. Tisti, ki se ob prvem novačenju niso odzvali povabilu nanjo, pa so si medtem premislili, se še vedno lahko pridružijo. Ostali so dobili vabila, ki jih je za to priložnost brezplačno natisnila radovljiška knjigoveznica.
Prvega dne krvodajalske akcije, ki bo za kranjsko občino trajala kar 13 dni, bodo darovali kri četrtošolci kranjskih srednjih šol, ki se vsako leto v velikem številu odzovejo humanitarni akciji. Ostali dneyi pa so namenjeni krvodajalcem po krajevnih skupnostih. Skupine krvodajalcev bodo prišli na zbirna mesta iskat avtobusi in jih odpeljali na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljano. Danes objavljamo razpored za prva dva dni, prihodnji petek pa ure in zbirna mesta za tiste, ki bodo darovali kri aprila.
V četrtek, 30. marca:'
za KS Stražišče ob 6. in 7. uri na avtobusni postaji pri cerkvi
za KS Vodovodni stolp ob 8. uri pred »gasilci«
za KS Bratov Smuk ob 9. uri pred KS Bratov Smuk
in za KS Kranj Center ob 10. uri pred hotelom Creina.
V petek, 31. marca:
za KS Stražišče ob 6. uri na avtobusni postaji pri cerkvi za KS Zlato polje ob 7. uri pred KS
za KS Predoslje ob 8.30 na avtobusnih postajah Predoslje in Suha za KS Britof ob 9.30 na tamkajšnji avtobusni postaji za KS Žabnica ob 10.30 na avtobusni postaji v Žabnici in za KS Bratov Smuk ob 11. uri pred KS Bratov Smuk.
Občinska organizacija Rdečega križa iz Kranja, organizator akcije, še enkrat vabi Kranjčane in okoličane, naj storijo človekoljubno dejanje.
Kranj, petek, 24. marca 1989
KULTURA
5. STRAN WmS3^SS^S0aJiS
Srečanje najmlajših gledališčnikov
ALI PIONIRSKO GLEDALIŠČE
RES USIHA?
Jesenice - Pravzaprav bi se morali čuditi, da vsako leto nastaja toliko in toliko dobrih, odličnih in seveda tudi slabih gledaliških predstav v okviru gledališke vzgoje na osnovnih šolah in tudi v društvih. Čuditi zato, ker se problemi z denarjem, z mentorji vlečejo že leta, izboljšanja pa ni - celo na slabše gre. Srečanje pionirskih gledaliških skupin z gorenjskih osnovnih šol in društev je pokazalo, da tudi Gorenjske usihanje gledališke dejavnosti najmlajših nikakor ni obšlo.
Prav gotovo je za tak naslov okrogle mize, ki je zbrala na razgovor šolske mentorje, predstavnike ZKO iz gorenjskih občin in Slovenije, Združenja gledaliških in likovnih skupin Gorenjske in prvikrat tudi predstavnika Zavoda za šolstvo, upravičen. Še pred leti je moral republiški selektor, ko je izbiral najprimernejšo predstavo za republiško srečanje pionirskih gledaliških skupin, samo na gorenjskih osnovnih šolah in v pionirskih skupinah kulturnoumetniških društev videti vsaj petnajst gledaliških predstav. Kako pa je zadnje čase?
Sicer zgledno organizirano srečanje pionirskih gledaliških skupin v Gledališču Tone Čufar je predstavilo mlademu, hvaležnemu občinstvu le šest predstav. Ta pičla bera pa ni izbor, ni ga prečesala stroga selekcijska komisija srečanja, pač pa je to vse, kar je v letošnji sezoni sploh nastalo v gorenjskih šolskih gledaliških skupinah in v društvenih skupinah. Gledališko delo torej živi « še na treh osnovnih šolah - na domžalski Frana Pera, kranjski Franceta Prešerna in radovljiški Linhartovi, ki je kot izjema pripravila celo dve predstavi. Med ostalimi pa živi in dela pionirska skupina Gledališča Tone Cufar Jesenice in pionirska skupina prosvetnega društva Jožef Virk iz Doba pri Domžalah - in konec. Če se seveda ni kakšna predstava kam skrila, kar pa je zelo malo verjetno. Več kot škoda je, da se iz nekaterih gorenjskih občin pionirsko gledališče dobesedno umika. Tak primer je s Trži-cem, kjer nobena osnovna šola ne društvo v zadnjih dveh letih ni imela predstave, da bi jo pokazala na gorenjskem srečanju. Podobno je v Škofji Loki, pa tudi iz Kamnika ni bilo predstav, čeprav jih nekaj gotovo miajp.
Že lani so se kazala znamenja, da gledališka vzgoja nekako usiha. Bilo je celo tako slabo, da ni bilo mogoče pripraviti niti Naše besede - preglednega srečanja skupin. Če je letos nekaj bolje, potem to še ni znak, da se Je proces počasnega usihanja gledališke Vzgoje za najmlajše že ustavil. Kajti predvsem gre za vzgojo bodočega obiskovalca gledališča, da ne poudarjamo še spoznanja, fcako tudi gledališka vzgoja spodbuja, krepi m izboljšuje znanje materinega jezika. Da Pa imamo na naših šolah najmanj pouka materinščine v evropskem merilu, pa je tako že nekaj časa znano. Žal pa gledališka vzgoja - čeprav je v učnih načrtih osnovnih sol - nima pravih pogojev za razmah. Razlogi so znani in tudi ne od včeraj: malo je mentorjev, ki bi ob svojih rednih delovnih obveznostih čutili še potrebo po delu s šolsko gledališko skupino. Če pa že delajo, sodijo gotovo med gledališke navdušence, ki ne vprašajo ne za finančno povračilo in tudi ne za porabljen prosti čas in tudi ne za več ali manj brezbrižen odnos kolegov in cele sole do njihovega dela in do dela otrok.
Alenka Bole -Vrabec, Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske: »Zveza kulturnih organizacij Gorenjske bo letos organizirala še tri gledališke delavnice za šolske mentorje - za gib, dramaturgijo ter sceno in kostume. V aprilu naj bi skupaj z Zavodom za šolstvo pripravili posvet, ki naj bi obudil tudi na šolah večjo naklonjenost za gledališko delo - pri vodstvih šol in mentorjih. Pri otrocih tega ni treba, saj si igranja zelo želijo.«
Pavle Zrimšek,
Zavod za šolstvo, enota Kranj: »Res je program na osnovnih šolah zdaj tak, da je dokaj ogrožena kulturna dejavnost. Učitelji so za takšno delo, kot je gledališka dejavnost, ki je tudi v učnem načrtu, premalo usposobljeni, le navdušenci vztrajajo, pa še ti često nimajo niti moralne podpore kolektiva ali vodstva. Očitno bo treba sodelovanje z Zvezo kulturnih organizacij izboljšati, saj Zavod svetovalca za to dejavnost nima. Za kulturo besede je v sedanjem učnem sistemu premalo narejenega. Posledice so že tu.«
In kdo je kriv, da na osnovnih šolah kulturne dejavnosti bolj ali manj životarijo, kar se kaže tudi v skromnem nastajanju gledaliških predstav? Slišalo se je kot grenka šala, da so krivi tisti redki navdušenci med učitelji, ki so dolga leta za malo ali nič denarja skupaj z otroki ustvarjali gledališče in gojili tudi na ta način lepo slovensko besedo. Zdaj se nekaj sliši celo o ukinjanju šolskih knjižnic, ker tudi to nekaj stane. Spet bo na udaru slovenska beseda. Zato je pogovor za okroglo mizo o počasnem poje-manju gledališke vneme opozoril tudi na vse tiste pojave, ki so kot kaže posledica kratkovidno sestavljenega izobraževalnega sistema na osnovnih šolah. Lahko bi se končno le še čudili, da vsa kulturna dejavnost na šolah še ni zamrla, ko pa je praktično ne podpiramo niti finančno niti moralno. Izjeme so le ponekod. Morda pa ni vse v finančni podpori: če se ozremo le malce čez mejo, je tamkajšen odnos do gledališke vzgoje po-
Vera Beguš, osnovna šola Kra-šnja, Domžale: »Problem gledališke vzgoje je problem mentorstva. Zanje na šolah ni dovolj denarja, torej ni gledališke dejavnosti. Delamo le taki, ki nam je to delo v veselje. Zal se še preveč pozna nekakšna apatičnost, ki je zajela šolnike - iz vsem dobro znanih razlogov. Pozna se povsod, gledališka dejavnost ne more biti izjema.«
Jože Vari, ZKO
Jesenice: »V naši občini nepoklicno gledališče skrbi, da gledališki krožki niso zamrli, da pionirska skupina dela, da se vzgaja bodoče gledališko občinstvo. Poskus sodelovanja z aktivom šolskih ravnateljev se je obnesel, nekaj se premika, kaj bo, pa bomo videli. Stanje je tako, da je mentorjev premalo, otrok, ki se navdušujejo za teater tudi z dobro obiskanimi matinejami v gledališču, pa ogromno.«
Mira Mejačevič,
selektorica za republiško srečanje skupin: »Predstave gorenjskih najmlajših gledališčnikov so me navdušile. Videli smo različne pristope, mentorji zaslužijo vso pohvalo. Vse predstave so skupinsko delo, opazi se sodelovanje z glasbenikom, likovnikom. Razen ene predstave, ki bi ji lahko očitala stereotipen pristop, so vse ostale delovale sveže, izvirno. To je tudi kriterij za povabilo na republiško srečanje maja v Tolminu.«
vsem drugačen, tudi finančno, pa vendarle pri nas v Sloveniji nastaja vsaj trikrat, štirikrat več gledaliških predstav - in to dobrih. Upajmo, da tega navdušenja, kajti vse živi in diha le na tem, v vsesplošni krizi ne bo dokončno pobralo.
Lea Mencinger Foto: F. Perdan
Fotografska razstava
TAKŠNO TE SREČUJEM
Kamnik — Vsakoletna »spomladanska« predstavitev foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj, letos že tretja zapored, v kamniškem razstavišču Veronika, je postala že tradicionalna. Tako je tudi prav, saj so avtorji, ki jih vodi mentor, mednarodni mojster EFIAP Vlastja Simončič, dosegli visoko kvalitetno raven umetniške fotografije tako po formalni kot tudi tehnični izvedbi.
Že lanska razstava z naslovom Kamnik v našem objektivu je bila ^matska. Tudi letošnja z delov-nim naslovom Takšno te srečujem sovpada s praznikom žensk in je Posvečena ženam. Razstava obse-8a fotografije žena v različnih življenjskih trenutkih in dobah, v različnih ambientih, situacijah, razpoloženjih. Fotografi so se po-Qali celo v kamniške delovne orga-nizacije in ujeli v svoje objektive delovni dan mnogih žensk, za "rojem, v laboratoriju, v kuhinji m menzi, pisarni, skratka v delov-nem okolju vsakdanjika.
Razstavlja osem avtorjev. Men-J°r in starosta skupine Vlastja lm°nčič razstavlja tri, po izvedbi
vsekakor vrhunske ženske portrete. Z igro struktur, svetlobo in senco ali zabrisanostjo je dosegel presenetljive psihološke portretne študije. S klasično rafiniranostjo predstavlja v treh fotografijah še kmečko ženo pri opravilih v kuhinji, hlevu, na polju. Tudi Lojze Po-pelar razstavlja dva fotografska portreta. Še posebno je zanimiva, na za portret neobičajnem podolž-nem formatu izvedena podoba starejše kmečke žene, ki je morda najlepša fotografija na tej razsta-' vi. Največ del je prispeval Janez Kosmač. Njegov motivni svet sega od klasičnega portreta do žanr-skih motivov: žena na delovnem mestu, pri igranju kitare, pri po-
govoru, družina, upokojenke pri praznovanju, skratka ovekovečeni trenutki iz življenjskega utripa. Mlado družino, morda celo svojo, je v dveh fotografijah predstavila Meti Cerar. Materinstvo bi najbrž naslovili subtilno fotografsko študijo matere z otrokom avtorice Vlaste Jenčič, ki je prispevala še zanimivi* fotografiji deklice pred ogledalom in neme govorice rok. Mimi Pollak se ukvarja s fotografijo, ki je morda še najbližja reportažni, zato se je napotila v tovarno in zabeležila delovni dan žena, za statvami, stroji, ali v kuhinji. Podobno je fotografsko beležil tovarniško vzdušje za stroji Darko Berovič, ki pa je prispeval tudi za-
nimiv ženski portret.
Serijo fotografij Franca Cerarja bi lahko imenovali socialna tematika. Njegove starke s trga, s svojimi vozički in cizami, nas opozarjajo na marginalni svet ljudi z roba, ki mu v vsesplošnem prehitrem ritmu življenja le redkokdaj prisluhnemo.
Ob otvoritvi, je poleg glasbenega programa, spregovoril še Vlastja Simončič ter povedal to in ono zanimivost iz sveta fotografije, člani pa so pokazali še serijo barvnih diapozitivov. Razstava v organizaciji ZKO Kamnik je na ogled od 16. do 25. marca 1989.
Dušan Lipovec
16. mednarodni festival amaterskega filma
JESENICE SPET FESTIVALSKO MESTO
Jesenice — Leto je naokrog in železarske Jesenice bodo zopet festivalsko mesto. Do začetka ocenjevanja (žiriranja) filmov za 16. mednarodni festival amaterskega filma, ki bo od 7. do 9. aprila v klubskih prostorih filmske skupine Odeon, je že prispelo vec kot 60
filmov iz 15 držav.
Na Jesenicah so tako že filmi iz Alžirije, Avstrije, Belgije, ČSSR, Finske, Italije, Kanade, Madžarske, Nemške demokratične republike, Nizozemske, Španije, Švice, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Jugoslavijo zastopajo amaterski filmi iz Črne gore, Makedonije, Srbije in Slovenije. Razveseljivo je, da prevladujejo animirani filmi, sledijo igrani in dokumentarni, izredno malo pa je eksperimentalnih in planinskih filmov. Organizatorji festivala, filmska skupina Odeon in Zveza kul-
turnih organizacij Jesenice, pa še pričakujeta filme iz Malte, Avstralije, Irske, Francije in Velike Britanije, in tako predvidevajo, da bo na letošnjem festivalu sodelovalo rekordno število držav.
V petek, 7. aprila, ob 16. uri se bo začelo ocenjevanje filmov v klubskih prostorih Odeona. Amaterske filme bo ocenjevala petčlanska mednarodna žirija. Ob 19. uri bo v Kosovi graščini otvoritev'razstave Predvojni slovenski nemi film, ob 20. uri pa je v kinu Železar predvidena projekcija
filmov Triglavske strmine, ki je bil posnet leta 1932 in nekaj kratkih filmov predvojne produkcije. Pripravili bodo tudi foto razstavo »Odeon in festivali«, ki jo vsako leto dopolnjujejo.
Festival pa bo potekal od 20. do 22. aprila v gledališču Tone Čufar na Jesenicah, pred tem pa bodo projekcije na šolah jeseniške in radovljiške občine. Organizatorji festivala pa se dogovarjajo tudi za projekcije po krajevnih skupnostih.
Lojze Kerštan
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Milan Batista. V kletnem razstavišču iste hiše je na ogled razstava grafik in slikarskih objektov akad. slikarke Tanje Spenko. V Mestni hiši razstavlja koroški slikar Franc Berger iz Beljaka. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, razstavlja akad. slikaraka Vida Fakin.
V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili E. Filipčiča Božansko tragedijo za red petek II, od IX. do XII.
. vrste in balkon. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za red sobota II, od IX. do XII. vrste in balkon.
V Carniumu, Delavski dom, vhod 6, vrtijo danes, v petek, ob 18. uri video film Nekateri so za vroče. Ob 20. uri pa video film Ca-sablanca. Jutri v soboto, ob 18. uri vrtijo video film Srečni Luka, ob 20. uri pa Na zlatem ribniku.
V letališki stavbi Aerodroma Brnik razstavlja vitraže oblikovalka Helena Šajn.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Slovenske ljudske vezenine. V razstavnem salonu Dolik razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc.
V Groharjevi galeriji razstavlja akad. kipar Tone Lapajne. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9.
do 17. ure. Med tednom je možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja (622 -261).
V salonu pohištva v Železnikih razstavlja Maja Šubic. TRŽIČ - V Paviljonu NOB odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik na steklo dipl. ing. arh. Nika Ahačiča. V kulturnem programu ob otvoritvi bo slovenske ljudske balade pela Bogdana Herman.
DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo akad. slikarja Maria Petriča iz Domžal. LOM - Dramska skupina KUD Lom gostuje v ponedeljek, 27. marca, ob 19. uri v Selah na Koroškem z igro Ignacija Borštnika Stari Tomaž.
NOVO V MALI ČUFARJEVI _KNJIŽNICI_
Jesenice — Potem ko po dveh javnih natečajih za izbor knjižnega dela v jeseniški knjižni zbirki MALA ČUFARJEVA KNJIŽNICA v letu 1986 in 1987, uredništvo lani ni razpisalo novega natečaja (izven natečaja sta izšla jeseniški pesniški zbornik 84 pesmi in pesniška zbirka Štefana Remica Opazovalnica, je to storilo letos. Na natečaj so se odzvali štirje avtorji s petimi rokopisi. Žirija, ki so jo sestavljali Benjamin Gracer, Siniša Petkovič in Damjan Jensterle, se ni odločila za nobenega od poslanih tekstov, tako da si bo MČK, tako kot že lani, pomagala z »naročenimi« rokopisi. Letos naj bi tako izšlo delo Marka Hudnika Osemdeseta leta, (gre za izbor iz knjižnih ocen in predstavitev, ki jih M. Hudnik že deset let objavlja v Železarju) in prozno delo Valentina Cundriča Varščine. Ker sredstva jeseniške kulturne skupnosti ne zadoščajo več kot za tisk ene knjige v letu, bodo za Cundričevo knjigo poskusili dobiti denar od republiške kulturne skupnosti. g rp
SLIKE TUDI PO GOSTILNAH
Žiri — Do konca mesece je v gostišču »Sora« v Brekovicah pri Ži-reh na ogled razstava perorisb Vinka Podobnika.
Gre za zanimiv poskus gostinca, ki je spoznal, da bo s takimi potezami pridobil tudi več gostov.
Slikarji so očitno tudi zainteresirani, saj njihova dela tako vidi več ljudi, kot bi jih v kaki galeriji; pa še prodajo več.
Doslej je tu razstavljal Lojze Tarfila iz Železnikov, za Podobni-
kom pa bo na vrsti Ernest Kavčič.
Nejko Podobnik
Pred novo premiero
SMEH, TODA NE SLADEK
Jesenice - Konec tega meseca bodo v Gledališču Tone Čufar na Jesenicah kot zadnjo premiero v letošnji sezoni postavili na oder komedijo Branislava Nušiča. Predstavo režira Vera Smukavec.
Nušičeve komedije so na jeseniškem odru sicer že igrali, vendar pa je vseeno od zadnje postavitve preteklo že kar nekaj časa. Toda kot» se to večkrat dogaja, je neki avtor naenkrat znova aktualen. Da je ta čas Nušič kar nekako »v zraku«, so začutila tudi nekatera druga slovenska gledališča, saj ga to sezono igrajo tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem in tudi v Šentjakobskem.
Se tudi vam zdi, da Nušičeve komedije govore tudi današnjemu gledalcu?
»Vsekakor. Tekst je hud, kot se reče, toda, kadar država odmira, je seveda še kako aktualen. Komedija Sumljiva oseba bo predstavljena v svoji klasični podobi, saj se nam zdi, da Nušičeva dela ne prenesejo modernizacije. Treba pa je vedeti, da je bila ta komedija napisana leta 1887, prvikrat pa je bila uprizorjena leta 1923.«
Komedija je slika obrenovičevskega režima z nasilnimi policijskimi metodami in bedasto birokracijo. Se bo temu lahko smejati?
»Lastni neumnosti se sicer lahko smejemo, toda to ni ravno sladek smeh. Sicer pa ima Nušič mestoma nenavadno aktualen tekst; v njegovem delu mladi govore, da bi bilo treba ukiniti vojsko, urade, zapore, vse to, kar od mladih slišimo tudi danes.«
Zadnja predstava prihaja na oder vedno šele na pomlad. Ali bo zato kaj manjkrat na sporedu?
»Sploh ne. Kot običajno bomo prav s to zadnjo predstavo sezone tudi gostovali po gorenjskih odrih in drugod po Sloveniji, kamor nas navadno povabijo, pa tudi čez poletje in v jeseni bo še kakšna ponovitev.«
Predstava nastaja s stalnimi igralci?
»Nastopa enajst igralcev, komedija je zahtevala praktično vse moške igralce, kar jih sodeluje pri Čufarjevem gledališču. Posebnost predstave bo nastop igralca Ivana Berlota, ki bo v Nušicevi komediji praznoval 500 nastopov na odrskih deskah.«
L. M.
Foto: F. Perdan
JAPONSKI LIKOVNIKI _RAZSTAVLJAJO_
Ljubljana - Sinoči so v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani odprli razstavo del sodobnih japonskih umetnikov delujočih v okviru skupine Ryu. Predstavitev japonskih umetnikov postaja že tradicionalna, saj je tokratna razstava že drugi obsežnejši prikaz pestre likovne dejavnosti te skupine v Moderni galeriji. Več članov skupine se je študijsko izpopolnjevalo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, tradicionalna pa je tudi njihova udeležba na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Tokratna razstava prihaja k nam po uspešni predstavitvi v Kunsthalle v Niirnbergu in v Japonskem kulturnem inštitutu v Kolnu.
Obenem je v Mali galeriji odprta razstava najnovejših del japonskega umetnika Teruhira Anda, člana skupine Ryji, ki obiskuje specialko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.
/ ureja LEA MENCINGER
M — KŽK Gorenjske TOZD AGROMEHANIKA
Kranj - Hrastje 52 a
KMETOVALCI NOVO V PRODAJI!
— Novo v našem programu so keramične dize z bistveno zmanjšano potrošnjo vode pri škropljenju. Po želji vam dize tudi vgradimo na rabljene ali nove škropilnice in atomizerje.
— Iz lastnega programa vam nudimo vseh vrst škropilnice in atomizerje po ugodnih pogojih-popust ali kredit.
— Za takojšnjo dobavo nudimo traktorje IMT Beograd
— Trenutno imamo po ugodni ceni še omejeno količino traktorjev TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar novi tip TV 821.
Telefoni: (064) 36-461, 34-033, 34-034, 34-035.
Trgovina v Hrastju obratuje vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. Kranj, Jezerska c. 20
CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta R-314 na odseku STUDENO-ŽELEZNIKI V SELSKI DOLINI zaprta za ves promet od 27. 3. 1989 do 11. 5. 1989, vsak dan od 6.30 do 13.00 ure in od 14.30 do 19.30 ure, razen ob nedeljah in praznikih. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi rekonstrukcije ceste.
Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Obvoz za osebni in tovorni promet je določen na relaciji ŽELEZNIKI-
dražgoSe-podblica-besnica-kranj-skofja lo-
KA-STUDENO in obratno. Obvoza za prikoličarje in avtovla-čilce ni.
Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po ce-stno-prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela Cestno podjetje Kranj iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA nsub.o
KMETIJSKA TZO NAKLO
razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1. 35 krav S L pasme
2. traktor Zetor CRYSTAL 80 KS
3. plug: regent pluto III
4. sejalnica za žita M F 732
5. kembrič valjarji
6. kombi IMV 1600 (ni v voznem stanju) letnik 78
7. krožne brane OLT — TISA 3m
8. škropilnica »Agromehanika« 5001
9. silokombajn POTTINGER - MEX II K
10. rotacijska kosilnica RK 165
11. rotacijska kosilnica BRK 2050
12. samonakladalna prikolica POTTINGER — TOP II
13. električni agregat
14. hladilni bazen za mleko 1300 1
15. puromatl393
16. planirna deska za Zetor CRYSTAL
17. črpalke za mleko
18. dvoosna traktorska prikolica
Javna licitacija za krave SL pasme bo v ponedeljek, 27. 3. 1989, ob 10. uri na posestvu TZO Naklo v Strahinju. Licitacija za ostala osnovna sredstva po seznamu bo dne 31.3.1989 ob 10. uri na istem mestu.
Ogled vseh osnovnih sredstev je možen eno uro pred pričet-kom licitacije.
Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Kavcija v višini 10 % od izklicne cene, se mora plačati pred pričetkom licitacije, razen za osnovno čredo.
Blago se prodaja po sistemu »VIDENO — KUPLJENO«. Izlicitirano blago se mora plačati in prevzeti v 7 dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Davčne obveznosti poravna kupec.
Izklicne cene bodo razvidne iz kataloga, ki ga bo prejel vsak interesent pred pričetkom dražbe.
DREVESNICAH JI!
PRAKTIČEN PLUG
ZA IZKOPAVANJE SADIK NA TRAKTORSKO VITLO VAM BO OLAJŠAL DELO V DREVESNICI
POJASNILA 0 MOŽNOSTI NABAVE VAM DAJE
<E MERKUR kranj
Oddelek za kooperacije telefon: (064)22-773
OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje dela in naloge za določen čas:
1 UČITELJ ZGODOVINE - ZEMLJEPISA
od 3. maja do 30. 6. 1989
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti mora visoko ali višjo izobrazbo ustrezne pedagoške smeri.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
m Iskra
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ -Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o.
Na osnovi sklepov Komisije za delovna razmerja TOZD INŽENIRING objavljamo naslednja prosta dela in naloge
VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC
Delo je na področju zagotavljanja kakovosti sistemov. Zahteve:
dipl. inženir elektrotehnike (smer elektronika, merilna regulacija ali avtomatika in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
VIŠJI MERILEC
Delo je na področju kontrole kakovosti rotacijskih komponent in sistemov. Zahteve:
inženir elektrotehnike (smer merilna regulacija) in 5 let ustreznih delovnih izkušenj
SAMOSTOJNI KONTROLOR
Zahteve:
Elektrotehnik in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazila o izobrazbi sprejema v 8 dneh od objave Kadrovska služba Iskre Kibernetike Kranj, Savska loka 4.
Sergej Nikita Hruščov
UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA
Najprimernejši čas za pripravljanje nove ustave je čas oddiha. Tam na rtu Picunda ga bodo manj odtegovali z »žgočimi zadevami«. Telefona resda ne bo moč izključiti, tudi papirji, ki jih pošiljajo jemljejo čas, a kaj je to v primerjavi z moskovsko naglico. A tam pod bori se tudi misli bolje.
Slišal sem o očetovih načrtih. Na plenumu so se za začetek pripravljali na to, da bi razširili sestavo Prezidija CK. V zadnjih letih so zrasli mladi ljudje: Šeljepin, Andropov, Iljičev, Poljakov, Satjukov, Harlamov, Adžubej. Zelo podjetni tovariši. Živo se odzivajo na vse nove predloge, v letu lovijo misel, razvijajo jo, obenem prihajajo na dan s kupi predlogov. Z njimi se delo odvija zanimivejše in živahneje. Pravzaprav v reševanju mnogih partijskih in državnih poslov ne igrajo manjše vloge kot člani Prezidija. Upoštevati je treba novonastali položaj in v skladu s tem obnoviti Prezidij CK. Razen tega bodo ti mladi ljudje prišli kot zamenjava. Toda o vsem tem je bilo treba še in še premisliti.
Na žalost pa na oddih ne bo mogoče oditi pred oktobrom. Že od pomladi se odlaga pregled nove raketne tehnike, Malinovski pa pritiska, da se je treba odločiti o tem, da bi v oborožitev vključili nove medcelinske rakete. Prikaz novih vrst raketnih orožij je bil po večkratni odložitvi končno določen za september.
Skupaj z očetom bi tja oditi člani vlade, zadolženi za obrambno industrijo: Brežnjev, Kiri-lenko, Ustinov. Na poligonu so jih pričakali ministri, komandanti vojnih okrožij, konstruktorji-
Vse priprave za september so bile končane, urejale so se za zadnje podrobnosti o tem, kdo bo spremljal visoko vodstvo. Ker pa je bilo število tistih, ki so to želeli kar nekajkrat večje od števila prostih mest, so sezname drobnjakar-sko preverjali v CK-ju in vodja oddelka za obrambno industrijo Ivan Dimitrijevič Sjerbin je brez milosti prečrtaval odvečne priimke.
Jaz sem si zelo želel priti v ta krog izbrancev, ker sem bil na vseh prejšnjih prikazih med demonstratorji nove vojne tehnike. Nedavno je bila dokončana izdelava nove medcelinske rakete. Zdaj se je odločalo o njeni usodi. Poslušalo se bo mišljenje zagovornikov in nasprotnikov in potem bo prišlo dokončne odločitve o njeni vključitvi v serijsko proizvodnjo.
Na svojo radost sem ostal na seznamih. Začela se je naglica pred odhodom. A usoda je ho-
uredništvo tel. 21860
tela, da uredi drugače. Nekaj dni pred odhodom me je začela boleti noga. V začetku tej malenkosti nisem pripisoval pomena. Po nekaj dnevih pa sem se že začel mučiti pri hoji. Zateči sem se moral k medicini.
»O kakšni službeni poti ne more biti niti govora,« je zdravnik odmahnil z roko, »morali vas bomo poslati v bolnico.«
Po krajšem prepiru je vprašanje bolnice odpadlo, odločili so se, da me bodo zdravili doma. A jaz sem že sam dojel, da v takšnem stanju na poligonu nimam kaj početi.
Moji kolegi so odleteli, želeč mi hitro ozdravljenje, in po nekaj dneh je za njimi odšel tudi oče.
Ležal sem v postelji, bral knjige in žalostno gledal skozi okno — bila je vedra, sončna jesen. Včasih je zazvonil telefon in nekako sem odšepal do njega.
Tako je minilo nekaj dni. Novic s poligona ni bilo in jih tudi ni moglo biti — vsi so se nahajali tam.
Počutil sem se vse bolje in po nekaj dneh sem že nameraval v službo.
V hiši na Leninskih gorah sem v prvem nadstropju zasedal z družino dve sobi s kopalnico, ki sta nekako predstavljali posebno stanovanje, katerega vrata so se odpirala na hodnik. Nasproti je bila velika obednica . Vsa družina se je redko skupaj zbirala za mizo. Vsakdo je bil zavzet s svojim poslom in je jedel, kadar je pač naneslo. Samo zvečer, ko se je oče vračal z dela, so se za kratek čas vsi zbrali skupaj, pili čaj in si pripovedovali novice.
Zatem je oče pregledal papirje, se presedel na prostor, kjer ni bilo več posode in začel s čitanjem. Pitja čaja v krogu družine je bilo konec, začenjalo se je večerno delo. Vsi so utihnili, da tega dela ne bi motili, razšli so se po svojih sobah, ali molče sedeli na divanu in v foteljih s časopisi ali knjigami.
Jaz pa sem imel posebni mestni telefon in lokalni telefon zveze z dežurnim načelnikom enostanovanjske vile. Telefoni, ki jih je uporabljal oče, so se nahajali na posebni mizici v kotu sobe poleg jedilnice. Tam so bili aparati mestne in medmestne vladne linije, prav tako pa tudi mestni telefon in direktni telefon v dežurno sobo varnostnikov. Oče je te telefone redko uporabljal, in to samo v nujnih primerih, ker je smatral, da je delovni čas zaključen in da mora pustiti ljudi počivati in jih ne obremenjevati s posli, ki jih je mogoče opraviti med delovnim člasom. Delo v poznih večernih urah ga je spominjalo na nočna bedenja v Stalinovih časih.
S> JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-241
PRODAJNI PROGRAM
— okna TERMOTON in JELOBOR SU
— polkna, rolete, žaluzije
— notranja naravna in lužena vrata
— vhodna in garažna vrata različnih variant
— lesene obloge
— vrtne garniture
— montažne pregradne stene...
PRODAJNA MESTA:
Škofja Loka, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Izola
STROKOVNI NASVETI
vsak dan od 7. v soboto od 7.
15. ure 12. ure
Kranj, petek, 24. marca 1989
7. stran mmmm^GLAs
Miran Skalar
Aforizmi
Jugoslavija je federativna skupnost različno usmerjenih demonstrantov.
Pri nas vlada popoln nered, ne vlada!
Zdaj je že povsem jasno, da gremo v Evropo. V vzhodno.
Delamo za kruh, zaslužimo pa komaj za položnice.
Vse bolj sem prepričan, da smo že v komunizmu. Štrajkamo zaradi potreb__
Bolj kot na ulici, so nevarni upori v glavah!
Partiji je treba dati posebno mesto v kulturni zakladnici našega naroda. Za neizčrpen vir govorjene in pisane besede.
Kako naj bo nekdo za nekaj kriv, če pa vsak misli s tujo glavo?
Zmagujemo v porazih!
Urednikova beseda
Današnje 7. Odprte strani so nekoliko drugačne. Zaradi napake v tiskarni prispevkov Mihe Naglica in Zorana Poliča ni bilo moč v celoti prebrati, zato zapis Od Dolomitske izjave do poskusov strankarstva objavljamo še enkrat v celoti, od zapisa Pluralizma ne damo pa po dogovoru z avtorjem le začetni del. Dodali pa smo še aforizme Mirana Skalarja, intervju Marije Volčjak s podpredsednikom slovenske gospodarske zbornice Tomažem Koširjem, razpravo izvršnega sekretarja CK ZKS Petra Bekeša o političnem pluralizmu in pismo profesorice srednje družboslovne šole v Škofji Loki Alenke Potočnik Lauko o štrajku srednješolskih učiteljev.
Naslednje Odprte strani bodo izšle 7. aprila. Sredico bomo namenili zapisu z Glasove preje, ki bo 31. marca v kranjskem hotelu Creina. Pogovarjala se bosta Viktor Žakelj in Marko Bule. Druge strani pa odpiramo aktualnim razmeram. Vabimo k sodelovanju.
Leopoldina Bogataj
ZORAN POLIČ
Od Dolomitske izjave do poizkusov strankarstva
*yobodilna borba slovenskega naroda je ves čas svojega poteka dokazovala, da skušajo njeni nosilci vzporedno z njo ^rajevali tudi politični sistem, ki bi povsem spremenil podobo temeljnih družbenih in političnih odnosov, kakršni so ve-j^red v0|no. To je tudi razumljivo, saj so se predstavniki ustanovnih skupin OF našli v iskanju drugačnih poti političnega ■^nja ze pred ustanovitvijo Osvobodilne tronte in to predvsem v odporu takratni centralistični, birokratski in strankarski
eoitvi predvojne Jugoslavije. Zato je v duhu teh hotenj in gledanj treba prebirati in razumeti tudi vse dokumente ki opre-^-BeJO posamezne etape našega boja in povojnega razvoja, kot so temeljne točke OF, dolomitska izjava sklepi kočev-i^^'/n4Crn0ma'iSkeqa Zb0ra odP°slancev slovenskega naroda, sklepi AVNOJA-a in ustavni akti vse do usta'vTlž'
^se te dokumente je potrebno sPrejemati, tolmačiti in tudi opredeljevati v soglasju s časom in pogoji, v katerih so nastajali, n? pa poizkušati opredeljevati njihov pomen in vrednost z današnjimi očmi in željami in še najmanj s pravico, da bi poizkusi njihovega razvrednotenja služili kot argument za podcenjevale vloge OF in NOB v politični zgodovini slovenskega naroda. prav tako pa tako razvrednotene ne more biti osnova za razmah strankarstva kot edine odrešujoče poti za srečnejšo bodočnost jugoslovanske skupnosti.
^esPrejemljiv je tudi prigovor, Qa ne čas in ne ljudje niso bili in niso pripravljeni za pot, ki jo je Ponujala OF in jo ponuja Socialistična zveza, ker da so to idealizirane, neuresničljive sanje Prenapetežev, ki ne razumejo stvarnih potreb in hotenj ljudi, m vendar je prav taka pot nuj-na, če nam misel o svobodi človeka in njegovi pravici, da se o vsem odloča sam, brez samozavestnih skrbnikov, ni le fraza, ki jo uporablja nekdo samo kot ne-*ak dokaz svoje navidezne demokratičnosti, temveč nam postaja vse bolj stvarna potreba ob Prehodu v novo tisočletje, ki naj j^e bo le razdobje visoke tehnike, informativne in inovativne °-ružbe, temveč tudi razdobje Polne svobode človeka in sprostitve vseh njegovih ustvarjalcih sil.
^ekateri pisci, ki dobronamerno iščejo rešitve za naš politični ju-"; predvsem pa nedobronamer-
tri
rjjj ki bi želeli do kraja razvrednoti, kar je OF prinesla v naše Politične   odnose, postavljajo basanje,  kaj  je pravzaprav
»pluralizem interesov«, »politični pluralizem« ali kako drugače imenovano politično življenje, ki ga uveljavlja Socialistična zveza in v katerem naj se spopadajo argumenti in razrešujejo odnosi na temelju posameznih in skupinskih interesov. V isti sapi tudi ugotavljajo, da je to nemogoče ali celo nesmisel, kar ponuja SZDL, in da je edini pluralizem mogoč le z oživljanjem strank, pa četudi bo njihova vsebina stara, tudi v svetu že preživela, le da bodo imena spominjala na demokracijo, pa morda še na socializem, volilci pa se bodo odločali koga posaditi v fotelje, za katere se bodo borili lider j i z visoko zvenečimi pa neuresničlji-vimi programi. Ali ni to zavajanje volilcev in ponoven še globlji odmik od politike, kakršna naj bi bila po zamislih OF in kasneje SZDL? Namesto, da bi prispevali k uresničitvi te politike, k osvobajanju človeka posameznika, k uveljavljanju svobodnejšega življenja gospodarskih organizacij in k skupnim naporom za hitrejši  razvoj  vseh oblik družbenih dejavnosti (kultura, zdravstvo, okolje, standard) bomo ponovno vso težo naporov usmerjali v strankarske spopade, v iskanje pristašev, v dajanje obljub in v izpolnjevanje tistih programov in samo v toliko, da ohranimo zvestobo pripadnikov, ki bodo v volilni borbi odločali o oblasti te ali one stranke! Ali ni to strahoten in za vse Slovence predrag povratek v odnose in razmere, ki smo jih tako težko premagali in izhod iz njih tudi drago plačali? Poizkusi, da bi pozabili preteklost in razvrednotili vse, kar smo do AVNOJ-a in z njim dose-
gli v urejevanju našega političnega življenja, botrujejo današnjim pojavom razpihovanja mednacionalnih trenj, ko si z izkoriščanjem vse težjih pogojev za stabilizacijo gospodarskega razvoja in vse bolj zaskrbljujočega socialnega stanja (padec standarda), prizadevajo nekateri politikantsko nastrojeni posa-mezpiki poglobiti sicer neupravičeno in v preteklosti že premagano razdvojenost med našimi narodi in z obnavljanjem strankarskega in drugih že preživelih oblik p'olitičnega delovanja (poizkusi utrjevanja centralizma ali oživljanja separatizma) ponovno uveljaviti oblast posameznikov ali klik, ki bi zopet želeli vrniti čase, ko je bilo možno ugodno življenje na račun delovnih množic.
Kot ni mogoče zanikati dejstva, da se je ogromna večina Slovencev v času NOB odločila za politiko in s tem za takrat sprejete dokumente OF, tudi ni mogoče prezreti dejstva, da je vsa vsebina politike OF predstavljala tako odločen odpor okupatorju in domačim izdajalcem, kakor tudi obračun in odpoved politikant-skemu strankarstvu stare Jugoslavije.
Dejstvo pa je, da se sama SZDL ni dovolj odločno borila za uveljavljanje te, od OF jasno začrtane poti in da so zaradi splošnih pogojev razvoja pa tudi zaradi nepričakovanih zunanjih pritiskov bili občasno nujni drugačni ukrepi, ki tej poti niso odgovarjali (centralistične mere, politični posegi v gospodarstvo in na druga družbena področja, kadrovska politika s poudarkom na moralni primernosti in podobno). Vse to je resda predolgo
trajalo in posegalo v čas po letu 1950, ko je bilo, še posebno zaradi odločne napovedi doslednega samoupravljanja v vseh oblikah družbenega življenja, predvsem pa v gospodarstvu, nujno takoj obračunati z vsem, kar je pomenilo odstop od temeljne usmeritve, predvsem pa odpraviti neupravičeno mrtvilo in ka-binetsko reševanje v sami SZDL.
Nosilci strankarstva v političnem življenju, ko izkoriščajo te slabosti SZDL, se sklicujejo (in tudi priznavajo) na OF pred dolomitsko izjavo in po njej, češ da je tu — na tej točki — treba iskati vzroke za konec političnega pluralizna, ki da je v OF veljal do te izjave.
Dolomitska izjava pa je imela za vse sodelujoče in predvsem za politiko tistega časa en sam namen, da namreč kot dokument, ki nadaljuje s temeljnimi točkami OF začrtano pot, odpre tako za tisti čas, kot tudi za bodoča iskanja take okvire političnega delovanja, ki bodo uveljavljali enotno gibanje brez strankarskih spopadov in s tem uveljavljali človeka kot neposrednega nosilca vseh za njega pomembnih odločitev.
Nad tem naj bi se vsi tisti, ki bi želeli kot osnovo za drugačno pojmovanje naporov OF in Socialistične zveze in za prevrednotenje dogajanj znotraj njih uporabljati n. pr. poglede E. Kocbeka in ga tudi proglasiti za idejnega predhodnika strankarskega pluralizma pri nas. E. Kocbek je v času nastajanja dolomitske izjave zapisal v svoj dnevnik:
»Med osnovnimi skupinami OF
prihaja do novega ravnotežja. Notranji razvoj vnaša v narodno osvobojevanje vedno več revolucionarnih nagibov... Med vsemi skupinami, formacijami in strankami, ki sestavljajo OF, lahko le komunistični stranki rečemo, da je prava zgodovinska sila. ...Novo ravnotežje, ki prihaja do njega, potemtakem ustreza revolucionarnemu razpletu te vojne. Že od vsega začetka osvobodilnega boja je postajalo jasno, da se s svojim uporom postavljamo pred alternativo: ali hočemo z osvoboditvijo priti le do površnih reform ali pa do korenitega preobrata v vsem našem narodnem življenju. Slovenski narod more rešiti le radikalna družbena koncepcija... Trezno gledanje pravi, da je slovensko uteleševanje mogoče le v socialističnem družbenem redu.
Ni nobenega dvoma, da si OF s svojim novim ravnotežjem nalaga še nove obveznosti v očiščevalnem procesu in da bo zaradi tega morda tudi stopila pred notranje konflikte. Novo ravnotežje med osnovnimi skupinami že namreč polaga temelje povojni slovenski politiki in javnemu življenju sploh. Pričakovati torej smemo, da bo naše povojno politično življenje manj pisano in da mu bo treba priskrbeti pravičnih oblik, v katerih naj se izživlja notranja mnogovrstnost osebnega in kulturnega življenja. Vendar si v zgodovini ni mogoče poljubno izbirati niti političnega sistema niti najpriklad-nejšega duhovnega okolja. Pač pa smo si popolnoma enaki v tem, da sta socializem* in duhovna svoboda nujno povezana. ...Prepričan sem, da nova, višja monolitnost družbeno in politično naprednih slovenskih sil ne bo imela za posledico nikakršne, niti taktične omejitve človekove svobode. Nasprotno, komunisti so bili doslej v svojih izjavah brez obotavljanja pripravljeni braniti samostojnost in izvirnost osebnega, nazorskega, verskega in kulturnega izživljanja. (Vse iz E. K. »Tovarišija«, str. 356) Zato sem v duhu zadnjih in današnjih razgovorov (24. febi943
, opomba pisca) izjavil dvoje. Prvič, da ne bomo organizirali lastne politične organizacije, ker smo do tega spoznanja prišli lani sami in smo iz lastnih nagibov to je večkrat ustno in pisno izjavili v svoji reviji in v okrožnicah. Drugič, da ostanemo zdaj in po vojni nazorska skupina, ki ima svoje izvirne duhovne in kulturne konture in svojo sociološko obliko kakor vsaka kulturna organizacija, kajti naša odpoved politični stranki v nobenem primeru ne more pomeniti razpusta osebno in ustvarjalno zelo povezane skupnosti naprednih kristjanov. (Tovarišija, str. 366)«
Tako torej govore Kocbekovi zapisi iz leta 1943. Je bilo iskreno to, kar je bilo napisano pod vtisom neposrednega dogajanja in baje v želji sooblikovati tako tekoča politična razmerja, kakor tudi drugačno politično prihodnost, kot pa je bila za Slovence prav gotovo nesrečna politikantska preteklost izpred vojne, ali pa je bolj verjeti trideset let kasnejši izpovedi, ki pa jo je brezizglednost osebnega položaja, ki je nastal zaradi spremenjenih odnosov med pogledi E. Kocbeka in ostalimi (kar pa je posebno poglavje naših političnih dogajanj in zahteva poglobljene analize) in v kateri pravi E. Kocbek: »...Na avtoritativen in alternativen način je partija naši in sokolski skupini predložila izjavo, s katero naj bi obe priznali partiji dejansko in formalno prioriteto v OF. S tem aktom se je OF spremenila iz spontanega ljudskega gibanja v enostransko politično delovanje. V njem je poslej načrtno mogla delovati le partija... ...Najhujše je bilo dejstvo, da se je partija pri tem opravilu poslužila nasilja. Naša skupina je doživela najusodnejši udarec. V ozračje OF se je vrinilo nekaj tujega in nevarnega, začutili smo neslovenske in nedemokratične namene, Partija je ukinila osvobodilno enakopravnost in si začela graditi svojo izključno oblast, začel je delovati tihi teror,      (nadaljevanje na 8. strani)
ZORAN POLIČ
Od Dolomitske izjave do poizkusov strankarstva
(nadaljevanje s 7. strani)
...OF prvih dveh let obstoja ni mogoče primerjati z nobenim njenim poznejšim razdobjem vsa so izraz zadrege. ...Bil sem prepričan, da partija s svojo človeško nezrelim in stalinistično vzgojenim kadrom ni sposobna dobiti neposreden moralni stik z množicami in da nas mora vse spraviti v položaj, kamor ji ne bi smeli slediti...
Podpisal sem jo. Najprej zato, da bi preprečil sovražnosti med skupinami ter razdor v lastni skupini, predvsem pa zato, da bi onemogočil psihično in fizično nasilje nad nami.« (Vsi citati iz odgovorov E. Kocbeka Borisu Pahorju, objavljeni v knjižici E. K. pričevalec našega časa, Trst 1975)
Zakaj je sedaj bolj verjeti izjavam iz leta 1975, ki jih je narekovala prizadetost, pa tudi razočaranje nad počasnim uresničevanjem ali celo odstopanjem od nujnih rešitev, ki jih je čas posebno po letu 1950 sicer zahteval, ni pa bilo ne dovolj moči in ne pripravljenosti za njihovo izpolnitev. In vendar to ne bi smelo do kraja razvrednotiti ocen, ki so spremljale rojstvo dokumenta.
Postavlja se zato eno samo vprašanje, o katerem pa naj razmišljajo predvsem tisti, ki se tako odločno sklicujejo v kritiki OF, komunistične partije in SZDL na Kocbeka, namreč katera njegova stališča je narekoval »strah«, katera pa »pogum«. Ne postavlja pa se le vprašanje, kako smo uresničevali z OF začrtano slovensko politiko v po-'vojnih letih, temveč tudi, kaj in kako smo prenašali iz idejne zakladnice NOB, ki je še posebno značilna po povsem novih moralnih kvalitetah slovenskega človeka, na nove rodove. Kaj so se učile v šoli generacije, iz katerih izhajajo nosilci zahtev po ustanavljanju strank in zani-kovanju preteklosti, ki se je dogajala med leti 1941 in 1945? Ali to res ni bilo eno najpomembnejših razdobij, pa tudi najveličastnejše v zgodovini slovenskega naroda? Ustvarilo je temelje za svobodnejše uveljavljanje človeka v vseh oblikah družbenih dejavnosti, za uresničevanje vizije, kakršno so le slutili v preteklosti največji kulturni duhovi naroda. In vendar, kot da je bila to le epizoda, za nekatere celo zelo mračna, ki jo želi vsakdo čim prej pozabiti, ne pa trajna vrednota, ki jo je treba dograjevati, dalje odpirati vsemu, kar je v ljudeh najboljšega, naj moralne j šega in zato človeka osvobajajočega.
Kdo, kako in s čim je to povzročil? Kje je bila, kot pravim, vzgoja k tem in za te vrednote? Ali je res šola priskutila odnos do ti-
MIHA NAGLIC
stega časa, ker ni poudarjala predvsem moralnih vrednot in idejnih vzgibov, pač pa je zahtevala opise bitk, številke in datume ofenziv ter imena herojev, ki so vodili posamezne akcije. To je lahko razvrednotilo tisti čas, mu dalo manj pomembno ali celo nepomembno mesto v zgodovini, ker ni poudarjalo človeških razsežnosti, ki so povzročale strahotne prelome v duševnih in idejnih opredelitvah posameznikov, saj je borba pomenila tudi prve korake v revolucijo, ki naj do kraja menja družbene in s tem tudi medčloveške odnose. Saj to potrjujejo najtežje žrtve, ki jih je slovenski narod dopri-našal prav v tem času in to zavestno, premišljeno, s pogumom, ki ga ni ne prej, pa tudi ne kasneje izkazoval s tolikšno prepričanostjo kot prav v NOB. Prav zaradi takih pomanjkljivosti nas ne sme čuditi, ko nekateri — tudi dobronamerni, postavljajo vprašanje, zakaj se toliko upiramo spravi, ki da jo predlagajo tisti, ki žele dobro slovenskemu narodu.
Pri tem opozarjajo na nekatere pojave v svetu in še posebej na že skoraj doseženo spravo na Poljskem. Ali je taka primerjava res dobronamerna, ne vem, vem pa, da je ogromna razlika med dogajanji pri nas in na Poljskem. Tudi na Poljskem je bila večina borcev vernih, toda z njimi so sodelovali tudi cerkveni krogi, ki niso organizirali odpora zoper borce za svobodo in so lahko prevzeli komunisti oblast še le s pomočjo rdeče armade in Stalinove taktike. Pri nas pa so bili odgovorni cerkveni krogi družno z vodilnimi predvojnimi politiki nosilci in organizatorji belogardizma, zapiranja, pokolov nedolžnih in požiganja vasi. Zato je v prvem primeru sprava (med katoličani, komunisti in drugimi) nujna, pri nas pa (med politiko OF in belogardizmom) povsem nemogoča. Kar pa se tiče mladih generacij, za komerkoli one prihajajo, njih se bremena preteklosti ne tičejo in jih za to tudi ne morejo nositi. Zato pa tudi sprava zanje ni potrebna, pač pa velja za vse enakopravno, svobodno in delovno vključevanje v vsa dogajanja pri nas doma! Kaj pomeni večkrat prisotna misel v javnosti (tisku, govorih), da je treba pristopiti k izgradnji novega tipa socializma, ker je stari izčrpan (kot pravijo nekateri pisci, celo zgodovinsko preživel)?
Kako naj bo izčrpan, ko ga sploh ni bilo, ko je bilo tako pri nas in še kje le iskanje, kako ga ustvarjati in je pri tem (namesto politike in ekonomike) predvsem birokracija krojila predpise, ki pa so vse bolj zapirali možnosti za nastop socializma, namesto da bi mu odpirali pot. Za-
to smo se tudi vse bolj oddaljevali od prvotno le idealno zamišljenih odnosov, ki naj bi predstavljali graditev socializma in se izgubljali v birokratskih ukrepih, ki so vodili povsem drugam.
Nikjer, tudi pri nas ne, ni prišel na oblast socializem, temveč povsod le sile, ki jim je bil socializem (ali pa tudi ne) le program, ki pa ga niso znale te sile (nekatere pa tudi ne želele ) resnično ustvarjati.
Toda vkljub temu naša prihodnost ni v iskanju po evropskih vzorih ali po vzorih njene socialne demokracije, temveč iskanje po lastnih izkušnjah, ko moramo ugotoviti, kje bi morali institute zahoda odnosno kapitalizma uporabiti tudi na naši poti (Kidrič), ne da bi menjali idejne in zato politične usmeritve. Če sprejmemo strankarsko organizacijo, potem se povsem od-povemo sicer mukotrpni toda edini, svobodni in socializmu odgovarjajoči obliki politične vladavine, ko naj bi posameznik v vsakodnevnem soočanju pogledov in interesov z argumenti neposredno sodeloval pri reševanju vseh za njega pomembnih problemov. Tako pa bi v rešitvah odločalo strankino vodstvo, ki bi se moral tem odločitvam posameznik samo podrediti, ker bi sicer kršil strankarsko disciplino, svoje nesoglasje pa bi lahko izrazil le ob volitvah, ko se bo v takem primeru preselil s svojim glasom k drugi stranki. To pa je oblika demokracije, ki jo poznamo danes v zahodnem svetu in smo jo poznali tudi v stari Jugoslaviji (razen v času kraljeve diktature, vendar dovolj, da vemo, kaj pomeni) in ki je daleč od tiste svobode vesti in idejne samostojnosti človeka, ki naj mu omogoči, da z lastno zavestjo in svobodno oceno opredeljuje svoj odnos do predlogov, zahtev in ocen, ki jih sproža politični vsakdanjik.
Osnovni vzrok nastalih težav pri nas je sicer težko materialno stanje, ko tudi najbolje stoječa podjetja ne vidijo dovolj jasne perspektive v okviru pravil, ki urejajo temeljne odnose v naši skupnosti (sistemski zakoni) in ki jih prepočasi spreminjamo odn. jih nekateri sploh ne žele spremeniti. To pa dalje povzroča neenotnost v političnih strukturah (tudi v ZK) in spodbuja iskanje rešitev v nacionalnih okvirih, kar zopet oživlja že skoraj premagane nacionalizme in s tem omogoča, da se administra-tivno-birokratske sile, ki so se z vse večjo svojo prisotnostjo v zadnjih 40. let utrdile v državni upravi na vseh ravneh od federacije do občinskih uprav, pojavijo kot edina združujoča sila (če ne upoštevamo JLA), ki lahko premaga tudi nezdrava nas-
Pluralizma ne damo
Jugoslavija kot sinkretizem med enotnostjo in pluralizmom
Concordia fratru m rara est. Ovid, okoli leta 1
Zdrav realizem nam govori, da si komunisti in kristjani nikakor ne smemo prikrivati dramatičnega duhovnega nasprotja med našimi tezami. Komunistične in krščanske teze so tako izvirne in samobitne, da iz njih ni mogoče narediti neke sinkretistične koncepcije, najmanj pa v praktičnem pomenu. To bi se reklo, umikati se pred resnično dramo, ki oba svetova le takrat približa, kadar ju postavi drugega proti drugemu v pošteni in jasni konfrontaciji. Kakor ni mogoče komunistične duhovne koncepcije s silo ali z zvijačo zatreti, tako, narobe, tudi ni mogoče omejiti krščanske koncepcije z ukrepi zvijače in nasilja. Zato je edini izhod iz bližajoče se tragedije v Evropi in na svetu pluralistično sodelovanje obeh nazorov na revolucionarnih pozicijah.
Edvard Kocbek, 5. 3. 1943
Čujem kako okolo viču smrt pluralizmu. A bolji je najgori pluralizam od najboljeg staljiniz-ma.
Tanja Torbari na, 7. 3. 1989
Sloga, »ljubezen med brati je redka«, je pel že Ovid (1). Kaj šele enotnost! Tudi v Jugoslaviji ljubezni in sloge med brati ni več. Še več: bolj ko se razhajamo, bolj nam tisti, ki so nas sprli, grozijo z »enotnostjo«. Mi pa si nismo več enotni niti v tem, kaj nam enotnost pomeni. In kaj sploh pomeni?
V neprizadetem jeziku označuje »lastnost, značilnost enotnega«, enoten pa je tisti, ki je »skupen za več stvari, za kako celoto« (2). Kaj je potemtakem skupno jugoslovanskim narodom in Jugoslaviji? Kri, jezik, kultura, delavski razred...? Karkoli že vzame-
mo za (pri)mero, zmeraj se pokaže več različnosti kot enotnosti. Tako je v jugoslovanstvu možna kvečjemu neka enotnost v razlikah, neka (spo)razumna, soglasna, skoraj enotna odločitev za skupnost, za sožitje razlikam navkljub. Za pluralizem torej. (So)ustvarjanje takšne skupnosti pa je zahtevno in odgovorno početje, ki temelji na strpnosti in spoštovanju, če že ne na slogi in ljubezni. Sedem desetletij jugoslovanske zgodovine priča, kako je vsega tega vseskozi primanjkovalo. Dostikrat pa je prihajalo do nasilnega ukinjanja razlik in do vzpostavljanja »enotnosti« po meri močnejšega.
Bratstvo in enotnost — jugoslovanski »Ex pluribus unum«
»Iz mnoštva eno«. V slogi je moč. Tako nekako bi lahko prevedli geslo, ki so si ga v svoj grb zapisale ZDA. Tvorci jugoslovanske države so gotovo imeli pred očmi nekaj podobnega, ko so izrekali geslo o »bratstvu in enotnosti«. Slednje ni šele titovsko, kakor se pogosto meni, res pa je, da ga je Tito doslej najbolj dosledno udejanjil. »Oživlja staro idejo o bližnji zvezi južnoslovan-skih narodbv, bratsko združenih v skupnem boju za samostojnost.« (3)
J. J. Strossmaver, eden uteme-
protja v ZK in v odnosih med republikami na sploh. In prav to je največja tragika v našem razvoju, ki nas lahko zaustavi v razvoju kar za stoletje. Zato je toliko pomembnejša bitka z birokracijo, zoper nacionalizme, pa vendar za spoštovanje nacionalne identitete in zato republiške in regionalne posebnosti, zoper lokalne ozkosti in za široko odpiranje vseh notranjih meja, zoper lokalne ozkosti in za široko odpiranje vseh notranjih meja, zoper inflacijo in odločnejšo pot v tržno gospodarstvo spodbujano z dolgoročno plansko usmeritvijo celotnega gospodarstva, zoper enostransko obravnavanje blokovskih razmerij in za široko odpiranje gospodarstva in družbe na sploh v Evropo in v svet.
Mladi morajo odločneje vstopiti v javno areno in prevzemati tudi odgovorne naloge v družbi. Toda njihov nastop ne sme biti pretirano izključujoč, ko želijo pomesti z vsem kar obstaja, s sistemom, z ljudmi in še s čim, ko so vendar potrebne tudi izkušnje, da bi lahko obvladali ne le oblastveni prostor (lahko je biti izbran na neko funkcijo), temveč predvsem gospodarske, družbenopolitične in druge naloge, ki še le dajejo osnovo za uspešno izvajanje tudi oblastvenih funkcij. Med novimi gibanji, ki nastajajo predvsem v večjih centrih, pa tudi v okviru že delujočih povojnih organizacij (sindikat, mladina, ZK) ni posebnih razlik. Tipično za vse je odpor zoper ZK, zoper SZDL (sploh zoper obstoječe organizacije), boj za oblast in zahteva za neposredne volitve, ki naj jih pripeljejo v parlament in s pomočjo podobnih gibanj v drugih deželah tudi v Evropo in svet. Idejno je njihov sestav konglomerat nekih lastnih dognanj posameznikov, pa tudi v svetu napaberko-vanih idej raznih iskalcev v okviru obstoječih gibanj ali pa kot samostojnih pobudnikov novega sveta.
Nekateri (tuji tiski) ocenjujejo zahtevo, da se nove grupacije in gibanja vključujejo v SZDL kot pritisk konzervativnih sil, ki skušajo ohranjati stare privilegije in oblast (predvsem ZK). Pozabljajo pa, da je stvarni kon-zervativizem v poizkusih nekaterih od teh gibanj, da iz ropotarnice zgodovine privlečejo na dan že povsem skrhano udarnost preživelih idej nekih starih strank, ki se jim celo še danes živeče stranek na zahodu že dolgo odpovedujejo.
Zahteva, da se politično življenje in s tem tudi argumentirano izpeljani spopadi interesov opravljajo v okviru SZDL, zato ni postavljena zaradi želje, da bi nekdo kontroliral vsa gibanja, ki se bodo pojavljala (npr. ZK),
ljiteljev jugoslovanstva, je govoril še o bratski slogi, Novice pa so leta 1870 že pisale o »ideji bratskega edinstva«. Glas Jugoslavije je leta 1914 razglasil »bratstvo in edinstvo« za edino pravo prihodnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Aprila 1941 je naše geslo prevzel CK KPJ in napovedal »svobodno bratsko skupnost narodov Jugoslavije«. Tako je postalo »bratstvo in enotnost« glavna politična deviza druge, avnojske Jugoslavije. Deviza in v veliki meri tudi resničnost. Kriza zadnjih let je to plemenito opredelitev razvrednotila v politikantsko parolo, mi-tinška »demokracija* pa do kraja razvrednotila in kompromitirala. »Enotnost« po srbski meri smo v Jugoslaviji enkrat že občutili in še enkrat je nočemo! Kako zdaj njenim protagonistom to dopovedati? Bomo po vsem, kar smo v zadnjem času doživeli, bratstvo in enotnost naših narodov sploh še lahko obnovili?
Od sinkretizma do homogenizacije
Zgodovinar Plutarh poroča, kako so se sicer vedno sprti Kreča-ni združili v boju proti skupnemu sovražniku in ta pojav poimenuje z besedo sinkretizem.
temveč da bi bil že ob njihovem ustanavljanju zagotovljen okvir, v katerem se bo tudi z njihovo prisotnostjo odvijalo politično življenje in ki pomeni priznanje neodvisne, samoupravne, demokratične poti v socializem, spoštujoč principe tržnega gospodarstva, federativno ureditev in neuvrščeno zunanjo politiko Jugoslavije ob zagotavljanju polne osebne svobode in svobode vesti vsakega posameznika, ki je ne omejujejo nikakršne strankarske obveze.
Zato tudi ni sprejemljiva stalno se ponavljajoča zahteva organizatorjev strank, naj bi se politično življenje v Sloveniji vrnilo v čase pred dolomitsko izjavo, ko da je bila OF koalicija skupin in strank. Vsi, ki to stalno ponavljajo, pozabljajo, kako vsa pričevanja iz tistih časov* potrjujejo, da je to lahko veljalo v prvem letu boja za sam vrh, da pa je bila OF že od samega pričetka boja na terenu resnično le vseljud-sko gibanje brez posebnega poudarka na skupinah in strankah. Se z eno, po mojem prepričanju lažno dilemo bi se morali odločno spoprijeti.
Organizatorji strank namreč poudarjajo, da je potreben za politično delo le parlament, v katerega stranke volijo svoje predstavnike, povsem nepotrebna pa je SZDL (ZK pa po tem razmišljanju deli usodo drugih strank). Mislim, da to ne gre, ker bi se parlament počasi spremenil v
kramarijo, ki bi govoril o vsem, reševal pa nič.
Parlament je nosilec oblasti in je zato njegova naloga predvsem zakonodajna dejavnost, nadzor nad izvrševanjem predpisov, nad izvršilnimi organi in upravo in analiza pojavov, ki naj vodijo do ukrepanja. Splošni družbeni interesi, argumentiran spopad idejnih in interesnih razlik, razprava konkretnih političnih problemov pa je stvar SZDL kot združujočega gibanja vseh občanov. Izključna vloga parlamenta v celotnem političnem dogajanju, z boj strank v njem, tudi povsem zožuje svobodo človeka, ker odloča le vladajoča stranka in še z njo vodilna klika.
Če smo odločno zoper enostrankarsko vladavino ZK, in to moramo pospešeno, z novo ustavo, izpeljati, ne moremo pa pristati, da namesto tega takoj uvedemo nov enostrankarski sistem (oblast večinske stranke), ki bo le manj načelen od sedanjega. To še odločneje govori za dosledno ohranjanje SZDL, ki pa se mora po svoji vsebini hitreje prilagajati sodobnim potrebam in različnim težnjam razvojno različnih področij tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji. Predvsem pa je potrebno, da v njej zaživi boj mnenj in s tem opozicija argumentov, namesto vedno nedosledne in zato politično nekoristne opozicije strank.
Gre torej za (začasno) združitev sicer težko ali kar nezdružljivega, za najmanj enotno od številnih možnih oblik združevanja, ki segajo vse do zedinjenja, zlitja, »homogenizacije«...
Po mojem gre tudi v primeru obeh jugoslovanskih zedinjenj za nekakšen sinkretizem. Naši narodi so se združili, da bi bili močnejši v skupnem boju za neodvisnost. Ko pa so ta cilj dosegli, so ugotovili, da imajo skupnega manj, kot so mislili. »Stoletni sen« se je sprevrgel v moro. Nekateri politiki so hoteli to skupnost v nesreči, kakršna je že bila, za vsako ceno ohraniti in jo osrečiti še s popolnim zedinje-njem. Delovali so kot kemiki. V kemiji je namreč možno zliti povsem različne elemente v nove, trajne spojine dobrih lastnosti. Pri tem je sicer potrebna uporaba kislin in drugih hudih snovi, prihaja do izgorevanj in eksplozij, a rezultat je dober. Preizkušati kemijske postopke na živih ljudeh in njihovih asociacijah pa je nekaj nasilnega in grozljivega.
Do česa lahko pripelje takšno nasilno in neodgovorno eksperimentiranje, se je pokazalo v zadnji vojni, zle slutnje in tesnoba pa nas obhajajo tudi zdaj, ob pogledih na tulečo drhal, ki baje predstavlja nekakšno »dogajanje ljudstva«.
V srbskem narodu se dogaja popolno poenotenje, »homogenizacija«. Prav. Narobe pa bo, če bodo skušali to svojo populistično kemijo razširjati na že načeto Jugoslavijo, potem ko so razkrojili njeno vezivo: avnojskega duha bratstva in enotnosti. Homogenizirati je vendar mogoče samo tisto, kar je iz enakih, istovrstnih sestavin. Homogenizirati jugoslovansko različnost pa pomeni pripravljati nevarno in eksplozivno zmes.
Iz mnoštva posameznikov, ki so zapustili svojo domovino in se naselili v ameriških prostranstvih je bilo mogoče ustvariti novo, homogeno ameriško nacijo. Točneje rečeno: iz potomcev tistih, ki so se ločili od svojega narodnega telesa. Zlivati cele narode v enega pa je nevarno početje brez pravega smisla. Čemu tedaj ta nasilna jugoslavizacija?
Pametni ljudje so že uvideli, da se za fasado »enotnosti« dogaja predvsem boj za oblast. Nekateri jo pač hočejo za vsako ceno obdržati in še utrditi, četudi je očitno, da je njihov čas minil-Sredstev ne izbirajo. »Diferencirajo« in zapirajo. »Hapšenje je najbolji put za jačanje bratstva i jedinstva... Daklem ima da ga čekamo doma da nam pokuca na vrata. I da kažemo: Slobodno.« (4)
Kranj, petek, 24. marca 1989
9. STRAN <3©lSBKk»glHIGLAS
TOMAŽ KOŠIR
MARIJA VOLČJAK
Premalo nas je, da bi si lahko privoščili vse
Ljubljana, 16. marec - Evropa 92 je postala gospodarska tema številka ena, v podtonu pa ima seveda tudi močan politični pomen. V pogovoru s Tomažem Koširjem, podpredsednikom Gospodarske zbor1 niče Slovenije, zadolženim za mednarodne gospodarske odnose, smo poskušali odgovoriti na vpraša1 nje, zakaj bo Evropa brez nas lahko živela, mi pa brez nje težko. Vsaj v Sloveniji se namreč takšna mi: sel le uveljavlja, drugod po Jugoslaviji žal še ne.
"Pravkar ste se vrnili s poti po Daljnem vzhodu, kakšna je bila njena narava?"
"S kolegom, ki je v zbornici koordinator za dežele Daljnega vzhoda, sva bila na Japonskem, v Tokiu je zvezna gospodarska zbornice priredila prvo razstavo jugoslovanskega gospodarstva na Japonskem, sodelovalo je 185 jugoslovanskih firm, od tega 52 slovenskih. Obisk Seula v Južni Koreji je pomenil nadaljevanje gospodarskih stikov, ki smo jih navezali lani, ker sva bila že tam, sva se ustavila še v Hong Kongu in v Singapuru, ki sta trgovsko zelo močni državi, mi pa z njima trgujemo zelo malo. Hong Kong je za nas zanimiv, ker je trgovski posrednik za Kitajsko, nekaj naših firm sicer ima direktne stike s Kitajsko, toda stvari se počasi odvijajo."
"Navezali ste torej povsem praktične stike?"
"Pomagamo pri navezavi poslovnih stikov, rekel bi, odpiramo vrata. V Hong Kongu smo se, denimo, dogovorili, upam, da bomo to lahko uresničili, da bi jeseni za naše gospodarstvenike pripravili v Ljubljani informativni seminar, saj ima hongkong-ška organizacija za pospeševanje zunanje trgovine predstavništvo na Dunaju, pripravljeni so Priti, pripraviti informativni material in prezentacijo, naši gospodarstveniki bodo lahko dobili podatke o poslovnih partnerjih. Za začetek je takšna oblika dobra, predvsem pa poceni."
"Države, ki ste jih obiskali, so v zadnjih desetletjih doživele silovit razvoj, kaj se od njih lahko naučimo?"
"Ogromno, ne samo od Japonske, katere pozicija v svetu je znana, temveč tudi od teh novo-industrializiranih dežel, zlasti °d Južne Koreje, ki je naredila nekaj neverjetnega. Leta 1960 so imeli narodni dohodek pod 100 dolarjev na prebivalca, zdaj se bližajo 4.000 dolarjem, kar pomeni, da so bili leta 1960 daleč za nami, zdaj pa so daleč pred jugoslovanskim povprečjem oziroma na ravni Slovenije. Pa ne le to, leta 1985 je imela Južna Koreja 46 milijard dolarjev zunanjega dolga in je bila za Brazilijo, Argentino in Mehiko četrta najbolj zadolžena država na svetu. Do danes so ga zmanjšali skoraj za polovico, saj imajo še 26 milijard dolarjev dolga, toda, stopnja servisiranja je padla že Pod 10 odstotkov. Letos pa bo Južna Koreja postala neto izvoznik kapitala, saj bodo njihove mvesticije v tujini že prerasle zadolžitev."
[Kako so to dosegli?"_
Eden temeljnih kamnov njihove razvojne strategije je bila usmerjenost na svetovni trg in odpiranje svetovnemu trgu, lani so dosegli 60 milijard dolarjev izvoza, na drugi strani pa 46 mi-njard dolarjev uvoza, ne povečujejo torej le izvoza, temveč tudi Uyoz. Ob predpostavki, da morajo biti izdelki sposobni za prodajo na svetovnem trgu, so se osredotočili za razvoj določenih gospodarskih vej, najprej tradicionalnih kot obutev, tekstil, nato Pa so zasluženi denar investirali v   elektroniko, ladjedelništvo
Ce to primerjamo z našo ekonomsko politiko?"
Prav nasprotna, v zadnjem obdobju smo bili avtarkično Usmerjeni, izvoz smo pospeševa-11 zaradi uravnovešanja zunanjetrgovinske bilance, ob tem pa
omejevali uvoz, kar je v bistvu politika zapiranja."
"Južna Koreja nam torej lahko vliva upanje, da je tudi naša gospodarska kriza ob pravi razvojni usmeritvi in veliki pragmatičnosti dokaj hitro razrešljiva, toda tam jo je uresničeval politični koncept trde roke, je razvojni preskok možen le na takšen način?"
"Zadnji dve leti se tam odvijajo procesi demokratizacije, stvari se sproščajo, dajejo veliko pobud in skušajo normalizirati stike s svetom, tudi z vzhodnoevropskimi državami, zlasti v zadnjem letu se procesi demokratizacije pospešeno odvijajo, puščajo torej politiko trde roke. Nisem politično kvalificiran, da bi si upal vse to komentirati, prepričan pa sem, da se lahko učimo od južnih Korejcev to, da naša gospodarska kriza ni razrešljiva brez večjega vključevanja našega gospodarstva v svetovni trg."
"Koliko smo zdaj vključeni v svetovno trgovino?"
"Lani Jugoslavija 0,60 odstotno, Slovenija 0,17 odstotno, torej smo le majhen kamenček svetovne trgovine. Naše možnosti so omejene, premalo kadrov, znanja in kapitala imamo, dolgoročno torej ne moremo uspeti in slediti svetovnemu razvoju, če bomo frontalno razvijali vso ekonomijo, kar počnemo danes."
"Nimamo izdelka, ki bi bil svetovno znan, po katerem bi nas poznali?"
"Če gledamo uspešne majhne države, kakršna je Južna Koreja ali pa recimo Belgija, Nizozemska v Evropi, potem ugotovimo, da so svoje moči usmerili v nekatere segmente in jih razvili do svetovne konkurenčnosti. Preprosto povedano, nekatere stvari delajo svetovno uspešno, druge uvažajo. Mislim, da tudi za Jugoslavijo drugačne rešitve ni, če se želi bolj vključiti v svetovno trgovino, vanjo se moramo vključiti izvozno in uvozno."
"Na katerih segmentih bi
lahko najbolje uspeli?" ■
"Na pamet si kaj takega ne upam reči, teorija primerjalnih . prednosti je preživela, danes govorimo o globalizaciji svetovne proizvodnje in o globalizaciji trgov. Vendar, če že obstajajo kakršnikoli ostanki primerjalnih prednosti, potem so za Jugoslavijo morda v kmetijstvu, turizmu, prometu. Večjo možnost imajo seveda proizvodi, storitve in skupine proizvodov, pri katerih že danes manj zaostajamo za svetom in imamo kolikor toliko pomembne tržne deleže in cenovne pozicije. Vsekakor pa bi morala selekcijo napraviti tržna logika, v konkurenci naj se izkristalizira, kar pa seveda pomeni, da se moramo odpreti v svet in ukinitvi uvoznih taks bi moralo slediti postopno znižanje carin. Drugi pogoj pa so realne cene produkcijskih faktorjev, ki so jih v preteklosti izkrivljale negativne obrestne mere, še vedno jih subvencionira energija, v ekonomski politiki bi morali odpraviti izjeme itd. Grobo bom dejal, da je težko presojati izvozni uspeh programa yugo, če v tej državi nihče ne pozna
vseh njegovih ugodnosti. Včeraj sem prav o tem govoril z jutrišnjim dnem bivšim zveznim gospodarskim ministrom Bohincem, rekel je, da v teh osmih mesecih ni mogel napraviti bilance, kolikšnih ugodnosti je deležen ta skupni program. Selekcijo naj torej napravi odprtost v svet in za vse enaka pravila igre, izkazalo se bo, kdo je bolj sposoben, vitalen in potem naj b\ se ti razvijali naprej."
"Bo to napravila nova, Markovičeva vlada?"
"Kolikor je Markovič povedal doslej, njegova filozofija takšna, saj poudarja vlogo trga, odpiranja trga, vključevanja v svetovno ekonomijo. Tudi gospodarska reforma je tako koncipirana, konceptualno torej dvoma ni, gre za vprašanje izvedbe, bo nova vlada v izjemno nestabilnih razmerah imela dovolj moči in podpore."
"Primerjave z Južno Korejo so v bistvu že posredni odgovor na
TA 8 odstotnega, skupaj torej kar 61 odstotnega, v SEv pa samo 18 odstotnega. Že številke povedo, kako je Evropa za nas pomembna, poleg tega pa nam je geografsko in sicer blizu, naj-
Razgovori s predstavniki drugih republik in zvezne administracije so pokazali, da Evropa 92 v nekaterih delih Jugoslavije še ni tema za resno obravnavo. Tam, kjer pa to temo obravnavajo, za sedaj prevladujejo stališča, da naj bi Jugoslavija v prihodnosti svoje odnose z ES urejala na principu nerecipročnosti oziroma sporazume posebne vrste, kakršnega imamo sedaj. Dopušča se edinole tesnejše povezovanje z EFTA, medtem ko naj bi bilo tesnejše povezovanje z ES, glede na našo neuvrščeno politiko, nesprejemljivo. Taka stališča so na žalost še prisotna tudi v številnih krogih v Sloveniji, pri čemer nekateri vidijo rešitev v maloobmejni menjavi, osimskih sporazumih, povezovanju v okviru Alpe-Jadran in podobno. Glede na najnovejši razvoj dogodkov menim, da take opredelitve niti politično ne zdržijo več, saj bodočega skupnega evropskega trga ne gre enačiti z vojaško zvezo NATO. Tudi nekatere druge nevtralne države, na primer Avstrija, zelo resno razmišljajo o vključitvi v skupni trg. Predvsem pa taka stališča ne zdržijo resne gospodarske presoje, saj bo nečlanstvo v skupnem trgu za naše gospodarstvo dolgoročno pomenilo nepremostljive ovire, čeprav bi se posamezna podjetja prilagodila standardom in čeprav bi država svojo regulativo prilagodila regulativi ES.
Sedanji viri informacij za gospodarstvenike
1) Uradni list Evropske skupnosti (Official Journal): Gospodarska zbornica Slovenije ga prejema od leta 1982 dalje in sistematično je zbran v knjižnici GZS na Trubarjevi 5 v Ljubljani. Vsebuje vse po tem letu sprejete skupne predpise, tudi direktive o poenotenju standardov. V knjižnici dokumente lahko fotokopirate. V prihodnje pa bo potrebno od ES dobiti njihovo zakonodajo na računalniških diskih, v okviru zborničnega informacijskega sistema pa zagotoviti, da bo iskanje možno prek terminalskega omrežja. Tako bo informatika kompletirana s predpisi izpred leta 1982, ki jih sedaj nimajo, podatki pa bodo za uporabnike lažje in hitreje dosegljivi.
2) Standardi:
Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani razpolaga s celotno dokumentacijo o standardih DIN in z večino dokumentacije o standardih EN, dokumente je tam prav tako moč fotokopirati. V prihodnje pa bo knjižnica pridobila sisteme standardov na računalniških diskih, zagotoviti pa bo potrebno njihovo vključitev v računalniški sistem Gospodarske zbornice Slovenije. Direktive ES, ki so v pripravi:
Teh podatkov ne dobivamo, ker nam kot nečlanici uradno niso dostopni. Dotok bodo skušali vzpostaviti prek jugoslovanske misije v ES ali prek komisije ES v Jugoslaviji.
vprašanje, zakaj potrebujemo vključenost v Evropo, ki bo brez nas lahko živela, mi pa brez nje težko?"
"Najprej bi rad rekel, da možnosti gospodarskega sodelovanja z Daljnim vzhodom obstajajo, v ožjih segmentih, nikakršnega smisla pa nimajo ambicije po frontalnem sodelovanju, čeprav Japonska in sosednje države postaja lena od treh največjih gospodarskih sil sveta, govorimo že o triadi Evropa - Severna Amerika - Daljni vzhod. Vendar obstaja kontradikcija, Daljni vzhod za Jugoslavijo ne more predstavljati tretjino tržnih možnosti, lahko pa se seveda učimo od njih. Evropa nam je namreč blizu, ta tržišča dokaj dobro poznamo, ker z njimi veliko delamo, generalno gledano so karakteristike tržišča v Severni Ameriki sorodne. Daljni vzhod pa je nekaj povsem drugega, zelo daleč je, obdelava tržišča je draga, saj vsako potovanje tja stane nekaj tisoč dolarjev. Poleg tega pa so ovire tudi kulturne, socialne narave, začenši pri jezikovnih težava, kajti ni res, da bi tam kar vsi po vrsti govorili angleško."
"V Evropi pa smo seveda doma in z njo usodno povezani?"
"Že sedaj, zlasti Slovenija. Jugoslovanski izvoz v zahodno Evropo je imel lani približno 38 odstotni delež, na območje SEV-a pa 32 odstotnega, torej je tudi za celotno Jugoslavijo Evropa že prvi svetovni poslovni partner. Za Slovenijo seveda še veliko bolj, saj je imel lani izvoz v države EGS 53 odstotni delež, v EF-
bolj jo poznamo, o tem ni dvoma. Z Evropo 92 pa bo nastal največji svetovni trg, po številu prebivalstva, po kupni moči itd. Severnoameriški trg ji je podoben, pridružujem ji ga, saj tudi ZDA in Kanada oblikujeta carinsko unijo. V Evropi pa je drugi največji trg vzhodna Evropa, SEV, ki bo postal zelo pomemben, če bodo v teh državah izpeljali proces odpiranja v svet, bo postal hitro rastoči trg. Rekel sem že, da nam je Daljni vzhod tuj, bom za dežele tretjega sveta oziroma dežele v razvoju le to, da problem dolžniške krize verjetno še dolgo ne bo rešen, njihova plačilna sposobnost pa še naprej slaba. Če sem prej dejal, da Jugoslavija nima dovolj sil, da bi razvijala široko paleto proizvodov, potem bom zdaj, da Jugoslavija nima dovolj sil, da bi trgovala z vsem svetom enako intenzivno, kar pomeni, da bi omejen kadrovski in denarni potencial razpršili po vsem svetu."
"Slovenska država se je že prebudila, zlasti v zadnjih mesecih so prizadevanja opazna in vse več govorimo, kako se bomo pripravili na Evropo 92, drugod po Jugoslaviji pa so manj zagreti, ponekod sploh niso?"
"V Sloveniji je zadnje mesece to gospodarska tema številka ena, objektivno je razmišljanje o približevanju Evropi v Sloveniji najbolj prisotno, pa tudi sicer so zelo prisotna. Sproženi so pobude in procesi prilagajanja na ravni posameznih firm in republike, vsebina tega pa je seveda predvsem obveščenost, da bodo firme svoje izdelke prilagodite tehničnim standardom, da bodo obvešečene o pomenu tega. Pri tem pa seveda zelo hitro zadene-mo ob vprašanja, ki bi jih morala rešiti zvezna vlada, zvezne institucije, pa jih ne, ker cilj ni opredeljen. Zato poskušamo vplivati, da bi v vsej Jugoslaviji doumeli, kaj Evropa 92 pomeni in kakšno uslugo bomo naredili
motiv, v sodobnem svetu pa je to najpogosteje dostop na trg. Če si danes ogledamo strategijo investiranja ZDA, Japonske, tudi Južne Koreje, potem nam postane jasno, da biti s proizvodnjo prisotni v Evropi 92, saj se bodo s tem izognili riziku protekcionizma. Če bi bila Jugoslavija vsaj v čakalnici EGS, tako kot je Turčija, bi bila za tuje investitorje veliko večji magnet, saj vi dolgoročno Jugoslavijo videli znotraj EGS in s tem svojo prisotnost na tem trgu. Tako pa tega motiva ni, kot trg pa Jugoslavija ni tako velika, da bi bila zanimiva za tuje investitorje. Posredno sem torej odgovoril, kaj bomo izgubili."
"Evropa pa bo to zlahka prenesla?"
"Seveda, ob njihovem ekonomskem potencialu se jim za jugoslovanskega res ni potrebno razburjati. Za ocvirek bom dodal turistično podrobnost. Vemo, da so naši glavni turistični konkurent-ke Francija in Italija, ki sta na višji kakovostni ravni, ter Španija, Portugalska in Grčija, vse so v EGS in vse bodo imele po letu 1992 skupni trg, ki bo povezoval 320 milijonov ljudi. Turisti bodo v te dežele lahko potovali brez potnega lista, meje ne bodo občutili, saj jih ne bo nihče pregledoval, ne bodo imeli problemov s prenosom denarja, kakor doma bodo lahko v banki dvignili svoj denar. Za Jugoslavijo pa bodo potrebovali potni list, kdo-ve, morda celo vizo, čakali bodo na meji, pregledovali jih bodo, potem pa se bodo znašli v razmerah, kjer se stvari odvijajo drugače kot doma, srečevali se bodo s problemi, ki jih niso navajeni. To bo hud udarec za naš turizem."
"Koliko je točna informacija, da je bilo v zadnjem času za mejo, predvsem na Koroškem ustanovljenih 150 privatnih
Normalno bi bilo, da bi zaradi prilagajanja regulativi skupnega evropskega trga dialog z zvezno vlado vodila Gospodarska zbornica Jugoslavije, vendar pa se ta z vprašanjem Evropa 92 na žalost še ni začela načrtno ukvarjati.
Ker je to drago?'
"Svetovno gledano nas je premalo, da bi si lahko privoščili vse in v tem kontekstu je seveda za nas Evropa na prvem mestu in Jugoslavija nima alternative. Z Evropo že zdaj največ sodelujemo in napraviti bi morali vse, da se temu trgu čim hitreje in čim bolj približamo, mislim celo, da bi morali čimprej izdelati strategijo in določiti dolgoročni cilj, kajti zavedam se, da tega ne moremo napraviti čez noč in da nas Evropa takšne, kot smo, tudi ne bi sprejela. Če bi imeli strategijo in cilj, bi vedeli k čemu stremimo, kakšna je smer, tako pa zdaj kritiziramo zvezni zavod za standardizacijo, da je premalo naredil, pa carinsko upravo itd. cilj pa ni opredeljen."
sami sebi, če bomo ostali izven nje."
"Kaj bomo izgubili?"
"Odgovoril bom posredno, v čem vidim motive za našo vključitev v Evropsko gospodarsko skupnosti. Prva stvar so možnosti za naš izvoz, zdaj sicer zatrjujejo, da Evropa 92 ne bo trdnjava, da ne bo predstavljala povečanje protekcionizma, vendar je jasno, da zunanje države pri izvozu ne bodo enako obravnavane. Vprašanje je samo, kakšen bo ta protekcionizem, koliko bo očitnega v obliki carinskih in drugih zaščit in koliko prikritega. Za nas pa je prav tako pomembno, da se uvozno v ključimo, če želimo naš trg odpreti svetovni konkurenci, vemo pa, kako zelo je naše gospodarstvo zaščiteno. V strategiji vključevanja v skupni evropski trg vidim tudi pritisk na sistematično odpiranje svetovni konkurenci. Tretji, zelo pomemben motiv pa je skrit v dejstvu, da nimamo akumulacije, se pravi, da smo zelo odvisni od tujega kapitala. Sprejeli smo zakon o tujih vlaganjih, ki je dokaj dober in pomeni ogromen korak naprej, toda dober zakon je šele potrebni, ne pa zadostni pogoj, da bi do tujih vlaganj tudi prišlo. Tuji vlagatelj mora namreč poleg dobrega zakona imeti tudi
mešanih podjetij in da je med njimi dosti naših nekdanjih in sedanjih politikov. So to le govorice ali pa je na tem kaj resnice?"
"Na Koroškem je dvajset mešanih firm družbenega sektorja, koliko je privatnih, nimam podatkov, to bi težko komentiral."
"Navsezadnje je to pozitivno, saj dokazuje, da podjetniški duh našim ljudem ni tuj, narobe je le to, ker pretok kapitala ni obojestranski, temveč le odteka na tuje, priteka pa ne?"
"To velja tudi za kapital naših zdomcev, sodelavci z zbornice so bili pred kratkim v Stuttgartu, kjer je bila razstava slovenskega drobnega gospodarstva in turizma, med drugim so povedali, da so se z našimi zdomci pogovarjali tudi o tem, povedali so jim, da se zakonodajno stvari odpirajo, nesigurnost pa je velika ovira, da ne investirajo več doma. Čakajo, čeprav bi radi izkoristili boljše zakonske možnosti."
"Kapital pač ljubi varnost?"
"Seveda, zato nestabilnost ni sa mo politični, temveč tudi gospo darski problem."
PETER BEKEŠ
Svoboda je spoštovanje enakih pravic drugih
ALENKA P. LAUKO
Na lanski konferenci Zveze komunistov Jugoslavije je bila z odločitvijo za tri reforme — gospodarsko, reformo političnega sistema in Zveze komunistov — implicirana odločitev o aktivnejšem odnosu Zveze komunistov do političnega pluralizma, vprašanja, ki je kot programska točka zelo jasno zapisano že v programu Zveze komunistov Jugoslavije, sprejetem na 7. kongresu pred 31 leti v Ljubljani. Zakaj je bila Zveza komunistov v svojih programskih in za tisti čas zelo naprednih izhodiščih v praksi tako zelo nespretna, zakaj je zamujala, bi bilo lahko stvar cele vrste pogovorov in razprav. V te historične analize, ki bi bile lahko sicer zanimive, se ne bom spuščal. Bi pa rad spomnil, da danes sodobna politološka znanost, ne samo leva, ampak tudi meščanska in druge družbene znanosti ugotavljajo, da je stara etatistična paradigma socializma izčrpana. To ugotavlja tudi znanost v številnih socialističnih deželah, ne samo v naši in na teh spoznanjih številne komunistične organizacije v zadnjih letih radikalno spreminjajo svojo politiko. Jasno pa je, da je kriza, ne samo ekonomska, ampak tudi socialna in moralna, bistveno prispevala k sposobnosti, da so se ta spoznanja hitreje uveljavljala.
Zato danes govorimo o novi paradigmi socializma, zasnovani na nujnosti globokih reform, ne samo znotraj socializma, ampak spreminjanja same narave in zamisli socializma. Danes je v svetu praktično že doseženo soglasje, da je od pojmovanja socializma kot etatistično posredovane ureditve z monopolom ene politične sile, treba preiti na njegovo pojmovanje v smislu pluralistične demokracije, demokracije brez prilastkov, ki so se v zgodovini in tudi v sodobnem socializmu vedno izkazali samo kot omejevanje zamisli svobode in enakosti, ki je v bistvu temelj same socialistične ideje.
Po našem mnenju je zato za ta prehod bistveno, da se formirajo enakopravni, avtonomni politični subjekti, da pluralizem ni niti ukazan niti prepovedan, skratka, da je stvar proste volje državljanov, da se politično združujejo. Svoboda političnega združevanja lahko prenese samo eno omejitev, ki je v ustavi zapisana, to je spoštovanje enakih pravic drugih. Konkurenca političnih programov, kontrola institucij na demokratičen način, pozitivna selekcija, to so tiste pozitivne stvari, ki jih nedvomno vsi delujoči demokratični pluralistični sistemi prinašajo.
Vprašanje, ki se zdaj v praksi pogosto postavlja, je, kako se lotiti uresničevanja teh stvari. Meni osebno se zdi najbolj sprejemljiv pogled znanega slovenskega politologa prof. Bibiča, ki razmišlja o nestrankarskem pluralizmu kot o viziji, ki je na višji kulturni in civilizacijski ravni, ko vidi v sodobnih teoretičnih interpretacijah tendenc v najrazvitejšem delu sveta težnjo k preseganju strankarskega načina političnega boja, kakršnega poznajo večstrankarski klasični sistemi, ki se pogosto res zreducira zgolj na boj za oblast. Strinjam se z njegovo ugotovitvijo, da je za takšno preseganje potrebno doseči določeno raven razvoja in da je tudi strankarski element pluralizma lahko tisti instrument, ki nam bo pomagal priplezati (Slovencem s 6.000, Jugoslovanom z 2.500 dolarjev) na 20.000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. Tam kaže, da ta razmišljanja o nekih novih kvalitetah začenjajo postajati realna. Namreč, da je neka družba sposobna ustvariti 20.000 dolarjev, ne sme imeti nepismenih, mora imeti veliko večino delavcev vsaj s srednjo strokovno izobrazbo in tretjino ljudi z visoko izobrazbo. Skratka kritična masa znanja, ki je potrebna za takšen ne samo ekonomski, ampak tudi civilizatorični dosežek, mora biti v neki družbi bistveno višja. In to maso je treba pač doseči s sredstvi, ki so na voljo. Zato ekonomske reforme, ker se brez njih ne da učinkovito gospodariti, če ni sredstev, se ne da ljudi izobraževati, niso ljudje izobraženi in tako naprej.
Kakšen je naš pogled na to, kaj bi bilo sedajle koristno napraviti? Mislimo, da je treba odpreti Socialistično zvezo kot demokratični politični prostor za vse organizacije, ki so se že ustanovile in tudi za tiste, ki se ustanavljajo. To se v bistvu že dogaja. Po mojem je s tega stališča več vreden en pogovor vseh teh novih in starih političnih sil v Socialistični zvezi, kot ne vem koliko deklaracij, ker se v praksi vidi, kako to izgleda. Zlasti se vidi, da komunisti v SZDL ne prihajamo s kijem in mesarico in upam, da bomo takšno držo lahko ohranili, ker ne vidim potrebe za drugačno držo, kot je demokratična, podprta z argumenti. To je treba pravno oziroma statutarno urediti v Socialistični zvezi in treba je ustrezno spremeniti tudi ustavo. Skratka, naše lastno spoznanje je, da je potrebno ukiniti monopol in ločiti ZK od monopolnega upravljalca države in družbe od tako pojmovane države zato, da bomo pluralističen in enakopraven odnos sploh lahko vzpostavili. Te spremembe bodo morale biti letos končane, tako v aktih Socialistične zveze kot v ustavi. Pri tem bi rad poudaril še to, da morajo biti te spremembe dejanje vseh političnih sil, demokratično povezanih v Socialistični zvezi. Ta nova fiziognomija SZDL mora biti izraz skupnega pogleda vseh, ne samo enostransko dejanje (volje) prosvetljenega monarha — v našem primeru Zveze komunistov. Mislim, da tako dejanje ne bi bilo prepričljivo.
S tem v zvezi bi rad primerjal dogajanje na Madžarskem in pri nas. Ocenjujem, da gre pri teh dogajanjih za bistveno razliko. Mislim, da je madžarska partija prišla v tako stisko, da je to prisiljena delati. Nam fizične sile še ni. Mi to delamo zaradi lastnih spoznanj, ki so oprta na dolgoletne analize, na programska izhodišča izpred mnogih let, ki sem jih omenil, je pa res, da je kriza spodbudila te procese. Spremljal sem razprave vidnih
madžarskih partijskih teoretikov na vsakoletnih okroglih mizah v Cavtatu. Še pred dvema letoma so govorili tako, kot so naročili v Moskvi. Lansko leto pa so naenkrat začeli razlagati popolnoma nove stvari. Skratka šlo je za obrat, ki ga je tam izsilila opozicija. Rezultat je to, da gre na Madžarskem še vedno za zaprt sistem, ki samo relativizira monopol partije, saj je 60 odstotkov sedežev v parlamentu partiji že vnaprej zagotovljeno z volilnim zakonom. Vrednost našega modela pluralizma v Socialistični zvezi vidim ravno v tem, da gre za odprt model, v katerem se bodo vsi različni subjekti, vključno z nami, uveljavljali v skladu s svojimi intelektualnimi, programskimi, organizacijskimi sposobnostmi. Nikomur ni vnaprej nič podarjenega, nič zagotovljenega. Z zahtevami takšnih garancij bi bil silno neprepričljiv, kdorkoli bi jih postavljal, še najbolj pa sama Zveza komunistov. Mislim, da je priložnost, ki jo ZK še ima, ravno priložnost, da se uveljavi v družbi kot tista demokratična sila, in mislim, da nam je to vsaj v Sloveniji na neki način uspelo, ki svojo novo vsebino in metodo gradi kot politični garant boja za demokracijo in garant enakih pravic drugih. Ne zato, da bi mi komunisti »ušli na desno«, kot nam nekateri očitajo, ampak zato, da .legitimno in s potrebnim dostojanstvom branimo svoj socialistični program, ki zanj mislimo, da je v interesu delavskega razreda in vseh drugih delovnih slojev, v interesu materialnega in duhovnega razvoja družbe v smeri bogatejšega, demokratičnega, humanejšega in seveda ekološko uravnoteženega življenja. Ce je to socializem, potem smo za socializem, tako smo tudi napisali. Zame osebno, moram reči, da gre za vsebino te težnje. Ravno ta odprtost procesa, ki ga tudi v svojih stališčih v drugem delu, ki smo jih dali v razpravo, poudarjamo, je tista, ki omogoča, da se uveljavijo tudi drugi nosilci družbeno razvojnega projekta in mislim, da bi ravno delovanje komunistov moralo biti garancija zoper uveljavljanja kakršnegakoli monopola, bodisi našega, bodisi drugih političnih monopolov, ki so se v svojih rdečih in črnih variantah izkazali kot blokade razvoja družb, v katerih so se uveljavili. Skratka, mislim, da bo razvoj moral teči tako, da bo na podlagi socialistične zveze po subjektih prišlo tudi do spremembe sestave njenih organov v skladu z demokratično ugotovljenim razmerjem sil. To bo po mojem lahko rezultat notranjih volitev, lahko pa tudi rezultat sporazuma, ki pa bi moral manjšine favorizirati, nuditi možnosti za artikulacijo nekih parcialnih manjšinskih interesov, ki v formalnih sistemih sploh ne pridejo do izraza.
Odprto ostaja vprašanje dvojne narave Socialistične zveze, ki ga bomo morali skupno razrešiti. Mislim, da to ni stvar nobenega subjekta posebej, ampak vseh skupaj, SZDL kot množične organizacije. Kolikor poznam podatke, v slabi četrtini slovenskih krajevnih skupnostih SZDL funkcionira, ima člane, vpisuje in pobira članarino kot individualna članska organizacija. Drugod deluje samo kot fronta vodstev oziroma vodstev organizacij. Kakšen bo ta značaj? Mislim, da bodo v prihodnje morale biti odločitve rezultat dogovora vseh subjektov v Socialistični zvezi. Temu ustrezno bo potrebno prenoviti tudi družbeno politični zbor in v Sloveniji se bomo za takšne spremembe zavzeli. Namesto dosedanjih petih družbeno-političnih organizacij, bo treba v ustreznem razmerju (to razmerje pa bodo vzpostavile volitve) v ta zbor pripeljati novo sestavo Socialistične zveze, razumljene kot zveze enakopravnih političnih subjektov.
In še na eno vprašanje bi rad odgovoril, ki se bo gotovo postavilo. Kaj s tistimi organizacijami, ki ne bi želele v Socialistično zvezo? Mislim, da je možno ustanavljati tudi organizacije, ki se ne vključijo v Socialistično zvezo. Bodo pa seveda prikrajšane za vpliv, za aktivno sodelovanje v nadaljnjih političnih procesih, v Socialistični zvezi, za možnost sodelovati na volitvah in biti zastopane v primeru uspeha v družbeno političnem zboru skupščine, ki bo na neki način prerasel v splošni politični zbor. Ostal jim bo kljub temu legalni prostor za sodelovanje na volitvah za ostala dva zbora skupščine. Tam se bodo lahko pojavljale s svojimi kandidati z nosilci. Skratka, morale bodo pač same presojati. Ne vidim tudi nobene potrebe in mislim, da bi bila škodljiva kakršnakoli represija.
V zvezi z zahtevami po prepovedi novih političnih organizacij bi omenil pojav, ki je bistveno širši in ga je po mojem zelo pomembno upoštevati v tej razpravi. Že nekaj časa opažam in v zadnjem letu tudi v organih Zveze komunistov, opozarjam na silno nevarno tendenco, ki bi lahko pripeljala do drugačnega scenarija družbenega razvoja. Državni aparati, zlasti represivni in nadzorni aparati, marsikje kažejo tendenco po osamosvajanju. Ne po osamosvajanju v smislu ločevanja Zveze komunistov od države in države od Zveze komunistov, da bi prišli pod demokratičen nadzor institucij, ki jih v družbi imamo za to, ampak po osamosvajanju monopolnega tipa - po spreminjanju Zveze komunistov v ideološki aparat tako osamosvojenih organov državne prisile in nadzornih aparatov. Ta tendenca seveda ni prisotna samo v federaciji, zagotovo tudi v posameznih republikah. Elemente take tendence vidim tudi v predloženem osnutku amandmajev slovenske ustave. To je silno nevarna tendenca, ki vodi v takšno organizacijo družbe, kakršno imajo v Romuniji. Tam ne gre več za družbeni monopol partijske oblasti, ampak monopol tajne policije, ki vlada partiji in vojski in preko teh aparatov navzdol vsej družbi. Mislim, da je pluralizem in na njem zasnovane demokratične institucije, lahko edino učinkovito sredstvo demokratičnega nadzora in odpora uveljavljanju takih teženj.
Štrajk, ki ga ni
Potem ko je že vse kazalo, da bodo interventni posegi države v družbene dejavnosti zaobšli šolstvo, se je javnost seznanila z napovedanimi protesti učiteljev srednjih šol. Navidezni mir v šolstvu so sicer že v lanskem letu »kalili« protesti na posameznih šolah, v zadnjem mesecu pa je razreševanje problematike učiteljev vzel v roke republiški sindikat sam. Učiteljske probleme je artikuliral v nekaj zahtev, med drugim v opozorilni protest enourne prekinitve pedagoškega procesa 22. marca. Pričujoči tekst nastaja dan pred napovedanim protestom.
Ker pa problemi učiteljev niso od včeraj, niti niso le posledica majskih ukrepov Mikuličeve vlade ali samo interventne zakonodaje, sprejete konec leta 1988, se bo z enournim protestom rešilo zelo malo, upam si trditi, da se bo njihov položaj še slabšal. Človek se vpraša, zakaj je zgodovinski spomin učiteljev tako kratek. Z usmerjenim izobraževanjem so nastale prenekatere spremembe, ki so iz leta v leto slabšale učiteljev materialni in strokovni položaj. Posebne izobraževalne skupnosti v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije so se nekontrolirano širile, širile svoje dejavnosti in povečevale sredstva zanje. Nastala je takšna mreža šol, ki je ni sposobno financirati niti visoko produktivno slovensko gospodarstvo. Tudi finančna sredstva za nove reforme srednjega izobraževanja so bile leta 1987 očitno neustrezno ocenjene, saj je začelo šolstvu primanjkovati sredstev že sredi leta 1988. V iskanje izhoda iz krize so se podali vsi šolski organi v republiki, poročilo o tem pa smo lahko brali v Poročevalcu ISS 13. junija 1988 na straneh od 7-11. Učitelji k razpravam seveda nismo bili pritegnjeni, bili smo samo seznanjeni:
— da se ukinejo in nefinancira-jo vse interesne dejavnosti
— da se spremenijo normativi oz. obseg učiteljevega dela
— zaradi zaključnih izpitov naj se delo skrajša na 37 tednov
Seveda je bilo tako imenovanih dobrodelnih predlogov racionalizacij še veliko več, nanizala sem jih samo nekaj. Da sta bila pri vsem tem zopet najbolj prikrajšana učitelj in učenec, ni potrebno posebej poudarjati. Panično iskanje racionalnih rešitev v šolstvu je verjetno pripeljalo tudi do ugotovitve, da bi se dalo kar nekaj denarja prihraniti s tem, ko bi se vse zaposlene plačalo po dejanski in ne več po zahtevani izobrazbi. V novem predlogu zakona o usmerjenem izobraževanju se predpisana izobrazba za učitelje praktičnega pouka znižuje z višje na srednjo (takšna v približno 90 % tudi obstaja), financiranje slednje pa bo verjetno pomenilo znatne prihranke oz. prerazporeditve v Izobraževalni skupnosti Slovenije. Novembra 1987 je bil eden izmed prvih odmevnejših štraj-kov. Bil je v Kopru. Začel se je medijsko glasno, zahteve delavcev oz. učiteljev je zastopal stavkovni odbor, svoje zahteve je javno objavil v Delu. Nastali spor se je rešil potiho z ugotovitvijo, da so učiteljske zahteve sicer upravičene, osebni dohodki pa nizki. Leta 1988 se je stavka v Kopru ponovila, sledile pa so jim v presledkih v medijih znane Murska Sobota, Brežice, Ljutomer in Litostroj. Vsi so se začeli medijsko glasno in odločno »da imajo že vsega dovolj«, vznemirili so javnost, učiteljem na drugih šolah pa vlili upanje, da rešujejo probleme tudi zanje. Na trenutke so bili videti ti štrajki panični, ker so učitelji videli razrešitev problema v enem dnevu. Štrajki so se zato tudi v kratkem času končali, učitelje pa se je vnovič prepričalo, da so za nastali položaj krivi sami, sveti šol, neustrezni interni pravilniki o nagrajevanju, itd. Absurdna situacija pa nastaja danes, ko isti ljudje, ki so pred letom dni mirili učitelje, danes govorijo, da je za vse kriva interventna zakonodaja (zapisnik 2. seje republiškega sindikata srednjih šol z dne 1. 3. 1989, stran 2) ter ostali imaginarni subjekti, po možnosti čim bolj oddaljeni od šolskega praga. Kratek zgodovinski spomin naj ne zabriše tudi dejstva, da so se prenekateri šolniki še pred letom zgražali nad štrajkaj očimi
kolegi v Kopru, kot da njihov problem ni bil širši. Štrajkajoči učitelji v Murski Soboti so že prejeli nekaj sporočil v podporo iz drugih krajev, želja pa je vendar bila, da se njihovega problema ne generalizira. V preneka-terih šolskih zbornicah pa se je stvar vendarle interpretirala s pomočjo znanih floskul, nastalih v usmerjenem izobraževanju, z dodatkom začinjenih slovenskih hudomušnosti: »Zakaj pa te šole nič ne ustvarjajo? Delijo samo tisto, kar jim da ISS. Učijo 20 ur na teden, mi pa 24. Mi imamo šolo za odrasle, imamo delavnice, kjer proizvajamo.« S tem pa so šolniki v usmerjenem izobraževanju zakopali lastno znanje. Nevedni so jih uspeli prepričati, da je šolstvo poraba, da je DELO še vedno samo delo rok, ne pa tudi intelekta. Argumente znanja so zamenjali argumenti moči. Da je temu res tako, se lahko prepričamo v poročilu primerjalne analize OD v srednjih šolah za leto 1987, kjer je na str. 65 Poročevalca št. 4. zapisano: »Na splošno lahko rečemo, da se je razmerje med vrednotenjem dela učitelja do drugih, manj zahtevnih del, že s sporazumom dejavnosti skrčilo v škodo učitelja z visoko izobrazbo, sama razmerja pa so na osnovi lastnih aktov v šolah še bolj skrčena, kar je še posebej opazno v primerih, ko se v okviru šole opravlja še druga (npr. proizvodna) dejavnost.«
Istočasno pa je ISS ugotovila, da se odraža direktna povezava med obremenitvami pedagoških delavcev ter višino povprečnega OD zaposlenih, pri čemer večja obremenitev pedagoškega delavca tudi še ne pomeni večjega OD. Iz navedenega sledi, da so bili učitelji z visoko izobrazbo neprosotovljno izpostavljeni procesom, ki jih je danes pripeljal v absurdno situacijo, ko morajo pred delavci najnižjih zah-tevnostnih del opravičevati 40 % večji OD. V usmerjenem izobraževanju smo dobili množico ljudi, ki sta jim bili priznani tudi dve stopnji izobrazbe, učitelju z visoko pa je bila neformalno odvzeta še ta. Zato ni nenavadno, da je v protestih učiteljev slišati le učitelje splošno-teoreti-čnih ali strokovno-teroretičnih predmetov, ki morajo po zakonu imeti visoko izobrazbo in jo tudi v večini primerih imajo. Tisti, ki je seveda nimajo, molčijo. Ali to ne pomeni nekega novega dualizma v šolstvu - med učitelji teoretiki in učitelji praktiki namreč? Bo odgovoril nekdo, ki je po svoji osnovni funkciji zadolžen, da nastali situaciji da ime? Izobraževalna skupnost Slovenije je v svojih poročilih opozorila le na materialno škodo, ki je bila v teh letih prizadejana učitelju z visoko izobrazbo. Strokovna škoda, ki je nastajala, pa je nepopravljiva. Prenekateri so iz šolstva odšli, mnogi razmišljajo, da bodo ali bi; eni so se umaknili. Treba je vedeti, da ljudje izkazujemo svoje nezadovoljstvo na različne načine. Gradbeni delavci so pred mesecem dni odložili krampe in lopate ter odkorakali pred republiško skupščino. Z razgrajanjem in vpitjem so v nekaj urah dosegli zvišanje OD za 50 %. Delavci se niso bili pripravljeni pogovarjati o tem, da imajo znotraj panoge tehnološke presežke, neracionalno organizirano delo, itd. Kulturni delavci so proti omejujoči interventni zakonodaji nastopili na slovenski kulturni praznik pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Tudi šolnike so pozvali, naj se jim pridružijo in to v času, ko so vse šole tako ali drugače zaznamovale naš slovenski kulturni praznik. Kako pa izražajo nezadovoljstvo učitelji danes? Pogovarjajo se s sindikatom, vodstvenimi delavci,   Izobraževalno skupnostjo
Slovenije, zavodom za šolstvo, Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, SZDL-jem... Naj mi bo odpuščeno, če sem koga izpustila. Seveda, pozabila sem učence. Tudi njim naj bi se potožili nad slabim materialnim položajem. Eno pa je vendar jasno vsem: dokler učitelji ne bodo odšli pred skupščino, se ni ničesar bati. Dokler bodo učitelji opozorili le z enournim protestom, tudi še ni hudo. Po televiziji smo slišali, da se moramo zadovoljiti^ tudi s poračunom, ki je vendar že prispel na šole. S skrajno ža-* ljivim in ponižujočim odnosom do učitelja je bila 16. 3. v Delu objavljena informacija o višini učiteljskih plač, ki bi »se naj na nekaterih šolah približale 700 DEM.« Pisci tako zavajajočih informacij bi se morali resno zavedati in odgovarjati za posledice, ki jih takšno pisanje prinaša učitelju v razredu. Zaradi tega so mnogi starši in učitelji prepričani, da so učitelji najbolje plačani delavci, ki delajo 4 ure dnevno in imajo dva meseca počitnic. Zato je skrajno nesprejem- . ljivo in žaljivo od učitelja zahtevati, da bo svoj materialni položaj razgrinjal pred učenca v razredu. V razredu je učitelj zadolžen za nemoten proces vzgoje in izobraževanja, ne pa za razreševanje svojega položaja samou-pravljalca.
To pa je tudi točka, na kateri se napovedan protest republiškega sindikata učiteljev zdi sporen. V zakonu o združenem delu (ZZD v nadaljevanju) v 636. členu piše, da imajo delavci pravico in dolžnost svoje zahteve izraziti po sindikatu. Brez sindikata ne gre. Sindikat pa so kolektivizirani oz. razosebljeni delavci, saj zakon v tem členu možnost spora med delavci in sindikatom ne predvidi. Že vnaprej je delavcu odvzeta možnost sodelovanja v mediju političnega.1 Z odvzemom političnega pa je delavec degradiran na ekonomizirajoči strojček, ki se mu očita natančno tisto, za kar je opeharjen. Edino delavec za razreševanje ni pristojen.2 Zakaj je potenj pozvan, da 3. šolsko uro 22. marca izrazi svoje nezadovoljstvo? Učitelji so svoje zahteve namreč že artikulirali. Zato je mogoče videti napovedan protest kot načrt, vedenje, vodenje, kot na-. črtno dejanje, s katerim upravlja vrhovna subjektiviteta v ozadju (organizatorja). V 639. členu ZZD pa se namreč izkaže, da je sindikat predstavnik in zaščitnik dela, ne pa delavcev. Delo je tisto, ki ga ne smemo motiti. Učitelj je v trenutku nekaj zunanjega, ko se postavi nasproti delu. Toliko bolj je izpostavljen v šolstvu, ko ima opravka z množico subjektov, ki ga neprestano nadzoruje, torej ga lahko tudi kaznuje. Torej-štrajki, ne le da niso legalizirani, temveč jih sploh ne more biti, saj ni delavcev kot akterjev štrajka. Štrajk pa ni enak sindikalni veselici. Trditev o razosebljenem delavcu velja seveda za ves zakon o združenem delu, kajti prav v točki, kjer se delo domnevno lahko zlomi, prekine, se pokaže samonastavljenost zakona o delu na prepovedi prekinitve. Ta poteza zakona pa seveda ni bila naključna, je mesto njegovega rojstva (in smrti)3, kot je zapisal Tonči Kuzmanič.
Sindikalna organizacija je normativno določena kot zaščitnica dela, ne pa delavcev. Delo pa je že določeno, človek mu je podrejen. Samoupravljanje pa ne le da subjektivitete ne pozna, temveč jo prepoveduje. Pravico, da delavec izrazi nezadovoljstvo, pa je naša dežela uresničila tako, da je nezadovoljstvo prepovedala. Tudi inkriminirano besedo opozorilni protest zamenjaj mo s »sporom, ki ga ni bilo mogoče rešiti po mirni poti.«
V upanju na boljše čase, pedagoška delavka.
Poročevalec ISS, št. 4, 13. junij 1988
Tonči Kuzmanič, CKZ, 101/102, Delokracija, zakon o združenem delu in boj proti štrajkom
Za učinkovitejše reševanje v gorah
Radijske postaje v kočah
Kranj, 21 marca - Postaja Gorske reševalne službe v Kranju že dolgo sodeluje z občinskim štabom za civilno zaščito. Eden zadnjih rezultatov te povezave je pomoč štaba pri dopolnitvi sistema zvez v reševalni službi. Tako so vse štiri planinske postojanke v kranjski občini poslej povezane prek prenosnih radijskih postaj z dolino, kar bo omogočilo hitrejše in popolnejše sporočanje podatkov o nesrečah.
Kadar se zgodi nesreča v oddaljenem kraju, kot so planinske steze in stene gora, je nujno čim hitrejše in točno sporočilo reševalcem. Dosedanja praksa je pokazala, da so prav slabe zveze koč z dolino največji problem. Zato je postaja GRS v Kranju lani zaprosila tamkajšnji občinski štab za civilno zaščito, da bi ji pomagal dopolniti sistem zvez, ki bo namenjen izključno za obveščanje o nesrečah v gorah.
»Naši prošnji so ugodili,« pojasnjuje Emil Herlec, načelnik kranjske postaje GRS, »zato so dobili domovi na Kališču, Krvavcu in Ledinah ter Češka koca na posodo prenosne radijske postaje. Z njimi bodo lahko oskrbniki kadarkoli sporočili podatke o nesreči v center za
obveščanje Gorenjske v Kranju, od koder bodo poklicali naše reševalce. Razen tega, da bo sporočilo o nesreči hitro v dolini, bo lahko kdorkoli odšel na kraj nesreče in nam sporočil morebitne dodatne podatke, ki so nujni za izbor reševalske ekipe in opreme.«
Pomembna pridobitev Doslej kaj takega sploh ni bilo možno, saj ima večina koč le ne-prenosne postaje, pa še s temi ni moč povsod in vedno priklicati doline. Zato so sporočila o nesrečah prihajala do reševalcev, kot naglasa inštruktor GRS v kranjski postaji Zvone Korenčan, z zamudo in brez pravih podatkov o kraju in obsegu nesreče, kar jim je mnogokrat oteževalo odločitev o sestavi ekipe in uporabi tehničnega sredstva. Malo-
številne prenosne radijske postaje sedaj uporabljajo le za povezavo med reševalci ob reševalnih akcijah. Tako bodo nove postaje velika pridobitev za pokrivanje gorskega sveta z zvezami, ocenjuje izkušeni reševalec.
»Glede na načrte razvoja civilne zaščite in centra za obveščanje posodabljamo tudi sistem zvez,« razlaga Jelko Kacin, pomočnik sekretarja za LO v občini Kranj, pa dodaja: »Brez za-
nesljivih zvez namreč ni možno uspešno reševanje ob nesrečah, kar je naša poglavitna naloga. Ker pri tem sodelujejo kadri iz raznih društev, podpiramo njihovo delo. Zaenkrat smo opremili z Iskrinimi postajami PTR-100 postojanke v kranjski občini in usposobili za delo z njimi oskrbnike ter inštruktorje GRS. Če se bo letošnji preizkus teh zvez obnesel v praksi, bomo priporočili še drugim gorenjskim občinam nakup enake opreme.«
Primer iz Kranja bi bil lahko za zgled tudi drugim postajam GRS v Sloveniji, v kateri smeri je možno sistemsko organiziranje reševanja. Do podobnih izkušenj so razen gorskih reševalcev že prišli kranjski jamarji, ki so ob lanski nesreči v Kačni jami pri Divači spoznali, kot ocenjuje jamarski reševalec Igor Potočnik, da je najbolj učinkovito sodelovanje s civilno zaščito. Zato je tudi jamarska organizacija zainteresirana za vključevanje v enoten sistem zvez in obveščanja ob nesrečah.
S. Saje
Kranjski "gradbinci" najboljši v matematiki
Štirje tekmovalci, štirje zmagovalci
Kranj, 22. marca - Zadnjo soboto so se v Ljubljani srečali na bienalnem tekmovanju v mate-niatiki učenci šestih slovenskih gradbenih šol. Vsi štirje Kranjčani so se v konkurenci približno tridesetih vrstnikov tretjih letnikov odlično izkazali; Saša Panič je bil prvi, Aleš Seidl drugi, Janez Fabjan tretji in Tone Zupan četrti.
So kranjski "gradbinci" tako dobri ali so bili drugi toliko slabši, smo na pol za šalo, na pol zares vprašali njihovega profesorja matematike Toneta Žnidarja, ki je dejal, da bi se bolj ogreval za prvo. O svojih zaslugah Pri uspehu ni rekel nobene, za dobro je vzel le to, da pač ne prekinja pouka, ne manjka, da učence pelje od prvega do tretjega leta.
Pred republiškim tekmovanjem so v srednji gradbeni šoli v Kranju izvedli šolsko in tako dobili najboljših šest. Le enkrut so se posebej dobili na priprave, sicer so naloge, ki so obsegale snov vseh tretjih letnikov, reševali tudi v okviru pouka.
Saša Panič in Janez Fabjan sta trenutno na proizvodnem delu, zato sta o vtisih s tekmovanja povedala nekaj besed Aleš Seidl in Tone Zupan.
Aleš Seidl, doma iz Tržiča, bodoči sliko-pleskar: »Naloge, ki smo jih reševali na tekmovanju, so bile dokaj zahtevne. Drugega mesta nisem pričakoval, bil sem ga vesel. V soli je matematika eden pomembnejših Predmetov, saj je na urniku štirikrat na teden. Z učiteljem se dobro ujamemo. Tekmoval sem že v osnovni šoli, od koder miam srebrno in bronasto Vegovo priznanje.«
Tudi Tone Zupan, doma iz Gorij, se uči za slikopleskarja: »Tekmovanje v Ljubljani Je bilo dobro organizirano. 7. aprila gremo v Gornjo Radgono po nagrade in priznanja.
Meni se naloge niso zdele pretirano težke. Matematika mi je všeč, ker zahteva razmišljanje in ne "pihanje", tekmoval pa doslej še nisem.«
Polovica tekmovalnega moštva s profesorjem matematike Tonetom Žnidarjem Perdan
H
■ Foto: F.
Jelovčan
PETKOV P©RTRET
Dušan Markič
Večkrat se mi prikrade v spomin pogovor izpred nekaj let z znanim gorenjskim osnovnošolskim učiteljem, slavistom, no-vatorjem, ki žanje odmevne uspehe tudi kot mentor šolskega glasila. Takole mi je dejal na vprašanje, ali se mu to kaj pozna pri plači in ugledu v učiteljskem zboru: »Na enem od srečanj slavistov sem se čudil kolegu iz druge šole, zakaj je pustil mentorstvo, potem ko je prejel republiško priznanje za dobro delo. Zbegano se je izmotaval, potem pa le izjecljal nekaj o skrbi kolektiva, da se ne bi pretirano utrujal, nasvetu, naj se spočije in naj kdo drug, mlajši prevzame breme. Ubogal je, nazadnje že sam prepričan, da res ne more več, čeprav sem mu iz oči bral, da mu je žal. Vidite, kaj lahko naredi zavist manj uspešnih v šolskih zbornicah. Čim nekdo izbije nad povprečje, ga je treba osvoboditi "bremena".« .
Ne vem, zakaj se mi je ravno ta odlomek pritihotapil med pogovor z Dušanom Markičem, učiteljem tehničnega pouka v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, ko pa se njemu vendar ni zgodilo nič takega...
Dušan Markič je četrto leto v Bračičevi šoli. Začel je z velikim optimizmom, vesel, da je dobil delo blizu doma, žal pa je optimizem začel kmalu popuščati. Učilnica za tehnični pouk je bila, pogoji za delo pa nemogoči. Orodij praktično ni bilo. Trem učencem sem dal klešče v roke, drugih dvanajst se je dolgočasilo. Škoda dragocenega časa za tak pouk, škoda otrok, da se ne bi več naučili.
V šoli je prosil za denar, da bi učilnico bolje opremil, pa ga nikakor ni bilo. Lani se je odločil, da bo poskusil sam. Avgusta in septembra se je podal od vrat do vrat tržiških podjetij (izpustil je le Peko, ki ima že tako več kot preveč prosja-kov, pa BPT, ki je v hudih škripcih) in potipal za vzdušje, ali bi mu pomagali primerno opremiti šolsko učilnico. V zameno je ponudil usmerjanje učencev v poklice papirništva, lesarstva in kovinarstva, ki so v Tržiču doma. Materiali, ki jih predeluje ta industrija, so tudi osnovni materiali pri pouku v šoli.
Vzdušje je bilo dobro, čeprav je ponekod čutil tudi rahle posmehe. Napisal je prošnje in izkupiček je presegel njegova pričakovanja. V Oblačilih Novost so dali petnajst delovnih halj za učence, v Triu so kupili komplete elektrotehnika, Tiko in Obrtno podjetje sta izdelala in montirala delovne mize, Zlit in Tokos sta dala denar, s katerim je kupil vrtalni stroj in manjkajoča orodja. Vsega blaga skupaj se je nabralo za šest milijonov dinarjev, cenjeno septembra.
Sam pravi, da ne pozna učitelja, ki bi hodil po tovarnah in prosil za boljše delovne pogoje za učence in zase. Verjamem, čeprav je med učitelji še veliko skromnih, tihih, delavnih, učiteljskemu idealu zvestih ljudi. Tako zelo pa se najbrž res nobeden ne prodaja.
In kako so na njegovo početje gledali v šoli? Ne posebno naklonjeno, tudi pravega sodelovanja, pomoči ni bilo. V šoli je tehnični pouk pač nekaj takega kot peto kolo (kar se odslika-va tudi v podobi opisnega ocenjevanja), namesto da bi bil glede na svoj pomen (prve tehnične izkušnje otrok za poklic in življenje) enakovreden drugim predmetom. Žal pa je tako, da za tehnični pouk ni dovolj kreda in tabla pa še kakšen učbenik in zvezek. Zahteva materiale, orodja, ki so dragi.
Žalostno je, da mora v naši "humani, napredni" družbi učitelj sam prositi naokrog za boljše delovne pogoje za otroke in zase, potem pa njegovo delo ni niti toliko vredno, da bi ga ravnatelj omenil v letnem poročilu šole. O njem in prihrankih niti besedice, da so za beljenje plačali tri milijone, pa je pomemben podatek...
H. Jelovčan
Gorenjec v svetovnem vrhu HI-FI komponent
Prihaja revolucija...
so naslovili članek o novem gramofonu in novi gramofonski ročki Franca Kuzme iz Britofa pri Kranju v spoštovanja vredni HI-FI News & Record Revievv. Po sedmih letih delovanja "Kuzma avdio komponent" potujejo izdelki s to oznako po novem, razen po evropskih državah, redno tudi v Kanado, Avstralijo in na Japonsko.
Včasih je prav zanimivo, kako se v domačem tisku zgolj izjemoma pojavljajo imena, kot je *ranc Kuzma, imena ljudi, ki so se s svojimi izdelki povsem enakovredno postavili ob bok najkvalitetnejšim proizvajalcem na svetu. Tokrat govorimo o svetu visokokvalitetne reprodukcije 2voka, o gramofonih in gramofonskih ročkah, ki pravzaprav Povprečno zahtevnemu kupcu, kj obvladuje prostor tipa Hitac-b1. Sanyo, Pionner, ne pomenijo kaj dosti. Zato pač toliko bolj izdelke z oznako "Kuzma avdio komponents" poznajo tisti, ki Prisegajo na najboljše.
Kako zlahka te v svet vedno Joljših (in seveda dražjih) HI-FI komponent potegne posebna Mrzlica, seveda še kako dobro vedo vsi tisti, ki so začeli z "na-vadnim glasbenim stolpom", pa se potem postopoma dvigali po kvalitetni lestvici proti vrhu in s° lahko v tej družbi na ravni gramofonov in gramofonskih ročk tako prišli tudi do izdelkov Franca Kuzme. Zanimivo je, da ^erjetno marsikdo, ki pozna svetovni sloves njegovih izdelkov, ^ajprej pomisli na velike zaslužke, ki naj bi se pri tem ustvarja-b. vendar je, kot pravi sam, res-
nica povsem drugačna. "Ob takšnem razmišljanju je še najbolj umestno povsem konkretno pokazati na vse tiste davščine in probleme, na katere naletiš, če hočeš svoje delo - izdelek prodajati na svetovnih tržiščih. Zadeva je v primerih, kot je moj, ko gre za majhno količino blaga, še toliko bolj zasoljena. Če izpustim vse davke in odstotke, ki nastanejo v mreži preden lahko kupec v tujini moj gramofon sploh kupi, bi omenil del našega poslovanja. Če namreč hočem svoje izdelke prodajati v tujini, jih moram v bistvu prodati neki domači delovni organizaciji z zunanjetrgovinsko registracijo, da jih potem ta lahko dostavi naprej, kar pa je, milo re-
Franc Kuzma
čeno, trapasto," pravi Franc Kuzma in nadaljuje: "Če se hočeš obdržati v vrhu svetovnih proizvajalcev, to najprej pomeni, da moraš nenehno raziskovati nove stvari, težiti k izboljšavam, stalno spremljati konkurenco po svetu, biti prisoten na sejmih..."
Človek bi glede na sloves, ki ga uživajo v svetu Kuzmovi gramofoni in gramofonske ročke, pričakoval, da za vsem tem stoji velika mašinerija, tovarniški obrati, pa se zopet znova prepriča, da je tako osrednji delavec, tehnolog kot komercialist le ena oseba, s katero sicer sodeluje nekaj visokokvalitetnih kooperantov (naprimer Joža Podjed, ki izdeluje* celotno ohišje), a vseeno. Pozornejšim spremljevalcem najkvalitetnejših HI-FI komponent je tako že dolgo zna-
"V primerjavi z vsemi ročicami, ki sem jih uporabil (SME Series V, Eminent Technolo-gy 2, Helius Cvalene), je bila gramofonska ročka Stogi Reference absolutni zmagovalec. (Avto, januar 1989) Če želite gramofonsko ročko, ki bo izgledala resnično de-luxe, boste mogoče razočarani, vendar če vztrajate predvsem na super zvoku in visokokvalitetni izdelavi, potem je seveda Stogi Reference več kot pravi naslov. (HI-FI Answers, marc 1989)
no, da praviloma prav vse vrhunske audio komponente prihajajo iz majhnih delavnic.
Verjetno tudi ne preseneča podatek, da bo večina od približno 200 gramofonov in 300 gramofonskih ročk, kolikor jih bo prišlo letos v trgovine, našlo svoje lastnike med kupci v tujini, kajti kljub želji marsikoga, da bi v svoj avdio sistem vključil Sta-bija (gramofon) ali Stogija (gra-
Gramofon "Štabi" je doživel novo mladost
mofonsko ročko), verjetno tega bo ne mogel storiti. Pa ne zaradi dvomesečnega dobavnega roka ali triletne garancije, pač pa le zaradi skromne jugoslovanske kupne moči, kajti vedeti je potrebno, da bi prišla najcenejša verzija  Kuzmovih ko.mponent
(skupaj z elektronskim napajalnikom gramofona) okrog 1400 DEM oziroma najdražja okrog 2200 DEM. Drago? Poglejte v cenike med konkurenco, pa boste videli...
Vine Bešter Foto: Franc Perdan
SLOVENIJALES   2EL0 UGODNO VSE ZA VAŠE STANOVANJE
SORA
SALON POHIŠTVA MEDVODE
Nakup za gotovino: od 20 do 35 % popusti, krediti do pet mesecev brez obresti, svetovanje arhitekta tudi na vašem domu, brezplačna dostava in montaža.
Odprto tudi v soboto in nedeljo. Tel.: 061 611-327,611-334
GLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Kranj, petek, 24. marca 1989
Darjan Petrič se poslavlja
Odhod vrhunskega plavalca
Kranj, 23, marca — Odhod vsakega vrhunskega športnika je boleč. Po devetih tekmovalnih letih odhaja iz bazenov vrhunski plavalec svetovnega slovesa Darjan Petrič. Štiriindvajsetletni član plavalnega kluba Triglav Kranj se je odločil, da preneha tekmovati.
Brez potrebne samozavesti v življenju ni uspehov. Tudi v športu ne. Svoje moči moraš vendarle realno ocenjevati. Samozavest torej da, a brez pretiravanja v eno ali drugo skrajnost. Najbolje je, da samozavest izrabiš v pravih trenutkih, da v pravem trenutku pokažeš tisto, kar si zmožen. Da je tak, je Darjan Petrič pokazal na treh letih olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, balkanskih in sredozemskih igrah in na domačih tekmovanjih.
Vrhunski svetovni plavalec Kranjčan Darjan Petrič pri štiriindvajsetih letih lahko samozavestno odhaja iz plavalnih bazenov. Devet let je bilo odrekanj, treningov in tekmovanj, sedaj pa je treba gledati na svojo življenjsko pot, ki je še pred teboj. Nepozabni bodo dnevi, ko je sloves jugoslovanskega plavanja, ime Kranj in plavalnega kluba, ponesel v svet. Prvič leta 1981 v Splitu, ko je bil na 400 m kravi tretji in peti na 1500 m kravi za evropsko prvenstvo. Bilo je leto 1982. V Guayaquilu je bilo svetovno prvenstvo. Tu je bil na 1500 m kravi s časom 15 :10,20 tretji in to bo še nekaj let njegov državni rekord. Na 400 m kravi je bil četrti. Leta 1983 se je iz evropskega prvenstva iz Rima vrnil z bronastim odličjem na 400 m kravi in bil četrti na 1500 m kravi. V Madridu je bilo leta 1986 svetovno prvenstvo in tu je bil na 1500 m kravi šesti in istega leta na evropskem prvenstvu v Strasbourghu šesti v isti dolžini proge. Nepozabni bodo dnevi leta 1983 v Casa-blanci na mediteranskih igrah. Takrat je bil mediteranski prvak na 400 m, drugi na 1500 m in tretji na 200 m kravi. Bil je na treh letnih olimpijskih igrah. Leta 1980 je bil v Moskvi v najdaljši plavalni disciplini dvanajsti, leta 1984 na 400 m kravi šesti in lani v Seulu osmi na 1500 m kravi. V predtekmovanju za vstop v finale je plaval svoj drugi najboljši čas na 1500 m kravi. Za finale je plaval 15 :16,99. Na univerziadi leta 1987 v Zagrebu je bil dvakrat drugi: na 400 in 1500 m kravi.
»Zakaj sem se odločil, da se poslovim od tekmovalnega plavanja? Prepričan sem bil, da bom ostal še do letošnjega evropskega prvenstva v plavanju, ki bo avgusta v Bonnu. Vem, da je konkurenca iz leta v leto večja. Vsi moji tekmeci in konkurentje za visoka mesta imajo boljše pogoje za svoje priprave. Imajo 50-metrske pokrite bazene in sami si izbirajo termine za priprave in treninge. Meni je v zimskih pripravah sedem mesecev na voljo le 25-metrski bazen v Kranju, če bi hotel ujeti stik s tekmeci, bi moral pet do šest mesecev trenirati v 50-metrskih bazenih v Zagrebu, Splitu, Beogradu, Skopju ali Kruševcu. Pri svojih letih sem prenasičen z monotonimi treningi v zimskem času v Kranju. Nasičen sem s tekmovanji. Piko na i pa mi je dodal še granolom v zobu. šest mesecev do Bonna se prav zaradi bolečin zoba ne bi mogel tako pripravljati za evropsko prvenstvo. Tako nepripravljen ne morem zapraviti svojega ugleda, imena Kranja, ugleda Triglava in Jugoslavije. Po svojih zmožnostih bom še vedno ostal zvest klubu!«
D. Humer
Jeseničanom največ kolajn
Jesenice, 15. marca - Muhasta zima nagaja tudi sankačem, vendar je jeseniškemu Sankaškemu klubu kljub temu uspelo organizirati v Savskih jamah 6. državno prvenstvo na naravnih progah in 6. memorial Joža Jelovčana. Tekmovalo je 81 sankačev in sankačic iz Idrije, Železnikov, Tržiča in Jesenic, povabljeni so bili tudi Sarajevčani, ki pa se zaradi kratkega roka prvenstva niso mogli udeležiti. Najuspešnejši so bili Jeseničani, ki so osvojili 10 kolajn, od tega 6 zlatih. Zvezni trener Jože Rakovec je nastope ocenil kot dobre, še posebej zato, ker možnosti treninga skoraj ni bilo. Dobro so vozili mladi, kar je obet za mladinsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Železnikih. Pokrovitelja državnega prvenstva in memoriala sta bila ZTKO Jesenice in Železarna Jesenice.
REZULTATI - državno prvenstvo - pionirke: 1. Tina Ko-kalj (Tržič), 2. Jasna Koler (Idrija), 3. Sonja Habjan (Iskra Železniki); mladinke: 1. Nada Tolar (Iskra), 2. Damjana Mlinaric (Tržič), 3. Tončka Tolar (Iskra); članice: 1. Tinka Tolar (Iskra), 2. Breda Meglic (Tržič); mlajši pionirji: 1. Grega Špendov, 2. Orce Cekovski (oba Jesenice), 3. Blaž Šmid (Iskra); starejši pionirji: 1. Sebastijan Vilman, 2. Bogdan Vilman, 3. Damjan Tramte (vsi Jesenice); mlajši mladinci: 1. Matej Šebjanič (Jesenice), 2. Boštjan Vizjak (Tržič), 3. Uroš Ahačič (Tržič); starejši mladinci: 1. Gregor Kalan, 2. Boris Nastran, 3. Florijan Šturm (vsi Iskra); člani: 1. Marjan Meglic, 2. Mirko Klinar (oba Jesenice), 3. Franc Pohleven (Iskra); starejši člani: 1. Vinko Lavtižar (Jesenice), 2. Albert Perko (Tržič), 3. Jože Frelih (Iskra); mladinci dvosed: 1. Nastran : Šturm (Iskra); člani dvosed: 1. Meglic - Meglic (Jesenice), 2. Bernik : Bernik (Iskra), 3. Kališnik - Rožič (Tržič).
Na memorialu Joža Jelovčana pa so zmagali Tina Kokalj med mlajšimi pionirkami, Tončka Tolar med mladinkami, Tinka Tolar med članicami, Grega Špendov med mlajšimi pionirji, Bogdan Vilman med starejšimi pionirji, Matej Šebjanič med mlajšimi mladinci, Marjan Meglic med člani, Vinko Lavtižar med starejšimi člani, Nastran in Šturm med mladinskimi dvosedi in dvojica Meglic med člani.
J. Rabič
"Suhi" teki po poteh Kokrškega odreda namesto snežnih
Duplje, 21. marca - Vseh upov, da bo to zimo dovolj snega za izvedbo 13. množičnih tekov po poteh Kokrškega odreda, je konec. Zato se je organizacijski odbor odločil, da bodo teki 9. aprila po suhem, združeni še s pohodom.
Eni od najmnožičnejših tekov na smučeh v Sloveniji so odpadli že preteklo zimo, z njimi pa ne bi bilo nič tudi to zimo. Zato so organizatorji v soglasju s pokroviteljem Slovenijalesom, ki je za izvedbo tekov tudi zainteresiran, in tudi zaradi tega, da bi se prireditev nadaljevala, odločili, da bodo teki 9. aprila po suhem. Tega dne bodo dodatno organizirali tudi pohod. Vse bo tako kot na običajnih tekaških smučarskih prireditvah. Starti se bodo začeli ob pol desetih ob dupljanski osnovni šoli, kjer bo tudi cilj, vsi nastopajoči dobe običajno smučarsko čepico in značko, najboljši pa kolajne. Proge bodo dolge od 600 metrov do 12 kilometrov, pohod pa bo dolg okrog petih kilometrov. Ob progah bodo okrepčevalnice. Startnina za odrasle bo 5000, za pionirje pa 1000 dinarjev, vojakom, teritorialcem in miličnikom pa prijavnine ne bo treba plačati. Prijave bodo sprejemali na dan prireditve do 9. ure, iz Kranja pa bo vozil posebni avtobus, ki bo odpeljal, ko bo poln, in se nato spet vračal. Na prireditev vabijo vse ljubitelje hoje in teka, športnike in re-kreativce, šolsko mladino, športna in druga društva, vojake, teritorial-ce in miličnike in seveda borce Kokrškega odreda ter drugih enot ter aktiviste.
Na dan prireditve ob 8. uri zjutraj bo v osnovni šoli Duplje seja častnega odbora prireditve, na njej pa bodo podelili nagrade učencem za spise in likovna dela na temo Kokrškega odreda.
J. Košnjek
ureja JOŽE KOŠNJEK
Deseto finale (deveto v Planici) za svetovni smčarski pokal
Trdi boji pod Poncami
W- (inate svetovnega pokata v smučarskih skokih tO. frntto aes WeHcops irc $ki$pnngeo 25-26. HI. 1989
Planica, 23. marca — Za slovenski športni praznik je dolina skakalnic pod Poncami pripravljena. V soboto na 90 in nedeljo na 120 metrski skakalnici v Planici bodo finalni boji za deseti kristalni globus svetovnega pokala v smučarskih skokih. Z veliko truda je organizatorjem uspelo, da so z navoženim snegom iz Tamarja uredili obe skakalnici. Na desetem finalu, že devetem v Planici, so zbrani res najboljši, čeprav je končni zmagovalec, Šved Bokov, že znan, bo trd boj za ostala mesta. Upamo, da se bo končno doma odprlo tudi našim skakalcem.
Že danes se bo z uradnim treningom na 90- in 120-metrski skakalnici začel letošnji slovenski športni planiški praznik, ki bo tudi zadnje dejanje smučarskih skakalcev za točke svetovnega pokala. Za popestritev uradnega treninga je poskrbela zavarovalnica Triglav, ki bo pod Ponce na ogled tega dne pripeljala zastonj okoli tisoč mladih ljubiteljev smučarskih skokov iz Slovenije. Zadnje dejanje za točke svetovnega pokala bo v soboto na 90 metrski skakalnici in v nedeljo na stari Bloudkovi 120-metrski skakalnici.
Že od srede je v Planici in Kranjski gori zbrana vsa svetovna elita smučarskih skakalcev. V posamični konkurenci je zmagovalec že znan. To je Šved Bo-klov, ki ima preveč naskoka pred ostalimi, da bi ga za kristalni globus lahko še kdo ogrozil . Zmagovalec je znan, vendar bo svoje sposobnosti pokazal tudi oba dneva v Planici. Veliko trši bo boj za preostala mesta. Od drugega do desetega mesta je
Hokej
Jeseniška zmaga v Luganu
Jesenice, 22. marca — V hokejskem taboru Jesenic zares raste mlad in obetavni rod igralcev. Pionirsko moštvo Hokejskega kluba Jesenice, ki ga vodi J anez Mlakar, je v letošnji sezoni najprej osvojilo naslov republiškega, zatem pa še državnega prvaka. Mladi hokejisti so poleg tega dosegli še velik mednarodni uspeh na turnirju v Luganu v Švici. V močni konkurenci osmih pionirskih moštev iz Švice, ZRN, Češkoslovaške in Jugoslavije so na turnirju zasedli prvo mesto in osvojili prehodni pokal. V finalni tekmi so s 4 : 2 premagali Šparto iz Prage.
J. Rabič
Tour kros aprila
Kranjska gora, 23. marca — V
Kranjski gori se je sestal organizacijski odbor za tek Treh dežel. Organizatorji desetega jubilejnega smučarskega teka Treh dežel so TD Kranjska gora, TD Podklo-šter in TD Trbiž. Ker v letošnjem zimskem obdobju ni bilo dovolj snega, so se organizatorji dogovorili, da bo deseti tek predstavljen na prihodnjo zimo.
Za vse tiste, ki so se že prijavili za ta smučarski tek, so se organizatorji odločili, da ne bodo prikrajšani. Prav zato bodo organizirali kros Tour tri. Ta bo s startom na meji v Ratečah pred Kompaso-vim turističnim uradom 23. aprila ob-9. uri, cilj pa bo na Zgornjem trgu v Podkloštru. Tek bo dolg okoli'17 kilometrov.
D. H.
Jutri Beštrov memorial
Kranj, 24. marca - Tekaški smučarski klub Triglav iz Kranja prireja jutri, 25. marca, na Pokljuki na Rudnem polju Beštrov memorial v smučarskih tekih za člane, juniorje, starejše in mlajše mladince, članice in starejše in mlajše mladinke. Tehnika bo prosta, prijave pa sprejemajo do 11. ure, startnina za tekmovalca pa bo 5000 dinarjev. Prvi start (ženske) bo opoldne. Informacije dajejo na GG Kranj, Staneta Žagarja 27 a, telefon 21 - 988.
J. K.
devet skakalcev, ki bodo posegli v boj za drugo in tretje mesto v končni razvrstitvi med posamezniki. Oster bo tudi boj za ekipnega zmagovalca. Tu je spet v prednosti Švedska, a za njimi so Avstrijci, Norvežani, Vzhodni in Zahodni Nemci, Finci in Norvežani.
Med skakalci ne bo le repre-zentantov SZ, ki so v letošnji sezoni spet prišli v ospredje. Zadnji uspehi so pokazali, da bodo prav naši na domačih skakalnicah hoteli pokazati tisto, kar jim je uspevalo v preteklih sezonah.
Smučarski skoki
Urban zmagal
Tržič, 21. marca — Člani Smučarskega kluba Tržič so zaradi pomanjkanja snega na skakalnicah v Sebenjah pripravili državno prvenstvo v smučarskih skokih za starejše pionirje na 70 metrski skakalnici v Planici. Sodelovalo je 48 tekmovalcev iz 11 klubov.
Rezultati: 1. Franc Urban (IDT Kranj) 199,9 (65,5, 68), 2. Matjaž Triplat (Titovo Velenje) 198,5 (67, 65,5), 3. Dejan Jekovec (Tržič) 193,9 (64,5, 64), 4. Boštjan Rednjak (T. Velenje) 183, 6 (64, 62,5), 5. Robi Meglic (Tržič) 183,4 (61,5, 62)
J. Kikel
Nogomet
Dva remija Nakla
Naklo, 21. marca - Nogometaši Nakla so v zaključnem delu tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije igrali v Novi Gorici z Vozili 0 : 0, v nedeljo pa so doma z Izolo igrali 2 : 2. Strelca za Naklo sta bila Hribar in Perhavec. V tretjem kolu bodo igrali doma z Ljubljano, tekma pa bo 20. aprila. Mladinci Save so v zaostali tekmi slovenske mladinske lige igrali s Koprom 0 : 0, v nedeljo pa jih v prvem spomladanskem kolu čaka gostovanje v Novi Gorici.
Tekmovanje v II. slovenski nogometni ligi, kjer igrajo Naklo, Sava, Triglav in Jesenice, se bo začelo prihodnjo nedeljo, 2. aprila, istega dne pa tudi tekmovanje v področni mladinski nogometni ligi, kjer igra Britof, v gorenjski članski in občinski ligi.
D. Jošt
V Kranju
Telovadna akademija
Kranj, 20. marca - Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan iz Kranja vabi člane društva, njihove prijatelje in sorodnike ter ljubitelje športne in ritmične gimnastike na telovadno akademijo Partizana Kranj, ki bo danes, 24. marca, ob 18.30 v športni dvorani na Planini v Kranju. Partizanovci bodo v enournem programu prikazali vse svoje dejavnosti od cicibanov do mladink, prikazali bodo vaje na orodju in v akrobatiki na parterju ter atraktivne točke športne ritmične gimnastike.
J. K.
Danes na Jesenicah
Slavje hokejskih upov
Jesenice, 24. marca - Ob zaključku zelo uspešne hokejske sezone, ki se je končala z drugim mestom članskega moštva v državnem prvenstvu, pionirji in mladinci pa so najboljši v državi, prireja Hokej klub Jesenice danes opoldne v dvorani Podmežakla prireditev za zaključek sezone. Na njej se bodo predstavili najmlajši, udeleženci hokejske šole, pionirji in mladinci. Vsa moštva bodo prejela pokale in kolajne.
J. K.
Dosedanji zmagovalci
1980 — posamezno — 1. Neuper, 2. Kogler (oba Avstrija), 3. Novak (Poljska), 20. Norčič (Jugoslavija), ekipno — 1. Avstrija, 6. Jugoslavija;
1981 — 1. Kogler (Avstrija), 2. Ruud (Norveška), 3. Bulau (Kanada), 13. Ulaga (Jugoslavija), ekipno — 1. Avstrija, 6. Jugoslavija;
1982 — 1. Kogler, 2. Neuper (oba Avstrija), 3. Bulau (Kanada), 29. Tepeš (Jugoslavija), ekipno — 1. Avstrija, 10. Jugoslavija;
1983 — 1. Nykanen (Finska), 2. Bulau (Kanada), 3. Kogler (Avstrija), 18. Ulaga (Jugoslavija), ekipno — 1. Norveška, 8. Jugoslavija;
1984 - 1. VVeissflog (NDR), 2. Nykanen (Finska), 3. Ploc (ČSSR), 6. Ulaga (Jugoslavija), ekipno — 1. Finska, 7. Jugoslavija;
1985 — 1. Nykanen (Finska), 2. Felder, 3. Vettori (oba Avstrija), 9. Tepeš (Jugoslavija), ekipno — 1. Finska, 7. Jugoslavija;
1986 — 1. Nvkanen (Finska), 2. Vettori, 3. Felder (oba Avstrija), ekipno — 1. Avstrija, 5. Jugoslavija;
1987 — 1. Opaas (Norveška), 2. Vettori, 3. Felder (oba Avstrija), 4. Tepeš, 7. Ulaga (oba Jugoslavija), ekipno — 1. Norveška, 4. Jugoslavija;
1988 - 1. Nykanen (Finska), 2. Ploc (ČSSR), 3. Ulaga, 8. Tepeš (oba Jugoslavija), ekipno — 1. Finska, 5. Jugoslavija.
Vrstni red pred finalom v Planici
1. Boklov (Švedska) 241, 2. Thoma (ZRN) 158, 3. VVeissflog (NDR) 142, 4. FidjestbT 141, 5. Kjorun (oba Norveška) 133, 6. Lakkonen 132, 7. Nikkola 109, 8. Nykanen (vsi Finska) 106, 9. Vettori (Avstrija) 103, 10. Heumann (ZRN) 84, 29. Zupan 24, 30. M. Debelak 21,35. J. Debelak 16,37. Lotrič 14, 39. Tepeš 12, 62. Ulaga (vsi Jugoslavija) 3.
Prav Harakov je pokazal, da lahko vsi naši smučarski skakalci resno računajo na vidne uvrstitve. To bo obliž na letošnjo slabšo sezono. Domača skakalnica je pač domača skakalnica. To so dokazali na lanskem finalu v Planici, saj je bil na obeh skakalnicah prvi Primož Ulaga, Rajko Lotrič pa je bil tretji.
Spored je naslednji: danes (petek) ob 10. uri uradni trening za vse nastopajoče; v soboto ob 10.45 uradna otvoritev in nato ob 11. uri začetek tekmovanja na 90-metrski skakalnici;
v nedeljo ob 10.45 otvoritev in
ob 11. uri tekma na 120-metrski skakalnici.
Računajo, da bo v Planico prišlo okoli 40.000 ljudi. Vsi naj si pravočasno priskrbijo nalepke za avtomobile, kombije in ostala vozila. Te prodajajo v Kompasu in v vseh ostalih turističnih poslovalnicah v Sloveniji in na Gorenjskem. Cena za posameznika je za oba dneva 5.000 dinarjev, za oba dneva pa veljajo iste cene tudi za prevoze. Za avtobus je cena 250.000, mali avtobus 100.000, osebni avto 20.000 in za kombi 40.000. Za danes, petek, je vstopnina 2.000 in 1.000 dinarjev.
Prva B zvezna vaterpolska liga _
Medveščak, Triglav in Budva
Kranj, 23. marca — V soboto so s sedmim kolom zaključili prvi del tekmovanja v letos ustanovljeni članski prvi B zvezni vaterpolski ligi. Tekmovanje osmerice moštev je pokazalo, da so še vedno tri ekipe, ki se bodo kosale za prvo mesto. Tudi drugouvrščeni v tej ligi bo igral v končnici državnega članstva vaterpolskega prvenstva, obe moštvi pa bosta v prihodnji sezoni igrali v prvi A zvezni ligi.
Medveščak, Triglav in Budva so moštva, ki bodo v nadaljevanju igrala za prvi dve mesti te lige. Po prvem delu je vodilni na lestvici Medveščak iz Zagreba. Zagrebčani so v sedmih kolih le eno tekmo prepustili domačinom. Z gostovanja v Budvi so se vrnili poraženi-Vse preostale tekme so dobili. Točko za Medveščakom zaostaja kranjski Triglav, ki je izgubil v Ljubljani, kjer igrajo, z Medveščakom in v Budvi so iztržili le točko. Dve točki za prvim in eno za drugim zaostaja Budva. To je moštvo, ki zna presenetiti. Izgubili so le dve srečanji. S Triglavom v Ljubljani in Beogradom v Beogradu, ki je četrti z osmimi točkami.
Nekako v prednosti je kranjski Triglav. Podvodstvom trenerja Rada Čermelja so izgubili le eno srečanje, v Ljubljani. Triglavani so v sedmih kolih pokazali, da so med tistimi moštvi, ki lahko računajo na prehod v višji rang tekmovanja. Le v nadaljevanju se morajo dobro pripraviti za novih sedem kol in izbrusiti svojo dopadljivo in hitro vaterpolsko igro. 1. aprila Triglav gostuje pri Budvi, tekmecu za prvi dve mesti na lestvici.
Lestvica							
Medveščak	7	6	0	1	71	51	12
Triglav	7	5	1	1	72	53	11
Budva	7	5	0	2	79	72	10
Beograd	7	4	0	3	69	59	8
Proleter	7	2	2	3	55	60	6
Bijela	7	1	2	4	64	72	4
ŽAK	7	1	2	4	67	76	4
Gusar	7	0	1	6	53	87	1 D. Humer
Biljard turnir
Britof, 23. marca - Gostišče in kegljišče Johanca prireja v torek, 28. marca, 6. interni turnir v biljardu. Žrebanje bo v nedeljo, 26. marca, ob desetih zvečer v gostišču. Prijavnina je 20.000. Igrali bodo na tri dobljene partije.
Tržiški šahovski turnir - Člani Šahovskega društva Tržič so se zbrali na marčevskem hitropoteznem turnirju. Igralo je 18 šahistov, s 14,5 točke pa je zmagal Andrej Loc. Pavel Loc in Srečo Mrvar sta jih zbrala 13,5, Boris Kogoj 11,5 in Matej Keršič 10,5. - J. Kikel
Prehodni pokal Jeseničanom - Namiznoteniški klub Kondor z Godešiča je organiziral prvenstvo dvojic za prehodni pokal Godeši-ča. Tekmovalo je 19 dvojic z Jesenic, Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Križev in Godešiča. Že tretjič zapored (pokal je osvojila v trajno last) je zmagala jeseniška dvojica Ferbežar - Podbregar pred lito-strojsko dvojico Petronijevič in Pahor ter kriško dvojico Keršič -Manjulov. - J. Starman
TVSPORED
PETEK
24. marca
10.00 Video strani 10.10 Tednik
11.00 Slovenci v zamejstvu 11.30 J. Hubač: Študentska
balada, češkoslovaška
nadaljevanka 12.30 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevniki 16.45 Tednik, ponovitev 17.35 23. marec — dan svetovne
meteorološke organizacije 17.55 Pozdrav iz Slovenije 18.15 Propagandna oddaja,
Video strani. Spored za
otroke in mlade 18.40 Satari, češkoslovaška
nadaljevanka 19.05 Risanka 19.12 TVokno 19.17 Naše akcije 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Podvodna odkritja,
angleška dokumentarna
serija
20.35 Propagandna oddaja 20.50 Korak pred drugimi:
Planica 89 21.20 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 22.05 TV dnevnik 3 22.00 Ciklus filmov Johna
Hustona - Mrtvi, ameriški
film
23.35 Video strani
It. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi 19.00 Domači ansambli:
Ansambel Toneta Kmetca 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Iz koncertnih dvoran:
Slovaški komorni orkester 22.00 En avtor en film, oddaja
TV Beograd 22.20 Satelitski programi -
poskusni prenosi __TV Zagreb I. program
8.10 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Oddaja za otroke
9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.45 Prezrli ste — poglejte 15.10 Poročila
15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke. Kviz 18.25 Narodna glasba 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka
20.55 TV
poster,zabavnoglasbena
oddaja 21.25 TV dnevnik 3 21.45 Oddaja iz kulture 22.45 Nočni program 0.45 Poročila
SOBOTA
25. marca:
8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja:
Radovedni Taček: Hiša 8.25 Lonček, kuhaj: Jajca s
kislo smetano 8.30 O. VVilde: Srečni princ,
lutkovna igrica 8.55 Vprašanja iz TV klobuka,
kviz
9.40 Sozvezdje bele murve,
oddaja TV Beograd 10.40 Propagandna oddaja 10.45 Planica: Finale svetovnega
pokala v smučarskih
skokih, prenos 13.30 Izbor tedenske
programske tvornosti 14.10 Video strani 15.30 Zadnja nosoroginja,
angleški mladinski film 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 ZBIS: I. Gruden: Jožek
ima Miško 17.00 Beograd: DP v košarki (ž)
— Crvena zvezda : Iskra
Delta Jezica, prenos 18.30 Mladina: 0 mladosti,
vrednotah in interesih,
dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 N. Katkov: Kri in orhideje,
ameriška nadaljevanka 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Ex libris. Sadjarstvo 22.20 TV dnevnik 3 22.30 Romanca na orient
expressu, ameriški film 0.35 Video strani
_II. program TV Ljubljana
16.00 Satelitski programi —
poskusni prenosi 17.00 Predstava za otroke 18.00 Jugoslavija, dober dan,
oddaja TV Zagreb 18.30 Kotor: DP v vaterpolu —
Kotor: Jug, prenos 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandni program 20.15 Filmske uspešnice
Zbogom orožje, ameriški
film
22.45 Slike časa, oddaja o kulturi
23.50 Satelitski program -poskusni prenosi
_I. program TV Zagreb
8.45 Poročila
8.50 TV koledar
9.00 Izobraževalni program 10.30 Prezrli ste — poglejte 14.30 Mladi Sherlock Holmes,
angleški mladinski film 16.00 Sedem TV dni 16.45 TV dnevnik 1 17.00 Narodna glasba 17.30 Gruntovčani, ponovitev TV
nadaljevanke 18.30 Teleobjektiv,
dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.15 Oliver, angleški film 22.40 TV dnevnik 3 22.55 Nočni program
0.55 Poročila
NEDELJA
26. marca:
9.40 Video strani; Otroška
matineja 9.50 Živžav
Safari, češkoslovaška
nadaljevanka 10.05 N. Katkov: Kri in orhideje,
ponovitev ameriške
nadaljevanke 10.45 Propagandna oddaja 10.50 Planica. Finale svetovnega
pokala v smučarskih
skokih, prenos 13.45 Video strani 14.    Zbogom orožje, ponovitev
ameriškega filma 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Ciklus filmov Johna
Hustona
Annie, ameriški filma 18.45 Risanka 18.55 EP, video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Super3x3 21.50 Propagandna oddaja 21.55 Poročila 22.05 Video strani _II. program TV Ljubljana
15.30 Danes za jutri, oddaja TV Zagreb
16.30 Smučajmo vsi, prenos iz
Planice 17.15 Svetovno prvenstvo v
motodirkah, posnetek iz
Suzuke 17.45 Propagandna oddaja 17.50 Rio de Janeiro:
Avtomobilske dirke
formule 1 za VN Brazilije,
prenos
20.00 Cousteaujevo ponovno odkritje sveta, angleška dokumentarna serija
20.55 TV galerija
21.35 Reportaža z nogometne tekme
Rijeka : Crvena zvezda 22.05 Reportaža z nogometne tekme
Sloboda : Hajduk
22.35 Športni pregled
19.30 TV dnevnik
_TV Zagreb I. program
9.20 9.30 11.00 12.00
12.30
13.00
13.50 16.10
16.45 18.45 10.10 19.30 20.00
21.15
Poročila
Otroška matineja Kmetijska oddaja Po brezkončnosti sveta: Azija, izobraževalna oddaja
Elafiti, izobraževalna oddaja
Hišica v preriji, ameriška mladinska nadaljevanka Nedeljsko popoldne Morje, ljudje, obale, potopis
In na koncu ljubezen Risana serija TV sreča TV dnevnik
I. Brešan: Nebeške ptice, TV nadaljevanka Polkovnik Redi, madžarsko-nemško-av-strijski film TV dnevnik Nočni program
23.40 00.00
02.00 Poročila
PONEDELJEK
27. marca:
10.00 10.10 10.25 10.40 10.55 11.25
13.20 16.20 16.30 16.45 17.00 17.15 17.30 18.00
18.20
18.30
19.05 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.30 21.40 22.20 22.30
00.00
Video strani Utrip
Zrcalo tedna TV mernik Oči kritike
Kitajski sindrom, ameriški film
Video strani Video strani TV dnevnik 1 Utrip
Zrcalo tedna TV mernik Oči kritike
Mali koncert zabavne glasbe: Županova torta in Pohorje expres Video strani, spored za otroke in mlade Sozvezdje bele murve, oddaja TV Beograd Risanka TV okno
Propagandna oddaja TV dnevnik 2 Vreme
Propagandna oddaja D. Prebil: Pod sinjim nebom, TV film Propagandna oddaja Osmi dan TV dnevnik 3 Antologija slovenske violinske glasbe Video strani II. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi -poskusni prenosi
1T.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika, izobraževalna oddaja TV Zagreb
18.15 Svet športa
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Propagandna oddaja
20.00 Videm: Nogomet — Brazilija : Ostali svet, prenos
21.45 Po sledeh napredka
22.10 CamelTrophy -
Jastrebarsko, Francija
22.40 Neodvisna godba po angleško
_TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Otroci, pojte z nami,
oddaja za otroke 8.45 Sedmi veter, oddaja za
otroke 9 00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.40 Poročila 12.50 Prezrli ste - poglejte 14.55 Sedmi veter, oddaja za
otroke 15.10 Poročila
15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevniki 17.35 Religije sveta,
izobraževalna oddaja 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Liki revolucije,
dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 November, TV drama 21.15 Deček, dama, kralj, vohun 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Nočni program 0.30 Poročila
TOREK
28. marca:
10.00 10.10 10.10 11.20 16.10 16.30 16.45
18.00
19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.00 21.05 21.50 22.00
22.45
Video strani
TV mozaik
Šolska TV
Video strani
Video strani
TV dnevnik 1
TV Mozaik, šolska TV,
ponovitev
Video strani, Spored za otroke in mlade Risanka TV okno Dobro je vedeti Propagandna oddaja TV dnevnik 2 Vreme
Propagandna oddaja J. Mc Grath: Krvavo rdeče vrtnice, angleška nadaljevanka Propagandna oddaja Mednarodna obzorja TV dnevnik 3
Teme in dileme, kontaktni magazin Video strani II. program TV Ljubljana
18.00 Beograjski TV program
18.45 Ropot, ponovitev
19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja
20.00 Žrebanje lota
21.05 Umetniški večer
22.45 Satelitski programi —
Poskusni prenosi _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Piloti za XXI, oddaja za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli
RADIO
PETEK, 24. marca:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 2a starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Gremo v kino -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Mihe Kralja - 20.30-23.00 Slovencem Po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vinko Moderndorfer: Pesmi
- 23.15-4.30 Nočni program -glasba
SOBOTA, 25. marca:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori
- 10.05 Kulturna panorama -11.05 Pa po lojtrci dol... - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Mer-kurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije -t- EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Vsaka vas ima svoj glas - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - naši poustvarjalci - 23.05 Literarni nokturno - Danijel Dragoje-vič: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 26. marca:
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila 8.05 Veseli tobogan - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža -11.03 16.00 Naši poslušalci česti' tajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -Andjeljko Erdeljanin: Nova demokracija - 18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Octavio Paz: Pe-
smi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 27. marca: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... Rossinija, Mozarta in Havdna -12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Minute z zabavnimi orkestri - 14.02 Enajsta šola - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Vojka Bole: Spet temna noč - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 28. marca: Prvi program ,
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in gode-
mo - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Čestitke poslušalcev -14.02 Nenavadni pogovori -17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Green Town Jazz Band - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - Kitare - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Ferenc Jumasz: Dan praznovanja - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA, 29. marca:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 S poti po domovini - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Koncert za besedo - Drevo na samem - 21.05 S knjižnega trga -23.05 Literarni nokturno - Josip Murn: Pomladne - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 30. marca:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas-
ba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -15.15 Radio danes, radio jutri -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big Bandom RTV Ljubljana -18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Literarna teorija dr. Dušana Pirjevca - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno -Carmina Burana - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
12.30 Poročila
12.40 Prezrli ste — poglejte
14.25 Poročila
14.30 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevniki 17.35 Piloti za XXI, oddaja za otroke
18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Znanstveni grafiti, oddaja
o znanosti 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota 20.05 Zlomljena veja, ameriški
film
21.40 TV dnevnik 3
22.00 Teme in dileme, kontaktni
magazin 23.30 Poročila
SREDA    29 marca.
/3. marca:
10.00 10.10 10.50
11.20 16.20 16.30 16.45 17.25
17.55 18.00 18.10 18.35
19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
22.30 22.35 22.45 23.45
Video strani TV mozaik
Camel Trophv, 1. del.
dokumentarne oddaje
Video strani
Video strani
TV dnevnik 1
TV mozaik
Camel trophv, 1. del
dokumentarne odd.
Video strani
Spored za otroke in mlade Po lovčevih stopinjah O. VVilde: Srečni princ, lutkovna igrica Risanka TV okno Dobro je vedeti Propagandna oddaja TV dnevnik 2 Vreme
Propagandna oddaja Film tedna
Majhni pobegi, švicarski film
Propagandna oddaja TV dnevnik 3 Svet poroča Video strani II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi 18.30 Regionalni programi TV
Ljubljana - studio Maribor 19.00 Tine ali komu zvoni,
dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.05 Žarišče, aktualna oddaja 20.35 Panoptikum, balet v
izvedbi plesnega teatra
Ljubljana 21.30 Placido Domingo 22.30 Satelitski programi —
Poskusni prenosi _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Super babica, aagleška nadaljevanka za otroke 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.40 Poročila 12.50 Prezrli ste - poglejte 14.25 Veliki dirigenti
15.55 Poročila
16.00 Sokolov greben, ameriška
nadaljevanka 16.45 Ljudje pripovedujejo,
izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Super babica, angl. nad.
za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarni program 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Gibljive slike: Oskarjevci in
Oliver, ameriški film 22.35 TV dnevnik 3 2^.55 Nočni program
ČETRTEK
30. marca:
10.00 10.10
11.10 11.35 16.20
16.30 16.45 17.45 18.15
18.40
19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00
22.20 22.30
0.25
Video strani
TV mozaik:
Šolska TV
Po sledeh napredka
Video strani
Video strani, propagandna
oddaja
TV dnevnik 1
šolska TV
Po sledeh napredka
Video strani. Spored za
otroke in mlade
Otroci glasbe, ameriška
zabavnoglasbena oddaja
Risanka
TV okno
Dobro je vedeti
Propagandna oddaja
TV dnevnik 2
Vreme
Propagandna oddaja Tednik
Propagandna oddaja J. Hubač: študentska balada, češkoslovaška nadaljevanka TV dnevnik 3 Retrospektiva jugoslovanskega filma 30 let nagrade Jelen, Balkan ekspres Video strani II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi-
poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi: Velika izkušnja 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Žarišče, aktualna oddaja 20.45 Mali koncert 21.00 Prisluhnimo tišini 21.40 Oči kritike 22.10 Satelitski programi -_TV Zagreb I. program
12.20 Poročila
12.30 Prezrli ste — poglejte
15.00 Poročila
15.05 Nočni program, ponovitev 17.05 TV dnevnik 1 17.25 Poletavček, serija za otroke
17.55 Številke in črke, kviz 18.15 Neznani Chaplin, angleška
nadaljevanka 19.10 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Refleksi, politični magazin 21.00 Videoklub,
zabavnoglasbena oddaja
radio triglav Jesenice
PETEK, 24. marca:
16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Kamen spotike: Zakaj smrdi blejsko jezero?, Kdaj bodo dobili na Tomšičevi cesti na Jesenicah telefonske priključke?, Smeti v potoku Jesenica, - 18.20 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa
SOBOTA, 25. marca: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 16.47 Šparov-ček Radia Triglav - zabavno glasbena oddaja - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP - 19.55 Zaključek programa
NEDELJA, 25. marca:
11.00 Mi pa nismo se uklonili: Želeharjeva družina iz Podhoma med NOB - 11.30 Obvestila -12.00 Nedeljsko popoldne -vmes čestitke poslušalcev. Minuta za varčevanje z energijo in EP
PONEDELJEK, 26. marca:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Aktualno - 18:0JL_Čestitke poslušalcev in
EP - 18.15 Športni pregled -18.40 Minute za resno glasbo -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
_ TOREK, 27. marca:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Rekli so... - 17.30 S čajem ob pol šestih - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
SREDA, 28. marca:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novice iz narodnoza-bavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
ČETRTEK, 29. marca:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Oddaja v živo: Kmečka zveza - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
KINO
KRANJ CENTER
24. marca: amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 16., 18. 'n 20. uri, 25. marca: amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. trda erotike SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 22. uri, 26. marca: angl. glasb, film POPOLNI ZAČETNIKI ob 10. uri, amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC °b 15., 17. in 19. uri, premiera slov. filma KAVARNA ASTORIA °b 21. uri, 27. marca: premiera avstrij.-nem. glasb, filma JOHN STRAUSS - KRALJ BREZ KRONE ob 16. in 18.15 uri, amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 2O.3O uri, 28. marca: avstrij.-nem. glasb, film JOHN STRAUSS - KRALJ BREZ KRONE ob 16. in 18.15 uri, an%r. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 20.30 uri, mladini do '5. leta starosti ne dovolimo 09leda filmal, 29. marca: amer. fllasb. film MOONVVALKER ob J8. in 18. uri, amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM °b 20. uri, mladini do 15. leta 8tarosti ne dovolimo ogleda fil-JUgl. 30. marca: amer. glasb.
film MOONVVALKER ob 16. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: poljska psihološka drama KRATKI FILM O UBIJANJU ob 17.45 in 20. uri
KRANJ STORŽIĆ
24. marca: premiera ital. akcij, filma IZZIVALEC ob 16., 18. in 20. uri, 25. marca: ital. akcij, film IZZIVALEC ob 16., 18. in 20. uri, 26. marca: ital. akcij, film IZZIVALEC ob 14. in 18. uri, ital. erot. film GREŠNA NUNA ob 16. uri, film ni primeren za otroke!, amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filmal, 27. marca: Ni kinopredstavl, 28. marca: amer. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri, 29. marca: amer. fant. film NEW YORK 1997 ob 16. in 18. uri, av-strij.-nem. glasb, film JOHN STRAUSS - KRALJ BREZ KRONE ob 20. uri, 30. marca: premiera amer. mladin, pust. filma PRINCESA NEVESTA ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filmal
JESENICE ŽELEZAR 24. marca: amer. glasb, film MOONVVALKER ob 16. in 18. uri, premiera avstrij.-nem. glasb, filma JOHN STRAUSS - KRALJ
BREZ KRONE ob 20. uri, 25. marca: amer. glasb, film MOONVVALKER ob 16. in 18. uri, premiera slov. filma KAVARNA ASTORIA ob 20. uri, 26. marca: amer. glasb, film MOONVVALKER ob 16. in 18. uri, premiera amer. thriller filma IGRAJ ALI UMRI ob 20. uri, 27. marca: slov. film KAVARNA ASTORIA ob 16., 18. in 20. uri, 28. marca: hong-kon. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 16. in 18. uri, sloven. film KAVARNA ASTORIA ob 20. uri, 29. marca: amer. thriller film IGRAJ ALI UMRI ob 16. in 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: poljska psihološka drama KRATKI FILM O UBIJANJU ob 20. uri, 30. marca: amer. thriller film IGRAJ ALI UMRI ob 16., 18. in 20. uri
_KAMNIK DOM_
24. marca: amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 18. in 20. uri, 25. marca: amer. fant. film MIKROKOSMOS ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije ŽENSKAR ob 21. uri, 26. marca: amer. indonezij. pust. film RAMBU - MAŠČEVALEC ob 17. uri, amer. fant. film MIKROKOSMOS ob 19. uri, premiera amer. akcij, komedije PREGON MOŠKE SVINJE ob 21. uri, 27. marca: slov. film KAVARNA ASTORIA ob 16., 18. in 20. uri,
28. marca: amer. akcij, komedija PREGON MOŠKE SVINJE ob 18. in 20. uri, 29. marca: Ni kinopredstavl, 30. marca: amer. akcij, komedija PREGON MOŠKE SVINJE ob 18. in 20. uri
_TRŽIČ_
24. marca: amer. fant. film MIKROKOSMOS ob 18. in 20. uri,
25. marca: amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 17. in 19. uri, premiera ital. erot. filma GREŠNA NUNA ob 21. uri, film ni primeren za otroke!, 26. marca: amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije ŽENSKAR ob 21. uri, 27. marca: amer. komedija ŽENSKAR ob 18. in 20. uri, 28. marca: amer. film PONORELI VLAK ob 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: poljska psihološka drama KRATKI FILM O UBIJANJU ob 20. uri, 29. marca: Ni kinopredstavl, 30. marca: ital. erot. film GREŠNA NUNA ob 18. in 20. uri, film ni primeren za otroke!
KRANJSKA GORA
24. marca: amer. thriller film IGRAJ ALI UMRI ob 17. in 20. uri
ČEŠNJICA _
24. marca: amer. akcij, komedija PREGON MOŠKE SVINJE ob 20.
LAZE
24. marca: amer. erot. film SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 21. uri, film ni primeren za otroke!
_DUPLICA_
25. marca: amer. film PONORELI VLAK ob 20. uri, 26. marca: amer. mladin, pust. film PRINCESA NEVESTA ob 18. uri, avstrij.-nem. glasb, film JOHN STRAUSS - KRALJ BREZ KRONE ob 20. uri, 29. marca: amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 20. uri, 30. marca: sloven. film KAVARNA ASTORIA ob 20.
MEDVODE_
25. marca: amer. polit, thriller film KOBILICA ob 20. uri, 26. marca: amer. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 16. uri
_DOVJE_
26. marca: franc. krim. komedija POKVARJENI POLICAJI ob 19. uri, 27. marca: amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 19. uri
_RADOVUICA_
24. marca: amer.-hongkon. film KARATE POLICAJ ob 20. uri, 25. marca: amer. krim. film AVTOŠTOPAR ob 18. uri, angl. grozljivka DEMONI II. del ob 20. uri, amer. erot. film SLASTI ob 22.
uri, 26. marca: amer. risanka Ml-ŠEK VELIKI DETEKTIV ob 18. uri, amer.-hongk. film KARATE POLICAJ ob 20. uri, 27. marca: angl. grozljivka DEMONI II. del ob 20. uri, 28. marca: amer. krim. film AVTOŠTOPAR ob 20. uri, 29. marca: amer.-hongk. film KARATE POLICAJ ob 20. uri, 30. marca: amer. film KDO JE TO DEKLE ob 20. uri
_BLED_
24. marca: amer. seksi komedija PRIROČNIK ZA SEKS ob 20. uri, amer. erot.. film SLASTI ob 22. uri, 25. marca: amer. grozljivka USODNA SILA o 18. uri, amer. seksi komedija PRIROČNIK ZA SEKS ob 20. uri, 26. marca: amer. fant. film NEKONTROLIRANA MOČ ob 18. in 20. uri, 27. marca: amer.-hongk film KA-P*"   POLICAJ ob 20. uri, 28.
marca: angl. grozljivka DEMONI II. del ob 20. uri, 29. marca: amer. film AVTOŠTOPAR ob 20. uri, 30. marca: amer.-hongk. film KARATE POLICAJ ob 20. uri
_BOHINJ_
25. marca: amer. fant. film NEKONTROLIRANA MOČ ob 20. uri, 26. marca: amer. grozljivka USODNA SILA ob 18. uri, amer. erot. film SLASTI ob 20. uri, 30. marca: amer.-hongk. film KARATE POLICAJ ob 20. uri
_ŠKOFJA LOKA
24. marca: jug. film DOM ZA OBEŠANJE ob 17.30 in 20. uri,
25. marca: amer. komedija SKRIVNOST MOJEGA USPEHA ob 18. in 20. uri, 26. marca: amer. komedija SKRIVNOST MOJEGA USPEHA ob 18. in 20. uri
ŽELEZNIKI
24. marca: amer. film SKRIVNOST MOJEGA USPEHA ob 18 in 20. uri, 25. marca: ital. erot. film ŽENSKA ZA VSE ob 20. uri, 26. marca: jug. drama DOM ZA OBEŠANJE ob 19. uri
POUANE
24. marca: ital. erot. film ŽEN-SKA ZA VSE ob 19. uri, 26. marca: amer. akcij, film SILA MOČI ob 17. uri
mm^mmGLAS u. stran
/liiiaJ^Liksi, OGLASI
Kranj, petek, 24. marca 1989
MULI OGLASI
@ 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Poceni prodam « 621-357
barvni TV ei
Niš. 4187
Prodam betonski MEŠALEC in CIRKU-LAR za žaganje drv. 0 27-302     4193
Prodam »27-107
HLADILNIK
gorenje. 4254
Prodam nov «061/614-543
50-litrski
BOJLER. 4261
Prodam rabljen barvni TV in PRALNI STROJ, starejši tip. Kuhar, Šolska 4/a, Kranj - Stražišče 4269
Prodam PRALNI STROJ apolo 12 in kombinirani električni ŠTEDILNIK (2 + 2).35-709_.4271
Nujno prodam 10 odstotkov ceneje nov barvni TV gorenje orbiter pal, ste-reo izvedba, ekran 56 cm. «21-616 _4274
Philips barvni TV, ekran 55 cm, nov, raven ekran, prodam. «061/266-104 _4279
Prodam starinski FOTOAPARAT, nemški, brezhiben. Naslov v oglasnem od-delku._4282
Nov GLASBENI STOLP pioneer z daljinskim upravljanjem, prodam. Luk-man. Staneta Rozmana 2, Kranj 4287
Prodam nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elek-trika) gorenje in HLADILNIK z zamrzovalno skrinjo, nov, gorenje, 25 odstotkov ceneje. Lavrič, Koritenska 1, Bled _4290
Prodam MIZARKI kombiniran STROJ na 4 operacije. Valant, Bodešče 17, Bled_4298
Proam črno-bel TV gorenje, star 4 leta. «25-555_4300
KOSILNICO in nekaj priljučkov za MO-TOKULTIVATOR honda mio standard F-600, ugodno prodam. Jenko, Podreja 42, Mavčiče 4312
Prodam malo rabljen PUHALNIK eole z motorjem. « 50-554 4313
Prodam 80-litrski električni BOJLER, rabljen 1 leto. Kralj, Zapoge 35, Vodice
_4316
Prodam AVTOMAT za izdelovanje ži-čnikov. « 51 -755, v soboto in nedeljo
_4331
Prodam črno-bel TV tip 108 gorenje, velrki ekran, star 4 leta, dobro ohranjen. «25-555 4333
Namizni VRTALNI STROJ, 13 mm, nov, uvožen, ugodno prodam. «57-732_4335
MINI KOMPONENTO, novo, 2 x 60 W, s carinsko deklaracijo, prodam. « 38-305_ 4345
Barvni TV grundig, 56 cm, na daljinsko vodenje, star 8 let, prodam. «28-965, od 16. do 19. ure 4349
KOMBINIRKO hobi 83, malo rabljeno, prodam. Brezavšček, «25-461, int. 446, dopoldne 4360
Ugodno prodam valno SKRINJO. «8
380-litrsko 143-007
zamrzo-4371
CISTERNO creina, 2.200-litrsko, novo, prodam s 5 odstotnim popustom. Naslov v oglasnem oddelku. 4385
TRAKTOR imt 539 in KABINO, pro-dam. Pšenična polica 20, Cerklje 4386
Po zelo ugodni ceni je naprodaj GRAMOFON z dvema zvočnikoma, novej-
šega tipa. «51-973_4396
Ugodno prodam trajnožarečo PEČ tam stadler, 40 kW, s 180 litrskim boj-lerjem in zelo ugodno prodam nove sončne KOLEKTORJE Jelovica. Lavrič, Trboje 57, « 49-390 4411
Barvni TV iskra montreal ugodno prodam.« 38-250
senzor, 4417
Prodam malo rabljeno bočno hidravlično KOSILNICO mortl za zetor. Trilar, Hafnarjeva 6, Kranj - Stražišče 4428
Barvni TV samsung, ekran 51 cm, nov, ocarinjen in VIDEOREKORDER orion, nov, zelo ugodno prodam. « 34-184 _4429
Prodam TRAKTOR torpedo deutz, 60 KM. Voklo 45, Šenčur_4445
Elektronski PISALNI STROJ olympia prodam. Možnost priključka na računalnik.« 620-480_4446
Prodam ROVOKOPAČ - stroj, MF 50. «81-840, int. 14, vsak dan od 7. do 15. ure 4455 Prodam motorno KOSILNICO agria. «27-791 _4460
Prodam ravovo ŠKROPILNICO in KUL-TIVATOR 205 z ježem. Žabnica 37 4465
VIDEOREKORDER sharp, nov, ZVOČNIKE vvharfedale, 130 W, AVTOOJA-ČEVALEC pioneer, prodam. « 22-586 __4487
Prodam 5-tonsko traktorsko PRIKOLICO za prevoz lesa in OSOVINO za traktorsko prikolico. Informacije na
« 622-774_4496
Prodam ŠTEDILNIK karolex na trda goriva in črno-bel TV iskra s senzorji, star 4 leta. Rodeš, Savska loka 5, Kranj
4499
VIDEOREKORDER sharp 105, prodam. «23-341, int. 31, dopoldne ali 24-580, popoldne 4504
Prodam barvni TVgrundlg, 66 cm, VIDEOREKORDER, črno-bel prenosni TV, RECIVER 2 x 80 W. « 38-286 4511 Prodam ŠIVALNI STROJ ruža step še v garanciji, 15 odstotkov ceneje Zev-nik, Zg. Bitnje 70 4519
Prodam PRALNI «78-344
STROJ
gorenje. 4520
STROJ za brizganje plastike engel, 25-50, prodam ali zamenjam za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku.
_4549
Prodam STROJ za spajanje furnirja na
trak OTT. «77-103,_4563
Barvni TV gorenje, star 2 leti in nov Šl-VALNI  STROJ  ruža  step, prodam.
«47-718_4576
Prodam rotacijsko KOSILNICO we-gler. «77-966 4588
POSESTI
OBRTNIKI, ZDOMCI! V Kranju prodam novejšo enonadstropno stanovanjsko - poslovno HIŠO, 10 x 17 m. V pritličju je poslovni prostor, 90 kvad. m., s sa-natarijami, pisarno in telefonom. Cena po dogovoru. Šifra: IZREDNA PRILIKA _4203
SVETUJEMO vam pri prodaji in nakupu hiš, posesti, stanovanj, zamenjavi stanovanj. «78-356 4213
po ugodnih pogojih na štiri obroke, brez obresti
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah.
Zamenjam polovico HIŠE z velikim vrtom in telefonom na podeželskem kraju, blizu Bleda, za večje STANOVANJE v bloku, od Jesenic proti Kranju. Kličete lahko vsak dan zvečer. Naslov v oglasnem oddelku. 4388
Zazidljivo PARCELO 1.700 kvad. m.,
primerno za gradnjo hiše ali vikenda,
prodam v Begunjah na Gorenjskem.
«75-789 4401
GARAŽO oddam v najem v Ul. Veljka Vlahoviča, v Kranju. « 28-880 4488 Prodam GARAŽO v Ul. Veljka Vlahoviča in Z 101. «35-605_4491
Ugodno prodam montažno GARAŽO. Informacije na «620-174, od 10. do 16. ure 4543
Kupim HIŠO, KEND. Šifra: OKOLICA
eventuelno staro ali VI-KRANJSKA GORA ALI 4569
POZNANSTVA
Tudi ti preživljaš težke trenutke osamljenosti. Če si preprosto, verno, slovensko dekle ali vdova z otrokom, najdi pot do mene in me poišči. Čaka vaju fant 50. let, za skupno življenje, na mehanizirani kmetiji, na Gorenjskem. Šifra: PRIDI, NE BO TI ŽAL 4406
GRADBENI MATERIAL
Prodam desna balkonska VRATA JE-LEBOUR 100 x 200. Pohleven, « 66-858
Prodam električni KABEL 4 x 4, 20 m ali zamenjam za električni KABEL 2,5
na 3 faze. «44-072_4344
Prodam bakreno PLOČEVINO za žle bove, 30 odstotkov ceneje. « 70-511
_4358
Prodam 2.000 kosov nove strešne cementne OPEKE. Zg. Brnik 26, Cerklje ___4373
Prodam toplotno ČRPALKO Ith VTČ -12, novo, nerabljeno, z garancijo. « 68-049_4374
Ugodno prodam IZOTEKT, deb. 4 mm. Ciril Miklavč, Ljubljanska 5, Škofja Loka 4383
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 d 64220 Škofja Loka
razpisuje za novo šolsko leto (možnost vključitve s 1. 9. 1989) prosta mesta za sprejem otrok v
jaslične oddelke
oddelke predšolskih otrok
oddelek razvojno prizadetih otrok.
Prošnje za sprejem (obrazce dobite v času razpisa v vseh vzgojnovarstvenih enotah) je treba oddati najkasneje v 15 dneh od dneva objave razpisa osebno ali priporočeno na naslov: Uprava WO Škofja Loka, Podlubnik l/d, Škofja Loka.
Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), dolžine od 1 do 4 m. Cena zelo ugodna. IZDELUJEM tudi macesnov, borov in smrekov PARKET. « 64-103
3274
Ugodno prodam KULIRPLAST - deko-rativni marmorni omet za cokel. Dole-nec, «65-163 3951
Prodam plastično CISTERNO 2.000-li-trsko in barvni TV. « 26-649, po 19. uri
4148
Garažna VRATA, nova, dvižna, prodam za 80 SM ceneje. «77-886, Pi-bernik, Bled 4154
Prodam CEVI za centralno kurjavo, RADIATORJE trika, radiatorske VENTILE hertz, PEČ kiperbusch in gumi KABEL 4 x 1,5. «620-986_4265
Prodam 1.000 kosov betonskih ZIDAKOV - kvadrovcev in 8 kosov MREŽ, 2 x 6 m, premera 8 mm. « 58-010 4283
Prodam 2.000 kosov rabljene strešne cementne OPEKE. Pot na Jošta 21, Kranj 4293
Prodam 50 kvad. m. KLINKER PLO-ŠČIC. Zelič, Sv. Duh 42, Škofja Loka _4390
Prodam betonske POTRESNIKE, dim. 20 x 30 x 40, 20 odstotkov ceneje. « 28-555 _ 4447
Prodam 440 kg plastičnega AKRINO-LIT OMETA, belega, za termične fasade. «38-441 4468
PEČ" stadler 40 kW, trajnožarna, skoraj nova, ugodno prodam. « 77-618 4472
Armaturne MREŽE 10 x 6, ugodno pro-dam. Završnik, Preddvor 50 4503
Ugodno prodam betonsko ŽELEZO premera 10 mm. Jože Kern, Zg. Bitnje 262, Žabnica 4559
RAZNO PRODAM
Prodam CISTERNO za olje (3800 I). Te-
netiše 33, Golnik, "g 46-223_
Prodam KOZOLEC z »birthom«. Janez Rakovec, Dol. vas 46, Selca, « 64-074
Prodam GUMI VOZ, 13'. Tenetiše 15, Golnik _
Prodam LESTVE, dolge od 3 do 8 m. Crngrob 10, Žabnica 4106
Prodam ohranjeno 350-litrsko hladilno SKRINJO, staro 4 leta,_za 150 SM in nekaj smrekovega OPAŽA, I. kvalitete. Sodja, Prečna 3, Boh. Bistrica 4233 Prodam beli obhajilni OBLEKI za dvojčici, za starost 8 let in strešno OPEKO špičak. Moše 26, Smlednik 4255
Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, RA-DIO, žensko KOLO in otroški VOZIČEK. «74-032_ 4263
Prodam malo rabljen TROSED, otroško POSTELJICO in kiperbusch. «25-016_4267
PUNTE, BANKINE, SENO, železna dvižna garažna VRATA, MOPED, dvobra-zni PLUG ter popolnoma nov, uvožen NAKLADAČ (kopač) znamke Leon in nov OBRAČALNIK za seno, 2 m, ugodno prodam. Logonder, Strahinj 51, «48-544 4275
Ugodno prodam APN 6, dodatno opremljen in VARILNI APARAT CO-2, iskra, 300 A, star 6 mesecev. « 45-309
_ 4350
Prodam zamrzovalno SKRINJO Ith, 530-litrsko, nov AKVARIJ s strojalom in 16 m bukovih DRV. «631-568 4381
Prodam AVTO M ATI K A 3 MS in poročno OBLEKO. « 39-297_4421
Nova dvižna garažna VRATA lip, 20 odstotkov ceneje, prodam. Prodam tudi poslikano SKRINJO, staro 160 let. «23-909, popoldne 4443
Prodam novo avtomobilsko PRIKOLICO in kovinske CISTERNE za olje, 2.200 in 3.200 litrov. « 42-574 4471
Prodam električno gradbeno OMARICO, betonski MEŠALEC, kombiniran ŠTEDILNIK, štedilnik na trda goriva in HLADILNIK z zamrzovalnikom. Vol-čanšek, Kidričeva 7, Jesenice, « 83-835___ 4507
Prodam novo sedežno GARNITURO (kavč, 2 fotelja), nov VIDEOREKOR-DER in ZLATO za zobe. « 39-225 4509
Prodam tomos 15 SL, registriran, otroško KOLO na 5 prestav in 2 MOTORJA za pralni stroj. « 51 -655 4560
Prodam balkonska VRATA z oknom, dim. 210 x 202 cm, GARAŽNA VRATA, 1 kos 220 x 225 cm in 1 kos 225 x 280 cm, vhodna VRATA D s steklom, širino 95 cm, ROLETE za balkonska vrata, šir. 80 cm, TUŠ KABINO 80 x 80 x 200 cm, kombinirani BOJLER, italijanski, s carinsko deklaracijo, ŠTEDILNIK kiperbusch in več vrst PODBOJEV, hrastov furnir. Cena po dogovoru. Informacije na « 27-874, po 14. uri 4568
STAN.OPREMA
Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. Pohleven, « 66 858
TUŠ KABINO, novo, uvoženo, dimenzije 68 - 90, prodam za 500.000 LIT. « 48-203_4030
Prodam dva JOGIJA, dobro ohranje-na. Cena 55 SM. « 24-007_4264
Dnevno OMARO, KAVČ in dva FOTE-
LJA, ugodno prodam. Begunje 109
4278
Zelo ugodno prodam SPALNICO. Ce-na po dogovoru. « 38-289_4311
Prodam sedežno GARNITURO (kavč, dva fotelja). Šiškovo nas. 30, Kranj -
Stražišče_ 4376
Ugodno prodam moderno meblovo sedežno GARNITURO. « 36-865 4404
Prodam 2 KAVČA, 2 FOTELJA in MIZO. Informacije na « 33-040 4476
Prodam SPALNICO. Popovič, Trg Ri-voli 9, Kranj 4489
Prodam nov JOGI termal 180 cm. «38-264
( 190 4516
Prodam sedežno GARNITURO (kotni elementi, trosed in dva fotelja) in POHIŠTVO za dnevno sobo. «57-682, popoldne 4523
STANOVANJA
V Kranju oddam STANOVANJE, centralno ogrevano, s toplo vodo (kuhinja + 2 + sanitarije) za eno do dve leti. Naslov v uredništvu
Prodam trosobno stanovanje (77,5 m^) v Bistrici pri Tržiču. Njegovan, ■g 51-900____
Prodam kvad.m.
2-sobno STANOVANJE, 64 na Planini. «38-461 4253
ZDOMCI! 2 km iz Kranja nudim v najem 3-sobno opremljeno etažno STANOVANJE, centralno ogrevanje, v celoti podkleteno - primerno za obrt, z garažo in vrtom. Naslov v oglasnem oddelku. 4306
Oddam 3-sobno neopremljeno STANOVANJE v centru Kranja, za 5-letno
predplačilo. «70-554_4375
Oddam 3-sobno STANOVANJE z ga-ražo. Rajner, Titova 90, Jesenice 4384
Zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE, na mirnem koncu Planine, za večje, lahko starejše. Planina 70, stan. štev. 2, Kranj, «33-102_4407
Zamenjam 2-sobno STANOVANJE v Tržiču za 1 -sobnega. « 58-323 4436
Oddam ali prodam GARSONJERO v Kranju. Šifra: GARSONJERA 4448
Najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE na Bledu, Lescah ali v Radovljici, za dobo 2 do 3 let. Šifra: NUDIM PREDPLAČILO_4457
Prodam STANOVANJE 54 kvad. rrj. Informacije na « 35-166 4540 Najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: SKROMEN 4548
Zamenjam 2-sobno družbeno STANOVANJE, 61 kvad. m., za 1-sobno. Ogled po 16. uri. Kunštek, St. Žagarja 49, Kranj 4564
V Škofji Loki najamem manjše STA-
NOVANJE. «68-169
Nudim
predplačilo. 4574
VOZILA
Ugodno prodam Z-101 GTL, letnik 1986. Informacije 'St 49-828_
Ugodno prodam BMW, letnik 1976. Cena po dogovoru. Breg ob Savi 61
Prodam Z-101 GTL55, letnik 1984, lepo vzdrževano. *g (064) 27-320_
Prodam JUGO 45 L, letnik 1986, tem-nomodre barve. « 25-235
Prodam ŠKODO coupe, letnik 1977, za 7 mio. «47-666, Naklo_4152
Prodam Z 101, letnik 1987, garažirana, 20.000 km. «36-368, po 18. uri 4212 Ugodno prodam nov MOPED A 3 MS, 10 odstotkov ceneje. Jože Kralj, Pre-doslje 137, Kranj_4214
BMW 323 I, letnik 1981, 1. registracija
1983, 140.000 km, prodam. Cena 16.500 DEM. «066/23-756_4238
Prodam VW 1200, letnik 1976. Jug, Za žago 12, Bled_4239
Prodam 4 nove GUME tiger TG 615, dim. 145 x 13 in 4 PLATIŠČA za Lado samaro.« 34-941 4257
Prodam R 4, letnik 1979, registriran do marca 1990. « 23-593 4260
Prodam SIMCO special 1301, letnik 1970. Branko Gorgiev, J. Platiše 7, Kranj_4266
Prodam GOLF diesel, S paket, letnik
1984. «27-037_ 4270
Prodam nove prednje LUČI za R 5 TL,
starejšji « 57-460
letnik, polovico
ceneje. 4272
R 4 GTL, letnik 1988, dam. «621-987
3.700 km, pro-4284
Ugodno prodam MOPED APN 6. Sp. Bitnje 40, Žabnica 4285 OPEL KADETT 1300, letnik 1980, pro-dam« 84-403 4286
Prodam nov JUGO 55 koral in CITROEN GS palase, letnik 1979, dobro ohranjen. «57-089 4294
Z 101 55 GTL, garažirano, redno vzrže-vano, letnik 1986, prodam za 35 mio. Sp. dDuplje 9/b, ogled po 15. uri 4297
VW old taimer, s pomično streho, odlično ohrajen, prodam. «58-383
_4299
VW hrošča, letnik 1969, prodam. Stri-tar, Čirče 33, Kranj, « 34-649 4302 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976. Pa-jerjeva 4, Šenčur, « 41 -087 4303
Prodam JUGO 45, letnik 1985, 37.000 km. «69-012, dopoldne ali 68-570, popoldne 4304
OPEL ASCONO 1.3 LS, letnik prodam. «40-366
1987, 4305
Ugodno prodam Z 101 (z obnovljenim brezhibnim italijanskim motorjem), 1. registracija 1976, registriran do konca avgusta 1989. Jovanovič, Škofjeloška 52, Kranj - popoldne 4307
Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. Peter-ca, Črtomirova 30, Bled 4309
Prodam žensko KOLO maraton na 10 prestav in Z 126 P, letnik avgust 1987. «631-072_4310
Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do marca 1990 in APN 4, Trboje 99, « 49-048_4314
Prodam JUGO 45 A, letnik julij 1986. Informacije na «26-061, int. 38, dopoldne_4317
Prodam TOVORNI AVTO bet ford, die-sel, letnik 1980, registriran do oktobra 1989, vozen z B kategorijo, aluminijasti kason s ponjavo, zelo dobro vzdrževan in ohranjen. « 75-742_4318
Ugodno prodam Z 750, starejši letnik, registrirana. Sp. Vetrno 10, Tržič 4319
AUDI 80^ letnik 1978, prevoženih 62.000 km, garažiran, prodam. «38-083 4320
Prodam Z 101, 1, Bled
letnik 1984. Gozdarska 4321
Prodam JUGO 45 L, letnik 1985 in armaturne MREŽE 9/6 in 8/5. «77-152, dopoldne 4322
M-KŽK GORENJSKE
TOZD Komercialni servis Kranj
V našem SKLADIŠČU PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO V KRANJU
vam nudimo po ugodnih cenah:
— vse vrste krmil za domače živali, krmilno moko, otrobe, oves, ječmen, koruzo... — jajca, olje, fižol, vloženo zelenjavo, krompir... Odprto vsak dan od 7. do 14. ure, tudi ob sobotah dopoldan. Večje količine kupljenega blaga kupcem dostavimo na dom
Se priporočamo!
Prodam Z 101, letnik 1984. « 41 -008
_4323
Prodam JUGO 45 A, letnik 1985. Jenko, Zg. Brnik 93, Cerklje 4325
Prodam Z 101, letnik 1977, prevoženih 64.000 km, -registirana do oktobra.
«65-165_4326
Prodam odlično ohranjen JUGO 45. «061/741-663_4327
OPEL KADETT 1.3, troja vrata, 27.000 km, letnik november 1986, prodam. «061/344-439_4328
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. Ogled popoldne. Radoslav Batar, J. Gabrovška 21, Kranj 4332 JUGO 45 A, letnik 1986, odlično ohra-njen, prodam za 26 mio. « 57-732 _4334
Prodam tomos AUTOMATIK, še v garanciji. «40-340 4336
Prodam JUGO 45 A, Kern, Pšata 15, Cerklje
letnik 4/1987.
4337
Prodam R 4 GTU, letnik «80-249, od 15. ure dalje
1986. 4338
Prodam JUGO 45, «67-162, popoldne
letnik
1987. 4339
Prodam VW 1200, letnik 1968. Fonda, Maistrova 22, Radovljica 4340
Prodam MOTOR hondo 500, letnik. «44-536, popoldne
starejši 4341
Poceni prodam 2 leti star JUGO 45, 15.000 km. « 620-009 4342
Prodam R 4, letnik 1985. « 39-609
4346
Prodam DIANO, letnik 1981. « 84-571 _4347
Prodam nov MOPED APN 6. Iztok Da-car, Žirovnica 77, « 80-002 4348
Prodam 126 PGL, star 14 dni. Urankar,
Polica 17, Naklo_4351
Z 101, letnik 1979 in APN 6, prodam. Britof 15/a, Kranj 4352
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, pre-voženih 48.000, garažirana. Cena 4.700 DEM. «81-417, cel dan_4353
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Zupan, Cankarjeva 38, Radovljica, «74-174, popoldne 4354
R 4 GTL, letnik 1985, dobro ohranjen, ugodno prodam. « 633-123 4355
Prodam MOTOR nov.« 621 -843
avtomatik,
skoraj 4361
Prodam JUGO 55 E, letnik 1987, rdeče barve. « 82-083_4362
Prodam JUGO 45, star 8 mesecev. Dušan Popovič, Bodovlje 7, Škofja Loka _4363
Prodam GOLF J, letnik 10/1977, obno-vljen, « 24-080, popoldne 4364
Z 750, letnik 1978 in 1976, DIANO, le-tnik 1979, z rezervnimi deli, poceni prodam. « 76-100, int. 35, dopoldne
4365
Prodam JUGO 45, Voklo 60, Šenčur
letnik 1985.
Pipan, 4366
Prodam generalno obnovljen 126 P. Osterc, Vodnikova 4, Lesce 4367
Z 101 1.1 GX, letnik 1987, 8.000 km, prodam. Brezar, Gorenjskega odreda 10, Kranj, «33-632 4368
Prodam LADO «35-417
1500, letnik
1977. 4369
Derbv VW, letnik 1981, prva registracija 1983, prodam. Hazim Okič, Finžgar-jeva 4/a, Lesce 4370 Prodam Z 101, letnik 1978, registirana, v dobrem stanju. « 633-456 4378
Prodam Z 101 GT, letnik 1984. Marko Tanasič, C. revolucije 5, Jesenice 4380
FORD CAPRI 20, registriran do febru-arja 1990 in brezžični TELEFON, prodam.« 25-033, po 15. uri_4389
Ugodno prodam Z 101, letnik december 1981. Informacije na « 75-982
_4391
Z 101, letnik 1976, vozno, prodam za 650 SM. Ana Jarič, Šolska ul. 11, Škofja Loka 4392
»GOLF JX diesel, letnik 1987, prodam. «36-525__4393
Prodam BT 50. Novak, Zasavska 52/b, Kranj _ 4395
Prodam R 4, letnik 1976, registriran do avgusta. Stevanov, C. železarjev 23, Jesenice 4397
Prodam JUGO 45 AX, star leto in pol. Hrušica 25, Jesenice,« 50-330 4402
Prodam Kranj, <2
Z 101. Gorenjskega odr. 6, 37-104 4403
Prodam Z 128, staro «70-172, popoldne
20
mesecev. 4405
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Zalog 11, Cerklje 4410
Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, obnovljena, registrirana celo leto. Albin
Obran, Stara c. 11/a, Kranj_4413
Prodam odlično ohranjen GOLF diesel, letnik 1984 in Z 101, letnik 1978, Je-šetova 33, Kranj - Stražišče 4414 Prodam VVARTBURG karavan, letnik
1977. «21-445_44J5
Prodam JUGO 55 A, letnik julij 1987~in 4 nova PLATIŠČA za Lado, skupaj z gumami. Prodam tudi strojni vrtljivi PRIMEŽ, čeljust 220 mm. «26-449, popoldne 4416
Prodam osebni avto OPEL MANTO, le-
tnik 1971. «70-282_4418
Prodam Z 101, letnik december 1983.
Dorfarje 31, Žabnica_4419
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Tekstilna 1/b, Kranj - Primskovo, «25-986, popoldne 4422
Ugodno prodam KAMP PRIKOLICO fi-esta. Zelenica 1, Tržič, «50-363 4423 Ugodno prodam Z 101, letnik 1986. Ogled v nedeljo, od 9. do 18. ure. Gjergjek, Klanska ul. 1, Medvoe 4426 Prodam VW 1300, neregistriran, v dobrem stanju in JAWO 350 ccm, registrirano do julija, v okvari menjalnik. Albin Jesenko, Ledine 12, Sp. Idrija
_4432
R 4 TL, letnik 1986, karamboliran, prodam. «43-132 4433
Prodam LADO 1987. «48-169
samaro,
letnik julij 4438
Prodam MOPED APN 6, star 1 leto. Frane Pavlic, Visoko 74, Šenčur, « 43-078 _4440
Prodam R 4 TLS, letnik 1977, potreben manjšega popravila, celega ali po delih. Dom študentov, Kidričeva 53, soba 10, Kranj _444J
Prodam Z 101, letnik 1977. « 79-459
4442
Prodam JUGO 45, letnik 1983. Valjavčeva 9, Kranj
Kikelj, 4450
Prodam otroško KOLO. « 34-673 4451^
Z 128, letnik 11/1984, bele barve, prodam. Marko Sušnik, Sp. Besnica 41, « 40-500 4452
Prodam MOPED « 68-569
tomos
APN 6. 4453
Prodam Z 128, letnik 1985, prevoženih 35.000 km. Sp. Brnik 32, Cerklje 4454 Prodam AUDI 80, letnik 1974, 1. registracija 1976, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. « 82-992, Jesenice 4456 Prodam OPEL KADETT B, letnik 1973 in MOPED APN 4. Roblek, Bašelj 15
4458
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik « 37-430, popoldne
1987. 4461
R 4, letnik 1979, prodam. « 27-108
4462
JUGO 55 E, letnik 1985, 50.000 km, ugodno prodam. « 39-273 4463
Prodam Z 750, letnik 1980. Žabnica 37~~ _4466
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982, prevoženih 47.000 km in črno-bel TV, ekran 61 cm. «77-127_4467
Levi ŽAROMET in PRTLJAŽNIK za fiat Uno, SKLOPKO in prednji LEŽAJ za R 4 GTL ter AVTORADIOKASETOFON 2 x 25 W, prodam. « 26-792, Marko _4469
Poceni prodam 126 P, letnik 1984, registriran celo leto, dobro ohranjen. « 21 -668_4470
Prodam Z 750, letnik 1984. «33-195 _4473
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Ogled dopoldne. «25-316_4475
Prodam VISO 11 RE, letnik 1984. Koro-ška 84, Tržič, « 51-908_4477
Z 101, letnik 1976, prodam. Britof 39, Kranj, «39-565 4478
Prodam JUGO 45 A, vas 35, Šenčur
letnik 1987. Sr.
4479
Prodam nov JUGO 55. Informacije na « 631 -385_4480
Prodam GOLF diesel, letnik 1983, modre barve. Ogled vsak dan popoldne. Ivan Kejžar, Zg. Sorica 4 4481 Zelo ugodno prodam Z 750, letnik 1976, registrirana, obnovljena. Struže-vo 27/c, Kranj 4483
Prodam JUGO « 74-479
45, letnik
1985. 4485
Prodam Z 101, letnik 1983. Loka 99, Tržič 4486
Prodam GOLF diesel, Vovk, Podnart 17/a
letnik
1984. 4492
Prodam R 4, letnik 1978. Mlekarska 14, Kranj - Čirče_4494
Prodam VW, letnik 1986, registriran do septembra. Živkovič, Pristava 51, Tržič
4495
Poceni prodam AMI Gradnikova 9, Kranj
8.
Nikolovski, 4497
Ugodno prodam Z 101 GT 55, letnik
1983. «36-278_4498
Prodam Z 128, letnik 1982, zelo dobro ohranjena. Franc Dolenc, Pangeršica 4, Golnik_4500
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Vida Likar, Gorenjesavska 13, Kranj (pri Tekstilindusu) 4501
Prodam JUGO 45, star 1 leto. Cena ugodna. Biserčič, J. Gabrovška 23, Kranj_45j)5
Poceni prodam Z 101 GTL 55, letnik
1984. Popovič, Savska c. 58, Kranj 4518 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik oktober 1987. Ogled možen na naslovu: Marko Likar, Gorenjesavska 13, Kranj (pri Tekstilindusu), po 15. uri, v soboto pa dopoldne 4522
Prodam Z 128, staro « 37-364, popoldne
15
mesecev. 4525
Prodam JLjfiO « 70-502
45, letnik
1986. 4526
Prodam R 12, letnik 1970. « 28-348 _4527
Prodam ALFO 33 1.5 TI, letnik 1987. In-formacije na « 24-363_4529
Prodam GOLF, letnik 1980. Ogled popoldne. Tone Kunšič, Zg. Gorje 26/b
4530
Kranj, petek, 24. marca 1989
/ MALI OGLASI, OSMRTNICE
15. STRAN (msmSSČRSmOUkB
Prodam Z 101, letnik 1974, registrirana do decembra in VW 1200, letnik 1963. Informacije v petek dopoldne na «77-661, int. 267, v soboto na «78-170_4510
Prodam dobro ohranjeno Z 101 medi-teran, letnik 1981. Ogled vsak dan med 14. in 17. uro. Vinko Štalc, Puštal 36,
Škofja Loka_4513
Poceni prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. Savska c. 56, Kranj 4517
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 ali zamenjam za cenejši avto. Prodam tudi raztegljiv FOTELJ. « 39-399 4531 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Ogled po 14. uri. Maric, Planina 70, Kranj __4536
Ugodno prodam KAMION MERCEDES 608 z dolgim AL kasonom. «065/51-043, od 8. do 15. ure, razen nedelje_4537
Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 1978, metalic. «75-358 _4538
Prodam originalni nemški GOLF, letnik 1978. Tomšičeva 19, Kranj_4541
Prodam GOLF, letnik 1977. Pristava 11, Tržič_4542
Prodam JUGO 45, letnik 1983, registriran do septembra 1989. Poljanska c. 66, Škofja Loka, « 633-246 4545 Prodam Z 101, starejši letnik, registrirana. Mojca Rodman, Rodine 8/a, Žirovnica,« 80-827_4546
Prodam neregistriran GOLF, letnik 1978. Subic, Sp. Sorica 4_4547
Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do februarja 1990, 1. barva. Arsenič, C. Kokrškega odr. 27, Kranj_4551
Prodam nov tomos AS 3, 10 odstotkov ceneje. Petrovič, Tomšičeva 18, Kranj _4552
Prodam APN 6, letnik 1983, odlično ohranjen. Oblak, Drulovka 45/f, Kranj
___4553
Prodam Z 1500, letnik 1979, registrirana do junija. Cena 500 SM. Na Kalu 11, Naklo_4554
Prodam KADETT B, letnik 1968, na novo registriran. Posavec 115, Podnart
__4555
Prodam JUGO 45 E, letnik 3/1987, 14.000 km, dobro ohranjen. « 66-886 __4557
Prodam SUMBEAM 1300, letnik 1975; registriran celo leto in PLINSKO jeklenko za avto. Muharem Mulalić, Gol-nik46_ 4558
JUGO 45, letnik 1987, ugodno prodam. Milojčič, Maistrov trg 12, Kranj 4561
Prodam VISO super E, letnik 1983, 68.000 km. Hudovernik, Planinska 5, Bled_4562
Prodam BT 50, dodatno opremljen. Rodine 20/a, Žirovnica, « 80-353 4566 Zelo ugodno prodam KADETT 1.3. Kaj-zer, Prebačevo 58 4567
letnik 4570
ŽIVALI
Prodam   ohranjeno   Z 101, 1V1976. «39-023_
Prodam Z 750, letnik 1976. registrirana. « 79-424, popoldne 4573
Prodam LADO 1200, « 26-648
letnik 1987. 4575
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Parti-zanska 29, Kranj, « 21 -647 4578
Prodam SIMCO 1301 S. AVTOMATIK, primeren za invalida, letnik 1974, registriran do oktobra 1989. Horvat, Vreč-kova 5, Kranj, «37-520_4579
Prodam KADETT B, letnik 1972. Koz jek, Podbrezje 43_4580
Prodam LADO 1200, letnik 1976. «36-908, Suljanovič_4581
Prodam motorno KOLO A 3 MS, letnik 1986, prevoženih 600 km. «58-109, Marina 4584
4587
Prodam Z 126 P. «68-562
Prodam Z 101 GTL 55, letnik avgust
1985. Savič, Križe 7_4589
Poceni prodam R 4, registrirano, celo
aM po delih. «27-032_4590
Prodam Z 101 GX, letnik 10/1987, pre-voženih  25.000 km.  Cena 33 mio.
« 44-041_4591
Prodam GOLF diesel, letnik 1984 in novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje_4592
ZAPOSLITVE
Iščemo ČISTILKO za dvakrat tedensko čiščenje bloka. Informacije na «23-524, popoldne_3775
Iščem POTNIKA za prodajo zanimivega, novejšega artikla. « 35-815 4008 Dva SLIKOPLESKARJA zaposlim, zagotovljeno samsko stanovanje. «22-391, od 19. do 20. ure 4216
Takoj zaposlimo žensko za ČIŠČENJE Oostinskih prostorov v dopoldanskih urah. Vse informacije na « 46-030
______4259
Medicinski tehnik nudi STROKOVNO NEGO na domu. « 47-492_4289
Zaposlim samostojnega MIZRJA, takoj. Šifra: KVALITETA_4308
TIPKAM vse vrste besedil. « 36-209 ______4357
Zaposlim mlajšega DELAVCA za delo. naterenu. «620-823_4377
Zaposlimo POTNIKA za prodajo najnovejših priročnikov in enciklopedij DRŽAVNE ZALOŽBE. « 35-060 4412 Pridruži se ambiciozni skupini s prodajo zeliščne kolekcije. «42-179, od 15. ___18. ure, v petek_4502
2 KV MIZARJA s prakso, zaposlim za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom, iz okolice Kranja, ši-_ra_ OD PO DOGOVORU   - 4512
Takoj zaposlimo DELAVCA za nedoločen čas (za sitotisk). Ferjan, Alpska 64, __gsce, « 75-370_4550
Restavracija Okarina, Riklijeva 9, Bled, 'šče za določen ali nedoločen delovni čas POMOČ v kuhinji in strežbi. Kreativno delo, stimulativni OD, obiščite nas. 4565
KLJUČAVNIČAR sprejme kakršnokoli delo na dom. « 37-454 4572
Prodam 3 visoko breje KRAVE. Zupan, Zabreznica 17, Žirovnica 4097
JARKICE rjave in PRAŠIČE, težke 100 kg, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik _4277
Ugodno prodam PSA čuvaja (nemški ovčar, brez dokumentacije), star 3 leta in PESJAK. Žura, Zl. polje 4, Kranj 4280
Prodam TELICO tik pred telitvijo. Seni-
čno 14, Tržič_4282
Prodam 3 PUJSKE, težke 40 kg. Zg. Br-
nik 73, Cerklje_ 4288
Prodam več ČEBELJIH DRUŽIN. Kle-menčič, Zg. Besnica 114 4292
RAZPRODAJAM 1 leto stare rjave KOKOŠI in sprejemam naročila za 10 ted-nova stare rjave JARKICE, za prodajo v mesecu maju. Pavlin, Temniška 19,
Naklo. «48-725_ 4296
Prodam 4 tedne staro TELIČKO in 3 mesece brejo TELICO, obe simentalki. « 74-751_4301
Prodam KRAVO simentalko, visoko brejo, pred drugo telitvijo. Poljšica 45, Zg. Gorje_4379
Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesnice, za rejo ali zakol. Drinovec, Strahinj 38, Naklo_4382
Prodam črnega PUDLJA, srednje veli-kosti.« 37-601_4398
Prodam PUJSKE težke 20 do 50 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4408
V aprilu, maju in juniju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4409
Prodam KRAVO pred drugo telitvijo. Globočnik, Voglje 85_4420
Prodam 6 mesecev brejo KRAVO. Mavčiče 10 4427
Prodam več plemenskih TELIC simen-talk ali menjam za jalovo goved. Vir-
maše 42, Škofja Loka_4432
Prodam mlado KRAVO simentalko, težko 700 kg in 4 PRAŠIČE, težke od 50 do 60 kg. Predoslje 1, Kranj 4449
Prodam 2 TELETA simentalca, stara 4 in 7 tednov. Zg. Brnik 73, Cerklje 4482
Prodam teden dni staro TELIČKO in BIKCA, oba črno-bela. Resman, Gori-
ca 9, Radovljica_4514
Sporočamo, da bomo od 14. aprila dalje prodajali rjave hisex JARKICE, nesnice. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur _4528
Prodam KRAVO s tretjim teletom. Koncilja, Soteska 101, Kamnik 4544
Prodam KRAVO frizijko po izbiri. « 42-270 4582
KUPIM
Kupim zazidljivo PARCELO, začeto gradnjo ali hišo v Kranju oz. okolici. « 22-006_
Kupim rabljene gradbene ELEMENTE. « 21-403 _4343
Kupim suhe smrekove PLOHE, deb. od 5 do 10 cm. Babic, Bistrica 7, Duplje, « 70-007_4356
Kupim KRAVO simentalko, visoko brejo. «80-755_4435
Kupim BIKA ali TELICO simentalca, starega od 10 dni do 5 tednov. « 70-033_4524
Kupim rabljene UTEŽI. «80-947, do-poldne 4534
Kupim motorno KOSILNICO reform ali podobno. « 42-471 4535
LOKALI
DELAVNICO ali PROSTOR, primeren za adaptacijo, po možnosti z dvoriščem, v okolici Kranja, vzamem v najem. Ključavničarstvo Slavko Šepe-tavc, C. na Belo 8, Kranj, « 28-338 _4268
V tržiški občini najamem manjši PRO-STOR za mirno obrt. «58-323 4437
PROSTOR, primeren za gostinski lokal, vzamem v najem. Šifra: PET LET
4577
OBVESTILA_
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese, lahko naročite - ROLETARSTVO NO-GRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur ali na «061/50-720. Solidna izdelava, kratki roki, konkurenčne cene (garantirana cena od naročila do montaže). 3036
SVETOVANJE in poslovno KNJIGOVODSTVO, predvsem za drobno gospodarstvo v tržnem gospodarstvu. Ob petkih. Kranj, Titov trg 16, ob ponedeljkih na «062/35-717, Stane Bo-bek, dipl. oec. 4295
POPRAVLJAM tranzistorske sprejemnike, kasetofone, gramofone... Mulej, Mandeljčeva pot 3/a, Kranj (Švabska vas) 3796
MONTIRAM harmonika vrata, lesene obloge in staovanjsko opremo. « 46-032_ 4324
VODOINSTALACIJO ZA HIŠO (novo ali prenova stare), vam izdelam hitro in s solidno ceno. « 28-427 4330
Opravljam vsa ZIDARSKA DELA, kera-mične in kamnitne oblog. « 74-736 _4387
ROLETE, ŽALUZIJE, zasteklitev balko-nov naročite na «064/75-610. Cena velja na dan naročila, plačilo pri mon-taži. KVALITETA I_4424
V soboto, 25. 3. 1989, popoldne, bo v Radovljici na Gorenjski cesti štev. 17, PRODAJA kvalitetnih domačih SADIK VRTNIC. Interesenti vabljeni! 4425
Cenjene lastnike CIMOS CITROEN VOZIL obveščamo, da vam od 1. 3. 1989 dalje nudimo vsa opravila na vaših vozilih v garancijskem roku. Enako tudi izven njega. Cimos - Citroen ser^ vis, Jenko, Praprotna polica 23, Cer-klje,« 42-280_4474
Razpisujem ŠTIPENDIJO za grafično šolo. Prijave le pisne. Naslov v oglasnem oddelku. 4490
IZDELUJEM strešno cementno OPEKO - špičak in jo imam na zalogi. Kvaliteta zagotovljena. Vinko Brečko, Se-benje 67, Bled__4532
OPRAVLJAM vsa pleskarska in sobo-slikarska dela, polagam tople pode in plastične fasade. Se priporočaml Anton Perne, Lom 22, Tržič 4586
OSTALO_
Prodam semenski KROMPIR igor. La-hovče 47, Cerklje 4139
Ugodno prodam otroško POSTELJI-CO. Škofja Loka, « 631 -450 4244
Prodam KROMPIR za krmo. Okroglo 11, Naklo_4256
Pevka narodno zabavne glasbe se priključi k tovrstnemu ansamblu. Šifra: SEZONA 1989_ 4258
Prodam kvalitetno SENO. Žeje 5, Duplje_4273
Prodam SENO. Zapuže 19, Begunje
_ 4276
Prodam otroško POSTELJICO, belo, z jogijem, dim. 135 x 65 cm. « 79-538
4291
Prodam dve otroški POSTELJICI z jo-giji. Beravs, C. na Klanec 25, Kranj
4315
Prodam semenski «061/841-507
KROMPIR
jaka. 4329
Ugodno prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO z jogijem. « 39-888 _4359
Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Ši-fra: USPEH_4372
Prodam klavirsko HARMONIKO, 120 basov, melodija. Informacije na «75-663, dopoldne_4394
UNIKATNE TAPISERIJE studia "Odprti krog", prodam. « 26-249 4399
SODE za kurilno olje « 633-752
prodam. 4400
Prodam nemški otroški športni VOZIČEK. Informacije na « 78-354 4430
Prodam diatonično HARMONIKO. Knez - Benedik, St. Rozmana 7, Kranj,
«26-238, popoldne_4434
Prodam 400 kg vrtnega SENA, trikrat košenega. Žale 17, Radovljica 4439
Prodam klavirsko HARMONIKO melodija, 120 basov, 4 x uglašena, tip IV. carmen. Jure Mravlja, Sv. Duh 107, Škofja Loka 4459 Prodam koruzno SILAŽO. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo 4464 Prodam domače ŽGANJE. Bojan Roz-man, Černivec 25/a, Brezje 4484
Iščem INŠTRUKTORJA za kemijo za srednjo šolo. «34-634_4493
Prodam otroški VOZIČEK. « 78-639 _4506
Prodam semenski KROMPIR igor. La-hovče 52, Cerklje 4508
Prodam STAJICO in HOJICO. Silva ŠT tar, V. Vlahoviča 4, stan. 37/VI , Kranj, od 16. do 20. ure_4515
Zelo ugodno prodam ŠOTOR - prikoli-co skif, rabljeno tri sezone. Milena Hafnar, Sp. Duplje 7/a 4521
Prodam semenski KROMPIR igor. La-hovče 14, Cerklje 4533
Ugodno prodam italijanski otroški VOZIČEK, star 2 leti. « 74-137 4539
Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. « 46-670 4556
Prodam SENO. Nemilje 13, Zg. Besnica. «40-680__4571
Prodam HARMONIKO, celuloidno, 3 in pol vrstno, 3 x uglašeno, B, S, AS. «621-007 4583
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, brat, stric in svak
IGNACIJ OBLAK
Iz Savske ceste 38, Kranj
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 24. marca 1989, ob 15.30 na kranjskem pokopališču.
VSI NJEGOVI Kranj, Jesenice, Ljubljana, 22. marca 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA BASAJA
roj. 1910
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje. Posebna zahvala velja ZB Selca, LD Selca in lovcem osta-bh lovskih družin, OO ZKS Selca, OOS Iskra Železniki, godbi na pihala, pevcem Iskra Železniki, RD Železniki in vsem praporščakom. Hvala tudi govorniku za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste mu v življenju storili kaj dobrega.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Selca, 13. marca 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega ata, dedka, pradedka in strica
MATEVŽA PLEVELA
p. d. Matevžovega ata iz Zaloga
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Zaloga, Zg. Brnika in Kokrice za cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru iz Zaloga, gasilcem in dr. Beleharju ter sestrama za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi organizaciji ZB Cerklje. Vsem in vsakemu posebej, ki so nam pomagali in imeli našega ata radi, iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi, ki so ga imeli radi
Zalog, 13. marca 1989
			
			V SPOMIN
			JOŽETU
	,00» -si&il^		SREBERNJAKU
Radost, sreča in veselje za vedno s tabo so odšli, edino, kar mi je ostalo, je le spomin na srečne dni. V mislih in v srcu še vedno Ti živiš, čeprav že tretje leto v tihem grobu spiš.			
ZA TABO ŽALUJEJO: žena Albina, hči Albina s Tatjano in Ivanom			
		Kranj, 26. marca 1989	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tašče
KATARINE PETEK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter kolektivom Iskra Telematika, Živila Kranj — TOZD Maloprodaja, UKC — Ginekološka klinika Ljubljana, ZD Škofja Loka za lepo cvetje in izražena sožalja, častiti duhovščini za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke ob zadnjem slovesu
ŽALUJOČI: hčerke, sestre, bratje in ostalo sorodstvo
Stražišče, 13. marca 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očka
JOŽETA IVŠIČA-MATIJE
iskrena hvala vsem in vsakomur posebej za izraze sožalja in tolažbe, čudovito cvetje in vsako dobro misel. Hvala vam, da ste nam v teh težkih urah stali ob strani.
Žena in hčerki
Kranj, 4. marca 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in brata
JANEZA HRIBARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom, še posebej pa Zabre-tovi mami, za vso pomoč v težkih dneh in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem pevcem za lepo petje in gasilcem za spremstvo iskrena hvala. Hvala še posebej vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Bobovek, 9. marca 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
JERNEJA DRAKSLERJA
iz Jame
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, ia izrečena sožalja. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in dr. Janezu Bajžlju za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Jama, 11. marca 1989
TEMA TEDNA!
Bog včasih res piše v krivuljah. V Sloveniji je demokracija vzela tak zalet, da so kakšni dobri stari vici o socialističnih volitvah skoraj res že stara šara in nostalgični spomin večnih brunda-čev in nezaupljivih godrnjačev. Meni je bil dolgo časa všeč tisti štos, ko se državljan realnega socializma resno pritožuje sodržavljanu:
»Groza me je, če pomislim, da bom najbrž umrl, ne da bi v tem socializmu enkrat samkrat zares demokratično volil! «
»Pa kaj godrnjaš,« mu odgovori drugi,« kaj pa Adam v raju? Komu drugemu pa je lahko oddal svoj glas kot le Evi?«
Prve sramežljive rožice slovenske demokracije naj bi torej vzklile prihodnjo nedeljo na voliščih, ko bomo neposredno izvolili tovariša B. ali tovariša D. za državno predsedstvo in za voditelja neuvrščenih, sindikata revežev, kot so zlobni tuji novinarji. Kakorkoli se že zdijo te volitve samo en majčken popustljiv, liberalen korakec, ker gresta potem B. in D. še skozi skupščinsko sito, so v primerjavi z arhaično jugoslovansko necivilnostjo prav nedeljske volitve ponovni dokaz, da je slovenska partija vendarle zmožna opustiti svoje kozmične in nadnacionalne iluzije in postati stranka v civilnem pomenu besede. Medtem ko drugje še kraljuje represivni enopartijski sistem, ki ni nič drugega kot agresija in sodobni absolutizem, se v našo Socialistično zvezo lahko vriva vedno več bodočih strank.
»Dva Slovenca, tri stranke,« se norčuje antiindividualna ideologija vseobčega kolektivizma in se muza zadregi naše fronte, ki je čez noč morala pomesti z vso navlako zgodovinskih zakonitosti in pristati na vsakokratni konsenz in soglasje pluralističnih interesov. Pod frontno marelo je silna demokratična gneča. Nestrankarstvo, čeprav v smislu pluralizma in samoupravne de-
mokracije, je v primerjavi z institucionalno opozicijsko proti utežjo, strankami torej, kljub vsemu in pravzaprav samo en prazni hojladri, hojladra. Neke sitne in moteče muhe, ki jih večina frontnih udov nenehno brzda in budno nadzoruje. Demokrate in socialdemokrate imajo frontni udi, partija natančno, za trojanske konje na poti v strankarstvo. Tem zvezam sicer res ni treba stati »mirno«, a so še vedno le v pozi »na mestu voljno«. Prepričevanje, češ saj ne bomo ponoreli, če nam bo dano »voljno«, je še bob ob steno. Trojanska konjenica je še krepko na uzdi, v smislu: »Ne verjemi Ahajcem, čeprav ti darove prinašajo.«
Naj si dva Slovenca v treh strankah nasprotujeta z demonskim sovraštvom, še vedno mi bosta požrla manj živcev kot novodobni galop balkanskega ludizma in budizma, za katerega smo nekateri državljani le navadna kljuseta. Šolević je za zdaj moral pustiti svojo trojansko kobilo v štali, a zato še kar naprej bruha iz medijske kobilarne. Če pa je tam relativno zatišje, poči na kakšnem stadionu, kjer se od pamtiveka rojeva največ nacionalističnega ekskluzivizma.
Trojanske finte, kamorkoli se že obrneš. Zdaj zdaj bo v trojanskem konju, ki dirka čez Kolpo, nova kontrarevolucija, vse do veleizdaje, ki se potihoma že transplantira. In komu v tem nebrzdanem divjaštvu sploh mar Zlobčevo prizadeto, kulturno in civilizirano odprto pismo tovarišu Slobodanu Miloševiču, v katerem pisatelj med drugim pravi: »Kaj pomaga, tovariš Slobodan Milo-šević, še tako dober namen, če so posledice tako katastrofalne?«
Slavni naslovnik in neumorni vojskovodja je namreč s svojo konjenico že predaleč sredi divjih rečnih brzic.
»Sredi deroče reke,« je rekla neka angleška čarovnica, »pa ti ne moreš zamenjati konj..«
D. Sedej
Hren, da bi te spekla vest
Nobenega praznika pri nas niso tako slovesno praznovali kot prav Velike noči. Marsikje še danes odhajajo v nedeljo zjutraj vaš-čani skupaj v cerkev. Na Gorenjskem je uživanje žegna pomemben družinski obred. Vsa družina posede po svojih mestih okoli mize. Nekoč je imel vsak pred seboj spovedni listek; kdor ga ni imel, žegna ni smel pokusiti. V Škofji Loki so pravili, da je treba najprej poskusiti hren, češ »da bi te precej spekla vest, če boš naredil kak greh«. V Poljanski dolini je dobil vsak tri vrste potic, v Tržiču pa so mojstri povabili na veliko noč svoje pomočnike, da so z njimi jedli kot ena družina. Povsod na Slovenskem pa so bile žegna deležne tudi domače živali. V okolici Kranja so živini vedno nesli blagoslovljenega kruha...
Kaj je pisal Slovenski narod leta 1879?
ANEKDOTA
Veselica v Kropi
Pred dnevi smo imeli v Kropi veselico. Uže pri vstopu je napravila prijeten vtis z bršlinom zelo lepo okinčana soba. Predstavljala se je dramatična igra Strup. Igralci in igralke so izvršili svoje naloge jako izvrstno, da se mi vriva misel, da je to uže že več kakor diletan-tizem. S posebno pohvalo pa se je sprejel in moral ponavljati dvo-spev Šablenka. Deklamacija je obče zadovoljila in vse druge točke izvršile so se v najlepšem redu. Videti je, da čitalnica v vsakem obziru napreduje in ima svoj namen, skrbeti za vzbujo narodne zavesti in izobraževanje svojih udov.
Miloš Likar
/©   ljubljanska banka
GORENJC FORMULA-rt
4000 IMETNIKOV TEKOČEGA RAČUNA NA GORENJSKEM IMA ŽELJO, DA BI JIM BANKA ČEKOVNE BLANKETE POŠILJALA NA DOM
V LJUBLJANSKI BANKI TEMELJNI BANKI GORENJSKE SMO ZATO POSKRBELI
Izdelali smo ovojnico, v katero vložite pismo zaupanja z vpisanimi potrebnimi podatki in jo brez znamke vrzite v najbližji poštni nabiralnik.
V nekaj dneh boste čekovne blankete prejeli po pošti na dom.
Edini pogoj je poslovanje v skladu s pogodbo o ustanovitvi tekočega računa
XT1 fiismo
tt jjoHu)« I Ljutoij»rt»ho bank i&una'občm (piairto pgtoir
' lokjt,, v>ož>ia pumo iaupanp
:j >«nki-, iV,,n,,,ik» omogoča
/O ljubljanska banka Temefria banka Goreniske
Kranj
(...t. JLA t
«4000 Kr«n|
Temeljna banka Gorenjske
Strogi sodnik
Mazarin, kardinal in francoski državnik italijanskega rodu, je dejal o zelo strogem predsedniku sodišča Le Coigneuxu:
»Ta človek je tako prežet s svojo sodno vsemogočnostjo, da mu je pri razpravah vedno hudo, ker ne more obsoditi obeh strank!«
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke: vodoravno: Asmara, Stenar, terasa, Ala, tk, France, pet, Irci, Spartanec, Avar, Laze, atentator, arašidj, ro, na-dav, vazelin, osec, Eva, Oleron, maroni, Sele, Normani, il, ol, Noro-dom, kork, eks, saten, Kanaan, val, Tzara, triera.
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce nagradne križanke:
1. nagrada: Tone Toman, Duplje, Podbrezje
2. nagrada: Bojan Volk, Prebačevo 65, Kranj Tri tretje nagrade: Katarina Pogačnik, Poljši-ca 16, Podnart; Ivanka Hafnar, Srednje Bitnje 75, Žabnica in Sonja Jereb, Vrečkova 4, Kranj. Čestitamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 50.000 dinarjev 2. nagrada: 30.000 dinarjev
Tri tretje nagrade po 20.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 29. marca, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
Ljubljanski sejem Alpe - Adria je res zanimiv in vpadljiv. Le kdo se ne bi zaustavil ob »štantu«, kjer so na vpogled prave, žive kače. Foto: F. Perdan
Dahnili so da:
V Škofji Loki: Irma Žvelc in Danijel Leskovar iz Škofje Loke. Čestitamo!
ureja DARINKA SEDEJ
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
FRANC PISATEU R0LLAND
SIN IZAKA IN REBEKE
PASJA PASMA
LIZA MINFU.I
VELIKO FINSKO JEZERO
KITAJSKO GLASBILO S SVILEN. STRUNAMI
SRBSKO M0Š IME
KRATEK, JEDRNAT ODGOVOR
ZA ZIMO PRIPRAVU HRANA
DRAMATIK ZAJC
ŠTEVNIK
BRIT. OTOK V IRSKEM MORJU
REKA V ITALIJI
INDIJSKI ŠAHIST
VRSTA REPATE DVOŽIVKE, PUPEK
KOŽNA RAZPOKA
AM. PEVEC (FRANKIE)
REKA NA PE L0P0NEZU
ZEMBU.
TEČAJ
TITAN, Ki JE LJUDEM PRINESEL OGENJ
TANTAL
STANE ČESNIK
ZNAK MNOŽENJA
0RIG IME JAPONSKE
RUS. SKLADATELJ (IGOR,
iPETRUŠKAi
FR REKA V NOR MANDIJI
NAJBOLJ RAZŠIRJ. RASTLINA
SMUČ, SKAKALEC VVEISFLOG
IT NAFTNI KONCERN
POSUŠENO SMREKOVO LUBJE
GLAVNO MESTO GRČIJE
SODOBNI SLOV GRAFIK
(BOŽIDAR)
OSLOVSKO OGLAŠANJE
DRŽAVA V ZDA
BALERINA PAVLOVA
RUDI OMOTA
PETI MESEC
PRAPRE-BIVALEC APENIN. POLOTOKA
VIKTOR AVBEU
OSNOVNE MERE
PREČIŠČEN BOMBAŽ
VELIKO SITO
OSEBA, KI PRAZNUJE OSEBNI PRAZNIK
STROKOV NJAKZA VINARSTVO
IGRALKA SIGN0RET
PREČNA NIT V TKANINI
JUŽNI SADEŽ
ZGODBA V SLIKAH
VRATA V PLOTU
IT. KNEŽJA RODBINA
IGRALKA BEG0VIČ
REKA V PAKISTANU
SMUČI
PROSTOR V CERKVI ZA PEVCE
JANEZ TRDINA
SREDSTVO 0BVEŠČ
VRSTA KONJSKEGA TEKA
Fhl
U5f
' « 65
^'iiiniUiiiliii IiiiK
fciiSitl
70 n n n n 75 n n 7i n 80 n
bhIiiihinIiiiiIi^
Xliii8ii!liiiiliilf
M t? n ■• 90 91 m M 55
ii k u u B!
ti4
n 7,0 7i
1   7«   75  71   77   7»   71 8 0 II   U   Ali  01  H   17   II   19 9 0
Že druga gradbena zima
Cene stanovanj (še vedno) spodbujajo individualno gradnjo
Razmerja sil, če bi jih skušali ocenjevati in se opredeljevati zanje med družbeno In zasebno stanovanjsko gradnjo v sedanji evforični inflaciji, so sicer v danih trenutkih težko opredeljiva, vendar pa eden od osnovnih elementov, to pa je recimo cena kvadratnega metra družbenega stanovanja, še vedno govori v prid individualni gradnji; Seveda ne vsakršni individualni gradnji, marveč predvsem organizirani v stanovanjski zadrugi. Res pa je tudi, da je tržišče z gradbenimi materiali in izdelki v sedanji dobri založenosti nezanesljivo, kot že dolgo ne. To pa nenazadnje prav tako govori v prid tistim, ki so se pred časom odločili za gradnjo, da z njo nadaljuje ali pa se je celo na novo lotevajo.
Nekaj skopih podatkov, ki smo jih dobili v Stanovanjski zadrugi Kranj, kaže, da se število zadružnikov v primerjavi z letom dni nazaj, ni zmanjšalo, marveč celo nekaj povečalo. Število graditeljev pa je le za spoznanje manjše kot lani. Stanovanjska gradnja v Drulovki je bila na primer lani ta čas še precej negotovo opredeljena, kar zadeva prodajo zazidalnih parcel. Zdaj v Drulovki ni več nobene parcele in pripravlja se že novo zazidalno območje Cirče. Pomembna značilnost zadnjega obdobja je tudi, da se gradbena sezona že drugo zimo ni prav nič prenehala. Ugodna zima je prav gotovo marsikomu, ki je danes v gradnji pripomogla, da se je lažje izogibal vsem številnim cenovnim pastem pri gradbenem materialu. Takšnih pasti pa že nekaj časa ne manjka, kar se nenazadnje odraža tudi v opredeljenih oziroma določenih cenah kvadratnega metra družbenega stanovanja.
Žal se v letu dni ni tako rekoč prav nič premaknilo na področju,
Božo Kunst
za katerega bi bili številni, predvsem imamo v mislih mlade družine, zainteresirani, da se stvari čimprej rešijo. Gre za tako imenovana podstrešna stanovanja, ki so zaradi družbenega urejanja (gradnje) predraga in zato nedosegljiva, za zadružnika pa prav tako, ker smo
še vedno pripravljeni na vse mogoče načine zagovarjati stališče, da je podstrešno stanovanje vredno najmanj toliko kot dokaj dobra srednje velika gradbena parcela. Tako tiste, ki bi si radi na ta način uredili stanovanjski prostor, že na začetku z visokim vložkom praktično onemogočimo, da bi se sploh postopka in prenove lotili. Morda bi včasih stvar lahko olajšali tudi stanovalci oziroma hišni sveti s svojimi soglasji, vendar osnovni problem, kot rečeno ne tiči v tem grmu. Kaže, da bo res čas tisti, ki bo zaradi nevzdržnega stanja v stanovanjski gradnji nasploh, prisilil rešitev vprašanja, da bomo končno enkrat rekli bobu bob.
Sicer pa je druga plat, v tem primeru graditeljska, tudi takšnale. Božo Kunst, vodja poslovalnice v Stražišču Tozda Komercialni servis v KŽK Kranj, pravi, da je bila letošnja zima, glede gradnje, naravnost neverjetna. »Čeprav lahko rečem, da ni gradbenega materiala ali izdelka, ki ga na trgu ne bi bilo, so
Obiščite Bled in našo
novo trgovino!
IZREDNA KAKOVOST,
ŠIROK IZBOR,
ZA
GOTOVINSKO PLAČILO DO
20 % POPUSTA,
UGODNI KREDITNI POGOJI
VRATA VSEH VRST
Program stilnih vrat - izvozna kvaliteta!
Informacije po telefonu (064) 77-161.
skladišča zaradi velikega povpraševanja in nakupov marsikje tako rekoč prazna. Seveda je to v pogosto odvisno tudi od poslovne politike, če tako rečem. Vendar, dogaja se nekaj. Res je, da se material tako rekoč čez noč nenehno draži, vendar pa je prav to razlog, da je cenovna izbira na trgu prav neverjetna. Graditelji so to že precej dobro spoznali, kaže pa, da se bo takšno stanje še kar lep čas nadaljevalo. Zato menim, da je zelo pomemben del prave poslovne
politike, tudi v prodaji, ravno dober nasvet kupcu. Ta pa je na trenutke lahko tudi v nasprotju z lastno pripadnostjo oziroma prodajalno.«
Dogaja pa se še nekaj, kar po svoje vendarle spodbuja graditelja, da v najtežjih (cenovnih) trenutkih preveč ne obupuje. Če se gradbeni material vse bolj prilagaja dnevni vrednosti marke, vsaj v neredkih primerih skušamo do neke mere tej vrednosti slediti tudi
pri dohodkih. Zato tako poznavalci stanovanjske (individualne) gradnje v zadrugah, kot prodajalci oziroma trgovina z gradbenimi materiali in izdelki ocenjujejo, da letošnja gradbena sezona glede rezultatov pravzaprav ne bi smela biti bistveno slabša od lanske. Za zdaj je še najmanjša nevarnost, da gradbenih materialov letos ne bi bilo dovolj. Pameten graditelj pa seveda zaradi tega ne bo odlašal...
A. Žalar
Dipl. ing. arh. Jože Kunaver
TERMIKA
STERVOLOM PRIHRANIMO
Cena toplotne energije skokovito narašča, zato si vsak po svojih močeh prizadeva zmanjšati toplotne izgube oziroma prihraniti kar največ goriva.
Samo dobra in pravilno vgrajena toplotna zaščita lahko učinkovito zaščiti stavbo pred toplotnimi izgubami. Ena najboljših toplotnih izolacij je tervol ( = 0,041 W/ m.K), ki je kar petnajstkrat boljši izolator od navadnega opečnega zidaka ( = 0,64 W/m.K).
S slike 1 je razvidno, da so pri energetsko gospodarno grajeni hiši z dobro toplotno izolacijo pri-hraniki do 52-odstotni (upoštevana je primerna uporaba gradbenih materialov, izolacija sten, stropov, tal, vrat in oken, izboljšani toplotni regulatorji in ogrevalne naprave).
Mansardo izoliramo tako, da tervol položimo med špirovce, nato položimo polietilensko folijo, da preprečimo rosenje v tervolu, nakar položimo še stensko oblogo; 10 cm debela izolacija je kar solidna toplotna zaščita.
Da se hrup, ki ga povzročamo s hojo (udarni zvok), ne bi širil po hiši in morda celo k sosedom, je potrebno (po predpisih) vgraditi tako imenovani plavajoči pod, ki omogoča tiho hojo.
PLAVAJOČI POD SUHA IZVEDBA
1234567
Ko vgrajujemo tervol, moramo vedeti
Izolacija podstrešnega stropa je najpreprostejša in najhitrejša. Paziti moramo, da ne bi položili polietilenske folije povrhu, kajti lahko bi prišlo do rosenja in tervol bi se zmočil. Moker tervol pa je zelo slab toplotni izolator. Torej bomo tervol položili pod folijo. Do dim-ničnih vratc je potrebno položiti plohe, da ne bi izolacije pri hoji preveč potlačili. Če je mogoče, jo položimo izpod poda.
'mM
Običajno izoliramo stene zunaj, da pozimi zidovi zadržujejo toploto in jo potem enakomerno oddajajo nazaj v prostor, poleti pa preprečujejo prodor sončne pripeke v stanovanje. Vendar se je pametno posvetovati z arhitektom, ki bo proučil, kaj je bolj smotrno; notranja ali zunanja izolacija in koliko. Pri vikendih je bolje izolirati znotraj, da se prostori pozimi hitro ogrejejo in se nato tudi hitro ohlade, kar velja zlasti za zidane objekte.
Tudi ogrevalne naprave je potrebno primerno izolirati, da bo učinek izolacije popoln.
Z dobro izolirano hišo pa ne bomo prispevali le k znatno manjšemu družinskemu proračunu, temveč tudi k čistejšemu okolju in ne nazadnje k štednji z energijo, ki jo vedno bolj primanjkuje.
(Simsm^smGLAS is. stran
Kranj, petek, 24. marca 1989
NOVOSTI IZ ISKRINE DRUŽINE GOSPODINJSKIH APARATOV
Iskrinim gospodinjskim aparatom ne pravimo brez razloga mali hišni velikani, saj so neprecenljiva pomoč vsaki sodobni gospodinji (ali gospodinjcu). Minili so namreč časi naših babic, ki so imele celo dopoldne opraviti s kosilom, ki so izbrale dan v tednu za temeljito čiščenje hiše in drugega za pranje. Današnjo gospodinjo priganja čas. Čas in trud pa ji prihranjajo prav pomočniki iz velike, petdesetglave družine Iskrinih gospodinjskih aparatov, največje pri nas. Oglejmo si podrobneje nekatere njene mlajše člane.
Zar plošča
Sesalnika hydro 20 in hydro 25
Vam je po nerodnosti padla steklenica olja in se razbila? Nič hudega, črepinje in razlito olje, oboje hkrati, lahko posesate z novim Iskrinim sesalnikom hydro 20 ali hvdro 25. Namenjena sta za suho in mokro sesanje, obenem pa tudi za sesanje večjih odpadkov. Velika prostornina posode (20 ali 25 litrov) omogoča dolgotrajno delovanje brez prekinjanja.
Sesalnik, ki je bolj priročen in lahek, kot bi mu pripisali na prvi pogled, in v tem celo prekaša standardne sesalnike, ima zelo raznovrsten pribor za sesanje vseh vrst talnih oblog in odpadkov. Smeti oziroma prah se zbira v spodnji posodi, pri čemer odpadejo papirnate vrečke, ki so že dokaj drage; vrečka tu igra vlogo filtra. Z novim Iskrinim sesalnikom lahko sesate, kot smo že dejali, tudi večje odpadke: listje, žaganje, opilke, lahko ga namestite ob stroj v domači delavnici, nekateri sesajo z njim celo trate. Pri sesanju tekočin se uporablja filter iz penaste gume, ki je v kompletu sesalnika.
Hydro 20 in hydro 25 sta v naših trgovinah od srede minulega leta in se po ceni enačita s sesalnici compact.
Zelo zanimiv aparat, ki pa je namenjen bolj poklicnim čistilcem kot gospodinji doma, je Iskrin talni kombinirani čistilni stroj duplex 2010, uporaben za čiščenje vseh vrst talnih oblog v hotelih, šolah, menzah, poslovnih prostorih. Deluje tako, da z rotirajočo ščetko čisti, šamponira in ščetka, s sesalno šobo pa odsesava odpadke.
Sesalnika automatic in electronic 2000
Kot novost prihajata iz Iskre, industrije elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, tudi izjemno lična in kakovostna sesalnika automatic in electronic 2000. Odlikuje ju rešetka z mikro filtrom, ki preprečuje ra-znašanje drobnega prahu pri izstopu zraka iz sesalnika. Tako filtriran zrak je 99,9 odstotka čistejši kot v okolici. Sesalnika sta zelo tiha, ker je motor ločen z dvojno steno.
Ob tej dvojici velja omeniti še sesalnik comfort 517 turbo, ki sodi v ekskluzivni razred in je nastal v kooperaciji z znano firmo AEG. Odlikuje ga izjemno velika sesalna moč, priročnost in bogat pribor.
Bio sušilnik za sušenje sadja, zelenjave, gob, začimb, zdravilnih zelišč...
primeren bio sušilnik, ker živila s sušenjem ne izgubijo vitaminov, mineralov in hranilnih snovi.
Bio sušilnik je sestavljen iz štirih pladnjev, ki jih zlagamo enega v drugega. Od količine živil, ki jih želimo posušiti, pa je odvisno, ali uporabimo enega, dva, tri ali štiri. Opremljen je s štiristopenjskim stikalom in stikalno uro (do 12 ur). Uporaba je zelo preprosta, saj s stikalom nastavimo želeno temperaturo, s stikalno uro pa čas sušenja. Osnovni del aparata, ki ga namestimo na pladnje, je sestavljen iz grelca in ventilatorja, ki omogoča hitro in enakomerno sušenje. Aparat posuši 2,5 kilograma živil naenkrat.
Čas sušenja je odvisen od vrste, vlažnosti, zrelosti in debeline živil, ki jih sušimo. Med sušenjem sušilnega procesa ne smemo prekinjati. Predolgo sušenje vzame živilom preveč dišav. Sadje osušimo toliko, da ga lahko pregriznemo, ob tem pa se ne sme lomiti, zelenjava pa mora biti krhka in drobljiva.
Preden posušena živila shranimo, morajo biti ohlajena. Shranimo jih v dobro zaprtih in čistih kozarcih, lahko jih tudi zavarimo v plastično folijo ali celo vakuumsko zapremo.
Nekaj idej za uporabo posušenih živil:
sušeno sadje lahko uporabimo kot sveže, če ga pred uporabo namakamo v enaki količini vode 3 do 4 ure;
iz sušenih jabolk, sliv, hrušk in drugega sadja pripravimo kompote; sušeno sadje ponudimo kot dodatek k mesnim jedem in divjačini; sušeno sadje ponudimo kot dodatek stepeni smetani, sladoledu, pudingu, jogurtu;
sušeno zelenjavo, ki jo uporabimo za juho, kuhamo kot svežo. Pred uporabo lahko zmešamo več vrst zelenjave in jo grobo ali fino zmeljemo (za kremne juhe ali omake);
sušeno papriko in feferone zmeljemo za začimbe; suhe gobe uporabimo kot sveže ali zmeljemo v prah za kremne juhe, sami lahko pripravimo posušen peteršilj.zeleno in ostale začimbe pa tudi razne mešanice zdravilnih čajev.
Pasterizator
Lani še poskusno, letos že redno v proizvodnji in trgovinah z gospodinjskimi aparati.
Sušenje je najstarejši znani postopek shranjevanja živil. Predolgo sušenje vzame živilom preveč dišav, zato je za hitro in pravilno sušenje zelo
Pasterizator je uporaben za vkuhavanje, kuhanje, segrevanje, segrevanje v vodni kopeli pa tudi za pripravo toplih napitkov, za blanširanje zelenjave in podobno.
Opremljen je z natančnim termostatom, ki ga lahko nastavljamo brez-stopenjsko, od približno 30 stopinj Celzija do vrelišča. Nastavljena temperatura se samodejno uravnava in dodaten termometer ni potreben. To pomeni: ko aparat doseže nastavljeno temperaturo, se ura vklopi in teče tako dolgo, kot je nastavljena. Vklopno uro lahko nastavimo od 20 do 120 minut. Pasterizator je opremljen s signalno lučko. Lonec ima prostornino 29 litrov, kar pomeni, da lahko naenkrat vložimo vanj 14 litrskih kozarcev v dveh vrstah ali 10 litrskih steklenic.
Vkuhavanje v pasterizatorju je zelo preprosto. Vkuhavanje pomeni pasteriziranje živil brez kemičnih sredstev za konzerviranje. Enakomerna vročina uniči v živilih obstoječe klice, hkrati pa se zaradi nastalega podpritiska kozarec tesno zapre. Pravila naših babic pri vkuhavanju se niso nič spremenila, le posoda za vkuhavanje ni več taka kot v starih časih.
Pri vkuhavanju moramo vedeti, da sta skrbna priprava in čistoča glavna pogoja za trajnost vkuhanih živil.
Sadje in zelenjava za vkuhavanje naj bosta kakovostna, sveža in zrela.
Pa še peščica nasvetov o samem vkuhavanju: sadje in zelenjavo dobro operemo in pustimo, da se odteče, kozarce, steklenice in njihove pokrove operemo s čistilnim sredstvom, splaknemo s čisto vodo in pustimo, da se odtečejo;
kozarce postavljamo vedno na mrežo, ki je v pasterizatorju, uporabljamo približno enako visoke kozarce;
kozarce v pasterizatorju lahko vkuhavamo v dveh plasteh, pomembna je višina gladine vode v loncu, najvišji kozarec oziroma steklenica mora stati do 3/4 v vodi;
ko vlagamo kozarce v pasterizator, mora biti temperatura vode v kozarcih in pasterizatorju približno enaka;
izberemo želeno temperaturo in čas vkuhavanja, gumb za termostat in čas ustrezno nastavimo;
čas segrevanja še ne velja za čas vkuhavanja; čas vkuhavanja se začne, ko je dosežena nastavljena temperatura, od tega trenutka teče stikalna ura;
ko čas vkuhavanja preteče, zložimo kozarce in steklenice iz pasterizatorja; ko se ohladijo, jih shranimo, najbolje v temen, suh in hladen prostor.
Kavni mlinček
Zbirki kavnih mlinčkov se bo v prvi polovici aprila pridružil še nov mlinček, ki za razliko od sedanjih zrn ne drobi, ampak jih melje na podoben način kot stari ročni mlinčki.
Ima pa še nekatere druge odločilne prednosti. Zrna vsujemo v mlinček, potem pa z dozatorjem uravnavamo, za koliko skodelic kave želimo mleti; za dve, pet, dvanajst... Ostala zrnca nezmleta počakajo. S tem zagotovimo vsakič sproti svežo, dišečo kavo. Grobost mletja določamo z gumbom in ne več s časom mletja kot pri dosedanjih električnih mlinčkih. Vsa kava se enakomerno zmelje in ne pregreva.
Novost, ki bo že čez nekaj tednov na prodajnih policah, je tudi žar plošča, ki jo v Iskri izdelujejo v kooperaciji s češkoslovaško firmo EPH. Tudi ta ima v primerjavi s starim, pred leti opuščenim izdelkom, nekatere izboljšave. Bistvena je ta, da se s pomikanjem zgornje plošče navzgor ali navzdol da naravnati razmik med obema ploščama.
Nekaj besed še o standardnem programu Iskrinih izdelkov za gospodinjstvo in osebno nego, ki v različnih izvedbah vsebuje sokovnik, mešal-nik, multipractic, električni nož, štedilnik corona, opekač kruha, ventilator-sko peč, plinsko peč, brivnik, masažni aparat, sušilnik las, prho za nego zob in dlesni, kodralnik...
Braun multipractic plus electronic
Aparat, ki mu na kratko pravimo multipractic, je vsekakor "kralj" med gospodinjinimi pomočniki, saj v eni sami zaprti prozorni posodi seklja, melje in reže hrano. Za posamezni postopek vložimo le ustrezni nož ali rezalno ploščo.
V Iskri so poleg navodil, kako ravnati z njim, izdali tudi poseben zvezek receptov za pripravo hrane z multipracticom. Ti predpraznični dnevi so kot nalašč, da poskusimo hitro in preprosto speči okusno potico po receptu iz Iskre. Takole nam svetujejo.
Za testo potrebujemo: 500 g moke, 30 g kvasa, 75 g masla, 80 g sladkorja, 3 jajca, 1/4 I mleka, 1 čajno žličko soli, limonino lupino.
Nadev: 300 g orehov ali lešnikov, 60 g sladkorja, 1 jedilna žlica čokolade, 1 jajce, cimet, mleko, rum.
V multipracticu vmesite kvašeno testo in ga pustite vzhajati. Medtem sesekljate orehe ali lešnike in dodate vse potrebne sestavine, pomešate in dobite gosto kašo. Razvaljano testo obložite z nadevom in zavijte. Pustite, da ponovno vzhaja. V namaščenem modelu pečete približno eno uro pri temperaturi 190 stopinj Celzija.
Štedilnik corona
Potico boste lahko spekli kar v pečici enega od modelov Iskrinih štedilnikov corona, ki so že dolgo uveljavljeni na našem trgu. če ga seveda že imate. Če pa še ne in se pripravljate na nakup, gotovo ne bo odveč nekaj poudarkov.
Štedilniki corona so praktični, sodobni in lepi. Lahko se boste odločili za električni ali kombinirani štedilnik.
Ena od prednosti teh štedilnikov je ekspresna plošča za kuhanje, ki je pri enaki velikosti močnejša od navadne kuhalne plošče. Označena je z rdečo piko. Vgrajen omejilnik temperature izklopi del plošče, ko ta doseže določeno temperaturo in s tem onemogoča pregrevanje.
Avtomatska plošča za kuhanje ima pri enaki velikosti enako moč kot ekspresna. Z njo ogrejete do želene temperature zelo hitro. V sredini ima vgrajen termoregulator. Ta vključuje in izključuje pritok električne energije enakomerno ter s tem zmanjšuje porabo električne energije.
Funkcionalno oblikovana mreža za plin, ki je nižja kot pri starejših modelih, zmanjšuje porabo plina.
Programska ura omogoča, da se avtomatska plošča ali pečica vklopi tudi takrat, ko niste prisotni. Začetek in konec kuhanja ali pečenja lahko nastavite do 24 ur naprej.
Vsi štedilniki corona imajo pečico z večjo prostornino, ki je lahko klasična ali ventilatorska. Obe pečici sta osvetljeni, imata vgrajen infra grelec, klasična pa ima tudi raženj. Posebna prednost novih štedilnikov corona je večsistemska pečica, ki omogoča pripravo jedi na več načinov.
Iskrine aparate za gospodinjstvo in osebno nego prodajajo trgovine s tovrstnim blagom, kjer je prav zdaj mogoče kupiti nekatere izdelke iz Iskrine družine na obročno odplačevanje. V lastnih trgovinah ob tovarnah v Retečah in v Železnikih, ki sta odprti vsak dan, razen sobote, dopoldne, pa Iskraši dajejo 20 odstotkov popusta za gotovinska plačila. Tu opravljajo tudi servise, običajno tako, da kupec na popravljeni aparat kar počaka.
^<C\ SGP GRADBINEC KRANJ
je s svojimi tozd gradbene dejavnosti in projektivnim birojem s sedeži v občinah Kranj, Jesenice, Tržič, Kamnik in Ljubljana-Šiška usposobljen za izvajanje in projektiranje vseh vrst visokih in nizkih gradenj, zaključnih del, proizvodnjo gradbenih polizdelkov in materialov.
SGP GRADBINEC KRANJ
KRANJ
Nazorjeva 1 064-26-361
ZDRAVO BIVANJE V PRAVILNO OBARVANIH PROSTORIH
V Industriji sintetičnih smol, barv in lakov Color v Medvodah se trudijo ponuditi potrošnikom ustrezno in pestro izbiro barv za obnavljanje In olepšanje bivalnih prostorov in doma po načelu: »naredi sam«.
Marsikdo od vas, ki berete te vrstice, se je tudi sam doma lotil barvanja in ste verjetno vsi tudi kdaj uporabljali Colorjeve premaze. V tem sestavku bi vas radi spomnili na izbiro in namembnost Colorjevih proizvodov za »domačo uporabo« in še posebej seznanili z barvami za notranje zidne površine.
Podlage in barve v Colorju proizvajajo za tri področja uporabe: na mineralnih gradivih (zidovi, fasade), lesu in kovini. Za zaščito kovin je predvsem primeren CO-LOMIN EMAJL in je navoljo v različnih niansah. Za zaščito lesa Pred vremenskimi vplivi je primeren lazurni premaz LESOL in UNI-COL SISTEM, za zaščito lesa v notranjih prostorih pa priporočajo v Colorju AOUALES lak lazuro, ki se meša z vodo in jo sestavljajo zdravju neškodljive snovi. To )e eden od Colorjevih prispevkov za zdravo bivanje, omeniti pa ve-. 'Ja še, da so površine pobarvane z Aqualesom pralno obstojne. Za zaščito fasad v Colorju ponujajo akrilno barvo na topilih COLO-FAS. Za notranje zidne površine so na voljo disperzijske barve HIDROCOL IN SYNKOLIT in za njihovo niansiranje SPEKTROLIT v 8 niansah.
. Čeprav v Colorju že desetletja jzdelujejo tudi disperzijske barve m so se uveljavile med potrošniki, vas še enkrat želimo opozoriti nanje. Ločimo jih glede na pralnost. Pralna disperzijska barva je SYN-£OLIT, nepralna pa HIDROCOL. Hidrocol je namenjen za barvanje notranjih prostorov. Delo z njim J® enostavno, priporočamo nanašanje s krznenim valjčkom, osušen sloj pa je odporen na suho brisanje. Barva je izdelana iz zdravju neškodljivih snovi in je dobro paropropustna. Še nekaj navodil za njeno uporabo: stare vodotopne premaze pred barvanjem odstranimo in steno operejo. Podlaga mora biti pred bar-
vanjem suha, čista in čvrsta. Hidrocol je izdelan v beli niansi in ga v želeno barvno nianso tonira-mo s SPEKTROLITI. Barva naj ne bo pregosta — na 1 kg barve dodamo za prvi nanos do 3 del vode, za drugega pa 2 del. Z 1 kilogramom je možno obarvati 3 do 4 m2z dvema slojema.
O barvanju notranjih prostorov, plesni na zidovih in podobnih problemih smo se pogovarjali s Colorjevim strokovnjakom Andrejem Golubovičem na njihovem razstavnem prostoru na sejmu Alpe Adria v Ljubljani: »Sprašujete me, kakšna je prednost našega Hidrocola pred apnom in pa, zakaj se v prostorih pojavlja zidna plesen? Apno je seveda odličen, paropropusten premaz, ki v začetku deluje dezinfekcijsko in biocidno, je pa delo z njim izredno zahtevno: zelo težko je z njim lepo pobarvati prostore, ki so ob delu tudi zelo onesnaženi. Naš HIDROCOL je prav tako izdelan iz naravnih, zdravju neškodljivih sestavin In je prav tako dobro paropropusten. Delo z
njim je bistveno lažje in ob njem tudi ni večjega onesnaženja prostora. Z možnostjo niansiranja res naredimo lepo obarvan prostor z gladkimi stenami, v katerem bo bivanje prijetnejše. Poleg naštetih prednosti pa je Hidrocol med najcenejšimi v tem rangu barv na našem tržišču. In zakaj plesen na stenah? Zaradi varčevanja pri ogrevanju, nezadostnega in nepravilnega zračenja ter nepravilne oziroma nezadostne izolacije in toplotnih mostov. Naj bodo prostori zadosti ogreti, vsak dan na stežaj za kratek čas odprite okna, da se zrak v prostoru zamenja in pa poskrbite za izvedbo izolacije, v kolikor še ta ni ustrezno izvedena,« je povedal Andrej Golubovič.
Colorjeve izdelke lahko kupite v vseh trgovinah z barvami in v njihovi tovarniški trgovini v Medvodah. Na prodajnih mestih in v Colorjevi tehnični službi so vam na voljo podrobnejše informacije o Colorjevih izdelkih in njihovi uporabi.
STROJ NI IZPODRINIL KLADIVA IN NAKOVALA
Kropa, marca - Tovarna UKO nadaljuje bogato polti-sočletno tradicijo kovaštva v Kropi. Prodaja njenih uporabnih in okrasnih predmetov umetnega kovaštva doma in v tujini pa dokazuje, da ima tradicionalna kro-parska obrt tudi prihodnost.
Tovarna, ki sicer pod imenom Umetno kovinska obrt deluje dobra tri desetletja, ima poleg umetnega kovaštva v svojem proizvodnem programu tudi graverstvo (malokomu je znano, da izdelujejo poštne in bančne žige) in ci-zelerstvo (izdelovanje predmetov iz bakra). Kovači še vedno kot v preteklih stoletjih vihte težka kladiva in ročno oblikujejo izdelke, ki lepi in uporabni krasijo stanovanjske hiše, vikende, pa tudi gradove, samostane, cerkve, hotele, etnografsko zaščitene zgradbe na domačih in tujih tleh. Zlasti v Nemčiji in Avstriji so njihovi izdelki zelo cenjeni. Pred leti so tja izvozili več kot polovico izdelkov, zdaj pa projekti modernih stavb niso več toliko naklonjeni umetno kovanim izdelkom, zato je tudi izvoz upadel. Svečniki, pepelniki, luči, lestenci, kaminske garniture so še vedno mikavno blago, na domačem tržišču pa zlasti uporabni predmeti. Zaščitne okenske mreže, ograje, kljuke, kovani ščitniki za vrata se dobro prodajajo zlasti graditeljem, še pred tremi leti so v UKO izdelali le od tri do pet tisoč kljuk za vrata, danes jih izdelajo že 70 tisoč.
Prodaja dokazuje, da ima umetno kovaštvo poleg dolgoletne tradicije tudi prihodnost. Porok zanjo pa so tudi
mladi, ki pogosteje kot pred leti prijemajo za kovaška kladiva. Na pobudo tovarne so v bližnji lipniški osnovni šoli osnovali kovaški krožek, za katerega se je odločilo 14 učen-
cev. Prvi uspeh, ki ga bodo želi čez nekaj let, je četverica osnovnošolcev, bodočih štipendistov, ki si je izvolila kladivo in nakovalo za svojo poklicno prihodnost.
kovinOtehna
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
iiiiiilliiii
Prodaja na 4 mesece brez obresti (tudi na čeke), ali 15 % popust pri plačilu z gotovino
Kotli za centralno ogrevanje FEROTHERM
in TVT Boris Kidrič,
radiatorji JUGOTERM
Bela tehnika GORENJE, LTH in Rade
Končar
metalka
n. sol. o., Ljubljana
triglav
Tovarna   montažnega   pribora in ročnega orodja
64290 Tržič, Cesta na Loko 2,
Jugoslavija
tel. (064) 50-040
Triglav navojne palice
dolžine 1 - 4 m, dimenzij M8 - M20, primerne za povezavo ostrešij in ostale namene v gradbeništvu
Na voljo v vseh bolje založenih tehničnih trgovinah!
HITRO • ZANESLJIVO • ENOSTAVNO • GOSPODARNO
ŽELITE pri
opremi)
ružena lesna industrija Tržič p.o.
MERKUR
VEDNO MISLI NA VAS
Kranj, marca - Za letošnjo gradbeno sezono v štirinajstih prodajalnah Merkurja Kranj z gradbenim materialom in opremo ugotavljajo, da bi težko govorili o nekakšnem začetku. Zaradi ugodne (za gradnjo) zime se je lanska gradbena sezona potegnila kar v letošnjo, zato spomladanski dnevi za številne graditelje ne bodo pomenili starta, marveč kar nadaljevanje. Prav zato tudi ne preseneča ugotovitev, da ima štirinajst Merkurjevih prodajaln na Gorenjskem, na območju Ljubljane ter v Litiji in Pivki v tem trenutku bogato izbiro vseh vrst gradbenih materialov od cementa in apna ter opečnih izdelkov, do inštalacijskih in izolacijskih ter različne opreme in ogrevalnih naprav.. Za to, da vam ne bo treba iskati ali pa v negotovosti čakati na ta ali oni material, so poskrbeli v Merkurju, kjer vedno mislijo na vas...
Tudi letos, pravijo v Merkurju Kranj, velja njihov slogan: Pravi ljudje na pravem mestu. Sicer pa je v primerjavi z dvema, tremi leti nazaj tržišče z različnimi gradbenimi materiali veliko bolje založeno in tudi zato ni razloga, da Merkurjevi prodajalci ne bi mogli ustreči tako rekoč vsaki vaši želji. Vseeno pa ne bo odveč, da se o posameznem materialu, ki ga potrebujete, morda najprej prepričate po teletonu. Informacije po telefonu namreč v Merkurjevih prodajalnah niso nobena posebnost, še več. Tudi svetujejo vam in če ste prepričani, kaj potrebujete, lahko to tudi naročite po telefonu, potem pa se v prodajalni dogovorite, kam in kdaj vam material ali izdelek pripeljejo. Že zdaj tudi lahko naročite material, ki ga boste morda potrebovali zaradi poteka gradnje šele proti koncu gradbene sezone. Pripeljali vam ga bodo takrat, kadar boste želeli.
Čeprav so letos razmere na tržišču, pa ne le pri gradbenih materialih, predvsem glede cene, precej čudne, da ne rečemo neurejene, si
v Merkurju prizadevajo, da med posameznimi prodajalnami ne bi bilo pomembnejših razlik. Vendar dodatna informacija v določenem trenutku tu in tam v posamezni od štirinajstih prodajaln ne bo odveč. Ko smo v minulih dneh obiskali nekatere prodajalne, smo se prepričali, da je pravilo v Merkujevih prodajalnah: Zadovoljen kupec. Lahko se vam bo tudi pripetilo, da kakšnega izdelka ali materiala tistih hip v določeni prodajalni ne boste dobili. V takem primeru velja povprašati v drugi. Nasploh pa velja nasvet, da se s prodajalci pogovorite, kaj boste letos potrebovali pri obnovi, vzdrževanju, gradnji... Tako se boste tudi izognili morebitnim neprijetnim presenečenjem, da materiala takrat ne bo, ali pa vsaj takšnega ne, kot bi želeli.
Še najbolje pa je, če imate možnost, da materiale, ki jih boste potrebovali med letošnjo sezono, čimprej nabavite. Glede cene, je namreč trg tako negotov, da bi bilo najbolje, da še preden zasadite lopato, že imate ves material za grad-
njo. Vendar pa v Merkurju vseeno skušajo ublažiti tudi tovrstne težave graditeljev. Ena od olajšav pri premagovanju in hitrem naraščanju stroškov materialov pri nakupu so kratkoročna posojila in gotovinska plačila s popusti. Ob nakupu gradbenega materiala v vrednosti nad 500 tisoč dinarjev (razen pri izdelkih črne in barvne metalurgije oziroma pri betonskem železu in armaturnih mrežah) vam v Merkurjevih prodajalnah odobrijo 15-odsto-tni popust. Material pa lahko kupite tudi z brezobrestnim posojilom in plačilom s čeki oziroma v štirih obrokih. Prvi obrok oziroma polog pa je 30 odstokov od vrednosti celotnega nakupa.
Če ste torej letos član velike »družine« graditeljev na Gorenjskem, potem že zdaj prav gotovo poznate Merkur Kranj oziroma njegove prodajalne. In tako, kot je že doslej, bo tudi letos Merkur Kranj, vedno mislil na vas. Zato ne odlašajte. Oglasite se v Merkurju in se pogovorite s prodajalci o vaših letošnjih gradbenih načrtih.
033 SERVISNO PODJETJE KRANJ lW   Tavčarjeva 45
Delovne enote
mizarska — ključavničarska (balkonske ograje, vrtne ograje, razni nadstreški, vhodna in druga vrata, skladiščni regali) — slikopleskarska — tlakarska — gradbena — krovsko — kleparska — električarska — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje
GRADITELJI. ZAUPAJTE NAM VAŠO GRADNJO!
Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesarskimi, krovsko — kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakarskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami
Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje!
Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo!
Informacije po tel. :21 -282
VAS DIMNIK TO-MO-DI DIMNIK
topli montažni dimnik s kisloodporno ognjestalno samotno cevjo
21
INFORMACIJE IN PRODAJA:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE p.o.
LJUBLJANA, Opekarska 13, tel.: 061/212-011, 212-057, 218-347, telex 31420
MERKURJEVE PRODAJALNE GRADBENEGA MATERIALA
• GRADBINKA - KRANJ
• DOM-NAKLO
• ŽELEZNINA - RADOVLJICA
• ŽELEZNINA - BLED
• KOVINA-LESCE
• UNIVERSAL-JESENICE
• KAŠMAN - ŠKOFJA LOKA
• PLEVNA - ŠKOFJA LOKA
• ŽELEZNINA - GORENJA VAS
• ŽELEZNINA - LJUBLJANA (Tržaška cesta)
• KLADIVAR - LJUBLJANA (Zaloška cesta)
• OKOVJE - ŠENTVID
• GRADBENI MATERIAL -LITIJA
• GRADBENI MATERIAL-PIVKA - PETELINJE
• Cement, apno
• Opečni izdelki (zidaki, modularni zidaki, strešna opeka)
• Schiedel dimniki
• Armaturne mreže in betonsko železo
• Kanalizacijske, odtočne in drenažne cevi
• Salonit plošče in cevi
• Izolacijski materiali (tervol, stiropor, kombi plošče, siporex)
• Hidroizolacijski materiali (bitumenske smole, ibitol, izotekt, strešna lepenka)
• Betonski mešalci, samokolnice, sejalne mreže, gradbeno in zidarsko orodje
• Vodoinštalacijski materiali (cevi, fitingi, ventili, pipe)
• Peči, inštalacijski materiali in oprema za centralno ogrevanje
• Solarna tehnika (kolektorji, bojlerji)
• Keramične ploščice, sanitarna keramika in oprema
• Elektroinštalacijski materiali
3»
fcv
4/V,
pohištvo najbolj znanih proizvajalcev za dnevne sobe, kuhinje, spalnice, otroške sobe, kopalnice, predsobe itd..
preproge
stenske obloge
talne obloge vseh vrst
svetila
karnise
OBROČNO BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE
Vabimo vas tudi na oddelek železnine v kletni etaži salona — tel. 50-849
KRKA tovarna zdravit
n sol o Novo mesto
TOZO Izoiaci/e
68000 Novo mesto. Bril/m 62
tel  10681 21-620 21-621
teleti 35813 KRKAIZ YU
Marketing sektor
68000 Novo mesto Bril/m 62
tel  1068) 25-877
KRKA
v._)
NOVOTERM je sodoben izolacijski material iz steklene volne, ki ima vse odlike sodobnih izolacijskih materialov, kakršne uporabljajo tudi drugod po svetu.
Z NOVOTERMOM lahko izolirate: stropove, pode, stene, podstrešja in še prihranite na energiji do 40 %.
ZUNANJA IZOLACIJA OBODNEGA ZIDU PR&RAČEVANA FASADA
l' sidra za pritrjevanje izolacije 2- fasadna opeka 12 3/ zračni prostor 4 t... 4/ NOVOTERM UP/S 3 8 cmj 5/ opečni zid 19 cn 6/ notranji omet
IZOLACIJA POŠEVNE STREHE
I/ kritina 2/ špirovec 3/strešna lepenka 4/prezračevani prostor 4 cm 5/NOVOTERM LIFah LIP 10-15 cm 6/parna zapora PE folija 02 mm ' 7/ vidna obloga
NOTRANJA IZOLACIJA OBODNEGA ZIDU
V fetev 50/80 mm 2' zunanji omet 3/ opečni zid 29 cm 4/ NOVOTERM UP/S 3-8 cm 5/ parna zapora * PE folija 02 6/ stenska obloga
IZOLACIJA VMESNEGA MASIVNEGA STROPA
h' robna letev
2/ NOVOTERM PIP 2 cm v vtšmi estnha
3 finalni tlak
4 cementni estnh od 4-5 cm 5/ tesnila PE folija 0.2 6/NOVOTERM PIP 3 7/AB plošča 8/ omet 2 cm
SU
IZOLA CUA TALNE PL OŠČE
1' finalni tlak
2/ cementni estnh 4-5 cm 3/ tesnila PE toli/a 0.2 mm 4/ NOVOTERM PIP 4-5 cm 5/ hidroizolaci/a 6/ podložni beton 8-10 cm 7- gramozna podlaga
ZA OBNOVO IN OPREMO VAŠEGA DOMA
talne in stenske obloge barve, laki ,premazi, lepila izolacijski materiali plastične odtočne cevi z vsemi dodatki svetila
poleg tega pa še najrazličnejši kuhinjski in gospodinjski aparati, pripomočki, pa še marsikaj!
Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA PLAČEVANJA!
v blagovnici
ASTRA KRANJ
IZOLACIJA POHODNEGA PODSTREŠJA
1 leseni pod 2/ zračni prostor
3/ NOVOTERM UF ali UP 6-15 cm 4. parna zapora PE folija 0.2 mm 5/ AB plošča 6/ omet 7/ moral
M}(lB(plk^} - elqn Lesce
Nudimo vam veliko izbiro svetil EMI Poljčane in SIJAJ Hrastnik
Pri gotovinskem;
rasi™
Izbira debelin izolacijskih materialov NOVOTERM z upoštevanjem gradbenih klimatskih con
	Način vgradnje	Naziv materiala	(W/mK)	Debelina NOVOTERMA (cm)		
				Cona 1	Cona II	Cona III
1.	Zunanja izolacija obodnega zidu. prezračevana lasada	LIP/S		3	5	B
2.	Notranja izolacija obodnega zidu	LIP/S			5	8
3.	Izolacija vmesnega masivnega stropa	PIP	0.040	3	3	3
4.	Izolacija poševne strehe	LIF ali LIP		10	12	15
5.	Izolacija talne plošče	PIP		4	5	S
6	Izolacija pohodnega podstrešja	UF ali LIP		e	10	15
Val Izdelki NOVOTERM so redno kontrolirani in preizkušeni v skladu z veljavnimi normativi in standardi (JUS) in (DIN) pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukci/ v Liubl/am (ZRMK).
VEZENINE BLED VAM IZ SVOJEGA   / / BOGATEGA PROIZVODNEGA     IL \ PROGRAMA NUDIJO NOV IZDELEK J VEZENO ZAVESO ZA KUHINJO OZ. JEDILNICO, IZDELANO IZ 100% BOMBAŽNEGA BATISTA.
VEZENO BLAGO LAHKO KUPITE V RAZLIČNIH VZORCIH IN DIMENZIJAH V NAŠIH PRODAJALNAH NA GORENJSKEM:
- TINCA - Bled, Kajuhova 1
- ANA - Radovljica, Cankarjeva 78
- LOKVANJ, Modna hiša Pristava - Bled, Mlino
UGODNO — UGODNO — UGODNO — UGODNO — UGODNO — UGODNO — UGODNO — UGODNO — UGODNO
Posteljne garniture 100 % bombaž 65.650 din Barvne jogi rjuhe 27.960 din
Flanel garniture 91.920 din
Brisače iz frotirja od 11.070 din dalje
za vaš prijeten dom
VELIKA IZBIRA DEKORATIVNEGA BLAGA IN ZAVES!
Ugodni pogoji nakupa v veleblagovnici GLOBUS: pohištvo, talne obloge
v prodajalni DEKOR Kranj: kuhinjsko pohištvo, bela tehnika
in tudi v drugih prodajalnah KOKRE Kranj
v tapetništvo radovlji
ca
Gorenjska cesta 41 telefon (064) 75-212
Specializirani smo za dekoraterska dela:
zavese in dekoracije za gledališča, kino dvorane, upravne stavbe, hotele,šole, vrtce in stanovanja.
Polagamo talne obloge:
tapison, itison, vinflex in gomo.
Izdelujemo razne tapetniške izdelke
po naročilu in popravljamo tapicirano pohištvo.
Pokličite ali obiščite nas — radi vam bomo svetovali!
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj -Primskovo
— Cement, apno, maltit, salonit, betonski izdelki vseh vrst
— najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE
— strešniki vseh vrst
— izolacijski materiali - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi
— zaščitni premazi vseh vrst
— keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika
— fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge
— ladijski pod - parketi in talne obloge
— stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice
— betonski mešalci, samokolnlce in drugo zidarsko orodje
— reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč)
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949
Pri nakupu vam pomagamo z nasveti.
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
r
JARKICE HISEX, STARE 8 TEDNOV, CENA 13.900 DIN
TEŽKE BELE PIŠČANCE ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO PRODAJAMO OD 27. MARCA DO 1. APRILA
KURJI GNOJ SUH ZA GNOJENJE ALI KRMLJENJE -CENA 20.000 DIN/M3 PRODAJAMO OD 3. DO 5. APRILA
KURJA FARMA MOSTE PRI KOMENDI. Tel.: 061/841-471
£) " ZAJČEK"
NOVA TRGOVINA ZA OTROKE
na trgu RIVOLI na PLANINI III v Kranju (za Boltezom) V njej dobite vse za otroka od rojstva do 10. leta starosti. Oblačila, kozmetika, igrače, darila, sedeže za v avto, vozičke in še marsikaj dobite po najugodnejših cenah. Pridite in se prepričajte!
" ZAJČEK"
NOVOE ALPINE
Velika izbira ženskih čevljev iz pomladanske kolekcije v prodajalnah Alpine
Opravičilo
Zaradi prostorske stiske v današnji številki niso objavljeni vsi razpisi, oglasi in zahvale. Vse bomo objavili v torkovi številki. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
Ugodni nakup v Murkini poslovalnici Železnina Lesce
Peči za centralno kurjavo TVT Boris Kidrič Maribor
SP 32 SP26 UNI 35
FF 25 FF 32 FF 40
10.430.797 din 10.260.777 din 8.001.752 din
Feroterm
8.128.192 din 8.396.800 din 9.310.786 din
Izkoristite ugodnost v Murki.
Merkator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske
iercialni
SERVIS
TOZD 1% R A N J
Gorenjesavska 9, tel.: 21-276,24-479
K
Ves gradbeni material od temeljev do strehe lahko nabavite v naših poslovalnicah gradbenega materiala:
• STRAŽIŠČE pri Kranju (bivša opekarna)
tel.:21-140, 21-180,
• HRASTJE pri Kranju
tel.:36-462, 36-453
Kupljeno blago dostavimo do vašega gradbišča.
Cene so konkurenčne, pred nakupom se o tem prepričajte sami.
Delovni čas od 7. do 15. ure, tudi ob sobotah dopoldne
Se priporočamo!
m JUGOBANKA
EKSPOZITURA JESENICE Titova 39/a (CENTER II) Tel.: 84-361 , 84-363 Poslovni čas: pon. — pet. 7.30 -18. sob
7.30 - 1 2. Stara enota na Titovi 20 bo zaradi obnovitve predvidoma zaprta do 1 . maja 1 989
Kranj, petek, 24. marca 1989
OBVESTILA, OGLASI
23. stran <mmmm&WLAM
m
merkur
ŽE SEDAJ POPOLNITE PORABLJENO ZALOGO KURJAVE! S takojšnjo dobavo vam nudimo ZELO KAKOVOSTEN
ČEŠKI PREMOG
kurilne vrednosti 18058 K J/kg (cca 4.300 cal) CENA: 620.000 din/t
Naročila in vplačila sprejema prodajalna
KURIVO - NAKLO
telefon: (064) 47-000
IZKORISTITE MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!
in SLAVKO ZGONC
vas vabita na predavanje:
VARSTVO SADNEGA DREVJA IN VRTNIN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI
Predavanje bo v hotelu TRANSTURIST v nedeljo, 26. marca, ob 9. uri.
Predavatelj bo predavanje popestril z diapozitivi in odgovarjal na vaša vprašanja!
Rezervacije in informacije na tel. (064) 621-261. Vabljeni!
SOJKL
Uroro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov KADROVSKI SEKTOR - IZOBRAŽEVALNI CENTER
Razpisuje za šolsko leto 1989/90 STIPENDIJE:
*2 ?t|Pendij za poklic diplomirani inženir kemijske tehnologije, « štipendije za poklic diplomirani inženir matematike, «* štipendije za poklic diplomirani inženir fizike, J® štipendij za poklic diplomirani inženir strojništva, ■j štipendije za poklic diplomirani inženir računalništva, i *t',H',u''J za P°klic diplomirani inženir elektrotehnike, jO štipendij za poklic diplomirani ekonomist, 10 štipendij za poklic strojni tehnik, 5 štipendij za poklic elektrotehnik-elektronik, ^štipendij za poklic elektrotehnik-energetik,
štipendij za poklic naravoslovno-matematični tehnik, ;? štipendij za poklic kemijski tehnik, JO štipendij za poklic gumarski tehnik
Vlogi za štipendijo (obrazec SPN-1, DZS 8,40) je treba priložiti:
— življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev, svojih aktivnosti na raznih interesnih področjih v soli in izven nje (priznanja na tekmovanjih) in morebitne želje po nadaljevanju študija,
fotokopijo zadnjega šolskega spričevala (za srednješolce) oziroma potrdilo visokošolske organizacije o opravljenih !zpitih, ki mora vsebovati število predpisanih in že opravljenih izpitov — tudi v junijskem roku (za študente), potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem GOSPODINJSTVU, potrdilo o dohodkih staršev.v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov; za starše-upokojence je treba priložiti odrezek nakazila za w  mesec december 1988.
tipendije za naravoslovno-matematično tehnologijo so nagnjene predvsem učencem 3. in 4. letnika, ki bodo nadalje-ah šolanje na VII. stopnji zahtevnosti, praviloma v tehniških smeritvah; za štipendijo v navedeni usmeritvi pa lahko zaprosijo tudi tisti učenci 1. in 2. letnika, ki imajo nadpovprečni eni uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli lzven nJe, če so dosegali vidnejše rezultate in priznanja na azruh tekmovanjih znanja oziroma če so izbrani kot kandi-ati za podelitev štipendije za nadarjene učence. r"akadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega do-oaek na družinskega člana ne presega povprečnega mesenega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (719.544,— din). Dovoljenega cenzusa ne bo-mo upoštevali v primeru manjšega števila prosilcev in pri andidatih z nadpovprečnim učnim uspehom in nadpovprečnimi rezultati testiranja.
visina štipendije je usklajena s Samoupravnim sporazumom 0 stipendiranju učencev in študentov v občini Kranj; štipendisti, ki se šolajo za deficitarne poklice, prejemajo dodatek za deficitarnost.
vloge s priloženimi dokumenti je treba poslati na naslov: SAVA KRANJ, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, KADROVSKI SEKTOR - IZOBRAŽEVALNI CENTER, ^kofjeloška cesta 8, najkasneje do 30. junija 1989.
ALPETOUR
Turistična agencija Škofja Loka
RABAC za prvi maj z »Dnevnikom« RABAC, ugodne cene za upokojence PRVOMAJSKE POČITNICE ob morju PRVOMAJSKI IZLETI: Grčija, Capri in Pompeji, Rim, Češki gradovi
ČSSR (Praga, Brno) za skupine (ugodno) DUNAJ - BUDIMPEŠTA, 3 dni, odh.. 19. 5. (novo)
SEJMI-RAZSTAVE:
BAUMA, Munchen, odh. 10. in 12. 4.
COSMOPROF, Bologna, odh. 23. 4.
Informacije tudi po tel. 061 /211-118 ali 064/621 -660
UGODNO ZA SKUPINE
Cene penzionov do 31. maja od 47.300 do 60.000 din v hotelih B kategorije. KAMPI STOJA, MEDULIN in KAŽELA NATU-RIST so odprti že od 22. marca.
Cena za namestitev prikolic od 1. 5. do 30. 9. je od 5.900.000 do 7.900.000 din v enem od 10 kampov Arenaturista.
OBIŠČITE NAŠ PROSTOR NA SEJMU ALPE-ADRIA!
Informacije in rezervacije:
SEKTOR PRODAJE ARENATURISTA, 52000 Pula, tel.: 052/23-811, 34-588, telex: 25228, 25323, telefax: 052/34-419
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ 64000 KRANJ
Razpisujejo prosta dela in naloge
V upravi za družbene prihodke
1. VODJA ODSEKA ZA KNJIGOVODSTVO DRUŽBENIH PRIHODKOV IN IZTERJAVO - ponovni razpis
Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri
5 let delovnih izkušenj 3 mesečno poskusno delo strokovni izpit
V Komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti
2. VODJA IN ORGANIZATOR DELA PISARNE KOMITEJA -ponovni razpis
Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti administrativne ali ekonomske smeri 2 leti delovnih izkušenj 1 mesečno poskusno delo strokovni izpit
Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi.
Za'razpisana dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Občina Kranj, Splošne službe, Kadrovska služba, Trg revolucije 1, 64000 Kranj.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ransturis
V soboto, 25. marca, vas vabimo na
VELIKONOČNI VEČER
ob prijetni glasbi in nastopu tamburašev.
Postregli vam bomo izbrane VELIKONOČNE JEDI:
šunka v testu s hrenom - polnjeni velikonočni zajec - potica - pirh.
Obvezne rezervacije: hotel TRANSTURIST - tel. 621-261. Vabljeni!
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
ZIMSKE POČITNICE - SMUČANJE 88/89
•Cr V marcu in ponekod tudi v aprilu možnost rezervacij za smučanje v tujini po programu KOMPASOVE POČITNICE-SMUČANJE 88/89! •Cr Od 25. 2. dalje na smučanje v FRANCIJO (AVORIAZ, CHAMONIX, LES MENUIRES)
•dr SMUČANJE V VAL THORENSU V APRILU! POSEBNA PONUDBA ZA VSE, KI ŽELIJO NEKAJ VEČ:
•Cz KOMPASOVI SNEŽNI KLUBI - POPUSTI
- DARILO ZA ZVESTOBO - ŠPORT IN REKREACIJA - ZABAVA -PROGRAM ZA OTROKE
- IZLETI IN ŠE MARSIKAJ! DOBRODOŠLI V KOMPAS KLUBIH:
- BOVEC — posebni popusti za člane kluba pri nakupu smučarskih vozovnic!
- BOHINJ
•Cz UGODNA PONUDBA V MALLNITZU dO 18. 3. 89 Smučanje na AN-KOGLU in ledeniku MOLLTAL — velja ista smučarska karta — vozi ski bus!
•Cz SMUKA V FALCADAH
■Cz PRVOMAJSKI KLUB VAL THORENS - EKSKLUZIVNO — ZABAVNO
- 26. 4. - 2. 5. 89 (odhod 25. 4.)
- Okoli 280 DEM + 200 000 din/osebo
- 2-, 3-, 4-, 5-posteljni apartmaji
<r ZA VSE PRIJAVS ZA 1.MAJSKO SMUČANJE (do 25 marca): BOVEC, BOHINJ, VAL THORENS NAGRADNO ŽREBANJE! ■Cz PLANICA 89 <r
FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH NA 90 in 120 METRSKI SKAKALNICI 24., 25. IN 26. MAREC ORGANIZACIJA PREVOZOV IN PRODAJA KART
POČITNICE 88/89 OB MORJU
Senior klubi
•it MALI LOŠINJ, hotel Aurora, B ktg. (bazen, klubska soba s knjižnico, dnevnim časopisjem, igrami za prosti čas, animacija, izleti), 7 dni, polni penzion, 320.000 din, avtobusni prevoz 80.000 din, odhodi vsako soboto.
»MINI POČITNICE« — 1. MAJ že v prodaji
(4 ali 6 dni) v času prvomajskih praznikov ob morju
— POREČ, že od 299.000 din dalje;
— ROVINJ, že od 240.000 din dalje;
— BOL/Brač, že od 310.000 din dalje;
— HVAR, že od 240.000 din dalje;
— DUBROVNIK, že od 230.000 din dalje
POČITNICE 88 — TUJINA
KONKURENČNE CENE:
•Cz CIPER, Larnaca, Limassol, odhodi vsak četrtek, cena 870.000 din In 140 USD
•Cr TUNIZIJA, Hamamet, odhodi vsak petek, cena že od 1,638.000 din dalje
•Cr MALTA, odhodi vsak četrtek, cena ie od 1,330.000 din dalje
IZLETI PO DOMOVINI
PRIPOROČAMO
ZA POSAMEZNIKE IN ZA SKUPINE:
VIKEND IZLETI Z LETALOM OD MARCA DO JULIJA:
* MAKEDONIJA - cena od 940.000 din dalje •Cr ČRNA GORA - cena 740.000 din
•Cz SARAJEVO-MOSTAR-DUBROVNIK - cena 798.000 din •Cz VIS — cena od 566.000 din dalje ■Cz HVAR — cena od 430.000 din dalje ZAHTEVAJTE NAŠE POSEBNE PROGRAME:
* AVSTRIJSKA KOROŠKA IN ENODNEVNI IZLETI K SOSEDOM (Italija), 1 dan, cena od 107.000 din dalje
•Cz VIPAVSKA DOLINA IN REZIJA, 2 dni, avtobus, 250 000 din
•Cz PODARITE (SI) NEKAJ VEČ! - ZA VSE, KI SE IMAJO RADI -
•Cz PROGRAMI ZA POSLOVNE PRIJATELJE V PRIPRAVI:
•Cz KOMPASOVO SREČANJE ZA 1. MAJ V NOVEM VINODOLSKEM,
hotelsko naselje ZAGORI, 28 4. — 2. 5., CENA 299 000 din, otroci do 7
let brezplačno!
•Cz PULJ - VERUDELA, ANTENINA KARAVANA, 28. 4. - 2. 5., cena 320.000 din, predvsem za ljubitelje tenisa;
PRIPOROČAMO
*r ZA SINDIKALNE ORGANIZACIJE-KOLEKTIVE
- BRATISLAVA, vsak četrtek, 1 dan, od 30. 3 dalje
- CARIGRAD — četrtek/nedelja, bus, samo 400.000 din in 15 USD ■Cz DUNAJ, 1 in 2 dni, musical CATS, 1 4., že od 139.000 din dalje •Cz CIPER, 4 in 5 dni, odhodi v četrtek in ponedeljek v aprilu in maju •Cz EGIPT — posebno letalo, 4, 6, 8, in 10 dni v aprilu in maju
•Cz SVETA DEŽELA IN EGIPT, 11 dni, 27. 3. — zelo ugodno
•Cz PRAGA, 4 dni, za zaključene skupine, ugodna cena!
•fr SAN MARINO, tradicionalna prireditev
- USTOLIČENJE SAN MARINSKIH KAPITANOV
- REGENTOV, 2 dni, 1. 4.
•Cz BENETKE, 1 dan, 1. 4., 15 4
*r BARCELONA - NIČA, 4 dni, 13. in 16. 4. letalo-avtobus
* GRČIJA, 5 dni, 28. 4.
•Cz NICA-BARCELONA-MADRID, 9 dni, 26. 4.
S KOMPASOM NA KONCERTE
V MUNCHEN.
•Cz KOOL AND THE GANG, 20. 3. 89, cena 135 000 din <r GARRY MOORE, 18. 4. 89, cena 135 000 din •Cr BEE GEES, 21 5 , cena 135.000 din ■Cr TOM JONES, 21. 5 , cena 135.000 din
IZLETI V TUJINO
•Cr EGIPT, 4 dni — 6.5 ; 6 dni — 15. 4. in 3. 5.
•d LONDON, individualna potovanja, 3-8 dni, IZREDNO UGODNO!
•Cz BANGKOK-SINGAPUR, 11 dni, 30 4 , 4. 6.
•Cr PEKING, 8 dni, 6. 4., 11. 5., 15. 6., 13. 7.
•Cr LEPOTE JUŽNE KITAJSKE, 15 dni, 26. 5., 4. 8
•Cr SKRIVNOSTNI TIBET IN REKA JANGTZE, 17 dni, 30. 7.
■Cr MOSKVA-LENINGRAD-TALIN-RIGA-VILNA, 8 dni, 27. 5.,
•Cr SAMARKAND-BUHARA. 8 dni, 13 4., 11. 5
•Cr ZDA — HAVAJI, 14 dni, 5. 5., 15. 5
Cr NEW YORK - SAN FRANCISCO - LOS ANGELES
- SAN DIEGO, 11 dni, 24. 4., 27. 4., 29. 5 , •Cr KUBA - BISER KARIBOV, 13 dni, 24. 3. •Cr TUNIZIJA IN NJENE OAZE, 8 dni, 21. 4. •Cr KARLOVI VARI in PRAGA, 8 dni, 16. 4. ■Cz BRNO, 2-3 dni, za zaključene skupine •Cz NIZOZEMSKA EKSPRES, 8 dni, 28. 4., 27.
27. 8. 15. 7.
LAS VEGAS
21. 4. 19 5.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
•Cr ANGLEŠČINE — Bournemouth, Oxford, Brighton, Hovw, Cambrid-ge, London; dvo in več tedenski tečaji, različni odhodi •Cr TEČAJI SKOZI VSE LETO
— francoščine — PARIZ; italijanščine — FIRENCE; španščine — MADRID, nemščine - MUNCHEN in KČLN;
•Cr POSLOVNA ANGLEŠČINA - LONDON, BRIGHTON, 2 ali 4 tedne; •Cr POLETNI TEČAJI ANGLEŠČINE - ROMSEY, WESTON SUPERMA-RE, BOURNEMOUTH, LONDON, OXFORD, CAMBRIDGE
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162
NOVICE IN DOGODKI
Opozorilna stavka v srednjih šolah
Ne gre samo za plače
Kranj, 23. marca - V večini slovenskih srednjih šol so učitelji včerajšnjo tretjo šolsko uro na pobudo republiškega sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti v znak protesta proti nadaljnjemu slabšanju gmotnega položaja šol ter lastnega neenakopravnega družbenoekonomskega položaja v primerjavi z drugimi delavci opozorilno prekinili delo. Kolikor smo zvedeli, se jim na Gorenjskem s takšnim načinom protesta niso pridružili le v škofjeloški kovinarski šoli, v kranjski mlekarski in kmetijski, gradbeni, trgovski in Iskrini šoli.
Učiteljsko opozorilno stavko je treba gledati v dvojni luči. Prvič gre za (neupravičenost njihovih zahtev in drugič za način protesta. Mislim, da prva točka ni sporna. Plače v srednjih šolah so lani po sprejeti metodologiji izračunavanja povprečno zaostajale za gospodarstvom za 6,8 odstotka (v osnovnih šolah za 4,8 odstotka in v visokem šolstvu za odstotek). Dodaten razkorak je povzročalo še intervalno usklajevanja plač z gospodarstvom z večmesečno zamudo (kar v visoki inflaciji sploh ni nepomembno), več ali manj prezrta pa je ostala tudi primerjava glede izobrazbene strukture zaposlenih v šolstvu in gospodarstvu.
Vendar pa učiteljev ne bodejo samo lastne plače. Zahtevajo, naj se v izobraževalni skupnosti Slovenije (stavka je bila v bistvu uperjena proti tej "prepočasni" okoreli instituciji oziroma resornim organom strokovnih služb) dogovorijo za metodologijo, ki bo omogočala sprotno usklajevanje rasti plač IN stroškov. Zavračajo zvezno interventno omejevanje obsega denarja za šolstvo ter indeksiranje na prejšnje leto v okviru republiške bilance skupne porabe; po tem izhodišču bi bila dopustna rast za letos 133 odstotkov, medtem ko izračun kaže potrebno povečanje za okrog 150 odstotkov. Učitelji terjajo racionalizacijske ukrepe pri vseh vr-
stah porabe, pri upravljanju, delovanju delegatskega sistema SIS, mreži šol. Terjajo tudi natančnejšo opredelitev delovne obveznosti srednješolskega učitelja.
Kot je v grajajočem nastopu na predvečer napovedane opozorilne stavke v TV dnevniku dejal slovenski "minister" za šolstvo in znanost Ludvik Horvat, sta dve od zahtev učiteljev praktično izpolnjeni. Šole so (sočasno s sprejeto sindikalno pobudo o stavki) dobile poračun za leto 1988 v višini 6,8 odstotka, zahteve sindikata pa bodo (poskušali) upoštevati tudi v republiški skupščini ob sprejemanju bilanc skupne porabe.
Ludvik Horvat učiteljev očitno ni uspel prepričati, da se jim bo poslej bolje godilo, niti ni zaleglo žuganje, da "otrok" ne smejo obremenjevati s svojimi problemi. Tretja šolska ura je bila včeraj v večini srednjih šol "tiha".
Kaj pravijo učitelji
Tanja Logonder, učiteljica telesne vzgoje v srednji šoli Iskra: »Vzrok, zakaj pri nas ne stavkamo, je ta, da na sindikalnem zboru, ko naj bi se opredelili za ali proti, nismo bili, sklepčni. Mislim, da bi morali sodelovati, saj tudi sami krepko čutimo neurejenost financiranja srednjega šolstva, razpetega med republiko in občino. Konkretno: ne vem, kdaj in kje se bo našel denar za našo telovadnico. Okrnjene so tudi izvenšolske dejavnosti, nakup opreme in podobno. Vemo, da so časi hudi, vendar je šolstvo tista dejavnost, kjer se začenja bodoče bolj ali manj uspešno gospodarstvo.«
Cvetka Bizjak, predsednica izvršnega odbora sindikata v Iskrini šoli: »Republiška izobraževalna skupnost nam zagotavlja le osem desetin učiteljske plače. Razlika gre marsikdaj na račun drugih aktivnosti šole oziroma kakovosti. Poračun za lani v višini 6,8 odstotka danes znatno manj pomeni, kot bi, če bi rast plač sproti usklajevali z gospodarstvom, zato je tudi razlika dejansko večja, kot jo prikazujemo. Potrebujemo mehanizem za sprotno usklajevanje. Kar zadeva zmanjšanja denarja za vzgoj-noizobraževalne programe, menim, da je gospodarstvo treba razbremeniti oziroma da višje prispevne stopnje ne pridejo v poštev. Mislim, da je sam sistem usmerjenega izobraževanja predrag, neracionalen, pogosto tudi neučinkovit (primer sisov) in da je tu treba iskati rezerve. Denar za šole se izgublja za birokracijo. Zdaj so začeli varčevati, a ravno na drugem koncu, pri učiteljih in učencih, kjer bo škoda največja. Zato podpiramo stališča republiškega sindikata in menimo, da je akcija, ki jo je sprožil, dosegla namen.«
Lidija Mehle, učiteljica, predsednica sindikata v kranjski "gimnaziji": »Sami prej o stavki nismo razmišljali, potem pa smo na izvršnem odboru sindikata večino zahtev iz pobud republiškega sindikata podprli in se odločili za opozorilno stavko, ker se nam to zdi kultivirana oblika opozarjanja. V tem ne vidimo izsiljevanja in "nev-zgojnega" vpliva na učence (naj jih vzgajamo kot ovčice?), res pa je, da doslej takšnega načina nismo bili vajeni. Iz stavke 1985. leta imamo neprijetne izkušnje, zato so bili nekateri člani kolektiva zadržani tudi do današnje opozorilne stavke, vendar so se solidarizirali z večino.«
Lojze Rakovec, ravnatelj v srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj: »Naj bo šola izoliran otok v "surovi" stvarnosti, naj se sprenevedamo, naj bo stavka v šoli tabu tema? Prav je, da učenci zvedo, da delavci šole nismo nič posebni, drugačni od drugih, da imamo tudi težave. Glede vsebine zahtev republiškega sindikata pa je res, da materialnega položaja šolstva ne uspemo rešiti. Republiška izobraževalna skupnost zdaj daje prednost osebnim dohodkom, mene pa kot ravnatelja moti tudi to, da za materialne stroške ni denarja. Dve leti že ne dobimo dinarja amortizacije za stavbe, kaznovani smo za vsakega učenca izpod trideset v oddelku, ni več denarja za dejavnosti ob rednem pouku, kar konkretno za našo šolo pomeni, da nimamo plačanih 1500 ur v šolskem letu, ki jih dejansko opravimo.«
H. Jelovčan Foto: F. Perdan
Na Javorniku se bojijo nove epidemije
Javorniška voda je še vedno onesnažena
Jesenice, 23. marca - Vodo iz zajetja Javornik je še vedno oporečna. Redno jo klorirajo, vendar se vseeno bojijo nove epidemije. Od kod denar za nov cevovod?
Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so spregovorili tudi o problematiki vodovoda v Trebežu. V naselju Javornik, ki se oskrbuje iz tega vodovoda, so bile že pred leti štiri epidemije virusnega hepatitisa A. Lani pa je bila na Javorniku hidrična epidemija z najmanj 495 obolelimi. Februarja letos pa so zdravniki v Zdravstvenem domu na Jesenicah spet opazili, da je več otrok z Javornika zbolelo.
Kljub temu da je voda redno klorirana, se na Jesenicah bojijo nove epidemije. Trdno so odločeni, da se mora najti denar za nov vodovod, ki bi območje Javornika povezal z vodovodom iz Završnice. Še posebej zato, ker se onesnaževanje lahko pojavi tudi zaradi tega, ker v Javorniškem rovtu nimajo urejene kanalizacije.
Kupiti bi morali 1.400 metrov cevovoda in vodovodno omrežje od Trebeža do Špornovega rezervoarja povezati z Završnico. Material in dela bi veljala okoli 600 milijonov dinarjev; tega denarja pa Vodovod nima, kajti s prispevki iz razširjene reprodukcije še najmanj tri leta ne bo denarja za nove naložbe.
Na Jesenicah se pripravljajo na gradnjo avtoceste od Hrušice do Vrbe, ob tem pa bo prizadetih tudi več vodnih črpališč na Blejski Dobravi in na Lipcah. Republiška skupnost za ceste bo morala poravnati škodo za prizadeto novo črpališče na Lipcah in črpališče pri Ledarni v Podmežakli. Vodovod je pred nekaj leti poskrbel za vodovodno oskrbo Blejske Dobrave iz Završnice, zdaj pa bodo zajetja zaradi avtoceste neuporabna. Pri vodovodu pravijo, da bi s temi sredstvi, ki so jih namenili za oskrbo Dobrave, lahko prej zgradili javorniški vodovod. Upravičeno zato pričakujejo odškodnino od republiške skupnosti za ceste, saj bodo le tako lahko poskrbeli za nov javorniški vodovod in preprečili novo epidemijo. Za rešitev te problematike se bo odslej resno zavzel tudi jeseniški izvršni svet.
D. Sedej
Taborniki za varstvo okolja
Ljubljana, 21. marca - Komisija za varstvo okolja pri republiški konferenci Zveze tabornikov Slovenije je pred dnevi izdala novo publikacijo z naslovom Ekološka izvidnica. Gre za metodološki priročnik, ki bo omogočal članom Ekološke izvidnice v tej organizaciji popis odlagališč odpadkov v naši republiki.
To je prva knjižica iz serije delovnih pripomočkov, ki bodo tabornikom v pomoč pri usmerjanju raznih nalog za varstvo narave. Razdeljena je na več po-
glavij, v prvem ttvloiji obravnavajo naravno okolje in tabornikov odnos do narave. Drugi del človeka usmerja k novim vrednotam ob druženju z naravo. Sledijo še poglavja o pravilih, zgodovini in delu ekološke izvidnice, ciljih in načinu popisa odlagališč odpadkov ter navodilih za uporabo programa. Ta priročnik bodo gotovo s pridom uporabili v vseh taborniških organizacijah, ki se bodo s svojim rednim delom usmerile tudi v program ekološke izvidnice, (g)
700 delavcev je zaslužilo manj kot 700 tisoč dinarjev
Sindikalna lista jim ni mar
Jesenice, 23. marca - Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah ugotavljajo, da se število delavcev, ki prejemajo osebni dohodek, ki je nižji od najnižjega po sindikalni listi, ne zmanjšuje.
Že nekaj časa si pri jeseniškem sindikalnem svetu prizadevajo, da bi redno dobivali podatke o osebnih dohodkih zaposlenih v vseh jeseniških podjetjih. Zato vsem osnovnim organizacijam pošiljajo vprašalnike, a odziv je vedno slab. Na zadnji poziv je od 99 podjetij odgovorilo le 53; dejali so, da podatki o osebnih dohodkih niso skrivnost, vendar so se nekateri tudi izgovarjali, da jih ne morejo posredovati, ker so njihove obračunske službe preveč zaposlene.
V 52 delovnih organizacijah je zaposlenih 10.000 delavcev; od teh je decembra 88 delavcev prejemalo manj kot 500.000 dinarjev osebnega dohodka in 674 manj kot 700.000 dinarjev. Skupaj je tako 762 delavcev prejelo ^sebni dohodek, ki je nižji od najnižjega po sindikalni listi. Tako je bilo, denimo, največ tistih, ki niso dobili niti 700 tisoč dinarjev, v Gradi-su, gradbeni enoti Jesenice (150), v Gradbincu Kranj, gradbeni operativi Jesenice (149), v Železarni (73), v Planiki na Breznici (39), Iskri Telema-tiki na Blejski Dobravi (79), v Delikatesi (32)... Doplačilo do najnižjega osebnega dohodka so izplačali le v redkih primerih.
V petih podjetjih so uporabili kar linearno izplačilo, vsem enako. Pri sindikatih ocenjujejo, da se bodo taka izplačila v obliki draginjskih dodatkov verjetno pogosteje pojavljala.
Pri občinskem sindikalnem svetu tudi niso najbolj zadovoljni s splošnimi odgovori, češ da je bila rast osebnih dohodkov v mejah omejitev in podobno. Tudi januarja in februarja delovne organizacije posredujejo podatke počasi in z zamudo, ocenjujejo pa, da se število delavcev z osebnim dohodkom, ki je manjši od najnižjega po sindikalni listi, bistveno ne zmanjšuje. p g
Trojica ranjenih v čelnem trčenju
Srednja vas v Poljanski dolini, 20. marca - Trije ranjeni in 60 milijonov gmotne škode je izid prometne nesreče, ki se je zgodila v Srednji vasi v Poljanski dolini. Povzročil jo je 25-letni Jože Hafner, ki je za volanom osebnega avtomobila menda kazal znake vinjenosti. Med vožnjo skozi Srednjo vas je zapeljal na nasprotno stran ceste in čelno trčil v nasproti vozeči avto Vinka Albrehta, starega 47 let, iz Zirov, ki kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Voznik Hafner in eden od sopotnikov sta padla iz avtomobila, ker nista bila pripeta z varnostnim pasom. Hafner in sopotnika Vincenc Rupar in Peter Bertoncelj so bili v nesreči laže ranjeni.
Med nesrečo doživel epileptični napad
Škofja Loka, 21. marca - Voznik osebnega avtomobila, 50-letni Leopold Štibelj iz Veštra, je med vožnjo na cesti Škofja Loka - Železniki povzročil prometno nesrečo. Pri odcepu za Podlubnik je namreč dohitel avto Gordane Djukič iz Škofje Loke. Ta je zavila levo proti Podlubniku, ta čas pa jo je Štibelj prehitel. V trčenju je bila Djukičeva hudo ranjena, Štibelj pa je ostal nepoškodovan, vendar je doživel .epileptični napad, zato so ga tudi odpeljali k zdravniku. Odvzeli so mu dovoljenje in zanj zahtevali ponovni zdravniški pregled.
Kmetovanje in varstvo okolja
Brezplačni pregledi škropilnic
Kranj, 22. marca - "Škropljenje je eno najzahtevnejših kmetijskih opravil," pravi Andrej Valjavec iz kranjske Agro-mehanike in poudarja, da je za kakovost posevkov in za varovanje okolja zelo pomembno, kakšne škropilnice uporabljamo v kmetijstvu. Ker se njeni posamezni deli v stiku s strupenimi kemičnimi snovmi in se hitro obrabljajo in je tudi sicer precejšnja nevarnost onesnaženja okolja ali prekomernega, zdravju škodljivega škropljenja, jih je treba redno pregledovati. V svetu je to nekaj normalnega, pri nas pa se je doslej uveljavilo le v določenih okoljih.
Na Gorenjskem so s pregledi škropilnic začeli letos. Kot je povedal Anton Potočnik iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, so za kmete brezplačni, sicer pa jih bodo plačale gorenjske občinske interesne skupnosti za preskrbo. Škropilnice pregledujejo in jih na željo lastnikov tudi brezplačno popravljajo strokovnjaki iz kranjske Agromehanike, kmetje pa morajo v teh primerih plačati le nadomestne dele. Prvi takšni pregled je bil v sredo na Primskovem, drugi včeraj v Žabnici, predvidoma pa naj bi bili še v torek, 28. marca, v Voklem, dan kasneje v Križah (pred zadrugo), v četrtek, 30. marca, v Radovljici, v petek, 31. marca, v Mavčičah, v soboto, 1. aprila, v Cerkljah, v ponedeljek, 3. aprila, v Strahinju, in v torek, 4. aprila, na Bledu. Povsod se bodo pregledi začeli ob osmih zjutraj.
C. Z.
Prenova sindikata
Nepolitična, razredna prihodnost
Radovljica, 22. marca - Edina tema, ki je na današnji seji zaposlovala člane medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko, je bila prenova sindikata. Od junijske razširjene seje slovenskih sindikatov naj bi bila to prednostna naloga organizacije, o njej pa se zdaj mrzlično posvetujejo v vseh sindikalnih organizacijah.
Branko Iskra, predsednik medobčinskega sveta, je uvodoma poudaril potrebo, da sindikat postane neodvisna in samostojna organizacija, pri čemer pa se ne odreka političnemu vplivu. Interesno včlanjevanje v organizacijo in ne več avtomatizem delavskih množic, kjer jih zdaj dve tretjini ostaja pasivnih, bo poslej pogojevalo članstvo. Tudi selekcija nalog organizacije je med temeljnimi prvinami reforme, ko naj bi se sindikat nič več ne ubadal z dolgim spiskom nalog, temveč najprej z izboljšanjem življenjskih in delovnih razmer delavcev, socialno varnostjo, varnostjo presežne delovne sile, varstvom pravic iz delovnega razmerja, socialno in gmotno varnostjo najšibkejših slojev ter zaščito stavkajočih.
Že prva razpravljalka Vera Umek iz Tržiča, je kot prvo nalogo prenove poudarila zahtevo po ekonomski ceni delovne sile, ki se za zdaj izraža s stalnimi pritiski po najnižji plači, ostali udeleženci pa so jo dokaj enotnih stališč povzeli za njo. Tudi Ciril Ažman iz Radovljice je sodil, da je najvažneje uveljaviti sindikalno listo, ob tem pa se je obregnil ob »blokado« informacij glede najnižjih plač in izrazil sum, da v nekaterih tovarnah najbrž obstajata dve plačilni listi, ena resnična in druga za nadležne-že, kakršni so tudi sindikati. Predlagal je, da bi s skupno republiško sindikalno akcijo premagali oviro, ki sindikatu onemogoča, da bi se bil za delavčevo eksistenco.
Predlogi Marjana Pintarja iz
jeseniške Železarne so sredi razprav poklicnih sindikalistov zvenele sveže. Delavce v njegovem okolju zlasti zanima, kako bo deloval sindikat v prihodnje, ko družbena lastnina ne bo več edina, kako se bodo včlanjevali delničarji (že prej so se isto spraševali tudi o direktorjih, o čemer sta med drugim govorila tudi Lado Srečnik in Ludvik Ker-čmar, dva direktorja med sindikalisti). Se bo sindikat v svoji razredni vlogi odrekel sedanjega političnega vpliva? Del sindikalne prenove je tudi kadrovska reforma. Ker se delavci za sindikalne funkcije ravno ne pulijo, bi kazalo razmisliti o morebitnih razpisih zanje. Med metodami dela pa se ogrevajo za pogajalske oblike in pritisk, kar oboje dobro učinkuje.
Marjan Drolc z Jesenic pa je dodal, da bi tako kot najnižjo plačo za enostavno delo kazalo zaščititi posamezne kategorije delavcev, tudi intelektualnega delavca. Milena Sitar iz Škofje Loke pa je menila, da se bo sin* dikat prenovil in postal učinkovit, ko bo v demokratičnih, pluralističnih okoliščinah čutil konkurenco. Tedaj mu bo veliko do tega, da uresniči zahteve članstva, kajti pri njem bodo veljali le rezultati. Jože Antolin iz Kranja je dejal, da na letno sejo kranjskega sindikata ne pojdejo le z govori o potrebni sindikalni prenovi, temveč s konkretnim programom, ki je strnjen v uvodoma omenjenih šestih nalogah, začenši z uveljavitvijo ekonomske cene dela.
D. Z. Žlebir
Solidarnost
OO ZSMS Selo-Žiri pripravlja jutri, v soboto, 25. marca, solidarnostni ples, na katerem bodo nastopili ansambla Karamela, Zebra in pevec Dado Topič. Celoten čisti izkupiček prireditve bodo namenili kranjski porodnišnici za nakup aparatov, ki so potrebni za nego novorojenčkov.
V. B.
V petek, 31. marca, 1989 ob 19. uri bo v kranjskem hotelu Creina druga letošnja
GLASOVA PREJA
Na temo
Kako iz krize
se bosta pogovarjala podpredsednik republiške konference SZDL Viktor Žakelj in kandidat za člana
predsedstva SFRJ Marko Bule Vabimo, da se nam pridružite in obogatite večer s svojimi mislimi ali vprašanji, ker je to zadnja priložnost za pogovor s kandidatom pred
nedeljskimi volitvami. Pokličite nas na številko 21-860 ali 21-835 in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji.
Vabljeni1