NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stomejčič ŠT. 4 - LETO 51 - CEUE, 25. 1.'96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic K$lp je brez poslulia? Zasebni glasbeni šoli Radovana Marvina grozi, da bo ostala brez koncesije, Vroča tema na strani 7. Nostalgija po starinskem papirju. Stran 20. Otroški dodatek za 448 tisoč otrok. Stran 7^ Dr. Helena Meden-Vrtovec o menopavzi in klimakteriju. Stran 6. Vse o meganu, ki prihaja tudi na naše tržišče! Stran 23. Srebotnikova postala Cilenka. Stran 18. Pogorišče in nov začetek. Stran 25. Ekološki spor v Laškem. Stran 16. NOVI TEDNIK DOGODKI Dovolj nam je dirkalne steze Krajani Levca še vedno čakajo na obljubljene prometne rešitve - Bo etilnl Izhod zapora ceste? Krajani Levca že vrsto let glasno opozarjajo na nemo- goče razmere v njihovem kraju, pa kljub temu še ved- no zaman čakajo na postavi- tev semaforja, ureditev ploč- nika in javne razsvetljave, izgradnjo avtobusne postaje na severozahodni strani Levca, zgolj želja ostaja tudi večkrat zahtevana omejitev hitrosti. V kraju je že imeno- van poseben odbor za zaporo ceste in če se odgovorni ne bodo lotili reševanja proble- mov, v Levcu napovedujejo zaporo ceste. Krajani sicer na probleme v njihovem naselju stalno opozarjajo krajevno skup- nost Petrovče, kjer pa vedno slišijo samo odgovore, da de- narja ni. S podobnimi obra- zložitvami, obljubami, da bodo posredovali v Ljubljani in opozorili, da se ukvarjajo še s pomembnejšimi proble- mi, predvsem deponijo ko- munalnih odpadkov in či- stilno napravo, jih odpravijo tudi na občini. S takšnim od- nosom se v Levcu ne strinja- jo in glasno opozarjajo, da je na zadnjih volitvah župana Milana Dobnika podprlo kar 80 odstotkov ljudi v njiho- vem kraju, zdaj pa ta isti žu- pan s svojimi strokovnimi sodelavci nima posluha za njihove težave. V zadnjem letu dni so po oceni vaščanov svojo obljubo izpolnili le de- lavci Telekoma, ki so poskr- beli za prestavitev kabla. Še vedno pa se zatika pri ureditvi javne razsvetljave, za kar bi po prvih predraču- nih potrebovali približno 3 in pol milijona tolarjev. V vasi so danes samo tri luči, pa še te v glavnem ne gorijo. Kljub stalnim opozorilom ljudi cesta skozi Leveč še vedno ostaja dirkalna steza, ponoči, pravijo ljudje, drvijo vozniki skozi naselje tudi s hitrostjo 150 kilometrov na uro. Zato ponovno zahteva- jo, da se hitrost omeji na 50 kilometrov. Problem zase je postavitev semaforja in dokončna ure- ditev križišča pri Prodajnem centru Lena. Trgovci opo- zarjajo na upad prometa in gospodarsko škodo, ki se že pojavlja zaradi neurejenih razmer V letu 1994 so večja podjetja na tamkajšnjem ob- močju, med njimi Zana, Mo- demi interieri, Lesnina in RSL podpisali tudi pogodbo o sofinanciranju ter prispe- vali vsak po milijon tolarjev za ureditev križišča. Svoj del obveznosti so podpisniki uresničili, križišče je bilo si- cer razširjeno, še vedno pa ni postavljen semafor, zaradi česar se je praktično nemo- goče vključiti v promet na glavni cesti. Po zadnjih in- formacijah je Republiška uprava za ceste sicer izdala soglasje za postavitev sema- forja, na potezi je torej obči- na, ki naj bi v letošnjem pro- računu namenila del denarja tudi za naložbe v Levcu. Ce bodo krajani tudi tokrat ostali praznih rok, bodo uresničili napovedi in pri- pravili zaporo ceste skozi naselje. Izdajali bodo glasilo Ogledalo Ob koncu lanskega leta je občina Vojnik izdala poskusno številko občin- skega glasila Ogledalo, ki so ga občani izredno lepo sprejeli. Na prvi letošnji seji ob- činskega sveta so zato svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi občinskega glasila z imenom Ogleda- lo, ki bo v začetku izhaja- lo štirikrat letno, po no- vem ga bodo razpečevali s pomočjo pošte, dobilo pa naj bi ga 2970 gospo- dinjstev. Namen je pred- vsem boljše obveščanje. Za urednico je bila ime- novana Mojca Bombek, ki je sicer zaposlena na občini Vojnik. TV Na vrsti Šentrupert in Jurklošter Za temeljito prenovo obeh podružničnih šol bi občina Laško morala zagotoviti najmanj 47 milijonov tolarjev župan občine Laško Peter Hrastelj je napovedal, da bodo v Sedražu ob novi podružnični šoli, ki so jo zgradili lani, za- gotovo dobili letos tudi telo- vadnico. Občina bo s tem kon- čala eno večjih naložb na po- dročju šolstva v zadnjih letih. Po prvih izračunih je treba za telovadnico zagotoviti 27,5 milijona tolarjev. Polovico vsote bo, kot je že obljubljeno, dala država iz proračuna, pre- ostanek denarja pa bodo mo- rali v Laškem zbrati sami. Po programu investicijsko vzdr- ževalnih del, ki ga je v začetku lanskega leta sprejel občinski svet, bi morali v občini letos nujno sanirati še osnovnošol- ski zgradbi v Šentrupertu in v Jurkloštm. Obe šoli, ki sta po- družnični, sta na demografsko ogroženem območju Kozjan- skega in sta tako s pedagoške- ga kot z razvojnega vidika kraja zelo pomembni. Šola v Šentrupertu ima štiri oddelke, ki jih v tem šolskem letu obi- skuje 47 otrok, v Jurkloštm pa sta dva kombinirana oddelka s triindvajsetimi otroki. V pri- hodnjih letih naj bi se število otrok na jurklošterski šoli še povečalo, saj so od lani v tem šolskem okolišu organizirani prevozi otrok tudi iz Marijine vasi in iz Blatnega vrha.V pre- teklosti so se namreč zaradi boljših prometnih povezav otroci iz teh krajev raje vpiso- vali na šole izven laške občine. Šoli v Jurkloštru in Šentru- pertu sta tako po funkcional- nosti kot po higiensko tehnič- nih zahtevah izredno kritični. Dotrajanost kritin, ostrešja, stavbnega pohištva, instalacij in fasad je tolikšna, da bo po- trebna celovita sanacija. Po prvih izračunih bi v obnovo šole v Šentrupertu morali vlo- žiti 20,6 milijona tolarjev, v Jurkloštru pa 26,8 milijona to- larjev. Kljub velikim finanč- nim težavam, ki jih bo zaradi izplačevanja obveznic imela občina tudi letos, bi morali v Laškem zagotoviti vsaj del po- trebnega denarja. Znatna sredstva pričakujejo zato predvsem od države, saj gre za šolske objekte na demografsko ogroženem območju. JI Mestna občina Celje vabi na 15. sejo občinskega sveta mestne občine Celje, ki bo v torek 30. januarja ob 8. uri v veliki dvora- ni Narodnega doma v Celju. Dnevni red bo obsegal: poročilo o realizaciji sklepov Občinskega sveta MOC od 31.1. 199.'> do 19.1. 1996 ter potrditev zapisnikov 13. sejezdne 12.12. 1995 in 14. seje občinskega sveta z dne 19.12. 1995, odgovore na vprašanja, pobude in predloge ter nova vpraša- nja, pobude in predloge. Predlogi Komisije za mandatna vpraša- nja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade obsegajo imenova- nja komisij Občinskega sveta Mestne občine Celje, imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet SLG Celje, imenovanje pred- stavnikov ustanovitelja v svet VVZ Anice Černejeve Celje in ime- novanje predstavnikov ustanovitelja v svet OŠ Lava Celje. Obrav- navali bodo tudi predlog za imenovanje projektnega sveta za vo- denje projekta "Celje-zdravo mesto", predlog za imenovanje se- kretarja Občinskega sveta Mestne občine Celje in predlog sklepa o začasnem financiranju potreb iz proračuna MOC v letu 1996, spre- jemali odlok o spremembah organiziranosti VVZ Tončke Čečeve - druga obravnava, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje - hitri postopek, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Odla- gališča sadre in piritnih ogorkov v Bukovžlaku ter o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN za odlagališče Cinkarne Celje "Za Travnikom" - druga obravnava Pod 12 točko bodo obravnavali^ še predlog stališč na javno razgrnjeni osnutek sprememb ZN Zgor-j nja Hudinja in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZNj Zgornja Hudinja - prva obravnava, predlagali sklep o javni razgr-j nitvi osnutka sprememb ZN "Gospodarska cona v Celju" (ZN In- dustrija jug in ZN Industrija sever za kompleks Emo in Klima),^ podali bodo predlog za ustanovitev kriznega centra v Celju, podj zadnjo točko bodo sprejemali tudi odlok o spremembah in dopol-l nitvah odloka o priznanjih Mestne občine Celje - prva obravnava. ■ Razvoj Brdc In Strmca Svetniki vojniškega občin- skega sveta so se na prvi seji v novem letu podrobno seznanili z dosedanjim potekom uresni- čevanja programa CRPOV s katerim poskušajo rešiti zao- stalosti demografsko ogrožena področja. V novi občini Vojnik sta taki področji naselji Brdce in Str- mec nad Dobrno, kar so začeli reševati že leta 1993 v prejšnji občini Celje. Gre za 1400 hek- tarov veliko področje, na kate- rem je 800 hektarov gozda, ostalo pa so kmetijske in trav- niške površine. V naseljih Brd- ce in. Strmec ni tovarn niti obrtnikov ali drugih dejavno- sti. Problem je v tem, da gre za razpršene kmetije na velikem področju in da veliko kmetij nima naslednikov. Prve akcije na demografsko ogroženem področju so tako potekale v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo, da bi jih poskušali osve- stiti, kako naprej, da bi se reši- li dolgoletne zaostalosti. Mož- nosti za razvoj in boljše življe- nje so velike, saj gre za lepo pokrajino na robu turistično tako zanimivega kraja, kot je Dobrna. Perspektiva je torej v razvoju kmetijstva z dopolnil- nimi in spremljajočimi dejav- nostmi, kjer je predvsem atraktiven program turizma. Najprej pa bo treba urediti ceste, telefone in ostalo infra- strukturo. Pripravili so opera- tivni program za letos in pri- hodnje leto, občina pa je kot naročnik dolžna skrbeti za uresničitev aktivnosti. Nad iz- vajanjem programa bo bdela kmetijsko-svetovalna služba skupaj s projektnim svetom in občino. Prva naloga je pripra- va programa s finančnim ovrednotenjem, da bodo lahko konkurirali na natečajih za pridobitev sredstev. Program so svetniki brez večjih zadržkov sprejeli, seve- da pa upajo, da se bosta naselji Brce in Strme nad Dobrno tu- di z akcijo CRPOV z leti otresli imena »demografsko ogroženo območje«. -j^ Za Krizni center v Celju Svetniki Mestne občine Celje bodo v torek obravnavali predlog o ustanovitvi Kriznega centra, ustanove, ki bi v prostorih na Stari Dečkovi cesti 1 nudila zavetje in pomoč poseb- nim skupinam prebivalstva, nosečnicam, mla- dim materam, brezdomcem in ostalim ogrože- nim, ki si ne morejo pomagati sami. V prvi polovici decembra 1994 sta obrambni minister Jelko Kacin in zdajšnji celjski župan Jože Zimšek podpisala najenmo pogodbo za objekt na Stari Dečkovi cesti 1, v katerem naj bi po temeljiti adaptaciji in ureditvi prostorov zaživel krizni center. Pri občinskem odboru LDS Celje je bila že sredi leta 1994 ustanovlje- na posebna skupina, ki je leto kasneje prerasla ■ v Iniciativni odbor za Krizni center Celje. Ta odbor, ki ga vodi mag. Ivan Eržen, je za torko- vo zasedanje občinskega sveta pripravil obsež- no gradivo, v njem pa predlagal, da Mestna občina Celje podpre ustanovitev regijskega kriznega centra. V iniciativnem odboru so pri pripravi gradi- va sodelovali s Centrom za socialno delo Celje, ugotavljajo pa, da je za ustanavljanje mreže kriznih centrov po vsej Sloveniji končno poka- zala posluh tudi država. V ta namen je namreč v letošnjem državnem proračunu odmerjenih 10 milijonov tolarjev. Za celjski regijski krizni center so zdaj že izdelane idejne zasnove pre- nove objekta ter program, ki naj bi se v njem odvijal, občina pa bo morala zagotoviti finanč- no pomoč pri urejanju objekta. IS V petek zvečer Konjiški občinski svet o vodi, vitanjski Rogli Občinska sveta občin Slo- venske Konjice in Vitanje se bosta sestala v petek zvečer. Oba bosta v veliki meri govo- rila o denarju: konjiški o pred- logu letošnjega proračuna, vi- tanjski o razdelitvi proračun- skih sredstev v tem letu ter sklepu o začasnem financira- nju po dvanajstinah. Občinska sveta pa bosta obravnavala tudi vrsto druga- če zanimivih tem. Konjiški svetniki bi naj sprejeli predlog odloka o organizaciji Javnega komunalnega podjetja in dali soglasje k statutu stanovanj- skega sklada občine. V predlog sklepa o prioritetnem vrstnem redu naložb na demografsko ogroženih območjih so zapisali vodovod za 25 gospodinjstev v Kamni Gori in modernizacijo dveh kilometrov lokalne ceste Konjiška vas-Tolsti vrh. Med zanimivejša vprašanja pa sodi tudi »zadeva pitna voda«. O njej je že govoril odbor za ko- munalno infrastrukturo, oko- lje in prostor, ki predlaga, da občinska uprava pripravi od- govor na dopis občine Zreče glede vodnega vira Zverovje. Konjičani so namreč presene- čeni, da si ga lasti občina Zre- če, ki ima dovolj vodnih virov na Pohorju, v vseh dosedanjih dokumentih pa je menda bil predviden za vodno oskrbo ce- le Dravinjske doline. Nespora- zum bi naj razčistila župana in predstavniki občinskih svetov. Odbor pa med drugim predla- ga ustanovitev posebne komi- sije za pridobitev vodnega vira Zverovje. Na seji v Vitanju pa name- ravajo zavzeti stališča in se dogovoriti o nadaljnjih aktiv- nostih za razreševanje spora z zreško občino glede Rogle, ki tudi po obravnavi na ustav- nem sodišču ostaja v zreški občini. Sicer pa so za petkovo sejo pripravili med drugim še predlog javnega razpisa za iz- biro ponudnika za izdelavo dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov za območje ob- čine Vitanje. Obravnavali pa bodo tudi poročilo komisije za raziskavo medvojnih in povoj- nih pobojev. MBP Gradnja šole pri Sv. Joštu Na vrhu Faškega Kozjaka je stičišče treh občin - Velenje, Mislinja in Vojnik. Planinski dom spada pod občino Velenje, šola pod Mislinje in cerkev s pokopališčem pod Vojnik. Občine zgledno sodelujejo pri razvoju kraja z željo, da bi ohranili življenje v njem in bližnjih zaselkih. Tako bodo po daljših pripravah še letos začeli z gradnjo prizidka pri podruž- nični osnovni šoli pri Sv. Joštu vrh Paškega Kozjaka, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 30 otrok, od tega 17 iz vojniške občine. S pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport bodo šolsko poslopje povečali ter poleg učilnic in drugih prostorov pridobili tudi večnamenski prostor, ki bo služil učencem in krajanom. Prizi- dek k podružnični osnovni šoli bo zgrajen do začetka šolskega leta 1997/98, poleg ministrstva pa bodo denar prispevale vse tri občine. Velik zalogaj pa čaka še občino Vojnik, ki bo uredila cesto z Dobrne do Paškega Kozjaka, ki je sedaj zlasti v slabem vremenu domala neprevozna, je pa nujno potrebna za ohranitev življenja na tistem območju. TVl PO DRŽAVI o volilni zakonodaji še brez soglasja LJUBLJANA, 22, j«, nuarja (Delo) - Predstavni- ki koalicijskih strank so na- daljevali usklajevanje stališč do možnih novosti v volilni zakonodaji, zlasti zakonu o volitvah v državni zbor. po napovedih naj bi se že prihcid- nji teden dogovorili, katere re- šitvc bodo podprle vse tri stranke. Novost, ki soji bile naklonjene vse tri stranke, je predlog za korekcijo načina delitve mandatov, po katerem bi dobili več neposredno iz- voljenih poslancev v volilnih enotah. Pokojnine razburjajo LJIBLJANA, 23. ja- nuarja (Delo) - Zadnja toč- ka izredne seje državnega zbora, pri kateri so se ponov- no lomila vladna in poslanska kopja, so bile predlagane spremembe in dopolnitve za- kona o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju. Vladni predlog, po katerem bi se po- kojnine sicer še vedno uskla- jevale s pozitivno rastjo plač, vendar brez dvomesečnih po- računov, je pri prenekateri stranki povzročil ogorčenje. Predlog vlade so zavrnili predstavniki SKD, ZLSD, DS, SDSS in SLS. Minister /a finance Milja Gasparije ob tem dejal, da težave seda- njega pokojninskega sistema kličejo po nujnih spremem- bah. Slabosti so v sedanjem i zakonu, je menil Gaspari,ft\ predlaganih spremembah pa poslanci v torek še niso gla- sovali. O Tajnikarju po Izredni seji LJIBLJANA, 23. ja- nuarja (Delo) - Državni zbor naj bi obravnaval inteipelaci- jo o delu ministra za gospo- darske dejavnosti Maksa Tajnikarja takoj po koncu izredne seje o proračunu. To je sklenil kolegij predsednika državnega zbora Jožefa Školča, kije tudi določil ok- virni letošnji program dela. Lastninjenje spomenikov LJl BLJANA, 23. ja- nuarja (Delo) - Na držav- nozborski komisiji za sprem- ljanje in nadzor privatizacije so potrdili, naj se predlog za- kona o lastninjenju spomeni- kov in znamenitosti v družbe- ni lastnini uvrsti v obravnavo DZ po hitrem postopku. S predlaganim zakonom naj bi se izognili, da bi kulturna de- diščina, kije v lastninskih bi- lancah podjetij, prešla v za- sebno last. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stčuiicjčič. lircdnica Novega tednika: Milena B. Poklic, lircdnica Pclicc: TatjanaCvim 1'rcdnLštvo: MaijclaAgrež, lrei< Baša, .l;ui ja Intiiuu. Briuic Jenuiko Ksenija 1 >ckič. VA\ Masnec, Uršl^ Selišnik. Ivana Stiunejčič, Žcljk' Zulc. Tehnični urednik: Fraiij* Bogadi. pomočnika: Robeil Ko] tercr, Igor Šiulalv Oblikovanj' Minja Bajagič. Tajnica urednic t>a: Mojca Marot. Na.slov urcdni.šlva: Novi tednik Prcšcmova 19. Celje. 'IcIctoH (0().-^i) 442-.'>00. fa\ 441 -OM. Št. 4. - 25. januar 1996 DOGODKI NOVI TEDNIK plin v Skale in Hrastovec iBčetek plinlllkaclle v Šaleški aollnl - oaprli prvi del plinovoanega omrežla v šaleški dolini, svoj čas ^oani kot eni najtemnejših jlioloških lis v Sloveniji, v ^adnj*** letih zavzeto uresni- čujejo program ekološke sa- pgc-ij«- K čistejšemu okolju, jlasti zraku, bo veliko pri- jpeval tudi projekt plinifi- jjacije tako imenovane se- verne veje. Prejšnjo sredo so y mestni občini Velenje že odprli plinovodno omrežje območju Škal in Ilrastov- ca, ki obsega 311 priključ- )iov. Severna veja v celoti pa 1,0 predvidoma zajela 1100 priključkov. V prihodnje se bodo vanjo lahko priključili uporabniki iz velenjskih krajevnih skupnosti Konovo, Šembric, plešivec ter Cirkovce, pa tu- di iz sosednjih krajevnih skupnosti Gaberke, Ravne in Topolšica v občini Šoštanj. Odprtje plinovoda Škale- Hrastovec pomeni začetek plinifikacije v Šaleški dolini, ki so jo v sanacijskem pro- gramu za varstvo zraka predvideli v Velenju že pred dvema letoma. Takrat so sprejeli ekološki program za zrak in to je bil temelj, na katerem so lahko oblikovali ekološki sklad. Ravno ta sklad občin Velenje in Šo- štanj je postal glavni vir fi- nanciranja plinifikacije. Za izgradnjo 26-kilometrskega plinovodnega omrežja Ška- le-Hrastovec je namreč pri- speval kar 72 odstotkov po- trebnega denarja, preosta- nek pa so dali odjemalci. Za izgradnjo prvega dela sever- nega omrežja je bilo treba odšteti približno 100 milijo- nov tolarjev. V posameznem gospodinjst\ai morajo za priključitev na plinovod pla- čati od 1500 do 2500 nem- ških mark, odvisno pred- vsem od kakovosti gorilnika. Po besedah Bojana Miklav- žine, predsednika krajevne skupnosti Skale, pomeni pli- novod dragoceno pridobitev za krajane, saj bo dvignil njihov življenjski standard. Kajpada pričakujejo, da bo distributer plina ponudil ta- ko ceno plina, ki bo sprejem- ljiva za čim večje število ljudi. Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, je med dru- gim poudaril pomen izvaja- nja sanacijskega programa na področju varstva zraka, na katerem so v minulih le- < tih že dosegli velik napre- dek, še posebej z izgradnjo čistilnih naprav na bloku 4 in 5 šoštanjske termoelek- trarne in toplovodnega omrežja v Topolšici. Prav z odprtjem plinovodnega omrežja v Skalah pa so kro- nali vsa prizadevanja za či- stejši zrak v dolini. Lotiti se nameravajo tudi plinifikaci- je v južni veji. Tako naj bi se v naslednjih nekaj letih priključilo na plin še približ- no 2500 gospodinjstev v Kavčah, Šentilju, Bevčah in Vinski Gori. KL, Foto: L. OJSTERŠEK V Skalah pri Velenju so slovesno odprli prvi del plinovodnega omrežja iz severne veje. Absolventi o podeželju Društvo absolventov šentjurske šole za kmeto- valce pripravlja jubilejni: občni zbor, združen s pre- davanjem o Razvoju slo- venskega podeželja ob vstopu v Evropsko unijo. Zbor bo v soboto, 27. janu- arja, v motelu Alpos, zače- tek pa bo ob 9. uri. BJ Zoisovi štipendisti v zbornilfu Republiški zavod za zapo- slovanje je pred tedni v na- kladi 5 tisoč izvodov izdal Zbornik Zoisovih štipendi- stov, diplomantov visokih šol. V njem je predstavljenih okoli 500 Zoisovih štipendi- stov, ki so lani ali pa bodo v letošnjem študijskem letu diplomirali na visokih šolah. V Republiškem zavodu za zaposlovanje so zbornik za- čeli pripravljati lansko po- mlad, k sodelovanju pa so povabili okoli 700 Zoisovih štipendistov, ki zaključujejo visokošolski študij. Gre za novo obliko sodelovanja z nadarjenimi študenti, ki v zborniku predstavljajo svojo dosedanjo študijsko in mno- gi med njimi že tudi delovno ustvarjalno pot. Pred deveti- mi leti so v Sloveniji znova začeli štipendirati izrazito nadarjene učence in študen- te, prva generacija tega šti- pendijskega sklada, ki so ga pred leti poimenovali po Zo- isu, pa se v zborniku pred- stavlja predvsem z name- nom, da bodoče delodajalce seznani s svojimi željami in predstavami o poklicni ka- rieri. Republiški zavod za zapo- slovanje je zato Zbornik Zo- isovih štipendistov posredo- val območnim obrtnim in gospodarskim zbornicam, vodstvom podjetij in župa- nom vseh slovenskih občin, izposojajo ga tudi v vseh Uradih za delo, podatke o izrazito nadarjenih študen- tih, ki v teh mesecih zaklju- čujejo s študijem, pa je mo- goče poiskati tudi na Inter- netu (http://www-ai.ijs.si/ RZZ-doc/index.html). IS ZDRAVILIŠČE LAŠKO Ko potrebujete sprostitev, počitek ali alitivnosti za krepitev kondicije in ohranjanje zdravja VAS VABIMO * v NOV FITNESS, vadba pod strokov"- nim vodstvo vsak dan od 10. do 21. ure * v SAVNE, SOLARIJ - vsak dan do 22. ure * na MASAŽO, ZELIŠČNE KOPELI, AROMATERAPIJO vsak dan do 22 ure * na REKREACIJO - ob torkih in četrtkih * in na ugodna DRUŽINSKA KOSILA S KOPANJEM Informacije po telefonu .št. 063/ 731-336 Prvi korak k delitveni bilanci Prejšnji četrtek so se sešli župani občin Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice. Edina točka tokratnega sestanka je bila delitvena bilanca bivše skupne konjiške občine. Proces delitvene bilance je, kot marsikje v Sloveniji, tudi med temi tremi občina- mi nekoliko zastal, župani pa so se sešli, da bi ga pospe- šili in zastavili delitveno bi- lanco tako, da bodo ohranili dosedanje dobre odnose med občinami. Dogovorili so se, da bodo krovni komisiji za delitveno bilanco, v kateri sta dva člana iz vsake obči- ne, odslej pomagale tudi podkomisije za vsa posamez- na področja, od .šolstva do komunale. Člani podkomisij so že imenovani, njihova na- loga pa bo, da v mesecu dni pripravijo popis stanja na posameznih področjih na dan 31. decembra 94. Ko bo takšen popis od materialnih dobrin do stanja na žiro ra- čunih pripravljen, se bodo za posamezna področja dogo- varjali, kako bo potekala de- litvena bilanca. A.N. Praznovanje Kozjega Občina Kozje pripravlja za jutri, v petek 26. januar- ja, slavnostno sejo občinskega sveta. Med drugim bodo podelili šest lanskih občinskih priznanj, predstavili pa bodo tudi grb in zastavo nove občine. Slovesnost bo na gradu Podsreda ob 18. uri. BJ PO SVETU Konec čečenske drame? s sporočilom ruslcega pred- sednika Jelcina, daje vojaška operacija proti čečensicim ugrabiteljem v mestu Prvo- majsko končana, seje skleni- la več kot teden dni trajajoča agonija talcev. Vendar verjet- no samo navidezno, saj je del upornikov, ki jim je usp)elo po- begniti iz obroča rusiet Turkinj. Samo lani so v Nemčiji zalnjležili ?>5 napadov s požigom. Nov grški premier 59-letni Kostas Simitis. nekdanji minister za gospo- darstvo, sicer pa član vlada- joče stranke PASOK (Panhe- lensko socialistično gibanje) je postal nov grški premier. Dosedanji predsednik grške vlade, karizmatični 76-letni Papandreu, kije bil na poli- tičnem prizorišču kar .35 let (tudi ustanovil PASOK), je namreč minuli teden zaradi hudih zdravstvenih težav (od- povedali so mu srce, pljuča in ledvice), odstopil. Nov pre- mier Simitis v Grčiji velja za izredno priljubljenega, velik ugled pa uživa tudi v Evrop- ski uniji. Za začetek svojega delovanja je napovedal spre- membe v vladi (zamenjal bo kar štiri ministre na ključnih položajih), še naprej bo vodil stabilizacijsko politiko, Grči- ja pa naj bi se med njegovim "vladanjem" še bolj približa- la F.U. Kostasu Sirnitisu izku- šenj ne manjka, saj je bil kar trikrat minister v Papandreu- jevi vladi. Izkušnje pa je na- biral tudi v tujini - v Veliki Britaniji je študiral ekonomi- jo, v Nemčiji pa pravo. Zdaj jih bo lahko oz. moral poka- zati v praksi - grški javni dolg namreč predstavlja kar 110 odstotkov bruto domačega proizvoda, proračunski pri- manjkljaj pa 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Berlusconi pred sodiščem v Milanu seje začelo soje- nje nekdanjemu italijanskemu premieru in medijskemu mo- gotcu Silviju Berlusconiju. Obtožnica ga bremeni podku- povanja finančne policije, ki naj bi v zameno za denar pri- krila davčno utajo. Tako naj bi Berlusconijevo podjetje v letih 1989-1991 finančni" po- liciji izplačalo kar 380 mili- jonov lir podkupnine. Poleg Silvija naj bi bil v korupcij- sko afero vpleten še njegov brat Paolo in še pet poslovnih partnerjev. Na prvem zasliša- nju je Berlusconi v.se obtožbe zanikal in je celo izjavil, da je omenjeni denar finančna policija sama izsilila od nje- govega podjetja. Tožilstvu pa je očital, da ga hoče s proce- som samo izriniti iz politične- ga življenja, da bi potem lah- ko samo zasedlo njegovo me- sto. Berlusconi je še dejal, da je žrtev politične zarote, in da lahko sojenje pripomore k nje- govi politični prihodnosti, če mu bodo Italijani verjeli. So- jenje bo trajalo več mesecev, .saj je na seznamu prič več kot 300 ljudi. Če lH>do obtožence s|x>znali za krive, jih čaka za- porna kazen do treh let. DAMJAN KOŠIC, POPtv St. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 4 Še vedno ogorčeni y Zdravilišču Rogaška Slatina zahtevalo večlo pozornost sanaciji podjetja v Zdravilišču Rogaška Slatina so zaradi prodaje Rogaških vrelcev še vedno ogorčeni, hkrati pa terjajo večjo pozornost v začetku decembra sprejetemu pro- gramu njegove sanacije. O tem so iz Službe za stike z javnostjo poslali medijem v preteklem tednu posebno sporočilo, s katerim opozar- jajo na svoja stališča. Brez vrelcev, ki so osnova zdraviliške dejavnosti, grozi največjemu zdravilišču pro- pad, so zapisali v Rogaški Slatini. Od tam obenem zah- tevajo, naj pristojni poleg re- vizije sporne prodaje Roga- ških vrelcev znova preučijo znani program sanacije, z dne 12. decembra. Bojijo se, da bi z dolgotrajno revizijo prodaje vrelcev pozabili na reševanje položaja zdraviliš- ča. Ugotavljajo, da s kupni- no za Rogaške vrelce preo- stalega zdravilišča ni mogo- če sanirati, saj ostaja 6,6 mi- lijonov mark dolgov nezava- rovanim upnikom, kar je po prisilni poravnavi potrebno plačati do konca leta, pa tudi 12,4 milijonov mark iz hipo- tek. V sporočilu se tako vprašujejo ali bo lahko last- nik, republiški Sklad za raz- voj, denar lahko vrnil ali pa bo vsemu sledil stečaj zdra- vilišča. S tem bi dehiičarji izgubili premoženje, nekdo drug pa bi ga lahko poceni kupil, opozarjajo. V zvezi s prodajo Rogaških vrelcev menijo, da je nezako- nita, za zdravilišče pa pome- ni izgubljanje kontrole nad vodnim virom oziroma po- polno odvisnost od lastnika vrelcev. Vrelci so pogoj za delo in razvoj zdraviliškega turizma, tudi v času reorga- nizacije so ostali v lasti Zdraviliškega Holdinga d.o.o., s prenosov vrelcev, vrelčnih naprav, cevovodov ter blagovne znamke pa je prekinjena povezava med njimi ter drugimi družbami iz zdraviliškega sistema. Za- radi vsega se čutijo upravi- čeni dokazovati neveljavnost pogodbe. Iz ljubljanskega predstavni- štva Zdravilišča Rogaška sporočajo, da so v podjetju zadovoljni z doseženimi re- zultati, čeprav nekoliko slabšimi kot preteklo leto. Po odločitvi, da bo lahko ne- kaj sto lastnikov obveznic znova koristilo zdraviliške usluge, pričakujejo poviša- nje števila domačih gostov. Za zimske počitnice so pri- pravili ugodne programe, kjer namenjajo posebno po- zornost otrokom, gre pa za novinarsko delavnico, šport- no dejavnost, slikanje in po- dobno. V sodelovanju z ban- ko ponujajo letos tudi mož- nost nakupa posameznih programov in sicer z letnim kreditom, po 7 odstotni real- ni letni obrestni meri. Pogodba je v delu, ki ureja prenos pravice do izkorišča- nja vrelcev, po nmenju zdra- vilišča nična. To dokazujejo z zakonom o varstvu okolja, po katerem so vode, kot na- ravna dobrina, v lasti repu- blike. Zdraviliškemu holdin- gu koncesija zaradi po- manjkljivih predpisov ni mogla biti podeljena. Prenos pra\'ice izkoriščanja vrelcev v zakonodaji po ugotovitvah zdravilišča ni urejen, zato je pogodba v delu, kjer je zapi- san prenos pravice do izko- riščanja vrelcev, zanje nična. Sklicujejo se tudi na tožbo družbenega pravobranilca, ki je posumil, da naj bi Zdra- vilišče oškodovalo družbeni kapital z diskontno prodajo delnic, v lastništvo Sklada za razvoj pa je prešlo z no- vim letom 1995. Po veljav- nem zakonu je vsako razpo- laganje podjetja s sredstvi večje vrednosti in z družbe- nim kapitalom podjetja do pravnomočne sodne odločbe nično. Zato se do konca ome- njenega postopka struktura kapitala ne bi smela spreme- niti, ugotavljajo. V decembrskem sanacij- skem programu so v zdravi- lišču vključili pravico do iz- koriščanja vrelcev ter poz- nejše pridobitve koncesije, poleg tega pa bi sanirali tudi hotel Sava ter Zdravstveni center. V Rogaški zato od vlade pričakujejo pomoč pri reševanju enega vodilnih tu- rističnih podjetij v državi. To je namreč lani zabeležilo 225 tisoč nočitev, kar je naj- več (15 odstotkov) med slo- venskimi zdravilišči. Več kot polovico gostov je iz tujine, kar predstavlja kar četrtino vseh tujih nočitev v naših zdraviliščih. BRANE JERANKO Prodali 41 mililonov litrov Coca cole Minulo leto ni bilo najboljše za prodajo brezalkoholnih pijač, saj je bilo junija, avgusta in septembra preveč dežja. Kako so zadovoljni s prodajo brezalkoholnih pijač v žalski polnilnici Coca cole Amatil nam je povedal direktor. Rudi Cizej: »V prvi polovici leta smo že dosegli planirano količino pro- daje, v drugi pa že ne več. Kljub temu pa smo dosegli večjo prodajo kot v prehodnem letu in to za 11 odstotkov, kar je sicer lep uspeh, vendar premalo za ambiciozne plane Coca cole Ama- til. Naša prodaja je znašala preko 41 milijonov litrov naših brezalkoholnih pijač, kar znaša 20,7 litra na prebivalca Slove- nije ali v naših enotah izraženo 88 steklenic po prebivalcu. Ob povečani prodaji pa smo v minulem letu dodatno zaposlili 8 sodelavcev, tako da nas je sedaj 194 v treh enotah: Žalcu, Mariboru in Ljubljani, kjer imamo prodajne enote. Za letos spet načrtujemo višjo prodajo.« Na sliki: s tekočega traku polnilnice Coca cole Amatil v Žalcu. T. TAVČAR Pol leta za delovno knjigo Zakaj je moral delavec Ledasa tako dolgo čakati na svojo delovno knjigo? Marko S. iz Šetnjurja je bil do sredine lanskega leta za- poslen v štorskem podjetju za predelavo in prodajo me- sa Ledas. Delovno knjigo pa je dobil šele v začetku letoš- njega leta, kar je kljub neka- terim očitno nerešenim pro- blemom z lastnikom podjetja neobičajno dolga doba. Marko S. je v svojem pi- smu, ki ga je poslal v naše uredništvo, med drugim za- pisal takole: »Osemnajstega junija 1995 sem se odpravil na enotedenski dopust, po vrnitvi z dopusta pa me je čakalo presenečenje. Direk- tor podjetja Ledas mi je dru- gi dan dopusta, torej v moji odsotnosti, prekinil delovno razmerje in sicer z obrazloži- tvijo, da sem januarja 1995 izdal blago odjemalcu brez dobavnice. V podjetju nisem imel več kaj iskati, problem pa je v tem, da so v podjetju mojo delovno knjigo zadrže- vali vse do 4. januarja 1996 oziroma dokler niso zadeve izpeljali na Delovnem sodiš- ču v Celju ter delovna in- špekcija v Šentjurju. Delov- no knjigo sem tako dobil 2. januarja letos, dva dni pred rokom za obravnavo na so- dišču in sicer je bila ta de- lovna knjiga zataknjena za vhodna vrata stanovanja. Poleg tega mi v podjetju niso izplačali osebnega dohodka za dvajset dni v mesecu juni- ju ter nadomestila, ki mi pri- pada v času dopusta.« Za mnenje o tem primeru smo povprašali tudi v po- djetju Ledas, kjer menijo, da ima vsak delavec do svojega delodajalca poleg pravic, ki jih uživa, tudi nekaj obvez- nosti. Na te je Marko S., me- nijo v Ledasu, očitno poza- bil. Zatrjujejo, da zanj še vedno plačujejo dodatno za- varovanje, predvsem pa mu svetujejo, naj zbere toliko poguma in se osebno zglasi v podjetju, da se bodo lahko pogovorili o dolgu delodajal- ca, pa tudi dolgu delavca do tega podjetja. In kaj pravijo na Delov- nem sodišču v Celju? Potrdili so, da je delavec Marko S. 18. decembra lani vložil tož- bo za vročitev delovne knji- ge, vendar je tožbo 2. januar- ja letos umaknil. V vsakem primeru, še pojasnjujejo na Delovnem sodišču, je delov- na knjiga last delavca, ki mu jo delodajalec na njegovo zahtevo mora izročiti. Zato bi lahko zapisali, da ravna- nje delodajalca v tem prime- ru ni bilo pravilno, saj bi de- lovno knjigo delavcu moral izročiti takoj, ne pa po šestih mesecih. Vse ostale proble- me, ki očitno obstojajo v ozadju, pa bosta morala de- lavec in delodajalec razrešiti po drugi poti. IB Šlbicalši impulzi Po podatkih Gospodarske zbornice začenjamo leto s šib- kejšimi impulzi v konjunkturi kot prejšnje leto Poslovna pričakovanja po- djetij so previdnejša, v proiz- vodnji dinamika popušča. Šte- vilo novih podjetij se povečuje počasneje. Zaposlenost v go- spodarstvu se za razliko od pr- votnih pričakovanj še nadalje krči, stopnja brezposelnosti pa ostaja višja od predvidevane (14,4 %). Konjunktura na naj- pomembnejših zunanjih trgih je ta čas šibkejša od napovedi, ki jih je ekonomska stroka da- jala še pred nekaj meseci. Po drugi strani lahko v okviru do- mače porabe na podlagi plačil, za naložbe sklepamo o še raz-' meroma dinamični investicij- ski aktivnosti v gospodarstvu. Ta v industriji zaostaja za ostalimi deli gospodarstva. Tudi obseg menjave s tujino ostaja razmeroma visok. Ob tem narašča zunanjetrgovin- ski primanjkljaj, ki pa bo v tekoči plačilni bilanci s tujino minimalen. Leto 1995 je Slovenija zak- ljučila z 8,5 odstotno stopnjo inflacije, kar je ugodnejše od napovedi domačih in tujih in- stitucij. Povprečni tečaj DEM je v letu 1995 po srednjem te- čaju Banke Slovenije dosegel vrednost 82,26 SIT, USD pa 118,2 SIT. Tak tečaj pa še ved- no zaostaja za povprečno rast- jo cen glede na leto 1994. Tako je zaradi nesorazmerja tečaja tolarja do tujih valut glede na porast domačih cen oz. stro- škov motiviranost izvoznega gospodarstva nezadostna. Subvencije neto izvoznikov imajo omejen finančni značaj in ne morejo trajno nadome- stiti učinkov realnega tečaja tujih valut. V dopolnjenem predlogu državnega proraču- na za leto 1996 pa ni več pred- videnih sredstev za te namene. Podatki o likvidnosti kažejo na rahel trend izboljšanja. V podjetjih, zlasti malih, pa kljub temu opozarjajo na pro- bleme, ki jih povzroča finanč- na nedisciplina. Obseg razpo- ložljivih bančnih kreditov za gospodarstvo je v porastu. Povprečne skupne nominalne obrestne mere, ki so proti kon- cu leta rasle, so se v januarju 1996 nekoliko znižale. Večina drugih nominalnih gibanj v ekonomiji se umirja. Pritiski so na cene elektrike, naftnih derivatov, poštnih in komunalnih storitev. Rast povprečnih plač se je po zad- njih razpoložljivih podatkih do konca oktobra v gospodar- stvu umirjala, kar pa ne velja za negospodarstvo in za čas koncem leta. Tako je leto 1995 zaključeno z višjo realno rast- jo povprečnih plač na zaposle- nega in povprečnih pokojnin. Višjo realno rast od pričako- vane pričakujemo tudi za raz- meroma visoke prihodke javne porabe. V letu 1996 bo Slovenija po sedanjih napovedih dosegla raven 10.000 dolarjev bruto domačega proizvoda na prebi- valca. Stopnja gospodarske rasti naj bi bila v letu 1996 okoli 4%, kar je manj od jesen- skih prognoz. BOGDAN VUNJAK Posvet zadružnikov v torek in včeraj, v sre- do, je Zadružna zveza Slo- venije v Laškem oi^anizi- rala tradicionalni letni posvet zadružnikov. Na sre- čanju v Kultumem domu v Laškem so zadružniki obrav- navali aktualna razvojna vprašanja slovenskega kme- tijstva in gozdarskega zadruž- ništva. Minister za ekonom- ske odnose in razvoj Janko Deželak je udeležencem go- voril o ekonomski politiki in vlogi kmetijstva v gospodar- skem razvoju Slovenije v le- tošnjem letu, kmetijski mini- ster dr. Jože Osterc je oce- njeval uresničevanje strategi- je razvoja kmetijstva, o inter- vencijskih ukrepih v kmetijs- tvu in zadružništvu v letoš- njem letu pa je na posvetu go- voril državni sekretar Ivan Obal. Poleg tega so udeležen- ci tokrat razpravljali še o po- ložaju zadrug v procesu last- ninskega preoblikovanja ži- vilsko predelovalne industri- je. Med dvodnevnim posve- tom je kmetijski minister dr. Jože Osterc obiskal tudi ne- katera podjetja na Celjskem in sicer v torek Mlekarno Cele- ia, včeraj, v sredo, pa šempe- trski Sip. Ekološko neoporečna proizvodnja Slovenjegraško podjetje CMP namerava del svoje proizvodnje prenesti na loka- cijo konjiškega Konuma ozi- roma Konusa. Nov proizvod- ni projekt, v katerega so vklju- čeni štirje funkcionalno veza- ni programi, naj bi v prihod- njih treh letih zagotovil delov- na mesta 600 do 700 ljudem. Proizvodnja po zagotovilih predstavnikov podjetja in ob- čine ne bo vplivala na okolje, kreditiranje projekta pa je že odobrilo gospodarsko mini- strstvo. Finančno pomoč pri- čakujejo tudi od ministrstva za ekonomske odnose in raz- voj ter ministrst\'a za delo, družino in socialne zadeve. O novostiti v carinski zakonodaji Celjsko podjetje Fit media bo v sredo, 31. januarja, or- ganiziralo strokovni seminar z naslovom Novosti pri cari- njenju. Carinske postopke in ekonomske učinke, carinske tarife in carinske stopnje, za- varovanje carinskega dolga oziroma garancije, poenosta- vitve postopkov pri carinjenju ter ostale novosti bosta ude- ležencem pojasnjevala direk- tor Republiške carinske upra- ve Franc Košir ter pomoč- nik upravnika Carinarnice Celje Marjan Grosek. Se- minar bo v dvorani Celjanke in bo trajal od 14. do 18. ure. it. 4. . 2S. ianvor 1996 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Skupaj na prvo in drugo stopnico ^ pričakovanju huPe konkurence slovenski mlekarji združujejo vrste v Sloveniji deluje 15 mlekarn, ki si že danes konkurirajo na domačem tržišču, še trši boj obstanek pa pričakujejo z odpiranjem Slovenije v svet. Razmere so mlekarje prisilile k ijiedsebojnemu dogovarjanju in povezovanju. V Mlekarni Celeia se že pogovarjajo z mari- borsko in ljutomersko mlekarno, o čemer smo se podrobneje pogovarjali z direktorjem 2dravkom Počivalškom. Mlekarji ste že lani pogosto opozarjali na posledice, ki jih bodo slovenskemu kmetij- stvu prinesli razni sporazumi in zahteve po priključitvi v Evropsko unijo. Zdaj očitno oi besed prehajate k dejanjem. Mlekarne danes poslujemo v pogojih rela- tivno dobre zaščite pred tujo konkurenco, to pomeni, da imamo poleg carine še prelev- mansko zaščito posameznih izdelkov, ki so proizvedeni doma. Druga značilnost poslo- vanja slovenskega mlekarskega sistema v tem času pa so precejšnji viški mleka. Lani so mlekarne odkupile nekaj manj kot 400 milijonov litrov mleka, viškov je približno 100 milijonov litrov, delno se viški pojavlja- jo tudi zaradi manjše potrošnje sirov in jo- gurtov v primerjavi z zahodnimi državami. Ravno zaradi teh viškov in ker smo omejeni s trženjem na samo dvomilijonskem tržišču, je med 15 mlekarnami v Sloveniji zelo huda konkurenca. Mlekarne viške rešujejo na ra- zlične načine, bodisi s prodajo mlečnega prahu v tujino, izvozom mleka na Hrvaško in izvozom izdelkov na področje bivše Jugo- slavije ali v tretji svet. Na zahod se je z mlečnimi izdelki nemogoče prebiti. Takšno je obstoječe stanje, država pa je podpisale še določene mednarodne spora- zume, ki bodo vplivali na zmanjšanje zaščite mlekar- ske in druge kmetijske indu- strije. Skratka, pričakujem da se bo po letu 1997 zaščita naše kmetijske proizvodnje bistveno zmanjšala. Tržišče bo liberalizirano, na njem bo mogoče prodajati tuje izdel- ke, z morebitnim vstopom v Evropsko unijo pa bomo pri- šli na popolnoma liberalizi- rano tržišče s 300 do 400 mi- lijoni ljudi, kjer ne bo poma- galo nobeno tarnanje, svojo vlogo bo igrala zgolj ekono- JBJ^ ......-.........„ . Koliko mlekarn bo po vaši oceni sposobno konkurirati tujim prodajalcem? Osebno menim, da 15 mle- karn ne bo preživelo. Na prvi stopnici bo ostala polovica mlekarn, z vstopom v Evrop- sko unijo bo na drugi stopni- ci še manjše število mlekarn oziroma lastniških sistemov, povezanih v neko racionalno obliko. Mlekarna Celeia bi vsekakor bila rada na prvi in tudi drugi stopnici. Če pa hočemo biti zraven, je treba ukrepati že danes. Ti ukrepi so dvojni. Najprej racionali- zacija znotraj mlekarne, druga vrsta ukrepov pomeni racionalizacijo organizacije in mlekarske proizvodnje v Sloveniji. Vse mlekarne da- nes v glavnem delamo vse iz- delke in vsi tržimo na vseh Področjih v Sloveniji, kar Pomeni dodatne stroške. Ravno pričakovana tuja konkurenca nas sili v dru- gačno obnašanje in tudi hi- trejše povezovanje med sa- dnimi mlekarnami. Do po- dobnih ugotovitev so prišli tudi v drugih mlekarnah, l^jer so vse bolj pripravljeni iia racionalno povezovanje v proizvodnji in prodaji. S katerimi mlekarnami se konkretno že pogovarjate v 'Mlekarni Celeia? Za začetek se pogovarja- ■^0 z mariborsko in Ijuto- l^ersko mlekarno, pričaku- i^m, da se nam bodo priklju- čili tudi v pomurski mlekar- '^i- v Ptuju pa se bodo morali Odločiti ali se bodo priključi- li največji slovenski mlekar- ni ali pa bodo poskušali ohraniti del svoje identitete in se v prvi fazi regionalno povezati. Mi se sicer ne na- meravamo omejevati z regi- onalnimi mejami, dejstvo pa je, da smo se začeli pogovar- jati tisti, ki smo si bližje in ki se bolj poznamo. Za vse te mlekarne velja, da se morajo najprej olastniniti, kar smo v Mlekarni Celeia že izpeljali, potem pa bomo oziroma smo delno že začeli usklajevati nabavne tokove. Naslednji korak je usklajevanje pro- dajne politike izven Sloveni- je, trši oreh bo verjetno sku- pen nastop v Sloveniji, še tr- ši pa razdelitev proizvodnih programov. Kaj bo vse to pomenilo v praksi za Mlekarno Celeia? Naš osnovni cilj je odkup vsega mleka naših večinskih lastnikov, predelava tega mleka in prodaja s pozitiv- nim rezultatom. To nas tudi loči od ostalih podjetij, ki imajo v svojih ciljih zapisano samo ustvarjanje čim večje- ga profita. Mi mleko mora- mo odkupovati, ker smo za- družna mlekarna in smo ena redkih oziroma kar edina mlekarna, ki v zadnjih dveh letih beleži 20 odstotno rast pri odkupu mleka, to mleko smo tudi v celoti predelali in prodali v glavnem na sloven- skem tržišču. V vsakem pri- meru pomeni povezovanje z ostalimi mlekarnami za nas odpovedovanje določenim delom programov, kjer ni- smo kakovostno ali produk- tivno dovolj dobri. To pome- ni, da bomo po drugi strani naredili več izdelkov v večjih serijah na tistih področjih, kjer smo mi boljši od ostalih. Končni rezultat tega povezo- vanja bo poslovanje z manj- šimi stroški in manjše število zaposlenih, pri čemer bomo ohranili korekten odnos do vseh ljudi, ki danes delajo v mlekarni. Kakšna pa bo usoda mle- karninega dnigega obrata, to je sirarne v Šmarju? Trenutno je stanje takšno, da še vedno na razdalji 30 kilometrov proizvajamo praktično enake, poltrde si- re. Po moji oceni bi morali že pred leti v Šmarju izpeljati investicijski načrt in začeti s proizvodnjo posebnih vrst sirov. To ni bilo uresničeno, če pa danes primerjamo obe lokaciji, potem je predvide- na racionalizacija zagotovo edina pametna rešitev. Če upoštevamo samo energijo, v Aj-ji vasi je plin, v Šmarju še vedno uporabljamo premog. tudi kotlovnica je potrebna temeljite obnove. V Arji vasi kljub določenim problemom imamo čistilno napravo, v Šmarju je ta čistilna naprava potok, poleg tega je v Šmarju treba precej dela opraviti ročno, medtem ko bo v Arji vasi v kratkem zaključena celotna avtomatska sirarska linija, naložba je vredna pri- bližno 2 milijona nemških mark. V mlekarni se trenut- no še vedno odločamo med tremi programi in z enim od teh bomo nadomestili dose- danjo proizvodnjo sirov v Šmarju. O konkretnih pro- gramih zaradi poslovnih ra- zlogov še ne bi govoril, bo pa to zagotovo delovno inten- zivna proizvodnja, s pomoč- jo katere bomo ohranili pre- težni del zaposlenih in za- polnili prostorske zmoglji- vosti, poleg tega želimo, da se v Šmarju tudi v prihodnje ohrani sprejem in pasteriza- cija mleka. Zaradi selitve proizvodnje sirov iz Šmarja v Arjo vas so se pojavila tudi takšna razmišljanja, da po- tem ne bomo več odkupovali mleka s tamkajšnjega ob- močja. O tem v mlekarni ni- koli nismo niti razmišljali, dovolj velika garancija za to, da bomo tudi v prihodnje odkupovali mleko od pri- bližno 700 kmetovalcev na tamkajšnjem območju pa je prav gotovo tudi dejstvo, da ima šmarska zadruga skoraj največji lastniški delež med vsemi zadrugami v naši mle- karni. ffiENA BAŠA Direktor Mlekarne Celeia Zdravko Počivaišek: »Brez medsebojnega sodelovanja bomo sloven- ski mlekarji težko konkurirali Evropi.« Konkurenčnost se ne veča Konkurenčnost gospodar- stva na tujih trgih najpogo- steje ocenjujemo s produk- tivnostjo dela, tečajem valu- te, ceno in kvaliteto delovne sile in dajatvami, kar se kaže tudi v stroških na enoto iz- delka in storitev. Decembrska anketa službe SKEP pri Gospodarski zbor- nici Slovenije med direktorji podjetij o konkurenčnosti, je pesimistična. V primerjavi s partnerji iz srednje in za- hodno evropskih držav se konkurenčnost slabša. Splošna ocena konkurenč- nosti do tujih trgov je bila v decembru ocenjena s 5,3 od desetih možnih točk. Pri- merjalni podatki o oceni konkurenčnosti od leta 1992 do 1995 so nihali in ne kaže- jo trendno bistvenega izbolj- šanja. Glede na navedene tri sku- pine trgov imajo največji ne- gati\Tii vpliv na konkurenč- nost stroški na enoto učinka, dajatve podjetij in dostop- nost do prodajnih trgov, ka- kor tudi neustreznost indu- strijske politike. Glede na postopno zniževanje še ved- no visokih obrestnih mer in glede na dostopnost kapita- la, je položaj nekoliko manj kritičen. Podatki za osem poslovTiih bank, ki ponujajo večino kreditnega potenciala gospodarstvu, to potrjujejo. Izhodiščne realne obrestne mere za kratkoročne kredite za najboljše komitente v teh bankah so se v decembru 1993 gibale med 12,5 in 17%, v januarju 1995 med 10 in 14%, v januarju 1996 pa med 9 in 12%, kar kaže na poce- nitev kapitala in zaostrova- nje konkurenčnosti med po- slovnimi bankami, na kar je imela vpliv tudi denarna po- litika Banke Slovenije. Po- doben trend velja tudi za re- alne obrestne mere za prvo- vrstne komitente za dolgo- ročne kredite. Bistveno izboljšanje v zaz- navah o konkurenčnosti ima tečaj tolarja do tujih valut. 46,6% anketiranih še vedno meni, da je tečaj tolarja »manj ugoden«. Pri presoji dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost v primerjavi z zahodno evrop- skimi trgi, so bili direktorji tudi v zadnji anketi najbolj kritični do vseh stroškovnih parametrov. Kot negativni parametri za konkurenčnost so bili ocenjeni: produktivnost de- la, izraba delovnega časa, poslovna klima, dostopnost do prodajnih trgov in kvali- teta infrastrukture. Tako se znižuje število dejavnikov s pozitivnim vplivom na kon- kurenčnost. BOGDAN VUNJAK Dobiček Term Čatež Piše: Darja Orožim Prejšnji teden so se na 1. skupščini olastninjega podjet- ja sestali delničarji Term Ča- tež. Za leti 1993 in 1994 so razdelili 445 mio SIT dobička. Delničarji bodo za leto 1993 dobih 29,6 SIT dividende na delnico, za leto 1994 pa 77,3 SIT dividende na delnico. Del- ničarji bodo dividendo dobili izplačano v novih delnicah. Za 271 mio SIT delnic, izdanih z namenom izplačila dividend, se bo povečal tudi osnovni ka- pital družbe. Dosedanja nomi- nalna vrednost delnice je bila 600,00 SIT. Od 25. do 31. janu- arja bo potekala zamenjava dosedanjih 10 delnic za 1 novo z nominalno vrednostnjo 6.000,00 SIT. Na borzi se bo po 1. februarju trgovalo z novimi delnicami. Lanski dobiček, ki ga je za več kot 400 mio SIT, bodo delili na prihodnji skupščini, predvidoma v me- secu juniju. V mesecu januarju je število članov KDD - Centralno kli- rinško-depotne družbe d.d. doseglo število 41. Članstvo pri KDD pomeni, da je takšna borzno-posredniška družba ali banka računalniško pove- zana s sistemom vodenja cen- tralnega registra pri KDD oz. usposobljena za poslovanje z vrednostnimi papirji v nema- terilizirani obliki. Lastniki vrednostnih papirjev, ki so iz- dani v nematerializirani obli- ki, lahko te papirje prodajo sa- mo preko članov KDD. Člani KDD lahko opravijo prenose vrednostnih papirjev z računa prodajalca na račun kupca sa- mo za tiste vrednostne papirje, za katere je izdajatelj že uredil vse potrebno pri KDD. Ti pa- pirji so delnice naslednjih po- djetij: Kolinske d.d., Tehno- uniona d.d., Avtoemone d.d., Julona d.d.. Lesonita d.d., Mercatorja d.d. in pooblaščene investicijske družbe Capin- vest. Od dolžniških vrednost- nih papirjev so izdane v nema- terializirani obliki obveznice Stanovanjskega sklada RS, A banke, Sklada RS za razvoj in obveznice RS za sanacijo bank. V Sloveniji še nimamo Za- kona o finančnem poslovanju s tujino, ki bi omogočal tujcem vlagati sredstva v naše vred- nostne papirje. Za nakup del- nic s strani tujcev velja zasta- reli Zakon o tujih vlaganjih, nakup obveznic pa sodi v ok- vir prav tako pomanjkljivega Zakona o kreditnih poslih s tujino. Dokler ne bo sprejet enotni Zakon o finančnem po- slovanju s tujino, bo potrebno uskladiti precej različna sta- lišča o tem, kako ravnati v se- danjih razmerah. Stališča bo- do skušali uskladiti v kratkem predstavniki centralne banke, ministrstva za finance, mini- strstva za ekonomske odnose in razvoj in borze. Njihova stališča so namreč precej ra- zlična. Na Ljubljanski borzi se zavzemajo za odpravo vseh omejitev, ki tujcem onemogo- čajo nakup VP pri nas. Odpra- viti bi morali zahtevo, da mo- rajo tujci svoje nakupe regi- strirati pri Ministrstvu za eko- nomske odnose in razvoj. Po- trebno bi bilo tujcem dovoliti, da lahko v tujino prenesejo kapitalske dobičke, kar sedaj Banka Slovenije ne dovoli. V novem zakonu bo potrebno točno opredeliti, kaj je tujcem dovoljeno in kai ne. Imetnike delnic Pivovarne Laško serije G ponovno obveš- čamo, da lahko te delnice pro- dajo preko CEH. Prav tako še vedno odkupujemo amortiza- cijske načte, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Telecom Slovenije. Na osnovi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) OBČINA VOJNIK, Odbor za gospodarstvo, Keršova 1, 63212 VOJNIK objavlja javni razpis za subvencioniranje obrestne mere kratkoročnih kreditov 1. Skupni znesek razpisanih sredstev znaša 35 milijo- nov SIT. Obresti bodo v višini temeljne obrestne me- re in realne obrestne mere, ki znaša 7.5% letno. Rok vplačila kredita je 31. 3. 1996. 2. Sredstva so namenjena za kratkoročne naložbe. 3. Za sredstva lahko zaprosijo pravne osebe, samostoj- ni podjetniki in obrtniki s sedežem dejavnosti v občini Vojnik in so komitenti Banke Celje. 4. Sredstva lahko pridobijo do izkoriščenosti kvote: - pravne osebe pri Banki Celje, Vodnikova 2, Cvetka Bobnič, telefon 431-207 - samostojni podjetniki in obrtniki pri Banki Celje, Kre- kov trg 6, Karla Žerovnik, telefon 431-437. 5. Prošnja naj vsebuje višino zaprošenega posojila, ki je maksimalno 3 milijone oziroma v okviru vračilne sposobnosti ter dokumentacijo po pogojih Banke Ce- lje. 6. Sklep o dodelitvi kratkoročnega kredita bo sprejet ta- koj. Št. 4. - 25. januar 1996 NOVI TEDNIK INTERVJU - DOGODKI 7^ Leta, ki se Jih ne veseli nobena Dr. Helena Meden-Vriovec o menopavzi In kllmakterliu Ginekološka sekcija sloven- skega zdravniškega društva je konec minulega tedna pripra- vila na Dobrni tako imenova- no menopa\'zno šolo. Številni vodilni slovenski ginekologi so dva dni govorili o menopavzi in o klimakteriju ter o vseh spremembah, ki jih doživljajo ženske v tem pomembnem ob- dobju svojega življenja. Menopavzna šola je letos privabila izjemno veliko gine- kologov, kar gotovo pomeni, da zanimanje za to področje vse bolj narašča, žal pa smo, kot pravi prof. dr. Helena Me- den-Vrtovec iz Ginekološke klinike v Ljubljani, v Sloveniji še daleč za razvitimi država- mi, kjer so že pred leti kot go- be po dežju pričele rasti meno- pavzne klinike. »Na področju menopavze delamo pri nas že dobrih deset let, vendar ne do- volj organizirano. Kljub temu smo naredili precej, napisali smo mnogo člankov, organizi- rali simpozije in imeli ničkoli- ko sestankov. Dokaz, kolikšno je zanimanje za to področje, pa je tale menopavzna šola. Pred letom in pol bi prišlo petnajst ali v najboljšem primeru dvaj- set ginekologov, tokrat pa je bilo kar 48 udeležencev z vseh koncev Slovenije. V meno- pavzni šoli ne izmenjujejmo le izkušenj in ne oblikujemo le skupnih stališč, ampak se uba- damo celo z izrazoslovjem na tem področju. Tako se na pri- mer zdaj odločamo, ali naj za navale vročine kot enega od izrazitih telesnih simptomov klimakterija, uporabljamo izraz >valunge< ali pa naj raje uvedemo kakšnega drugega.« Dobro informirani ste le zdravniki. Kaj pa ženske, ki se jih obdobje menopavze in kli- makterija pravzaprav najbolj tiče? Ginekologi vsekakor želimo, da bi bili vsi dobro obveščeni, še zlasti splošni zdravniki. Za- to, da bi znali potem ženske s težavami usmeriti na pravo pot. Zelo pogosto se namreč dogaja, da ženske enostavno spregledajo, da nimajo več menstruacije in zaradi teles- nih težav, ki so značilne za ob- dobje klimakterija, namesto pri ginekologu poiščejo pomoč pri splošnem zdravniku. Kli- makterij se namreč lahko kaže z bolezenskimi znaki, značil- nimi za motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem, lahko posnema duševne in kardiovaskularne bolezni, ve- liko težav pa je tudi zaradi bo- lečin v sklepih ali v hrbtenici. Seveda je izredno pomembno, da se z menopavzo in klimak- terijem vsestransko seznanijo tudi ženske. Žal pri nas o tej temi še vse premalo govorimo in pišemo, posledica tega pa je, da so ženske zaradi neznanja prevečkrat brez potrebe za- skrbljene. Klimakterij ni bole- zen, od katere se umre, kot ve- likokrat slišimo, ampak gre za fiziološke spremembe, zaradi katerih se kakovost življenja bistveno poslabša. V življenju namreč ni najbolj pomembno to, koliko časa živiš, ampak tudi, kako živiš. In prav zato bi morale ženske, ki so presto- pile mejnik zrelih let, storiti zase nekoliko več. Ali se lahko v življenju žen- ske natančno določi obdobje, ko bo nastopila menopavza? Podatki za Slovenijo so zna- ni. Pred petimi leti se je meno- pavza, to je zadnja menstru- acija v življenju ženske, poja- vila pri približno 48. letu sta- rosti, zdaj pa opažamo, da se to zgodi okrog petdesetega le- ta. Vemo tudi, da je pri nas kar 40 odstotkov žensk starejših od 40 let. To pomeni, da smo zelo stara populacija in da je starejših žensk vse več, pome- ni pa tudi, da je za premagova- nje težav v klimakteriju treba še več tudi narediti. Ženskam je treba dopovedati, da jim je moč ob vsaki njihovi težavi pomagati, in to na najrazlič- nejše načine. Ni nujno, da bi bila rešitev vedno le hormon- sko nadomestno zdravljenje, saj imajo nekatere odpor do hormonov, nekatere pa jih sploh ne smejo dobivati. Tudi drugih možnosti je veliko, na primer pomoč s psihoterapijo, s fizikalno terapijo, z dieto ali s sedativi, obstajajo pa tudi različna alternativna sredstva. Lekova domača lekarna je iz- delala Klimaktin, to je ek- strakt neke rastline, ki ima po- dobne učinke kot hormoni. Pri premagovanju težav dokaj po- maga tudi dobra fizična aktiv- nost, na primer vsakdanji jog- ging, aerobne vaje skupaj z di- eto pa zelo spremenijo recimo že sam vtis o sebi. Ženske na- mreč po menopavzi sčasoma izgubljajo samospoštovanje. Zaradi spremenjene hormon- ske konstitucije se začne pri ženskah kopičiti podkožno maščevje, lasje postajajo vse tanjši in pospešeno izpadajo, nohti izgubijo svojo trdoto in lesk, skratka, videz se zelo spremeni in ženska res ne mo- re biti optimistična, če se po- gleda v ogledalo. Je torej to razlog, da se kli- makterija ne veseli nobena ženska? Pri polovici žensk so težave takšne, da jih lahko prenesejo brez problemov in grejo mimo klimakterija dokaj mirno. Tri- deset odstotkov ima zmerne težave, pri katerih je kakovost življenja sicer spremenjena, vendar nekako gre, dvajset od- stotkov žensk pa ima tako hu- de težave, da jih brez terapije sploh ne bi mogle premagati. Veliko žensk se boji, da se bo obdobje klimakterija pri njih končalo z rakom oziroma smrtjo. Po menopavzi ni raka prav nič več kot sicer. Res pa je, da mnoge ženske prav zaradi bo- jazni, da bodo dobile raka, od- klanjajo hormonske terapije. Vendar je že dognano, da se zaradi nadomestnega hormon- skega zdravljenja pogostost rakavih obolenj prav nič ne povečuje. Izjema je mogoče le rak dojke, čeprav hormonske terapije ne povečujejo tvega- nja za nastanek raka na dojki. Kljub temu je potrebna pre- vidnost, saj se pogostost delno zveča, če traja hormonsko na- domestno zdravljenje več kot sedem let. Ženske morajo tudi vedeti, da je pri tistih, ki imajo hormonske terapije, pogostost kardiovaskularnih bolezni, to- rej srčnih infarktov, manjša za trideset odstotkov, število zlo- mov pa je manjše za petdeset odstotkov. To gotovo odtehta tistih nekaj odstotkov karci- noma dojke. Moram tudi pove- dati, da ženske po več kot sed- mih letih neprekinjenega je- manja hormonskih tablet sicer res nekoliko več obolevajo za karcinomom dojke, vendar je vunrljivost pri njih popolnoma enaka kot pri ženskah, ki ne jemljejo ničesar. Tiste, ki ima- jo hormonske terapije, so na- mreč ves čas pod strogo kon- trolo in se vsa obolenja, če do njih pride, odkrijejo v zelo zgodnji fazi. Tiste ženske, ki ne jemljejo ničesar, pa so pre- pričane, da se jim prav nič ne more zgoditi. Kako naj ženska pričaka menopavzo in klimakterij? Predvsem vsestransko ob- veščena in pripravljena na šte- vilne spremembe, da potem ne bo za vsako stvar mislila, da ima tumor na možganih ali ra- ka na maternici. Vedeti tudi mora, da dušenje in hitro raz- bijanje srca še ne pomenita srčne napake, ampak da sta to le simptoma klimakterija. Do- bro bi bilo tudi, če bi bili s simptomi nekoliko bolj sezna- njeni v družini in v družbi, saj bi le tako lahko bili bolj tole- rantni ob različnih razpolo- ženjskih motnjah. Depresiv- nost, apatičnost in brezvolj- nost so namreč značilni spremljevalci tega obdobja in to morajo drugi ljudje razume- ti in sprejeti. Norčevanje iz ženske, ki ima navale vročine v glavo, je zelo ponižujoča. Kdaj naj ženska poišče po- moč pri zdravniku? Odgovor na to vprašanje ve vsaka ženska sama, še zlasti takrat, ko so težave zelo izra- žene. Tiste, ki so vajene zdrža- ti veliko hudega, pa, žal, cesto trpijo kar tiho in same. Vsi na- ši ginekologi so več ali manj seznanjeni z vsem v zvezi s kli- makterijem. Da bi izvedeli še več, pripravljamo te meno- pavzne šole, tudi na fakultetah jim že >peremo< možgane, pa potem še v času specializacije, imamo tudi številne sestanke in simpozije. Kljub temu bo tudi pri nas moralo miniti de- set ali petnajst let, da se bomo vsi zavedli dejstva, da je treba ženskam pomagati in da žen- ska kar tretjino svojega življe- nja živi po menopavzi. Včasih, ko je bila življenjska doba krajša, so ženske dočakale kli- makterij kot starke ali pa so že prej umrle. Zdaj živijo v pov- prečju 82 ali 83 let in če nasto- pi menopavza pri petdesetih, preživijo v pomenopavznem obdobju kar tretjino življenja. To ni malo in tako dolgega ob- dobja ženska res ne more in ne sme preživeti sključena, sitna in zanemarjena. Po menopavzi torej življenja še ni konec, kot so prepričane mnoge ženske. Sploh ne. Za nekatere žen- ske se življenje takrat šele zač- ne. Za marsikatero pomeni menopavza rešitev pred bole- čimi menstruacijami, pred strahom za kontracepcijo in pred raznimi predmenstrual- nimi napetostmi. Takšne žen- ske imajo običajno bolj blage simptome menopavze kot ti- ste, ki nimajo otrok ali so ne- poročene. Menopavza pomeni namreč tudi konec reproduk- tivnega obdobja in konec upa- nja za potomci. Bolj trpijo ženske, ki so brez partnerjev, saj mislijo, da brez menstru- acije niso več za nobeno rabo. Menopavza je velik mejnik v življenju žensk, to je vstop v obdobje zrelosti in zato je jas- no, da so zaradi vseh neizpol- njenih želja ali kakšnih drugih ambicij na čustvenem področ- ju, travme še toliko večje in hujše. Občutek, da bo gnezdo za vedno ostalo prazno, gotovo ni prijeten. Pravijo, da vsaka ženska doživi in živi takšno menopavzo, kot jo je zaslužila. Vse stiske in travme, pa tudi pozitivne stvari se nakopičijo v enem obdobju. Vse napake se seštejejo, od prehranjevanja do telesne aktivnosti, pre- majhnega zavzemanja v služ- bi, pri študiju, pri moških ali pri otrokih. Zato vsaka ženska doživlja menopavzo popolno- ma drugače in šablonsko obravnavanje ne pride v po- štev. Vsaka ženska ima za sabo svoje življenje in izrazi v me- nopavzi so izrazi njenega živ- ljenja in ne sosedinega. JANJA INTIHAR Prof. dr. Helena Meden-Vrtovec: »O menopavzalnih klinikah lahko pri nas le sanjamo.« Ob 850-letnlcl Konjic dve osrednji slovesnosti Slovenske Konjice letos slavijo 850-letnico prve omem- be kraja v pisnih virih. V mestu so ustanovili posebni odbor za usklajevanje proslav in prireditev v tem, za Konjičane prazničnem letu. V ponedeljek so se člani odbora vnovič sestali in kot je povedal konjiški župan Janez Jazbec, bosta ob mnogih tradicionalnih in priložnostnih prireditvah letos tudi dve osrednji proslavi. Prvo pripravlja konjiško župnišče ozi- roma arhidiakon Ivan Pajk na dan svetega Jurija, 21. aprila. Prireditve naj bi se udeležil tudi slovenski velepo- slanik v Vatikanu, poleg osrednje maše pa organizatorji pripravljajo še slavnostno povorko skozi staro mestno jedro, v kateri bodo sodelovali konjeniki, gasilci, tabor- niki, skavti in drugi. Druga izmed osrednjih prireditev ob 850-letnici bo ob prazniku občine Slovenske Konjice, 30. junija. Janez Jaz- bec je še povedal, da na občini pripravljajo videokaseto s posnetki štirih letnih časov Slovenskih Konjic, obenem pa bodo izdali še prospekt mesta in zbornik vseh prireditev v letu 1996. B.Z. Spominski večer Miloša Rvbara Minuli petek so se v Laškem dostojno poklonili spominu zaslužnega rojaka, docenta in univerzitetnega učitelja Milo- ša 6ybara. Večer je pripravila občinska matična knjižnica pod vodstvom gospe Metke Kovačič. S kakšno skrbjo so se pri- pravljali na dogodek dokazuje scenski okvir, ki je obdajal udeležence. Vodja muzejske zbirke, Jože Majcen, je prav za to priložnost spet dal na ogled fotografije Laškega, krajine in pomnike kulturne dediščine. Prav na čelno steno pa, kako domiselno, dve podobi mož »s prstom«. Na prvi je bil posne- tek sv. Janeza Nepomuka z la- škega primostja, na drugi Mi- loš Rybar v svoji značilni pre- davateljski drži. Tudi preprič- ljiva samoumevnost, da bo ve- čer zgrnil v prostor veliko ro- jakov, prijateljev in občudo- valcev, izkazuje priljubljenost in sp>oštovanje do velikega ro- jaka. Namestili so sedeže in ozvočili tudi sosednji prostor razstavišča nad knjižnico. Obe sobani sta bili do zadnjega se- deža polni. Laščanom, osveš- čenim dolžne hvaležnosti do prezgodaj preminulega rojaka - razumnika - so jo pomagali napolniti gostje iz vseh sloven- skih kulturnih središč. Spominski večer je začela ravnateljica Metka Kovačič, ki je izpostavila predvsem po- kroviteljski, svetovalski in prisrčen odnos do knjižnice. Bil je pobudnik odmevnih do- moznanskih večerov. Sledili so prispevki ugled- nih znanstvenih sodelavcev, hkrati tudi prijateljev pokoj- nega profesorja in docenta: dr. Stane Granda s Slovenske akademije znanosti in umet- nosti je Rybara predstavil kot univerzitetnega učitelja, prav- nika in zgodovinarja, Vilenka Jakac-Bizjakova je orisala njegovo visoko strokovnost kot znanstvenega delavca v NLJK, enako tudi dr. Martin Žnideršič, predstojnik oddel- ka za bibliotekarstvo na filo- zofski fakulteti. O ftybarjevi privrženosti Mohorjevi družbi je govoril urednik Mitja Rem- še, o rojaku in kraju do konca privrženemu razumniku je razglabljal dr. Tomo Korošec. Vsi štirje so poslušalcem o njem odgmili prenekatero manj znano podrobnost, last- nost in posebnost z iskrivimi opisi osebnih doživljajev z njim in ob njem. Organizatorji so poskrbeli, da so bili ti dra- goceni ustni prispevki posneti na magnetofonski trak. Kot da bi bil »sedmi večer« posvečen spominu preminule- ga, časovno dovolj odmaknjen, da bi vodila samo čustva in dovolj blizu, da bi prevladoval goli razum. Na »sedmi večer« je dogodek spominjal tudi za- to, ker je njegova nekdanja študentka gospa Milena za go- ste pripravila pogrinjek, kjer je ob prigrizku in čaši spet te- , kla beseda o njem. J.K. Ukrepi za tekstilce in usnjarje . LJUBLJANA, 18. j,! nuarja (Republika) - Via. daje sprejela ukrepe, s kate. rimi naj bi rešila kritičen po. ložaj, v katerem sta se znašli tekstilna in usnjarskopredc- lovalna industrija. Država bo panogama v prihodnje sub. vencionirala obrestne mere, z ukrepi pa naj bi pomagala pri odpravi izgub, kijih inia- jo podjetja na račun izgublje. nega premoženja v republj. kah nekdanje Jugoslavije in pomagala pri opredeljevanju sanacijskih programov (na primer Planiki). Analiza denacionalizacij \ LJUBLJANA, 18. ja nuarja (Večer) - Vlada je sprejela sklep glede izvajanja zakona o denacionalizaciji in sklepe, ki jih je državni zbor sprejel na lanski decembrski seji, ko je obravnaval pred- log zakona o začasnem del- nem zadržanju vračanja pre- moženja. Imenovala je me- dresorsko delovno skupino, ki bo pripravila izhodišča zs izvedbo analiz glede zaliteva- nega in vrnjenega premože- nja. Na osnovi analiz naj bi vlada ugotovila, kakšne spre membe zakona so potrebna Ministrstvo za notranje zade ve pa naj bi do 30. junija pre gledalo izdane odločbe o dr žavljanstvu. Ministrstva pod j| drobnogledom ^ LJUBLJANA, 21. ja nuarja (Republika) - Ra čunsko sodišče je odkrilo ne pravilnosti pri poslovanji vseh ministrstev, pri katerit so pred nedavnim opravljal revizije: pri ministrstvu zi delo, družino in socialne za deve, za kulturo, znanost ii tehnologijo, za šolstvo ii šport ter za kmetijstvo, goz darstvo in prehrano. Nepra vilnosti so odkrili tudi pri de lovanju skladov. Nepravilno sti so odkrili tudi pri držav nem zboru, ki jih bo račun sko sodišče prepustilo v pre sojo in ukrepanje inšpekcij za delo. Višje pokojnine LJUBLJANA, 22. j« nuarja (Delo) - V januarji se pokojnine in druga denar na nadomestila, kijih izpla čuje pokojninski zavod, zvi šujejo za 3,.^ odstotka. Ke velja zvišanje od lanskega I novembra, bodo upokojene ob koncu tega meseca preje Ii še poračun razlike za pre tekla dva meseca. Blzlljeva izstopa? LJUBLJANA, 22. ju nuarja (Delo) - Ljerka Bi zilj, poslanka LDS, je obv« stila predsednika stranke d' Janeza Drnovška, da nanie rava izstopiti iz poslansk skupine LDS. Razlog name ravanega izstopa je "nesre ča", ki seje zgodila vodji p* slanskega kluba Tonetu A" derliču. Meritve so nanire pokazale, da je vozil po vplivom alkohola, policija p nima nobenega podatka. ^ naj bi bili vožnjo nadaljev^ Biziljevi se ne zdi moraln' da bi Anderlič ostal na oinj njenem položaju in meni. o morajo politiki stremeti ^ tem. da so za zgled. Št. 4. - 25. ianuar 1996 VROČA TEMA NOVI TEDNIK Kdo je brez posluha? j^ebni glasbeni šoli Radovana Marvina grozi, da bo ostala brez konceslle — Ministrstvo zahteve za odvzem nI pojasnilo ftjadaljnje delovanje zaseb- ne glasbene šole profesorja j^dovana Marvina v Celju, ki je ustanovil leta 1990 v ok- l^ru podjetja Intermezzo, je ogroženo zaradi nerazumljivih potez države. Šola, ki je za šol- ^0 leto 1994/95 dobila konce- jjjo za izobraževanje 25 otrok 23 pouk violine, naj bi na predlog ministrstva za šolstvo 23 letošnje šolsko leto ostala brez nje. Zakaj, ni jasno, saj ministrstvo tega predloga ni z ojčemer obrazložilo. Zato je ^orčenje Radovana Marvina in staršev otrok toliko večje. Pred dnevi je svet staršev pripravil »javni sestanek«, kot so ga poimenovali, v Narod- nem domu in nanj povabili predstavnike ministrstva za šolstvo, nekatere državne po- slance in svetnike ter odgovor- ne iz celjske občine. Sestanka se ni udeležil nihče iz ministr- stva, prišla pa sta Rudi Moge, državni poslanec in predsed- nik odbora za kulturo, šolstvo in šport pri DZ ter državni svetnik Daniel Božič. Prizadeti tako niso mogli slišati pojasnila, zakaj n^ bi šola letos ostala brez koncesije in podobno neuspešni so bili menda tudi vsi predhodni po- skusi Radovana Marvina, da bi prišlo do razgovora z mini- strom dr. Slavkom Gabrom ali svetovalcem za glasbeno izo- braževanje mag. Francijem Okomom. Zato so sklenili, da občinska služba za družbene dejavnosti v mesecu dni skliče vse podpisnike tripartitne po- godbe ob podelitvi koncesije, > to so ministrstvo, zasebna šola in mestna občina Celje in ra- zreši nastalo situacijo. Namesto 25 več kot sto otrok Po besedah profesorja Mar- vina je bilo treba za podelitev koncesije zadovoljiti številnim zahtevam. Tako so preverjali registracijo podjetja Intermez- zo, potrebno je bilo ustrezno število učencev, usposobljen kader in prostori. Iz Centra in- teresnih dejavnosti so se selili v cerkev sv. Duha in posebna inšpekcija je preverila, če pro- stori ustrezajo delovanju šole. Preverili so menda tudi diplo- mo profesorja Marvina. Konec decembra leta 1994 je prišlo do podpisa tripartitne pogod- be. V njej je določeno, da plače učiteljev na šoli pokriva mini- strstvo, materialne stroške šo- la sama s šolninami, občina pa nima finančnih obveznosti, pač pa preverja, če delo šole ustreza pogojem glede učen- cev, kadra in prostorov. Sred- stva je ministrstvo normalno nakazovalo na ločen žiro ra- čun, saj je imelo podjetje za ostale dejavnosti blokiranega. Število učencev se je po po- delitvi koncesije precej pove- čalo, tako da jih je bilo že mar- ca lani čez 40, sedaj pa jih je že več kot sto na različnih instru- mentih. Zato se je bila šola prisiljena seliti in sicer so sre- di maja začeli delati v novih prostorih na Krekovem trgu. O tem, da ima šola več učen- cev, in da bodo za prihodnje šolsko leto zaprosili za konce- sijo za več instrumentov, je bil po besedah prof. Marvina že junija lani seznanjen tudi sve- tovalec na ministrstvu za šol- stvo mag. Okom, ki pa je dejal, da se s tem ne bo strinjal in da bi lahko šola poleg godal dobi- la koncesijo le še za solo petje. Odvzem brez pojasnila Zapleti so se začeli, ko so septembra oddali poročilo o delu šole in predlog za naprej, v njem pa napovedal širitev dejavnosti s 25 na 65 učencev. Ministrstvo je bilo pripravlje- no priznati le še 17 dodatnih učencev za učenje godal k pr- votnim 25. Zapletlo se je tudi pri vprašanju posebnega žiro račima. Služba za družbene dejav- nosti občine Celje je po bese- dah Olge Petrak na osnovi vse- ga tega še enkrat preučila po- goje in soglašala s širitvijo de- javnosti, finančne obveznosti pa naj bi ostale takšne, kot so bile. Rezultat vsega pa je bil decembrski dopis ministrstva službi za družbene dejavnosti, naj začne postopek za odvzem koncesije zasebni glasbeni šo- li. Po Marvinovih besedah naj bi predlog ministrstva tudi predvideval, da bi 25 otrok enostavno prešolali na javno glasbeno šolo. Pojasnila za takšne predloge služba za družbene dejavnosti ni dobila, zato bi bilo nujno, da vse tri strani sedejo skupaj in se po- govorijo. Od omenjenih zaple- tov namreč kontaktirajo le še prek svojih pravnih služb. Vse skupaj pa gotovo ne koristi ni- komur, še najmanj otrokom, ki obiskujejo glasbeno šolo. Prizadeti bodo otroci Da gre pravzaprav za inte- res otrok, je bilo večkrat po- udarjeno tudi na sestanku v Narodnem domu. Starši so kritično ocenili delo javne glasbene šole in pojasnjevali razloge za odločitev za zaseb- no šolanje. Nekateri so celo prešolali svoje otroke in zato so dobro poznali način dela ene in druge. Veselje otrok, igranje na instrument že na začetku šolanja ob sočasnem učenju teorije, iskanje talen- tov v vrtcih, to je bilo le nekaj glavnih argumentov, ki so jih nanizali starši v korist zasebne šole, hkrati pa so bili odločno proti, da bi otroke prestavili v javno glasbeno šolo. Da so res- nično zainteresirani, da zaseb- no glasbeno izobraževanje otrok ostane, so mnogi poka- zali že v času, ko šola še ni imela koncesije in so zato mo- rali plačevati višjo šolnino. Nenazadnje pa tudi občini ne bi smelo biti vseeno, kaj se do- gaja z osnovnim glasbenim izobraževanjem v Celju. TATJANA CVIRN Radovan Mar\'in - ostaja brez koncesije? Otroški dodatek za 448.000 otrok Vloge za otroški dodatek Je treba oddati najkasneje do .31. marca — Po novem tudi dodatek za nego otroka Poslanci državnega zbora so 12. decembra lani sprejeli spremembe zakona o družin- skih prejemkih, ki so začele veljati konec decembra, iz- vajati pa se bodo začele šele 1. maja letos. Število upravi- čencev do otroškega dodatka bo dvakrat večje kot doslej, saj bodo dodatek, ki bo zna- šal od 2.415 do 7.590 tolar- jev, prejeli starši 448 tisoč otrok. Doslej so bile do otroškega dodatka upravičeni le tiste družine, katerih dohodek na družinskega člana ni prese- gal 47 odstotkov povprečne slovenske plače. Po novem lahko za dodatek prosijo in so zanj tudi upravičene vse družine z dohodkom na dru- žinskega člana, ki ni višji od UO odstotkov povprečne slovenske plače v minulem letu. Družine, ki imajo pri- hodek na družinskega člana nižji od 25 odstotkov pov- prečne plače, bodo, izraču- nano po zdajšnji višini za- jamčene plače, dobile na otroka 7.590 tolarjev. Na- slednje kategorije so: količ- nik 25 do 30 - 6.555 tolarjev, 30 do 40 - 5.520 tolarjev, 40 do 45 - 4.485 tolarjev, 54 do 55 3.450 tolarjev in 55 do 110 "Odstotkov povprečne plače 2-415 tolarjev. Pomoč otro- l^om bo torej po novem zna- šala od 7 do 22 odstotkov ^ajamčene plače. Povprečna '^ruto plača je bila, na pri- jner septembra, 112.105 to- larjev, neto pa 71.364 tolar- j^^v. V dohodek družine sodi- lo dediščine, darila ter vsi obdavčljivi in neobdavčljivi prejemki razen dodatka za pomoč in postrežbo, prejem- kov za oskrbo pri rejnikih in dohodka od občasnega dela invalidov. Vlogo za dodelitev otro- škega dodatka bo skupaj s podatki o dohodkih v minu- lem letu treba predložiti v centrih za socialno delo naj- kasneje do 31. marca. Tisko- vine naj bi bile že kmalu na voljo v knjigarnah, vlogo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka pa mora- jo ponovno vložiti tudi vsi tisti starši, ki so dodatke za svoje otroke dobivali že do- slej. Otroški dodatek se bo torej do konca aprila izpla- čeval po starem, od 1. maja naprej pa po novih pred- pisih. Na Ceijskem po novem blizu 50.000 upravičencev Ker se bo zaradi novega ključa za dodeljevanje otro- škega dodatka krog upravi- čencev zelo razširil, se bo v naslednjih mesecih zelo po- večal tudi obseg dela v cen- trih. Zato v vseh centrih za socialno delo pozivajo star- še, naj vloge za uveljavitev otroškega dodatka oddajo čimprej oziroma takoj, ko bodo prejeli podatke o svojih dohodkih za leto 1995. Po podatkih Centra za so- cialno delo v Celju, se bo na območju celjske upravne enote, ki zajema občine Ce- lje, Vojnik in Štore, število družin, ki bodo do otroškega dodatka upravičene po no- vih kriterijih, skorajda po- trojilo. V treh občinah preje- ma sedaj dodatek 4.455 dru- žin za skupno 7.548 otrok, marca pa pričakujejo blizu 12.000 vlog. V občini Laško je dodatke prejemalo doslej 1.410 upravičencev za sku- paj 2.495 otrok. V Centru za socialno delo pričakujejo, da bo od 1. maja naprej upravi- čencev najmanj še enkrat to- liko. Podvojitev števila pre- jemnikov otroškega dodatka pričakujejo tudi v Centru za socialno delo v Slovenskih Konjicah. Do otroškega do- datka je bilo v občinah Vita- nje, Zreče in Slovenske Ko- njice upravičenih doslej 1.980 družin za 3.565 otrok, po novem pa naj bi otroški dodatek prejemalo od 4.500 do 5.000 družin. Na območju šentjurskega Centra za soci- alno delo prejema zdaj otro- ški dodatek več kot 1800 družin za 3200 otrok. V mar- cu pričakujejo nad 4 tisoč vlog, saj je v tej gospodarsko šibki občini zaradi nizkih plač že sicer nadpovprečno visoko število upravičencev do otroškega dodatka. V šmarskem Centru za social- no delo, ki skrbi za območje petih novih obsoteljskih ob- čin, prejema sedaj otroški dodatek nad 2600 družin za več kot 4600 otrok. V Centru pričakujejo približno 6 tisoč novih vlog. V občini Žalec prejema zdaj otroški doda- tek 3.050 družin za skupaj 5.100 otrok, zaradi novega ključa za dodeljevanje tega družinskega prejemka pa naj bi bilo, kot ocenjujejo v Cen- tru za socialno delo, po 1. maju skoraj 8.000 družin oziroma 14.000 otrok. Po podatkih Centra za so- cialno delo Mozirje prejema v petih zgomjesavinjskih občinah (Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah) otroški dodatek 1354 družin. V marcu pričakujejo kakšnih 3000 vlog in predvi- devajo, da jih bodo v glav- nem odobrili. Glede na ob- stoječi cenzus tudi ocenjuje- jo, da bo po novem do otro- škega dodatka upravičenih od 80 do 90 odstotkov družin na tem območju. V mestni občini Velenje in občinah Šoštanj ter Šmartno ob Paki je otroškega dodatka ta čas deležnih 3240 družin. Na Centru za socialno delo v Ve- lenju ocenjujejo, da bi se šte- vilo novih vlog v marcu utegnilo celo potrojiti. To pomeni, da bi morali obrav- navati kakšnih 9000 prošenj. Zavoljo tega se bojijo, kako bodo obvladali položaj, že denimo samo komunikacijo z vsemi prosilci. Koliko pro- šenj pa bodo dejansko odo- brili, zaenkrat še ne morejo oceniti. Dodatek za nego Spremenjeni zakon o dru- žinskih prejemkih uvaja tudi novo obliko denarne pomoči - dodatek za nego otroka. Namenjen je staršem hudo bolnih otrok ali otrok z mot- njami v telesnem ali dušev- nem razvoju. Dodatek, ki bo tako kot spremenjeni otroški dodatek začel veljati maja letos, znaša 30 odstotkov za- jamčene plače, če je otrok ves čas pri starših, oziroma 20 odstotkov, če je otrok v dnevnem varstvu v zavodu, kjer ima brezplačno oskrbo. Mnenje o upravičenosti do tovrstne denarne pomoči mora izdati posebna izve- denska komisija, ki jo ime- nuje ministrstvo, pristojno za družino in socialno var- stvo. Dodatek za nego bo družina prejemala toliko ča- sa, kolikor ga predlaga ko- misija, oziroma najdlje do otrokovega 18. leta. Tudi za uveljavljanje tega dodatka bo treba centrom za socialno delo vse potrebne podatke, predvsem o dohodkih v dru- žini, poslati najkasneje do konca marca. Uveljavitev načrtovanega otroškega dodatka za vse otroke, ne glede na njihov socialni položaj, tako imeno- vanega univerzalnega otro- škega dodatka, se je torej premaknila v naslednja leta oziroma v naslednje tisočlet- je. Res je, da bo zaradi spre- memb zakona o družinskih prejemkih dodatek dobivalo po novem okrog 200 tisoč otrok oziroma njihovih star- šev več kot doslej, vendar pa je tudi res, da bo zato, ker ima država letos v proraču- nu premalo denarja, dodatek po novem dobivalo približno 20 tisoč otrok manj, kot je bilo spr\'a dogovorjeno in da se bo, zaradi enakih razlo- gov, izplačevanje otroških dodatkov namesto v začetku leta pričelo šele s 1. majem. Takojšnja uveljavitev spre- memb bi namreč zahtevala dodatni dve milijardi in pol v letošnjem proračimu k predvidenim 21,289 milijar- de tolarjev za otroške do- datke. Občina Šentjur pri Celju objavlja naslednji prosti delovni mesti 1. Strokovnega sodelavca za lokacijsko in urbanistično dokumentacijo v Oddelku za okolje in prostor ter gospodar- sko infrastrukturo - za določen čas (porodniški dopust), nastop dela 1. 3. 1996. 2. finančnega referenta v Oddelku za finance - za nedoločen čas, nastop dela takoj. Poleg z zakonom določenih, zahtevamo še izpolnitev naslednjih pogojev pod 1: - višješolska izobrazba gradbene smeri - dve leti delovnih izkušenj - poznavanje osnov dela z računalnikom - zaželen opravljen strokovni izpit pod 2: - srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri - dve leti delovnih izkušenj - poznavanje osnov dela z računalnikom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Šentjur pri Ce- lju, Mestni trg 10, 63230 Šentjur O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po izbiri. Šf. 4. - 25. Ianuar 1996 NOVI TEDNIK AKTUALNO Celjan v prestolnici Madžarska ambasada In veleposlanikova rezidenca sta delo celjskega arhitekta Boruta Preglja Večina tujih veleposlani- kov ima v naši državi svoje prostore v najetih objektih. Sosedje Madžari so bili do- slej edini, ki so se odločili, da bodo v Sloveniji zgradili po- vsem nove objekte. Konec lanskega leta so tako v Ljub- ljani že odprli vrata dveh ču- dovitih stavb, madžarske ambasade in rezidence mad- žarskega ambasadorja v Slo- veniji dr. Istvana Balogha. Uradna otvoritev novih ob- jektov bo predvidoma mar- ca, le malokdo pa najbrž ve, da sta ambasada in reziden- ca delo celjskega arhitekta Boruta Preglja. Celjana, ki danes sicer živi v Levcu, zagotovo poznajo Savinjčani, saj je pred leti delal v nekdanjem žalskem Zavodu za načrtovanje in vtisnil svoj pečat številnim stanovanjskim in drugim ob- jektom po dolini. Kasneje ga je pot zanesla v celjski Raz- vojni center, v tistem času so po njegovih zamislih zrasli nmogi objekti v Črni Gori. Pred nekaj leti pa se je odlo- čil za zasebno pot in ustano- vil lastno podjetje Mobile- Arch. Z Borutom Pregljem sva se pogovarjala v njegovem ate- ljeju v stavbi na Trgu celj- skih knezov. Kdo drug kot domiseln arhitekt bi iz tistih podstrešnih prostorov ustva- ,ril prekrasen ambient s pre- vladujočo rdeče črno kombi- nacijo. Za začetek ga pov- prašam, kako pravzaprav arhitekt izven Ljubljane sploh lahko pride do takšne- ga posla, kot je projektiranje tuje ambasade v prestolnici. »Pred leti sem na Madžar- skem projektiral termalni hotel s 350 ležišči z vso po- nudbo, restavracijo in baze- ni,« je začel svojo pripoved Borut Pregelj. »Gradnja tega kompleksa še ni zaključena, očitno pa so bili z mojim de- lom zadovoljni, tako da sem potem dobil osebno vabilo madžarskega veleposlanika za sodelovanje pri tem pro- jektu v Ljubljani. Veleposla- ništvo je za ta dela objavilo razpis, nanj se je prijavilo tudi nekaj ljubljanskih firm. V Ljubljani je bilo treba naj- prej poiskati zemljišče in ti- sto podjetje, ki bo našlo ustrezno zemljišče, naj bi potem tudi pripravilo celo- ten projekt. Zemljišče mi je uspelo pridobiti, čeprav mo- ram povedati, da smo ga iskali in pridobivali kar leto in pol. Ljubljana namreč ni, pripravljena na gradnjo to- vrstnih objektov. Nikjer ni urejenih zemljišč za diplo- matska predstavništva, za kar je treba izpolnjevati do- ločene pogoje. Upošteva se na primer oddaljenost od centra mesta, potem vpadnic v mesto in podobno. Mi smo torej po letu in pol pridobili 3 tisoč kvadratnih metrov v Zgornji Šiški, približno sto metrovj3d Celovške ceste, lo- kacija je od središča mesta oddaljena dobre 3 kilometre. Naša naloga je bila potem priprava projektov za dva ločena objekta, prvi je bil madžarska ambasada, drugi objekt pa ambasadorjeva re- zidenca.« Borut Pregelj je projekte začel pripravljati konec leta 1993, nared so bili do pomla- di 1994 in do takrat iirejeno tudi gradbeno dovoljenje. »Na razpis za izvajanje teh projektov se je prijavilo 12 podjetij, od tega 8 slovenskih in 4 madžarska, investitorji so za izvajalca izbrali Jeklo- tehno iz Budimpešte, to je v bistvu slovensko podjetje v Budimpešti, ki je dela odda- lo podizvajalcu, delniški družbi Imos iz Ljubljane,« je razlagal sogovornik. Načrtovati ambasado je najbrž povsem drugačen po- sel kot projektiranje stano- vanjskega ali poslovnega ob- jekta. »Zagotovo,« je potrdil Pregelj. »Pri pripravi takš- nega objekta sodeluješ z zu- nanjim ministrstvom države, pogovarjaš se z vojsko zaradi upoštevanja varnostnih predpisov in ker ima v am- basadi prostore vojaški ata- še. Poleg tega smo se dogo- varjali z gospodarsko zbor- nico Madžarske kot tretjim uporabnikom prostorov. Že \Tiaprej moraš, na primer, upoštevati zahtevo, da ima ambasada štiri ločene vhode. Glavni vhod je na čelni fasa- di, vhod v konzulat na drugi fasadi, vhod za predstavni- štvo zbornice na tretji in službeni vhod na četrti stra- ni objekta.« Povprečni državljani si predstavljamo, da takšni ob- jekti sijejo v razkošju, da so skratka takšni, kakršnih si običajni smrtniki nikoli ne bi mogli privoščiti. Borut Pregelj pravi, da temu še zdaleč ni tako. »Objekta sta lepa, oprema je kvalitetna, nič uvoženega, uporabljali smo izdelke slo- venskih proizvajalcev. No- benega razkošja in razsipa- vanja z denarjem si nismo smeli dovoliti. Objekt je fi- nancirala Madžarska iz svo- jega državnega proračuna, in se je bilo treba kar lepo držati predpisanih številk. Po prvotnih načrtih je bil objekt večji, pa predrag, zato smo naredili manjšega. Za ambasado in veleposlaniko- vo rezidenco je Madžarska namenila 3,5 milijona mark, približno milijon še za zem- ljišče, skupno torej 4,5 mili- jona mark, brez opreme.« Varovanje takšnih objek- tov je poglavje zase. Borut Pregelj pravi, da so se o tem dogovarjali in usklajevali le- to dni. »Glede varnosti so pač postavljene posebne zahteve in objekt mora biti primemo zavarovan. Sicer pa sam načrt objekta ni no- bena skrivnost. Ambasada ima štiri nadstropja. Neto površina je približno 1700 kvadratnih metrov. Kletna etaža je popolnoma pod zemljo, v kleti so vsi pomož- ni prostori, v pritličju so prostori za sprejem ljudi, svoje prostore ima konzul, v prvem nadstropju so pisar- ne, potem so v objektu urad- ni prostori ambasadorja, vo- jaškega atašeja, prostori madžarske gospodarske zbornice in stanovanja za nekatere zaposlene. V amba- sadorjevi rezidenci pa je nje- govo stanovanje in salon, ki služi za protokolarne name- ne in sprejeme.« O madžarskem ambasa- dorju v Sloveniji dr. Istvanu Baloghu Borut Pregelj pravi, da je krasen človek. »To je izredno izobražen mož, po drugi strani pa povsem pre- prost človek. Marsikdo si morda misli, kakšni so ti lju- dje, da so nekaj posebnega. Pa so povsem običajni ljudje, ambasador je sploh enkraten človek, tudi slovenski jezik mu gre dobro od ust. Bil je tudi že na obisku v naših prostorih tukaj v Celju.« V podjetju Mobile-Arch je poleg Boruta zaposlena še arhitektka Mateja Lebar, ko je potrebno, sodelujeta še z raznimi drugimi manjšimi podjetji. Danes se za sodelo- vanje s tem celjskim arhitek- tom že zanimajo tudi velepo- slaniki nekaterih drugih dr- žav, če bodo pogovori obro- dili sadove, bo pokazal čas. V mestu ob Savinji pa dela ni kaj dosti. »V Celju so mož- nosti majhne, gradi se bolj malo, stvari so vnaprej dogo- vorjene, tako da niti ne pri- deš v igro, kot se temu pravi. Pred časom sem projektiral stanovanjsko naselje na Ostrožnem, sodelujem s celj- sko banko in Kovinotehno, s to družbo pripravljamo idej- ne projekte, s katerimi po- tem Kovinotehna nastopa predvsem v Rusiji. Precej de- lam v Ljubljani, kjer oprem- ljam trgovine. V zadnjem ča- su se kaže več možnosti tudi pri projektiranju stanovanj- skih hiš, čeprav se ljudje na to še niso navadili in tega dela ne znajo ceniti. Na pri- mer za stanovanjsko hišo, vredno 200 tisoč mark, jim ni težko odšteti denarja za ma- terial, za gradbene in druge delavce, niso pa pripravljeni dati denarja za načrte, ki stanejo približno 5 tisoč mark, kar je v bistvu majhen delež v primerjavi z vred- nostjo celotnega objekta. Po- gosto pa prihajajo potem, ko so vsa dela zaključena, in ko se srečujejo s problemi, kako opremiti takšen objekt. Se pa ta miselnost počasi spre- minja, ljudje se vedno pogo- steje odločajo za stanovanj- ske objekte po naročilu, ne po pripravljenih tipskih na- črtih, kar se investitorju na koncu vedno izplača,« je prepričan sogovornik. IRENA BAŠA Celjski arhitekt Borut Pregelj je projektiral edini novi diplomatski objekt v državi Sloveniji. Madžarska ambasada v Ljubljani bo uradno odprta marca. Rezidenca madžarskega ambasadorja v Sloveniji dr. Istvana Balogha. PO DRŽAVI Sedem milijard manj LJIBLJANA, 17. ja. nuarja (Delo) - Poslanci dr- žavnega zbora so tudi danes po utečenem scenariju obravnavali dopolnila, vjo- žena k dopolnjenemu pred- logu letošnjega državnega proračuna. Podpore so bile praviloma deležna le vladna, za vse druge pa je zmanjka- lo glasov. Zbor seje ukvar- jal s proračunskimi postav- kami ministrstev za zunanje zadeve, obrambo, gospodar- ske dejavnosti, ekonomske odnose, kmetijstvo in za pro- met in zveze.Skoraj vsem so z vladnimi dopolnili zmanj- šali proračunska sredstva, re- korder pa je ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki so mu poslanci odvzeli vei kot 7 milijard tolarjev. Tečaji spet poskočili ♦ LJl BLJANA, 17. ja- nuarja (Republika) - De- vizni tečaji so spet poskoči- li, saj je bilo treba ponekod za nemško marko odšteti tu- di 95 tolarjev. Menjalniški trg je še vedno precej nesta- bilen, kar zaradi številnih ukrepov centralne banke ni- ti ni nenavadno. Komaj so odpravili zahtevo po teden- ski izravnavi prodaje in na- kupa deviz, že sojo nadome- stili z novim ukrepom. Po- slovnim bankam je namreč zagroženo, da se bo presežek prodanih deviz prištel k za/?- tevanemu deviznemu vm\- murnu. Ker se zlasti nekate- re manjše banke tega bojijo, skušajo omejiti povpraševa- nje ljudi z dvigom tečaja. Pogodbe ali sporazum? LJUBLJANA, 17. ja- nuarja (Delo) - Osrednja točka pogovor v ekonomsko - socialnem svetuje bil do- govor o politiki plač in dru- gih prejemkov letošnjih v gospodarstvu. Polemizirali so zlasti predstavniki sindi- kata in delodajalcev. Pred- stavniki delodajalcev trdijo, daje dogovor nujno zlo, sin- dikati pa, da ob spoštovanju kolektivnih pogodb ne potre- bujemo dogovora o politiki plač. Sindikati tudi niso za globalne rešitve, če jih dela- vec občuti na svojem žepu. NIČ bolj socialna država LJUBLJANA, 18. januar- ja (Republika) ) - Državni zbor je v nadaljevanju seje. ki se ukvarjaz državnim pro- računom, znižal proračur prometnega resorja za I,'' milijarde tolarjev, za znanosi pa za 1,3 milijarde tolarjev Ministrstvo za delo bo dobi- lo 1,2 milijarde več, vendaf država zaradi tega ne bo niil bolj socialna. V proračun je bilo namreč treba stlačiti še skoraj pet milijard tolarjev zi žrtve vojne, zato so druge postavke (republiške štipen- dije, zavod za zaposlovanje- denarne pomoči, javna dela) oklestili. Opoziciji pa je us- pelo, da so sprejeli vsaj eH njen amandma, tako da bo- do osnovne šole na demo- grafsko ogroženih območji'' dobile 130 milijonov tolar' jev več. it. 4. - 25. ianuar 1996 9 KULTURA NOVI TEDNIK Uspeli prvi trije dnevi smelia ppevi komeaue ¥ SLG Celle odmevajo po Sloveniji in čez v Celju so se spet zgodili pnevi komedije. Petič in po organizacijski plati, to je že treba povedati kar na začetku, tudi za skoraj čisto petico. Sproščeno, prisrčno, brez ev- forije, (če z malo favšije, ki sije od drugod, ni nič hudega) in z yeliko mero simpatije zvestega občinstva, ki v nabito polni dvorani in tudi na priklopni- |(ih in stojiščih, diha s priredi- tvijo. Kaj so k razgibanosti mesta prinesU Dnevi komedije, ta čas lahko ugotavljate zlasti tisti, lu ste ostali brez abonmajskih vstopnic za tekmovalne pred- stave in tudi drugi, ki so že pred tedni izvedeli, da je celo spremljevalni program Dne- vov komedije skoraj že razpro- dan, za Iztoka Mlakarja večer pa tako ali tako ni niti ene vstopnice več. Začelo se je minuli petek s kratko plesno ponazoritvijo komedije skozi lik Charlija Chaplina (ta je postal maskota pnreditve) in ljubkih klovnov iz Studia za ples - Plesnega te- atra Igen v režiji igralke Anice Kumer. Res luštkan začetek za nadaljevanje večera s predsta- vo Prešernovega gledališča Kranj s komedijo Raya Coone- ya To imamo v družini. Bulvarka, s katero so Kranj- čani zadeli v polno, saj povsod, kamor pridejo s predstavo, v kateri se dogajajo zmede in zmešnjave v bolnišnici, po vzorcu a la dr. roman, je tudi v petek dvigala salve smeha, ko šestnajstletnik išče svojega očeta, ta pa svoj mladostni greh z medicinsko sestro na vsak način želi prekriti... Darja Reichman, Matjaž Viš- nar, Bernarda Oman, Pavel Rakovec, Marijana Brecelj, Uroš Smolej, Aleksander Valič in Janez Škof (starejši) so za- bavali občinstvo ter glavni krivec za direndaj po odru, Ti- ne Oman, ki je iz predstave, občinstvo ji je dodelilo oceno 4,5, izšel kot komedijant ve- čera. Kranjčani so prišli v Celje s preizkušenim receptom za smeh in tudi režiser Marjan Bevk je igral na to noto, vod- stvo gledališča pa si s takim komercialnim komadom, v gledališkem žargonu mu reče- jo »kasa štikl«, tudi lahko ma- ne roke. Drugi večer je nastopilo naj- mlajše slovensko gledališče ZATO s Ptuja, ki je lani s Ple- šasto pevsko na Dnevih kome- dije sodelovalo še kot nepo- klicno. Tokrat so mladci in de- kle uprizorili Goldoni-Turri- nijevo komedijo Krčmarica, v režiji prav tako mladega Sama Strelca (mimogrede se spom- nimo, da je Samo Strelec že režiral tudi v Celju na Odru- pododrom Prikrito opolzkost vsakdana). V komediji, na pre- prosti sceni, gmotne možnosti gledališča so zelo pičle in obči- na, ki je prevzela tutorstvo nad njim bo to že morala uvi- deti, se bije boj za naklonje- nost Mirandolininega srca. Vesna Pemarčič je bila ta Krč- marica, obkrožena z igralski- mi kolegi, prav tako v glavnem še študenti igralske akademi- je: Vojko Belšak, Gregor Geč (je štipendist celjskega teatra). Rok Vihar ter kolegicama Bar- baro Vidovič in Nino Valič. Tadej Toš je za nekaj desetink točk pred Vesno Pemarčič po- stal dobitnik častnega naslova večera, komedija Krčmarica pa je dobila v imenu občinstva zelo visoko oceno 4,3. Mladi gledališčniki so bili zelo zado- voljni. Občinstvo tudi. Po sobotnem večeru se je maraton smeha nadaljeval še v nedeljo popoldne in zvečer, v programu spremnih priredi- tev. Na velikem odru je nasto- pila Slovenska prosvetna zve- za Celovec gledališče Scena s Feydeaujevo komedijo Pokoj- na gospejina mama, na Odru- pododrom pa je v do posled- njega stola zasedenem ambi- entu nastopil igralec Zijah So- kolovič s predstavo Cabares, Cabarei in natanko dve uri z izbrano besedo, mimiko ter popolnim obvladovanjem gla- su zabaval gledalce. Še en uspel večer! Jutri se bodo Dnevi komedi- je nadaljevali z Arkadijo, T. Stopparda, v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane, v soboto bo v tekmovalnem sporedu na- stopilo PDG iz Nove Gorice s Plautovo komedijo Kazina. V spremljevalnem programu bo v nedeljo na velikem odru Cankarjevo Pohujšanje v doli- ni Šentflorjanski, v lutkovni izvedbi in v produkciji Can- karjevega doma. Na Odrupo- med katere sodi tudi Carmen. Vendar čustva, ki jih lahko za- neti v drugih, zbujajo upanje, da njen zdrs v temo ni bil zaman. Ali so dogodki in ljudje, predstavljeni v »Carmen« plod avtorjevih osebnih izkušenj, je najpogostejše vprašanje, ki so ga novinarji pred premiero fil- ma postavljali Metodu Pevcu. »So, toda ne v celoti,« je odgo- voril pisatelj in režiser, ki je s Carmen (hkrati s scenarijem je izšel tudi istoimenski roman) debitiral na področju celove- černega filma. V vlogi Carmen se predstav- lja Nataša Barbara Gračner, mlada igralka, ki je na platna in ekrane nedvomno vnesla svežino in sproščenost, s čemer se slovenski film do sedaj ni mogel ponašati, Gorana pa je odigral Sebastijan Cavazza, ki je s tem filmom debitiral na velikem filmskem platnu. Film je nastal v produkciji Vertiga, produkcijske veje ljubljanskega Emotion filma, neodvisnega produkcijskega podjetja za avdio-vizualno de- javnost. Poleg Nataše Barbare Grač- ner in Sebastijana Cavazze se film ponaša tudi z drugimi znanimi igralskimi imeni (Alenka Vipotnik, Lojze Roz- man, Andrej Rozman, Ljerka Belak, Peter Zobec, Pavle Ravnohrib, Gojmir Lešnjak in drugi). Producent filma je Da- nijel Hočevar, za glasbo je po- skrbel Urban Koder, sceno- graf je Matjaž Pavlovec, direk- tor fotografije Tomislav Pin- ter, kreatorka maske pa Alja- na Hajdinjak, ki je za masko poskrbela tudi v filmu Mo- rana. NINA M. SEDLAR Foto: MARK FILLIES Plesna ponazoritev komedije skozi lik Charlija Chaplina in klovnov iz Studia za ples - Plesnega teatra Igen v režiji igralke Amce Kumer je odprla letošnje Dneve komedije. Najmlajše slovensko gledališče ZATO s Ptuja, je občinstvo navdušilo s komedijo Krčmarica, v režiji Sama Strelca. Preiniera zgodbe o ijubezni Carmen — nov slovenski celovečerni tlim — bodo danes prvič zavrteli tudi v celjskem kinu Union Danes, 25. januarja, se v Ljubljani, Celju in Novem me- stu pričenja projekcija novega slovenskega celovečernega fil- ma Carmen, katerega scena- rist je Metod Pevec, ki je film tudi režiral. Junakinja zgodbe, dekle po imenu Carmen, je, po avtorje- vih besedah, resnična. Carmen je zapita; zapita zato, ker je pijača zanjo najlažji način za potešitev neznosne čustvene lakote. Njena napadalnost in prezir do sveta pa v bistvu pri- krivata dušo preplašenega otroka... Za Gorana, fanta, ki se je v Carmen zaljubil, je njuno skupno potovanje v brezno na dnu družbe začetek konca. Vendar Goran na koncu vse- eno zmore dovolj moči, da sto- pi na drugo, tako imenovano »drugo« stran. Vendar v njego- vi duši ostane brazgotina, sled izkušnje, ki spremeni njegov odnos do ljudi. Ta občutek ga napelje, da napiše roman s preprostim naslovom: Car- men. In zgodba o-ljubezni in smrti, strasti in hrepenenju, temi in svetlobi, se ponovi. Carmen je zgodba o ljubez- ni, o hrepenenju in o sanjah, ki jih nosimo s seboj in od njih živimo. Ozadje zgodbe spomi- nja na drugo, temnejšo stran nilade države, je zapisano v si- nopsisu, vseeno pa ne gre za črn film. Film predstavlja po- pulacijo »druge strani« - po- cestnice, berače in pijance. dodrom pa bo Evgen Car na- stojiil s Poredušovim Janošem. Spet obetavno. Celjska prireditev Dnevi ko- medije, zdaj že močno odmeva med gledališči in gledališčniki po Sloveniji in tudi na tujem, in kajpak, med občinstvom. Celjski teater je odprt, ker je razprodan in Tallijin hram v tem času najbolj oblegana hiša za tiste, ki ljubijo gledališče in tudi za druge, ki se tam morajo pokazati. Priložnost za smeh, zabavo, srečanja umetnikov, pa tudi poslovnih partnerjev, za lobiranje in za komentira- nje o tem in onem. Vse to daje mestu utrip in družabnost in širi vonj po vsem tem tudi dru- gam po Sloveniji. Kaj pa je to Celje, da imajo tam festival, pa zbrano smetano na kupu, gre- mo pogledat, kaj se tako po- membnega dogaja izven same prestolnice in ljubljanskih osrednjih hiš, ali pa le nekaj deset Idlometrov stran od Pan- durjevega hrama, ki je letos prvič odvihnil nos in maribor- ska Drama bo nepreklicno pr- vič sodelovala na sicer petih Dnevih komedije. Lahko torej rečemo: Vrti se! Na tem vrtiljaku, na tem festi- valu v tem mestu pa je seveda še veliko prostora za druge prireditve, da ne bi bremena kulture in družabnosti naložili kar gledališčnikom, ki pa jim gre v resnici vsa pohvala za organizacijo in izvedbo Dne- vov komedije in za sprotne male organizacijske podvige, ki delajo prireditev veliko. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Goran (Sebastijan Cavazza) in Carmen (Nataša Barbara Gračner) v filmu Carmen: ljubezen ju je potegnila v brezno, iz katerega se je rešil samo eden... Deveti zvezek Enciklopedije Slovenije Založba Mladinska knjiga že od leta 1987 izdaja Enciklo- pedijo Slovenije, pravkar pa je so predstavili njen deveti del. Zvezek je sestavljen podob- no kot ostali, ki so že izšli. Od skupno dvanajst načrtovanih, je devet zvezkov že izšlo, celo- ten projekt pa bi naj bil do- končan čez tri leta, ko bo izšla zadnja knjiga. V Enciklopediji so opisana vsa ključna dogaja- nja iz zgodovine slovenskega naroda do današnjih dni, s po- membnimi osebnostmi, dejav- nostmi in dosežki, gesla pa so razporejena po abecednem vrstnem redu. Novi, deveti zvezek Enci- klopedije Slovenije ima 416 strani, torej približno toliko kot prejšnji, ki so že izšli. Za- jeta so gesla, ki se začnejo s črko P oziroma od Plo do Ps. Skupno je zbranih 775 gesel, 509 stvarnih in 266 biograf- skih, ki jih je prispevalo preko štiristo piscev, strokovnjakov z različnih področij, besedila pa spremlja bogato slikovno gradivo s 885 enotami. Prika- zano je obdobje protestantiz- ma, dejavnosti, kot so promet, pomorstvo, pošta, poljedel- stvo. Zajeto je področje politi- ke, političnih sodnih procesov, političnih strank. Pod geslom prebivalstvo so prikazane de- mografske razmere, s področja umetnosti portret, program- ska glasba, popevka, med geo- grafskimi regijami Pomurje ter Primorska. Opisane so tudi biografije z življenjepisi in prikazom dela znanih oseb, iz kulturne, javne, oziroma znanstvene sfere. Med njimi so France Prešeren, Prežihov Vo- ranc, Duša Počkaj, Marij Pre- gelj, Boris Podrecca, Herman Potočnik in drugi. BORIS GORUPIC Pod košatim očesom v SLG Amatersko gledališče Teharje pripravlja v ponedeljek, 29. januarja, ob 20. uri na velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje 35. jubilejno predstavo drama- tizirane novele Pod košatim očesom znamenite Celjanke, svetovne popotnice, novinarke in pisateljice Alme Karlin. Novelo Pod košatim očesom je po prevodu Zdenke Se- rajnik za oder priredil Peter Simoniti, iz vrst Amaterskega gledališča Teharje pa bodo nastopile Bojana Roje kot napovedovalka, Sonja Mlejnik kot budistična redovnica Me Ho, Mira Furlan kot starejša žena Ko in Lada Ščurek kot dekle iz čajnice Ta. IS Sf. 4. - 25. januar 1996 NOVI TEDNIK KULTURA Tisnikarjeve ekspresije Ob zaključku razstave v IpavčevI hiši v obnovljeni Ipavčevi hiši v Šentjurju se je te dni iztekla razstava Jožeta Tisnikarja, ki so jo odprli 21. decembra lani. Kakor je res, da se nam vsem zdi, kako da ga že poznamo, je tudi res, da je vsako novo sre- čanje z njim na nek način res novo. To še posebej potrjuje omenjena šentjurska razstava, ki nam je spet za kanček na novo odkrila svojevrstnega umetnika. Škoda je le, da v tako lepo obnovljeni hiši spoštljivega imena niso mislili tudi na ustrezno razsvetljavo v tistih prostorih, ki .so jih na- menili za razstavno umetnost. Pri doživljanju Tisnikarje- vih slik se človek hitro znajde na tankem ledu: iz likovnosti zdrkneš, ne da bi se prav do- bro zavedal, kdaj se ti je to zgodilo, na filozofsko raven razmišljanja. To potrjuje trdi- tev, da imajo Tisnikarjeve sli- ke močno sporočilo. Za neka- tere celo premočno, zato od- krito rečejo, da njegovih slik že ne bi imeli v stanovanju. So preveč mrakobne in v tem ok- viru preveč neposredne. Že vrsto let opazujem njego- ve slike. Selijo se s človekom skozi čas. Zame so čista ek- spresija, pa naj ga likovni kri- tiki in drugi teoretiki še tako predalčka j o v razne »izme«. Najbolj se skozi čas seli njego- va barva, ki obvladuje celoten razstavni prostor. Daje into- nacijo celotnemu vzdušju. V Šentjurju pa sem videl nekaj slik, ki so me presenetile. Ne toliko po motiviki, kakor po barvnem razponu. V mislih imam tako imenovane cigan- ske motive, v katerih še vedno prevladuje Tisnikarjev globo- ki kolorit, kakor bi ga z ne- smrtno neskončnostjo oplajal iz mehkobne črnine njegovega prvega krokarja, ki ga je imel malo v kletki, malo pa na pro- stosti v kletnem ateljeju, ko je stanoval še v bloku v Slovenj Gradcu. Toda temina v teh motivih prehaja v svetlejše to- ne, kakor da bi izza obzorja posijalo nekaj toplega. In ciga- ni, ki združeni v gručo (kakor drugi značilni Tisnikarjevi po- grebci na mnogih slikah) začvt deno zro v nas, ki smo na tej strani platna, poslikanega s tehniko, v kateri prevladuje jajčna tempera, nosijo na sebi tisto svojo značilno živahnost, ki jo je moral umetnik zazna- movati z biseri življenja. Na svoje polje je zanesel nekaj ti- ste živosti, ki je odličen pan- dan znanemu Tisnikarjevemu koloritu in tako se v kontrastu odlično ujemata. Naj nas to ne zavede: umet- nik nam še naprej kaže končne postaje našega bivanja, še na- prej nam kaže ogledalo lastne ničevosti, a nam hkrati odpira tudi okno za sončne žarke ti- stega življenja, sredi katerega stojimo zdaj in tukaj. .. JPKAGO MEDVED Prešernova nagrada za diplomo Benjamin Govže iz Laškega je v tem tednu opravil še di- plomski recital na Akademiji za glasbo v Ljubljani in tako končal študij klavirja pri prof. Aciju Bertonclju. Pr\'i del di- plomskega dela je opravil lani, ko je koncertiral z orkestrom Slovenske filharmonije (za to bo v naslednjih dneh dobil Prešernovo nagrado, ki jo ob slovenskem kulturnem prazni- ku podeljujejo na Univerzi), drugi del pa je imel v sredo, 24. januarja. »Diplomski recital bi moral imeti sicer v Laškem, vendar so se stvari s člani komisije zapletle in sem vse opravil v Ljubljani,« je pripovedoval Benjamin Govže med eno zad- njih vaj v Kultumem centru Laško. »V komisiji so bili de- kan Glasbene akademije De- jan Bravničar, moj profesor Aci Bertoncelj, Andrej Jarc, Tatjana Ognjanovič in pred- stojnica solo petja Eva Nov- šak-Houška. Najprej bi mora- la biti komisija drugače se- stavljena, vendar je bilo nekaj članov zadržanih.« Govže je začel glasbeno pot v glasbeni šoli v Laškem pri učitelju Božidarju Bučevcu ter nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Majdi Martine. Sedaj je absolvent glasbene akademije pri prof. Aciju Bertonclju, postdiplom- ski študij pa bo opravil v tuji- ni, morda na Madžarskem. Vadi vsak dan po več ur, ob tem pa skrbi tudi za dobro te- lesno in psihično pripravlje- nost, saj je od obojega odvisno dobro in kvalitetno igranje. Trenutno obvladal dve do tri ure glasbenega programa vr- hunskih mojstrov, ki ga igra na pamet, brez not. Govže ima za seboj več soli- stičnih in komornih koncertov doma in na tujem, dokaj pogo- sto pa nastopa tudi na otvori- tvah raznih kulturnih priredi- tev ali proslav. V Laškem se bo- predstavil v petek, 26. januar- ja. »To sicer ne bo uradni di- plomski koncert, za kar mi je hudo žal, vendar vseeno upam. da ljubiteljev mojega igranja ne bo razočaral. V program sem uvrstil skladbe Bacha, Be- ethovna, Ramovša, Prokofjeva in Liszta. Vse pogosteje se sre- čujem s skladbami Primoža Ramovša, po katerih z vedno večjim veseljem segam.Tovrst- ne skladbe potrebujejo poseb- ne prijeme, da polno zazveni- jo, zato marsikdo rabi več ča- sa, da jih sprejme. Ramovšovih del ne igram na pamet, ker zraven uporabljam več različ- nih pripomočkov, da klavir posebej zazveni.« Mladi pianist Govže bo imel februarja šest koncertov sku- paj z Bojanom Cvetrežnikom (viola), ki jih bosta v okviru Glasbene mladine Oder pri- pravila v Mariboru, Ljubljani, Črnomlju, Sežani, na gradu Dobrova in drugod. »Februar- ja bom tako precej zaposlen. Upam ter želim, da bi tudi po diplomi in podiplomskem štu- diju imel veliko možnosti za nastope,« je končal pogovor mladi Govže, ki se uvršča v krog odličnih glasbenikov iz Laškega. TONE VRABL Mesec kulture na Gimnaziji Center Tudi v letošnjem šolskem le- tu posvečajo na Gimnaziji Ce- Ije-Center veliko pozornost kulturi. Tako so v pr\'em me- secu leta pripravili kar nekaj kulturnih prireditev v počasti- tev letošnjega slovenskega kulturnega praznika, zato so ta mesec označili kot mesec kulture. Dijaki Gimnazije Center, ki se ukvarjajo z raznimi kultur- nimi dejavnostmi, se enkrat mesečno v šolski knjižnici predstavijo sošolcem in profe- sorjem. Tako je bil na Ginma- ziji Center 11. novembra kon- cert, na katerem so nastopili dijaki, sicer gojenci srednje glasbene šole, in sicer s sklad- bami, ki jih pripravljajo za na- stop ali izpit na glasbeni šoli. 17. januarja je bila v šolski knjižnici otvoritev razstave akademskega slikarja Rati- mirja Pušelje, profesorja na Gimnaziji Celje-Center. Včeraj, 24. januarja in da- nes, v četrtek, so dijaki 3. c razreda za vse dijake šole v kinu Union ponovili predstavo The secret diarv of Adrian Mo- le aged 13 3/4, ki so jo pred dobrim mesecem premiemo uprizorili na odru Slovenske- ga ljudskega gledališča Celje. V sredo, 7. februarja, pa bo na šoli kulturni dan. Dijaki bodo pripravili razredne kul- turne prireditve in plakate, nakar si bodo v Narodnem do- mu ogledali še osrednjo pred- stavo, v kateri se prepletata dva odrska žanra: musical in gledališka predstava. Osnovno idejo predstave je navdihnil don Kihot; tako bo v prvem delu predstave uprizor- jen njegov brezupni boj s člo- veškim zlom, v drugem pa don Kihotovo pozibavanje v sreči, negotovosti in bolečini nedo- sežene, idealne ljubezni... To predstavo bodo dijaki 15. fe- bruarja ponovili tudi za starše. Še v tem mesecu naj bi izšla tudi nova številka šolskega ča- sopisa CUF, mesec kulture pa bodo na Gimnaziji Celje-Cen- ter zaključili s koncertom Adi- ja Smolarja, ki bo za dijake Gimnazije Center na pustni torek nastopil v dvorani kina Union v Celju. N-M. SEDLAR Priprave na Juliiiel Moški pevski zbor DPD Svoboda Zagrad Celje je že ta- koj po novoletnih praznikih pričel s svojimi pripravami na praznovanje 20-letnice delo- vanja zbora. 15. aprila 1976 se je na prvi vaji v kultumem društvu DPD Svoboda Zagrad Celje, ki ima sicer že več kot 60-letno tradi- cijo, na pobudo dveh pevcev: Vinka Bobniča in Lenarta Hor\'atiča, zbrala dmščina 12. pevcev. Pod strokovnim vod- stvom znanega celjskega pevo- vodje Emila Lenarčiča so tako ustanovili Moški pevski pevski zbor DPD Svoboda Zagrad. Letos bo torej za njimi 20 let neprekinjenega delovanja. V vsem tem času je v zboru skupno delovalo 77 pevcev, danes pa zbor šteje 23 aktivnih pevcev, od tega je v njihovih vrstah še vedno pet pevcev, od ustanovitve dalje, to pa so: Vinko Bobnič, Lenart Horva- tič, Henrik Klepej, Ludvik Le- šek in Jože Ozmec. V tem delu Celja pa ima zborovsko petje globje koreni- ne, saj je prvi zbor deloval v Zagradu že leta 1933 pa do druge sveto\me vojne, po vojni pa so v Zagradu tudi organizi- rano prepevali, ob ustanovitvi takratnega mdniškega kultur- nega društva. Svoj 20. jubilej namerava zbor proslaviti s slavnostnim koncertom ob prvem spomla- danskem dnevu v domu kraja- nov v Zagradu, ki je bolj poz- nan pod domačim imenom »Pri Stegu«. V ta namen so pevci, ki jih že šesto leto stro- kovno vodi Matjaž Železnik, že intenzivno pričeli s pripra- vami, saj se nameravajo na tem koncertu predstaviti s praktično novim koncertnim programom. Sicer pa pevci v zadnjem obdobju nastopajo v domačem kraju, tradicionalno že tri leta pripravijo celovečerni božični koncert v cerkvi Sv. CeciUje na Bregu v Celju, gostujejo na Dobrni ter dmgih bližnjih krajih. Novembra 1994 so iz- dali tudi lastno glasbeno kase- to, ki nosi naslov Naj čuje zemlja in nebo, na kateri je posnetih petnajst pesmi, prav tako pod taktirko Matjaža Že- leznika. Seveda pa tako kot njih in njihove kasete brez dvoma ne bi bilo, če ne bi bilo v ozadju tudi njihovega dona- torja, podjetja Eurodas iz Celja. ŽrVKO BEŠKOVNIK Studentslia lalcota Piše: Tadej Čatet Ne da bi to v resnici sploh hotel, ne da bi se tega zave- dal, je dr. Tine Hribar v zad- nji Sobotni prilogi osrednje- ga slovenskega dnevnika, grobo ošvrknil tudi tiste, ki so si pretekli torek prizade- vali svoje cilje uresničiti na grob in nasilen način. Štu- dente, jasno, ki so se odloči- li, da se ne bodo dogovarja- li, pogajali, da ne bodo mir- no demonstrirali (le kako naj bi, ko pa je po žilah namesto krvi tekel alkohol?), pač pa bodo svoje nezadovoljstvo s svojim statusom izrazili sko- zi obmetavanje parlamenta z jogurtom, klobasami, jajci, s hrano skratka, varuhe reda, policaje, pa kar z granitnimi kockami. Mimogrede, vsaka čast slovenski policiji, da se ni pustila sprovocirati in je ohranila precej mirne živce. Seveda. Hribar je svoj tekst spisal že davno preden so se študentje odločili za ulično akcijo. Dogodilo pa se je ravno tisto, na kar je Hribar v svojem tekstu o slo- venski samozavesti opozoril; demokracija je res tudi plu- ralizem interesov in mnenj, toda ko se ti enkrat prično izražati na ulici, takrat več ne moremo govoriti o nobe- ni demokraciji. Takrat gre za nasilje in za pričetke totali- tarizma. So tisti, ki so spo- sobni svoje interese udeja- njati preko temu primernih institucij in tisti, ki tega niso sposobni, ki svojo podporo iščejo v množicah na cesti. In študentje so bili navadna množica. Raja. Rulja. Ki si jo je, morda pretiravam, nek- do izbral, da bi dosegel svo- je politične cilje. Kot že mno- gokrat doslej. In - kot že mnogokrat do- slej - jih je tudi tokrat pripe- ljal preko vode žejne. Na- mreč, množico, potem, ko je ta enkrat svojo akcijo konča- la, je treba popeljati tudi na- zaj v sobe, stanovanja... Tre- ba jih je izkoristiti tudi ta- krat, ko ta ni na cesti. Le ta- ko je mogoče uresničiti tudi politične cilje. Ti za razliko od konkretnih ciljev, ki sijih je zadala študentska rulja, niso kratkoročni. Teh ni mo- goče doseči v enem samem pogovoru s predstavniki vla- de, teh, še več, ni mogoče uresničiti z zastonjskim obrokom hrane in litrom vi- na. In študentje, čeprav so svoje dosegli, so v resni največji poraženci torkovi demonstracij. Moralna oo na njihovega početja si v ši ši javnosti, v kateri so resn ci na ljubo spočetka imi oporo, ne zasluži niti naj ni je ocene. Žal. Primerjava s francoski primerom, ko so študentje; sabo potegnili tudi osta množice, tudi delavske sloj je možna zgolj na deskripti ni ravni. In nič več. Pri m se to žal ni zgodilo. Študen je so se namreč borili le t svoj lastni žep. Ne pa tudi i druge - recimo temu - ogr žene sloje družbe. Nasprc no; s tem, ko so študentje i vlade uspeli iztržiti nekaj ti larjev več, košček kruha ve so posredno oškodovali tisi ki bi morali stati na nji ho strani. Delavce. Kmete. N zaposlene. Da bo vlada la ko dala študentom, bo mor\ la odvzeti delavcem, km^ tom, nezaposlenim. In tisti, je politično podprl študeH ske množice, je hkrati obrt, hrbet ostalim množicah Prav tako ali še bolj ogroža nim. In s tem pljunil v lastm skledo. Francoski študentji so prav tako imeli podfKfre stranke, ki skuša tamkaj 5voh | je cilje uresničiti izven pa lamenta, na cesti: razlika^ le v tem, da je tista strank kije študente v Franciji poi prla, od njih tudi zahteval da v svojo akcijo vključijo ti di druge ogrožene sloje dru be. In, čeprav akcija ni pt vsem uspela, čeprav je bi več nereda, kakor reda, je b la politično uspešna. Zdn žila je takoimenovano boCk čo inteligenco in delavske ti kmečke sloje. In narod ^ lahko ves vzhičen vzklikn da narodu, ki ima takšf mladino, res ni treba niti na manj skrbeti za svojo prihot nost. Pri nas pa se je vse skup izcimilo nekoliko drugači grozljivo smo lahko ugoto\ li, da se nam s takšno mlac no, s takšno bodočo intel genco, kaj slabo piše. Žal. Št. 4. - 25. ianuar 1996 11 KULTURA NOVI TEDNIK Nasmeiani »Maček v žaklu«^ (jlledališče »Dva obraza« iz Qg\ja je nedavno predstavilo v jvorani Kulturnega doma v pškem, 4. februarja pa jo bo tudi na velikem odru SLG Ce- Ijg, prikupno komedijo franco- jljega avtorja Georgesa Feyde- joja »Maček v žaklu«. Trojno vlogo je opravil Miha j^jujevič, bivši celjski gimna- ^jec sedaj študent režije na ^grebški akademiji, delo je namreč prevedel, priredil in režiral. Hudomušno je presta- li dogajanje na Slovensko, prav v Laško, slovenski tekst je zvenel tekoče in prijetno, lahlio pa bi se izognil marsika- teremu odlomku v nemškem jeziku, ki je bil nato ponovljen v slovenščini. Tujega jezika je bilo preveč, morda bi celo bilo bolj komično in bolj »nobel« nekaj stavkov v francoščini. Se pa je Miha Alujevič izka- zal kot režiser. Komedijo je predstavil z izvrstnimi kome- dijanti kot privlačno, nesteril- no delo. Starejše in mlajše igralce je znal voditi tako, da se je občinstvo nasmejalo in razvedrilo. In tako prišlo, na lep in visoko profesionalen na- čin, do zabave in sproščenega smeha. Že dolgo nismo videli tako razigranega Boruta Alujeviča v vlogi Hohkrauta in odlične Anice Kumer, v vlogi Bibe. Obema sta vlogi pisani na ko- žo in moč komedijanstva sta pokazala in dokazala v glasu, besedi, kretnjah, obrazu, izra- zu in pojavi. Zanimiv je bil Drago Kastelic v vlogi zdrav- nika, pravo odkritje je bila Anica Milanovič v vlogi služ- kinje Mimice. Mladi režiser Alujevič je znal tudi iz mladih igralcev izvabiti žlahtnega ko- medijantskega duha: Tina Go- renjak, Mirjana Sajinovič, To- maž Gubenšek in Mario Selih znajo svoje vloge izpolniti s svojo osebnostjo. Izvrstno ko- reografijo za glavne tri igralke je opravila Sava Malenšek. Premiema publika je veliko- krat priklicala ustvarjalce na oder. Upamo in želimo, da jih bo Miha Alujevič popeljal na veliko odrov in nasmejal ob-, činstvo. S.D. Mario Šelih in Anica Milanovič v Mačku v žaklu. PRIREDITVE v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v ok- viru Dnevov komedije jutri, v petek, ob 19.30, gostovala NSG Drama iz Ljubljane, s predstavo Arkalija, v soboto ob 19.30, pa Primorsko dram- sko gledališče iz Nove Gori- ce, s predstavo Kazina. V ne- deljo ob 17. uri, bosta za iz- ven, na velikem odru gosto- vala Cankarjev dom in Freyer teater iz Ljubljane, s predsta- vo Pohujšanje v dolini šentf- lorjanski, ob 20.30 pa bo na Odrupododrom gostoval dramski igralec Evgen Car iz Ljubljane, s predstavo Pore- dušov Janoš. Tudi ta predsta- va bo za izven. V ponedeljek ob 20. uri, bo Amatersko gle- dališče Teharje, predstavilo dramatizirano novelo svetov- ne popotnice in pisateljice Al- me Karlin, z naslovom Pod košatim očesom. V Kulturnem domu v Tr- novljah bodo jutri, v petek ob 20. uri, člani amaterskega gle- dališkega ansambla KUD Zarja iz Trnovelj, uprizorili zgodovinsko igro Škrjanček. V koncertni dvorani Glas- bene šole Celje bo v sredo ob 18. uri, koncertna produkcija učencev srednje stopnje Glas- bene šole Celje. V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 19.30, klavirski recital absol- venta Akademije za glasbo v Ljubljani, Benjamina Govže- ta. V koncertni dvorani Glas- bene šole v Velenju bo jutri, v petek ob 19.30, za koncert- ni abonma in izven, koncert trobentača Stanka Arnolda, pozavnista Branimira Slokar- ja in pianistke Katharine Ke- gler. V Galeriji Mozaik bodo jutri, v petek ob 18. uri, odpr- li razstavo slik Enverja Kalja- naca iz Ljubljane, ki bo pred- stavil akverele in olja. V knjižnici Gimnazije center Celje je na ogled raz- stava portretov skozi opuse akademskega slikarja Ratimi- ra Pušelje. V Zdravilišču Laško si lahko do konca februarja og- ledate razstavo likovnih del iz ciklusa Črta, Sabine Zupan. V Likovnem salonu v Ce- lju je do nedelje 28. januarja na ogled razstava instalacij treh mlajših poljskih ustvar- jalcev. V Galeriji v Velenju je do 14. februarja na ogled razsta- va z naslovom Slovenija od- prta za umetnost - 1995. V dvorani župnijskega centra Sveti duh v Celju je na ogled razstava skulptur umetnostnega varjenja Mila- na Šprignerja iz Maribora. V avli osnovne šole na Po- lulah si lahko do 1. februarja ogledate razstavo z naslovom "Projekt ob 100-letnici fil- ma", ki so jo pripravili tam- kajšnji sedmošolci. V Osrednji knjižnici na Muzejskem trgu si lahko do ponedeljka ogledate razstavo litografij Carla Reicherta z naslovom Reichertova suita. V Pokrajinskem muzeju si lahko do 30. marca ogledate razstavo Gotika na Štajer- skem, do 29. februarja pa tu- di razstavo Gotika na Kozjan- skem. Obe sta na ogled vsak dan od 10. do 18. ure, ob so- botah in nedeljah od 9. do 12., ob ponedeljkih je muzej za- prt. V knjižnici v Šentjurju bo še do srede odprta samostoj- na razstava likovnih del gost- je iz Italije, Natali Adams. V avli Zdravilišča Dobrna bodo v soboto ob 17. uri od- prli skupinsko razstavo likov- nih del 31 avtorjev, ki so dela ustvarjali na 5. mednarodni li- kovni delavnici v Piranu in 6. mednarodni likovni delavni- ci v Gornjem Gradu. Na Celjski koči do srede razstavlja dela Branko Krk. V avli Zdravstvenega do- ma v Celju razstavlja Vinko Pajek. V Etolu v Skofji vasi raz- stavlja Rajko Mlinaric. Union od 25. do 31.1. ob 16. in 18.30 ameriški film Profesionalec, ob 21. uri pa slovenski film Carmen; Mali Union od 25. do 31.1. ob 20. uri francoski film Bela; Me- tropol od 25. do 31. l.ob 16., 18. in 20. uri ameriški film Desperado. (Kinopodjetje Ce- lje si pridržuje pravico do spremembe programa.) Kino Dobrna 27. ob 19. uri in 28. ob 17. uri ameriški film Johimy Mnemonic. Kino Žalec 25. ob 20. uri, 27. ob 18. m 20. uri ter 28.1. ob 20. uri ameriški film De- vet mesecev, 26. ob 18. in 20. uri ter 28.1. ob 18. uri ame- riški film Nimaš pojma. Kino Rogaška Slatina 27. in 28. ob 17. in 19.30. ame- riški film James Bond 007 - zlato oko. Kino Polzela 26.1. ob 19. uri ameriški film Leon, 28.1. ob 10. uri Lisica in pes ter ob 18. vu-i Rangvin. Kino Vojnik 28.1. ob 18. uri ameriški film Pred zoro. V Levstikovi sobi Osred- nje knjižnice v Celju bo da- nes ob 18. uri, razgovor s Ta- dejem Čatrom, avtorjem knji- ge Kramljanja z nesramno de- klico. Predstavitev knjige bo vodil Marijan Pušavec. V Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo ju- tri, v petek ob 20.15, večer folklore v izvedbi folklorne skupine Atomske toplice Kozje. V dvorani Zdraviliškega doma Dobrna bo jutri, v pe- tek ob 19.30, nastop folklor- ne skupine Dobrna in vokal- ne skupine Vigred. V knjižnici v Velenju bo drevi ob 19. uri, kulturni ve- čer z Ervinom Fritzom. Pogo- vor z znanim slovenskim pe- snikom, bo vodila njegova ro- jakinja Anka Krčmar, Fritzo- ve šansone pa bo izvajala Vi- ta Mavric. »Doma sem med besedami« z Brankom Brezovnikom, duhovnikom in pesnikom Branko Brezovnik je duhov- nik, doma iz Rečice ob Savinji, ki je prv^a tri leta službovanja preživel na Polzeli, je pa tudi pesnik. Leta 1993 je pri Mo- horje\T družbi izdal svojo pes- niško zbirko Poševni rez duha. Decembra so pesnika Polze- lani povabili medse in pripra- vili »večer poezije s pesnikom, ki se je kalil tudi pri nas«. Udeležilo se ga je veliko kraja- nov, ki so želeli Branka spet srečati in ga tokrat spoznati kot pesnika. Ob tej priložnosti 'yt odstal ta pogovor. Branko, spominjamo se te isot prizadevnega duhovnika, zdaj pa ob tvoji pesniški zbirki spoznavamo, da imaš še eno poslanstvo, poslanstvo pesni- ka. Kako bi se predsta\il sam? Sem pesnik in duhovnik, predvsem pa želim biti človek, bitje govora (nagovora in od- govora). Med besedami sem namreč doma, ob njih mi ni dolgčas. Je bila pot od prvega klica v sebi do gotovosti, da želiš pi- sati pesmi in do odločitve, da jih objaviš v knjigi, boleča? Poezija je »boj s skrivnost- jo« (E. Kocbek), vsak boj pa je boleč. Trga te iz skritosti, da te njeno nihalo zaniha v čas nes- kritosti. A pesnik se mora pre- dati nevarni igri besed. Le ta- ko postajaš človek pesnik. Pe- sem je simbol z zarezo v sebi (»poševni rez duha«). Vsak rez človeka boli, vendar te hkrati približuje resnici. Resnica pa je skrinja smisla. Njena čista luč vedno bogati: mene kot pesnika in bralca kot pesnika ali - če hočete - pesnika kot niene in pesnika kot bralca. Ali kdaj razmišljaš, kaj se ijogaja s tvojimi pesmimi, ko jih pošlješ »v svet«? Pesem kot neskritost besed je edina resničnost, ki nas lah- ko reši pred uničujočim dolgo- časjem. Poezija nas zaniha v interval večnosti. Pesem je na- čin, kako se človek zoperstavi niču. Za človeka je to edini prostor resnice - o sebi, sočlo- Dr. Taras Kermavner v svoji recenziji k pesniški zbirki Branka Brezovnika o njegovi poeziji pravi: »Gre za nežne, za lepe pesmi, ki sicer niso ubrane po modernih načelih. Njihov pesniški slog se deloma veže na Jenka (osebna medita- cija ob impresijah narave), vendar je izraz posodobljen — je v skladu z lirizmom današnjih mladih, mimo avantgarde. Pesnik sam pove skoraj dobe- sedno, kaj mu je v srcu in mi- slih; predvsem v srcu. Zbirko komponira od erotične poezi- je, ki ponekod obravnava tudi temo strasti, spolnosti, do me- tafizike. Najlepše pesmi so nežne in segajoče v onkrajno.« veku in o Bogu. To želim s svo- jo poezijo postaviti pred bral- ca, edinega resničnega ustvar- jalca poezije. Med pesnikom in pesmijo v knjigi je za nas, bralce, veliko skrivnosti. Kaj se dogaja med njima? Pesniški navdih je želja fe- tusa po rojstvu. To je v bistvu praspominska želja po rojstvu besede. Besede, ki nosi smisel. Ta vedno ostaja skrivnost, če- prav jo imenuješ črka na pa- pirju ali dialog odkrito-srčno- sti med ljudmi. Igra rojevanja in umiranja pesmi je včasih kratka, včasih dolga. Vedno pa je to zgodba razklenjenega sr- ca s srečnim koncem. Kot pesnik imaš gotovo do poezije še posebej globok od- nos. Kakšno vlogo ima v tvo- jem življenju? Poznam pravzaprav samo tri velike besede: vera, upanje in ljubezen. V to triado »tla- čim« tudi svojo poezijo, zato mi ta pomeni vero v skrivnost, upanje v prihodnost in ljube- zen do resničnosti. V trikotnik teh treh pojmov želim navse- zadnje spraviti tudi svoje živ- ljenje. Pesnik igra vlogo po- srednika v razmerju med člo- vekom in človekom ter med človekom in Bogom. Ti dve razmerji bi lahko poimenoval predajanje se neznanemu in nedoumljivemu drugemu in s tem tudi Bogu (kar je lahko meditacija) kot neznanemu in nedoumljivemu drugemu. Čigavo poezijo posebej rad prebiraš in ali misliš, da kdo - morda tudi nezavedno - vpliva nate? Svoje dosedanje pesniško ustvarjanje lahko razdelim na tri dele. V prvem sta name naj- bolj vplivala Federico Garcia Lorca in Pablo Neruda, v dru- gem francoski nadrealisti (Pa- ul Aluard, Louis Aragon ...), v tretjem pa nekateri slovenski pesniki (France Balantič in predvsem Edvard Kocbek). To trojno razdelitev pesniškega ustvarjanja lahko bralec opazi tudi v moji pesniški zbirki. V tvoji poeziji se pojavljajo nekatere podobe iz narave, ne- katere zelo pogosto (travne bilke, bel jasminov cvet, ajdov kruh, pelikan). Kaj zate pome- ni narava? Narava kliče vsakega člove- ka, vendar je samo tisti, ki je zanjo odprt in poslušen njene- mu klicu, pesnik. Narava se mu mora opreti v vsej svoji nezadržnosti in silovitosti. Biti del narave je zame prvinska igra. Moj stik z njo je ves ze- meljski, čuten in hrepenenjsko bojevit. V njej doživljam odre- šenjski izhod, nepopustljivo prizadetost, odgovornost in odprtost za resničnost vsega živega. To je narava domačije moje babice in način prebiva- nja spomina v svetu. Branko, zdaj službuješ v Mariboru. Kako se imaš tam? Slišim, da si zelo ustvarjalen. Pri nas v Mariboru beremo Večer in gledamo Pandurjeve stvaritve. Denar varčujemo v novi KGM, zapravljamo pa ga v pritajenih lokalčkih na Len- tu... V takšnem okolju se je prijetno ukvarjati z gledališ- čem. In prav to počnem. Hvala za pogovor. MAGDALENA NOVAK ROGL Uspela generalka v Mariboru Nastop KMZ pri maši in na koncertu Slomškovih pesmi Minuli četrtek je Komorni moški zbor iz Celja pod vod- stvom dirigenta prof. Cirila Vertačnika pel pri prvi maši letošnje ekumenske osmine, ki jo je daroval mariborski škof dr, Franc Kramberger v moli- tvi za enotnost vseh kristja- nov. Nastop omenjenega zbora v mariborski stolnici je bil ne- kakšna generalka za nastop 19. maja v isti cerkvi ob obisku papeža Janeza Pavla II., ko bo KMZ pel^ pesem skladatelja Ambroža Čopija Totus tuus, ki je bila na lanski Naši pesmi v Mariboru nagrajena kot naj- bolje izvedena skladba. Sicer je KMZ pri maši naj- prej zapel pesem Slava Tebi, Slomšek škof, ki jo je napisala sestra uršulinka Elizabeta Kremžar, zatem pa še Locus Iste, Adeste fideles in Totus tuus. Ob tej pesmi naj povemo še to, da je to prvi del uglasbe- ne renesančne molitve, Totus Tuus sum Maria (Ves tvoj sem, Marija), drugega pa je z ime- nom Suh tuum presidium skladatelj Ambrož Copi napi- sal pred kratkim, tako da sku- paj celotna skladba, ki traja kar sedem minut, nosi ime De Maria virgine in to naj bi v celoti pel KMZ pri maši ob pa- peževem obisku 19. maja letos v mariborski stolnici. Po četrtkovi maši je bil v škofijski dvorani celovečerni koncert, ki mu je prisluhnil tu- di mariborski škof dr. Franc Kramberger, na katerem se je KMZ pred nabito polno dvo- rano predstavil s Slomškovimi pesmimi. Zbor je zapel nasled- nje pesmi: Sveti misijon, Ju- temo sonce, Jutemica, Veselja dom, Sonce se ozira, Oj, zlati čas, Večernica, Dobra volja. Predrzna ptičica, Gorski zvon, Predica, Lahko noč, Gorica, Veseli hribček, Luna in Urba- Občinstvo je z navdušenjem spremljalo petje zbora, ki se je moral zelo potruditi v sicer ne- akustični dvorani, saj se pevci med seboj takorekoč niso sli- šali. Uspelo mu je, saj so izku- šeni pevci pod dobrim vod- stvom dirigenta zanesljivo opravili nelahko nalogo. Po- slušalci so bili presenečeni, kako lepo zveni Slomškova pesem v izvedbi večjega zbora in ne le pri petju naključnih pevcev, kakor se je to doslej dogajalo z večino Slomškovih pesmi. Za mnoge njegove pe- smi ali njegove priredbe je ob- činstvo izvedelo šele sedaj. Na pevce iz knežjega mesta je bil zelo ponosen tudi mariborski stolni župnik dr. Stanislav Li- povšek, nekdanji kaplan v Ce- lju, ki je v celjskih gimnazij- skih letih pel v mladinskem zboru pod vodstvom profesor- ja Egona Kuneja. DRAGO MEDVED ANDI AVTO d.o.o. PRODAJNO SERVISNI CENTER ŠENTJUR razpisuje prosto delovno mesto TRGOVCA za prodajo avtomobilov Pogoji: delovne izkušnje avtomobilske smeri in zna- i^je osnove računalništva. Delo je za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim ro- kom. Pisne vloge s kratkim živ- ljenjepisom pošljite v roku 8. dni na naslov: ANDI AVTO d.o.o. Cesta Kozjanskega odreda 18 63230 Šentjur Št. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK NAŠI KRAJI IN LJUDJE Si Gradijo vrtec v zdravstveni postali Podčetrtek bo tudi lekarna v kraju Podčetrtek so pred kratkim začeli z gradnjo nove- ga otroškega vrtca, ki ga na- meravajo odpreti z novim šol- skim letom. Gradijo ga v neiz- koriščeni podstrešni etaži do- mače zdravstvene postaje: Tam nameravajo do poletja urediti tudi samostojno lekar- no, ki je v turističnem kraju zadnja leta niso imeli. V občini Podčetrtek imajo dva vrtca, Podčetrtku ter Bi- strici ob Sotli, vrtca sta orga- nizacijski enoti osnovnošol- skih javnih zavodov. V obeh vrtcih je vključenih nad 70 otrok, pri čemer prištevajo otroke iz male šole, nekaj otrok pa obiskuje tudi vrtca v Šmarju pri Jelšah ter v Roga- ški Slatini. Med starši je zad- nja leta za vključitev v organi- zirano otroško varstvo veliko zanimanja, tako da ostaja zu- naj vrtca približno za en odde- lek otrok. V Podčetrtku je vrtec na dveh različnih lokacijah, v prostorih osnovne šole ter v enem od stanovanjskih blo- kov. Tudi šola potrebuje več prostora, zato je zorela zami- sel o gradnji vrtca že nekaj let. Pred letom in pol, še v času bivše šmarske občine, so se od- ločili, da bi za novi vrtec upo- rabili neizkoriščeno podstreš- no etažo prevelike podčetrte- ške zdravstvene postaje. Žu- pan Podčetrtka Marjan Drofe- nik opozarja na to odločitev tudi zaradi pomanjkanja de- narja, saj naj bi bil ta vrtec več kot tretjino cenejši od postavi- tve novega poslopja. Po pripravljanju projektov ter pridobivanju soglasij so decembra za vrtec dobili grad- beno dovoljenje, nato pa pod- pisali pogodbo z izvajalcem, IPI Holdingom iz Rogaške Sla- tine. Gre za pogodbo »na V bodočem \Ttcu je že živahno gradbišče, kjer opravljajo za- četna gradbena dela. Priprav- ljajo tudi projekt preureditve zdravstvene postaje za potrebe nove krajevne samostojne le- karne. Gre za dolgoletno potrebo turističnega Podčetrtka, kjer so imeli lekarno že od nekdaj, zadnji dve desetletji pa so jo pogrešali. Najbližja lekarna je v 12 kilometrov oddaljenem Šmarju pri Jelšah. Tako je ob- čina Podčetrtek pred dnevi objavila koncesijo za opravlja- nje lekarniške dejavnosti, jav- ljajo se tudi interesenti, zato bi lahko lekarno odprli pred po- letjem. Občina namerava v preureditev prostorov za po- trebe lekarne vložiti približno 3 milijone tolarjev. ključ«, v višini 42 milijonov tolarjev, za potrebno opremo ter za zunanjo ureditev pa bi potrebovali še približno 20 mi- lijonov. Polovico bodo plačali iz podčetrteškega občinskega proračuna, preostali znesek pa s pomočjo pričakovanega dr- žavnega denarja. V novem vrt- cu bo blizu šesto kvadratnih metrov notranjih površin. BRANE JERANKO Dobra volja In ljubezen Recept za petdeset let skupnega življenja je ljubezen, ki je še tako hud vihar ne omaje v soboto, 20. januarja sta se poročila Amalija in Emil SchantI iz Vojnika, vendar to ni bila prva poroka, pač pa zlata poroka, ki je dokaz dol- goletne ljubezni in dobre volje, kot pravita zakonca, ki sta si solzna zrla v oči, medtem ko sta izmenjala prstana. Bila sta presrečna, tako kot prvič, ali pa še bolj, njune solze sreče pa so ganile vse povabljene na Dobrni. Zagotovo ne bi verjela, da sta lahko dva človeka tako srečna, če se o tern ne bi na lastne oči prepričala. Ko sem ju obiskala, sta žarela od sre- če, kakor rosno zaljubljen par sta bila, sedela sta drug poleg drugega in mi pripovedovala, kako lepo je bilo, ko sta se znova poročila. »To je nepo- pisno, to je sreča, ki ]o mora okusiti vsak sam, jaz vam tega ne morem povedati. Lepo je bilo, a prekratko,« je sobotno slavje s solzami v očeh opisala Amalija SchantI, nevesta, ka- kor ji pravi njen mož, ki je kar nekaj časa porabila, da je na- šla pravo obleko za zlato poro- ko. Ves čas pogovora sem pred seboj gledala neizmerno sreč- na upokojenca, ki sta lahko le za trenutek odtrgala pogled drug od drugega. Med pripovedovanjem se je Amalija spomnila: »Veš, dragi mož, jaz sem vedela, da te mo- ram počakati in še kako vred- no je bilo,« se je spet spomnila snidenja, ko se je po dolgem Času Emil le vrnil iz Rusije, kamor je moral med vojno. Zvedela sem marsikaj o nju- nem, ne ravno z rožicami post- lanem življenju. Toliko sta prestala, pa zakon ni nikoli tr- pel. Pravita, da je ravno ljube- zen, dobra volja, pa tudi nekaj skromnosti recept za tako dol- go zvezo. Amalija in Emil sta silno ponosna na svoje otroke in vnuke, še posebno na vnuki- njo Majo, ki je ta čas na študi- ju v Ameriki, od koder jima piše dolge strani pisem in jih redno pokliče po telefonu. Ne- strpno pričakujeta njeno vrni- tev, ki bo šele v avgustu, saj je Maja odpotovala na izobraže- vanje za celo leto, sicer pa v Ameriki obiskuje tretji letnik srednje šole. Kot ena najbolj- ših dijakinj gimnazije je imela možnost izobraževanja v tujini in dobila tudi štipendijo. Ba- bica in dedek bosta zelo sreč- na, ko se bo Maja vrnila nazaj v Celje, pravzaprav na obisk k njima na Ilovico v Vojniku, kjer sta si ustvarila svojo pravljico. In kaj pomeni prav- ljica? »To je najina hiška, kjer se odlično počutiva, všeč nama je okolica, sadovnjak, gozd in mir, ki ga je tukaj na pretek, ptički, ki nama prepevajo in prijazni ljudje, ki naju obdaja- jo,« pravita zlatoporočenca. Včasih sta stanovala blizu Cinkarne, potem pa ju je smrad in slab zrak pregnal v naravo. Pa ne le to, s hišo, kjer sta stanovala, nista imela sre- če. V petdesetih letih so jima neki pijanci zažgali gospodar- sko poslopje, ko so se hoteli pogreti in so si zato prižgali slamo. Poslopje je popolnoma zgorelo, zraven pa še ves les, ki je bil pripravljen za obnovo hiše in se je še sušil. Malo kas- neje je bila neusmiljena voda in v poplavi zalila hišo, tal da je bik) vse uničeno in osta sta brez vsega. Ničesar nis imela, razen oblačil na sel Naslednji udarec je bila nat onalizacija, ki jima tudi ni pi zanesla, tako da sta dobila sto kvadratnih metrov od c« hiše, pa še za stanovanja s morala plačevati visoko n jemnino. »Hudo je bilo takri komaj smo si malo opomog že nas je spet kaj doletelo, ij tako je bilo tudi po tistem, sva si končno uredila stanov^ nje, kupila nekaj pohišt\J spomnim se, imela sva zelo l' po novo spalnico in v njej sva spala komaj tretjič, ko nas je ponovno zalila voda. Na srečo smo takrat lahko vsaj nekaj stvari rešili, vendar je bilo spet vse uničeno, od parketa do po. bistva in ostalega. J Neverjetno, kaj vse sva | prestala,« pravi Emil, ki je bil ves čas zaposlen v gostinstvu pred upokojitvijo je bil tudi direktor Hmeljarja v Žalcu, nato pa direktor Ljudske re- stavracije v Celju, kasneje pa Majolke. Tudi Amalija je ves čas delala v gostinstvu, že ta- krat, ko sta se z Emilom spoz- nala, potem pa pripoveduje kako hudo ji je bilo, ko je mo- ral med vojno v Rusijo in ni vedela, če ga bo še kdaj videla »Poznala sem vedeževalko, je prerokovala usodo iz skode- lice kave in rekla mi je, da na Emila le čakam, saj se bo za- gotovo vrnil. Ves čas sem ver- jela v to in enkrat sem šla pla čat mašo za njegovo vrnitev vendar, ko sem prišla iz cerkv domov, je bil moj dragi že do ma. Bila sem presrečna, k( sem ga zagledala,« se spominji Amalija in že oklene rofc okrog moža ter ga poljubi, dc ne bi pozabil, kako rada ga ima. DAMJANA Sim Zakonca SchantI sta zelo hvaležna sinovoma, ker sta poskrbela za vse priprave na zlato poroko, tudi prstane sta jima kupila. Višja članarina, večje ugodnosti Društvo bolnikov z revmatskiml obolenji se je odločilo za zakup hotelskih sob v Atomskih Toplicah v petek, 19. januarja je bil v Podčetrtku letni občni zbor društva bolnikov in in- validov z revmatskiml obo- lenji celjske regije. O delu društva je govoril njihov predsednik dr. Radisav Ko- madina in pojasnil predvsem to, zakaj so povišali letno članarino in kakšnih ugod- nosti bo 700 članov deležnih v tem letu. Letos bi vzeli v zakup vsaj štiri postelje v hotelu Atom- skih Toplic in bi na ta način omočili, da bi se v toplicah letno izmenjalo skoraj 150 članov oziroma bolnikov. Za realizacijo takšnih načrtov je potrebno sodelovanje čla- nov, ki bodo s članarino pri- spevali, da bi bil zakup res možen. Letna članarina naj bi znašala sedem tisoč tolar- jev, kar se morda zdi veliko, vendar ni, če pomislimo, da bodo lahko člani društva na leto preživeli deset dni v ho- telu na zdravljenju, ki bi jih sicer stalo 70 tisoč, tako pa jih bo stalo le 22 tisoč tolar- jev, saj jim popust nudita hotel in društvo. To pride v poštev za tiste, ki bi plačeva- li letno članarino v višini se- dem tisoč tolarjev, za vse ostale, ki bodo plačevali dva tisoč tolarjev, pa veljajo ena- ke ugodnosti kot doslej. Dr. Komadina je zadovoljen, da so v Atomskih Toplicah našli toliko razumevanja za njiho- ve člane, torej bolnike in in- valide z revmatskiml obole- nji, ki jih večinoma pestijo hude bolečine. V društ\ai bodo ustanovili tudi posebno komisijo, ki bo skrbela za onemogle in zapo- stavljene ljudi, za težje inva- lide in za vse tiste, ki potre- bujejo pomoč, ki jo bodo skušali zagotoviti preko dru- štva in jim pomagati v ra- zličnih situacijah. DAMJANA SEME Licitacija »Antonovili« icrač Pred kratkim smo poročali, da so v zvonik cerkve Sv. Antona v Skornem pri Šoštanju povlekli tri nove zvonove. Le tri dni zatem, na dan godovanja Antonov, so pri tej cerkvi pripravili že tradicionalno licitacijo suhih svinjskih krač. Krajani so jih darovali kot dobrodelni prispevek za cerkvene potrebe. Pod vodstvom ključarjev so nato vse krače ponudili na javni dražbi, ki je bila organizirana tako, da so slastne kose mesa prodali po dvakratni ali še višji ceni. Na ta način so »podjetniško« napolnili sicer bolj prazno blagajno. Še pomemb- nejše od tega pa je dejstvo, da je licitacija krač ob Antonovem godu (tudi v Belih Vodah gojijo ta običaj) prijeten družabni dogodek, ki ljudi združi v dobrodelni akciji. Srečanje se je tudi tokrat zaključilo s pojedino in prijetno domačo pesmijo. JOŽE MIKLAVC Prizideic Pod goro Predstavnika ministrstva za šolstvo in šport, ki sta prejšnji teden obiskala občino Sloven- ske Konjice, sta izrazila vso strokovno podporo načrtovani gradnji srednje faze osnovne šole Pod goro v Slovenskih Konjicah. Po pregledu demografskih podatkov in šolskih prostor- skih kapacitet v občini sta ocenila, da je investicija nuj- na, še posebej zato, ker prosto- ri kuhinje in jedilnice v osnov- ni šoli Pod goro ne ustrezajo normativom. Prva stavba os- novne šole Pod goro, to letos obiskuje 480 učencev, je stara že preko sto let, pred desetimi leti pa je šola dobila sodoben prizidek, ki pa ni povezan s prvotno stavbo. V tretji grad- beni fazi naj bi tako med obe- ma stavbama zgradili povezo- valni prizidek. Z njim bi šola pridobila nujno potrebno ku- hinjo in jedilnico, ki bi bila uporabna tudi kot večnamen- ski prostor, zbornico s tajni- štvom in računovodstvom, garderobi, knjižnico, tri na- menske učilnice, učilnico za gospodinjstvo ter učilnico, v kateri je bila doslej urejena garderoba. Investicija je ocenjena na 140 milijonov tolarjev, od ka- terih naj bi 54 odstotkov pri- spevala občina, preostanek pa ministrstvo za šolstvo in šport. Ker pa je ministrstvo ves raz- položljiv denar za letos že raz- poredilo, finančne pomoči mi- nistrstvo še ni zagotovilo. Za- radi velike verjetnosti, da bo ministrstvo investicijo sofi- nanciralo v letu 97, so se s ko- njiškim županom Janezom Jazbecem dogovorili, da bo občina v mesecu dni dobila pisna stališča ministrstva. V občini Konjice namreč želijo, da ministrstvo namero o sofi- nanciranju izrazi pisno ter da se v investicijo letos vključi vsaj z minimalnim deležem. Ce bo steklo vse po načrtih, bodo v Konjicah letos pripravili vso dokumentacijo in podrli staro telovadnico, namesto katere bo v letu 97 zrasel nov prizi- dek. Ta bo vseljiv s pričetkom šolskega leta 1997-1998. Tako bosta obe konjiški osnovni šoli prostorsko pripravljeni na de- vetletno osnovnošolsko izo- braževanje. V.M. Nevarne žalslce poti Krajani Žalca in vsi tisti, ki jih pot vodi po tlakovani poti na Mestnem trgu v Žal- cu, se jezijo zaradi izredno spolzkih in zato nevarnih ploščic. Betonsko pot v tem delu mesta so tlakovali delavci celjskega Gradisa, ko ! pred nekaj leti zgradili p slovno stanovanjski cent med Žano in celjsko bank Že kmalu se je pokazalo, ( betonske plošče niso kval tetne, pojavile so se razpoh predvsem pa so te ploš izredno spolzke in nevan ob vsakem dežju, še zlasti I v zimskih mesecih. Samo letošnji zimi so se na tej p( zaradi padcev poškodova trije ljudje. Mestna skupnoS je od Gradisa že pred časo zahtevala, da sedanje beto) ske plošče zamenja z običa nimi in predvsem ma spolzkimi materiali, za k pa v Gradisu po informa£ jah z Mestne skupnosti zaeH krat ne kažejo pretiranega posluha. Za pritožbe in godovanje ljudi ostajajo hi tudi inšpektorji. IB, Foto: EDI MASNE' Univerza in razvoj Slovenija do leta 2000 Klub podjetnikov Zlatorog Celje pripravlja v torek, 30. januarja, ob 18. uri v celjskem hotelu E\Topa delovno srečanje z rektorjema ljubljanske in mariborske univerze prof. dr. Alojzem Kraljem in prof. dr. Ludvikom To- plakom. Osrednja tema pogovora, ki ga bo vodil Jože Volfand, bo >Univerza in razvoj Slovenije do leta 2000<, rdeča nit razprave pa pomen visoko usposobljenih strokovnih kadrov za prenovo in prestrukturiranje slovenskega gospodarstva ter njegovega vključevanja na evropska tr- žišča. IS Št. 4. - 25. ianuar 1996 13 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNIK Vsakdan kozjanske zdravnice fjiagoaelnl učinki zdravilne vode - V krlblh so pogosto ostareli, osamUenI ter bolni ljudie_ pr. Bojana Gobec je zdrav- nica v splošni ambulanti zdravstvene postaje v Podče- trtku. Pri ljudeh, ki jih zdravi, opaža precej težav s hrbtenico, J sklepi, s povišanim kr\'nim pritiskom, imajo tudi povišano telesno težo... V zdravi po- l^'3Jini opaža malo težav z di- ljudje so nasploh odpor- nejši- Veliko jih išče zdravja v zdravilni vodi Atomskih to- plic, pri čemer opaža blago- dejni učinek... Pacientom včasih svetuje njihovemu zdravstvenemu stanju primemo kopanje, v posameznih primerih pa se po- svetuje tudi z zdravstveno službo Zdravilišča Atomske toplice. Če je, na primer, člo- vek s povišanim krvnim priti- skom tako rekoč po ves dan v vodi, lahko to seveda prej ško- duje kot koristi. Po pravilni uporabi zdravilne vode opaža pri pacientih izboljšano giblji- vost, bolečine velikokrat po- nehajo, včasih so kot preroje- ni. Tudi sama se s svojo druži- no odpravi na družinski izlet v kopališča Atomskih toplic, za- radi rekreacije. Živijo na Gro- belnem, morje jih niti ne mika, rajši hodijo v planine. V kozjanskih hribih Dr. Gobčeva živi na kmetiji svojih staršev. Izvira iz delav- sko-kmečke družine, oba star- ša sta bila redno zaposlena, ona pa edinka. Njena odloči- tev za medicino je dozorela v zadnjem letniku celjske gim- nazije, ko je razmišljala tudi o študiju kemije. V Ljubljano je odšla le po zdravniško znanje, sicer jo je vsak konec tedna vleklo domov, na Grobelno. V Po^LČetrtku se je zaposlila leta 1989, ko je nadomestila dr. Lovriča. Prišla je kot mlada zdravnica, bila je sama. Na ljudi ter kraje iz osrčja Koz- janskega se je hitro navezala. Tu so v veliki večini dobri in gostoljubni ljudje, kar je eden izmed poglavitnih čarov te po- krajine. V Podčetrtku opravlja zah- tevno terensko delo, dežura- nje. V trikotniku med Podče- trtkom, Bistrico ob Sotli ter Kozjim se menjujejo štirje zdravniki treh omenjenih zdravstvenih postaj. Veliko časa dežurajo, po osemkrat na mesec, poleti, zaradi dopustov, še večkrat. Pokrajina je hribo- vita, zato je delo zahtevnejše. Podnevi lahko za pot povpra- ša, ponoči ljudje pustijo luč ali jo včasih kdo počaka na pra- vem mestu. Pozimi pobeli hri- bovito Kozjansko snežna ode- ja, zato je pot za zdravniški jugo zahtevna. Včasih mora tudi peš. Ob neki priliki, ko je ob pol dveh zjutraj hitela po sneženi cesti v Zdole nad Koz- jim, niti avtomobilske verige niso več pomagale, zato jo je zaneslo s ceste. Nato so ji, sre- di noči, pomagali iz snežne za- gate s traktorjem. Za zadnji silvestrski večer ter novoletni dan, ko sta dežurali s sestro Zdenko, so ji na občini posodi- li terensko vozilo. V snegu so jo klicali v Bistrico pri Lesič- nem, okrog polnoči pa v Pod- sredo. Terensko vozilo so jim obljubili, v kratkem pa priča- kujejo napravo za oživljanje človeka v najbolj kritičnih tre- nutkih, defribrilator. V kozjanskih hribih pogosto srečuje ostarele, osamljene ter bolne ljudi. Mladi so odšli v dolino, v udobnejši svet, sta- rejši pa vztrajajo. Opaža tudi revščino, včasih združeno še z alkoholizmom, zato so poveza- ni s socialno službo. Kmečke pokojnine so nizke, starejši pa težkega dela pogosto ne zmo- rejo več. Rada jih ima, spoštu- je jih, v svoji samoti so veseli vsakogar. Posamezni starejši ljudje, ki so boljšega zdravja, živijo zdravo, precej gibajo, pri njih opaža manj povišane telesne teže. Delo opravljajo z ljubeznijo, četudi zaradi pre- nizkih dohodkov pogosto iz gospodarske nuje. Povezanost z naravo Zadovoljna je, ko opaža, da se ljudem zdravje vrača, pa v nujnih primerih, ko lahko bol- niku uspešno pomaga v bol- nišnico. Hudo je v prometnih nesrečah, v bitkah za življenja. V takšnih primerih zdravnik tudi doma pomisli na človeka, ki mu je pomagal ter se v bol- nišnici bori z življenjem. Lani je dr. Gobčeva opazila več bol- nikov z rakom kot sicer. Pogo- sto vidi njihovo silno voljo do življenja, trpljenje njihovih svojcev, ki so z bolnikom noč in dan. Treba jih je bodriti z besedo, z upanjem, obup pa je treba skriti. To je vnovič spoz- nala, ko je zbolel za rakom njen oče, ki so ga pospremili na zadnjo pot novembra. V okviru njene splošne am- bulante, edine v zdravstveni postaji v Podčetrtku, je posve- tovalnica za matere z dojenč- ki, opravljajo tudi šolske pre- ventivne preglede. Poslopje v trškem jedru je sodobno, brez arhitektonskih ovir, vendar premalo funkcionalno. V zgradbi je tudi zasebna zoboz- dravstvena ordinacija ter sta- novanje, ki ga uporablja zo- bozdravnik. Z dr. Bojano Go- bec delajo tri sestre. Sestra Zdenka Leskovšek ima zadnji čas veliko administrativnega dela, sestra Benja Bele, ki je prišla pred nekaj meseci, pa skrbi za laboratorijske prei- skave krvi ter urina, za preve- ze, injekcije, EKG... Vsaka od sester, skupaj z zdravnico, de- žura, tudi sestra Bogdana Po- čivavšek, ki ima na skrbi pa- tronažno delo. Dr. Gobčeva je precej zdo- ma, družina jo pogreša. Pri skrbi za njena fanta, za četrto- šolca Rokca ter Nejca iz dru- gega razreda, ji pomagata mož ter mama. Fanta obiskujeta šentviško šolo, mož Darko de- la kot elektrotehnik v celjski Metki, v prostem času pa vsi skupaj poskrbijo za vse po- trebno na domači kmetiji. Podčetrteška zdravnica se naj- bolj sprosti v naravi, v redkih trenutkih družinske sprostitve v planinah ter med smuča- njem. Oba z možem sta že od nekdaj navdušena planinca, v hribe pa se odpravijo tudi s podčetrteškimi planinci. V planinskem svetu najdejo pra- vo družinsko sprostitev, čas za dodatni družinski pogovor ter nove moči za zahtevne delav- nike. BRANE JERANKO Z dr. Bojano Gobec delata sestri Zdenka iz Imenega ter Benja iz Kristan Vrha. REČENO (ne)STORJENO Študent naj bo (sit)! Tokratni naslov Študent naj bo (sit), sem si, s svojim dodat- kom oklepajev, izposodil pri enem od naših odličnih, naci- onalnih TV dnevnikov, ki ga je vodil znani Celjan Janko So- par. Vendar to niti ni toliko pomembno. Pomemben pa je bil dogodek. Po letu 1968 so se bojda znova prebudili štu- dentje. Študent naj bo. Dobro. Študent, ki dokonča študije, lahko postane cvet naše inteli- gence. Če to ne, pa vsaj del bolj izobraženih Slovencev. Pa- metne ljudi seveda potrebuje- mo, saj je ni države na tem svetu, ki bi si želela neumne. Skratka, govorimo o mladem človeku, ki si pridobiva znanje na višji ali visoki šoli, zato da bo postal učen in s tem seveda čim bolj pameten. Naj bo po- meni, da to še ni, ampak da si želimo ali celo hočemo, da se bo v neki prihodnosti (po mož- nosti čim prej) to tudi zgodilo. Glede na izkušnje, ki jih ima- mo, lahko trdimo, da določe- nemu odstotku študentov uspe dokončati študije, oziroma di- plomirati. Še več, določenemu odstotku to uspe navkljub vsem težavam, ki jih ob tem pestijo. Težave so lahko na primer bolezni, stanovanjski problemi, pomanjkanje študij- skih pripomočkov ipd. Obstaja tudi možnost, da je študent pri študiranju lačen. Tako smo prišli do zadnjega dela našega naslova - sit. S tem, ko je tre- buh prazen, seveda ne moremo govoriti, da bo bolj polna gla- va. Prav tako se ne moremo izgovarjati, češ poglejte si kakšnega od naših znanih pi- sateljev ali pesnikov (Cankar, Mum itd.) - vsi bolj kot ne praznih trebuhov, pa so vse- eno veliko ustvarili. Prvič - ni- smo v času nekaj desetletij na- zaj, ko je bila naša družba še precej nerazvita in drugič - le kdo na svetu si za cilj svojega načina življenja postavlja ne- kaj slabega namesto boljšega. Torej, naši študentje so de- monstrirali, zahtevali so povi- šanje proračunskih sredstev za subvencioniranje študentske prehrane. Geslo protesta je bi- lo »Lačen študent ne verjame siti državi«. Pettisoč glava rrmožica uka in hrane željnih . mladenk in mladeničev se je zbrala pred parlamentom, protestirala, prepevala, obme- tavala parlament z jajci, jo- gurtom ipd. Tistemu, ki te ho- če za nekaj prikrajšati pač ne moreš ponujati rožic. Študent- je so na parlament torej zme- tali hrano, ki je bojda nimajo (ali vsaj nimajo dovolj). Pa to niti ni tako moteče, navsezad- nje ali niso včasih v gledališ- čih, če je bila predstava slaba, obmetavali igralce z različni- mi predmeti, jajci itd. Zbode namreč lahko pomislek ali morda namig o večinskem štu- dentskem vodstvu (če se ne motim, je pred kratkim na štu- dentskih volitvah večino gla- sov dobila ena sama stranka) in pa seveda o tem, da smo v predvolilnem obdobju. Obsta- ja seveda še veliko drugih va- riant, vključno s to, da naši študentje v resnici živijo na robu lakote (kar pa je seveda malo verjetno). Kakorkoli že, zagotovo si nihče ne želi neza- dovoljnih študentov. Tako so najverjetneje razmišljali tudi na pristojnem ministrstvu ter stranke (vsaj nekatere) vladne koalicije. Sklenili so namreč, da k zakonu o izvrševanju pro- računa za leto 1996 sprejmejo dopolnilo, po katerem mora vlada — v sodelovanju s štu- dentsko organizacijo, v treh mesecih po uveljavitvi zakona, sprejeti kriterije in merila za subvencioniranje študentske prehrane, pri čemer višina subvencije ne sme biti nižja od 60 odstotkov vrednosti pov- prečne cene obroka. Študentje so tako v glavnem dobili kar so želeli — zagotovilo za zadovolji- vo subvencijo za prehrano, dr- žava pa tudi - mirne študente. Misel, da siti lačnemu ne verjame tokrat ni držala, kar je ugotovil tudi naš znani so- meščan, v že omenjenem TV dnevniku. ZORAN PEVEC REKli SO Franci Naraks, poveljnik Ga- silske zveze Žalec: »Na področju naravnih in drugih nesreč na območju ob- čine Žalec je pri Gasilski zvezi Žalec opazen rahel porast v le- tu 1995 v primerjavi z letom 1994. V letu 1994 smo gasilci opravili 32 požarnih interven- cij in 10 drugih, lani pa smo opravili 34 požarnih interven- cij tn 16 drugih, od reševanja iz dvigal v blokovnem naselju, reševanja iz višjih nadstropij in razne druge tehnične inter- vencije. Gmotna škoda je zna- šala nekaj nad 17 milijonov to- larjev. Gasilci so ob koncu leta imeli zlasti veliko dela pri od- stranjevanju podrtih dreves in vej na magistralnih cestah Ar- ja vas-Velenje, Polzela-Vele- nje in Vransko-Zajesovnik, ter s stanovanjskih hiš in poruše- nih objektov zaradi teže snega. V vseh primerih se je pokazala pripravljenost gasilcev poma- gati ljudem, krajanom, sose- dom takrat, ko le ti potrebuje- jo strokovno pomoč. Pri vzro- kih nastanka požarov je še vedno poglaviten vzrok člove- ški faktor, malomarnost, nato slede tehnične okvare in pre- cejkrat tudi udar strele. Z hi- trimi in strokovno izvedenimi intervencijami je bila prepre- čena še večja materialna ško- da, za kar gre zahvala opera- tivnemu članstvu, ki je sodelo- valo pri odpravi in sanaciji ne- sreč. T. TAVČAR Nova dvorana za družabna srečanja Starejši Konjičani pogosto obujajo spomine na nekdanji Mladinski dom, v katerem se je stkala marsikatera prija- i teljska, družabna in poslovna vez. V njem so namreč organizirali plese, zabavna srečanja in družabne večere. Stal je na prostoru zdajšnjega doma Teritorialnih enot Slovenske Konjice in prav tam naj bi Konjičani že do pomladi ponovno dobili dvorano za družabna srečanja. Takšne večnamenske dvorane po preureditvi tiste v hotelu Dravinja v zabavišče Tarantela namreč Konjičani ne pre- morejo, zato morajo svoje družabne dogodke, na primer vinogradniški in akademski ples, organizirati kar v sosed- njih Zrečah. Občina Slovenske Konjice se je zato odločila za prenovo največje dvorane v domu teritorialnih enot. V njej so bili sedeži doslej postavljeni po sistemu kinodvo- rane, v preteklem mandatu pa se je v njej sestajala konji- ška skupščina. Lani je bila ta dvorana uporabljena vsega petkrat. Prenova dvorane je že v teku, dela pa izvaja konjiški podjetnik Drago Ratajc. Obrtniki in podjetniki Konjic so obljubili, da bodo pri prenovi dvorane pomagali s prostovoljnimi prispevki, stroške prenove pa bodo krili iz najemnine. Konjičani s tem ne ostajajo brez dvorane za različne seje in strokovna srečanja. Moderno opremljena Ustrezna dvorana je namreč tudi v bivši Konusovi poslovni stavbi. A.N. Obnavljajo dom Svobodei Delavsko prosvetno društvo Svoboda Griže je tudi letos ob novem letu pripravilo VTsto prireditev, ta čas pa se največ ukvarjajo z obnovo doma Svobode, katerega del so v celoti prenovili. Na podstrešju so uredili prostore za Sigmo Novo, ki je že sedaj imela del prostorov v najemu. V prvem nadstropju, kjer je bilo stanovanje hišnika, bo sedaj imela pisarno krajevna skupnost. Prostore, ki jih je do sedaj imela Sigma Nova in krajevna skupnost v pritličju pa je v najem vzela Hmezad Hranilno-kreditna služba, ki bo opravljala vse bančne storitve za občane. Prav tako so preuredili prostore za dramsko skupino, ki se ta čas pripravlja na novo uprizoritev. V soboto je v Grižah gostovalo Amatersko gledališče iz Vrbja in se predstavilo s komedijo Slikar v Tolmunu. Seveda pa so že tudi stekle priprave na 11. srečanje in 2. državno tekmovanje slovenskih citrarjev, še posebej pa na 10. jubilejni Miš-maš. Na sliki: Dom Svobode v Grižah že kaže novo podobo. X. TAVČAR Sf. 4. ■ 25. januar 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE Ugodnosti za potrošnike in trgovce Nakllučno Izbrane Celjane smo povprašali, kai menijo o januarskih razprodajah po trgovinah Ko se končajo božični in novoletni praz- niki, s tem pa tudi čas množičnih nakupov, so trgovine v glavnem dodobra opustošene. Blago, ki ostaja, pa postane >»stara zaloga«, ki ji prodajalci, da bi ga lažje prodali, zniža- jo ceno. Tako je januar že po pravilu mesec razprodaj; čas, ko si lahko ljudje privoščijo marsikaj, česar sicer ne bi mogli kupiti. Tudi v izložbah večine celjskih trgovin plakati vabijo že ves mesec vabijo k razpro- dajam - tako konfekcije in obutve kot tudi drugih izdelkov. Kaj o razprodajah menijo in kako te vpli- vajo na njihovo finančno stanje, smo pov- prašali nekaj potrošnikov, ki smo jih srečali v celjskih trgovinah. Martina Vošnjak, dijakinja iz Celja:»Tre- nutno sem v trgovino prišla kar tako, malo pogledat. Sicer pa je zame bolj pomembna kakovost kot cena kupljenega izdelka. Če so izdelki, predvsem konfekcijski, znižani, vendar vseeno kakovostni, me to ne moti. Zato tisto, kar mi je všeč, kupim tudi na razprodaji.« Milena Skok, poslovodkinja v trgovini Metro, iz Celja:»Razprodaje se najbolj poz- najo pri prodaji konfekcije in podobnih stvareh, saj gre tu za večje zneske.Tudi sa- ma si grem kot potrošnica ogledat znižane izdelke, pa tudi kupujem na razprodajah. Sicer pa gre pri januarski razprodaji v glav- nem za znižanje trgovine, včasih pa kaj zni- ža tudi proizvajalec, tako da so izdelki zni- žani do 40%, kar se pri prodaji zelo pozna.« Srečko Grobelnik, voznik, iz Celja:»Na razprodajah ne kupujem, saj je znižano po- navadi le staro blago, ki je slabše tudi po kvaliteti, in mi ne odgovarja. Raje kupim dražje in bolj kakovostno. Vendar je tako vsako leto - znižanje zato, da se stari izdelki prodajo. Sam sem imel nekoč slabo izkušnjo v zvezi s kupovanjem na razprodajah in od takrat se jih izogibam.« Marija Hajraj, upokojenka iz Celja:»Ko slišim, da je kje znižanje, grem pogledat, saj se to nam, ki dobivamo pokojnino, zelo poz- na. Znižanja so dovolj velika in dovolj po- gosta, da kar gre. Če bi bilo razprodaj več kot jih je, že ne bi bilo več tako dobro, saj morajo, navsezadnje, kaj zaslužiti tudi tr- govci.« NINA M. SEDLAR Renta ali icomunalna taicsa? »Koriščenje javnih mest- nih površin bi morali upo- rabniki plačevati, Mestna občina Celje pa bi morala poskrbeti za vračanje te ren- te nazaj v urejanje mesta,« je prepričan celjski občinski svetnik Franc Petauer, ki je ob zadnjem božično-novo- letnem uličnem sejmu na ob- činsko vodstvo naslovil po- budo za oblikovanje ustrez- nih tovrstnih predpisov. V svoji pobudi je Petauer še navedel, da je občinska služba za komunalno gospo- darstvo za izdana dovoljenja iztržila slabih 170 tisoč to- larjev, medtem ko naj bi or- ganizator sejma, podjetje Celjski sejem v povprečju oddajalo prodajne stojnice za poldrugi tisočak nemških mark, kar je pri 70 stojnicah zneslo skoraj 9,5 milijona to- larjev. »Resda je organizator imel kar precej stroškov pri sami izvedbi sejma in pro- gramu spremljajočih prire- ditev, a tudi zaslužek oziro- ma dobiček je zagotovo ostal,« je prepričan Petauer, ki meni, da bi si v takšnim primerih morala večji kos pogače odrezati občinska uprava, denar pa uvrstiti med redne prihodke občin- skega proračuna. V Strokovni službi za ko- munalno gospodarstvo Mestne občine Celje so na- sprotno prepričani, da je si- stem zaračunavanja komu- nalnih taks v občini dobro urejen. Vodja službe Ivan Pfeifer pojasnjuje, da je ustrezen odlok v veljavi že nekaj let, decembra pa so opravili tudi primerjalno analizo o višini komunalnih taks v drugih slovenskih me- stih. Tako je višina komu- nalne takse za gostinske vr- tove pred lokali primerljiva z ljubljansko, mariborsko in novomeško, za samostojne gostinske vrtove pa je le v Ljubljani potrebno odšteti 11 tolarjev več kot v Celju. Celjska komunalna taksa za m^ samostojnega gostinske- ga vrta namreč znaša 80, na Jesenicah 57, v Mariboru p dobrih 41 tolarjev. Podobjj^ pa je tudi z zaračunavanje^, komunalne takse za uporab^ javnih mestnih površin v ča« su sejmov in prireditev - ^ Mariboru je treba odšteti slabjh 70, v Celju in Noven mestu 60, v Ljubljani pa de. nimo le slabih 23 tolarjev. V službi za komunalno go, spodarstvo so zarto prepriča, ni, da bi bilo zviševanje ko- munalne takse neustrezna rešitev, izboljšanje in večjo konkurenco v organiziranji) uličnih sejmov oziroma so- rodnih prireditev pa bi v me- stu ob Savinji lahko dosegli le v primeru, če bi se pojavilo več enakovrednih organiza- torjev tovrstnih prireditev, »Trenutna slika pa je po, vsem drugačna. Imamo enega organizatorja in v po. djetju Celjski sejem so ie izražali nepripravljenost za organizacijo uličnih sejmov, saj imajo z organizacijo le. teh celo izgubo,« dodaja Pfe- ifer. IS Ribiči zadovoilni z deiom Minulo soboto je bila v Zdravilišču Laško volilna skupščina Ribiške družine La- ško. V preteklih letih se je dru- žina izkazala z bogatim delom, ki se danes kaže zlasti v izbolj- šani naseljenosti vodotokov z ribjim življeni in z nekaterimi pomembnimi objekti, ki so jih zgradili s prostovoljnim delom. Glede na to, da se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, lah- ko rečemo, da bo v prihajajo- čem letu najpomembnejši zak- ljuček naložbe v objekt ribo- gojnice. Gojitveni objekt z va- lilnico je zgrajen ob Lokavšči- ci, kjer bodo letno vzgojili pri- bližno 15 ton rib. Gojitveno vzrejna dejavnost v družini se- veda pomeni nenehno skrb za ribji živel j v vodotokih in predstavlja umetno vzrejo rib ter njihovo vlaganje v vode, namenjene športnemu ribolo- vu. Višek lastnih ribogojnih kapacitet bodo namenili pro- daji na trgu. Delo v ribogojni- ci, prav tako pa tudi na Maro- fu, kjer imajo ribnike in ribi- ški dom, bo komercialno usmerjeno, saj lahko na ta na- čin zaslužijo kar nekaj dobro- došlega denarja za potrebe ri- biške družine. Glavni izdatki se nanašajo na osnovno vzrejno, gojitveno in športno rekreativno dejav- nost ter naložbe v objekte. Ak- tivnost ribiške družine temelji na prostovoljnem delu članov in prizadevajo si, da bo tako tudi ostalo. Kot kaže, bodo morali funkcijo gospodarske dejavnosti profesionalizirati, to velja predvsem za ribogoj- ske in čuvajske službe, ter za- posliti gospodarja. V Ribiški družini Laško so prepričani, da bi s tem dosegli boljše re- zultate gospodarjenja z voda- mi in zgrajenimi objekti. Kot je povedal Anton Bačič, zdaj že bivši predsednik ribišk družine, so v preteklem let poleg rotacijskih bazenov i ribogojnico kupili tudi not valilne bazene za valjenje p< točne postrvi v višini 210 tis< iker. Upajo, da bodo gradbei dela ribogojnice končana ( maja letos. Vrednost objekta pa ocenjujejo na približno 40 miUjonov tolarjev. DAMJANA SEME Zadružniki o razvoju podeželja V soboto, 27. januarja, bo v Gaberkah pri Šošta- nju 34. srečanje sloven- skih kmetov med Kmetij- sko zadrugo Šaleška doli- na in Kmetijsko zadrugo Tolmin. Ob tej priložnosti bodo udeleženci srečanja sodelovali na okrogli mizi o problematiki živinoreje in prihodnjega razvoja slovenskega kmečkega podeželja. KL PLANiNSKi KOTiCEK Od Dramelj do Uršule ^ Planinsko društvo Dramlje vabi vse planince in druge ljubite Ije pohodov, na 15. pohod Dramlje-Uršula, ki bo v soboto, 10 februarja, z zbirališčem med 7.30 in 8.30 uro pri osnovni šo! Dramlje. Pot bo vodila mimo rojstne hiše Miloša Zidanška v Straži ni Gori, čez Zgornje Slemene do Žičke kartuzije, mimo vasici Špitalič, nato pa preko Jazbin, Grušč in Vodul na Uršulo, kje: bo v Mastnakovi zidanici (tik ob cerkvi), podelitev značk ii priznanj. V Dramlje se lahko pripeljete z rednim avtobusom iz Celja, ol 6.10 z avtobusne postaje, iz Šentjurja bo ob 7.15 in 7.50 pelj> izredni avtobus, z Uršule pa se bo mogoče vrniti peš do Dramel (20 minut), od koder bo nato peljal avtobus na železniški postajo Šentjur ob 15. uri, kjer bo Zveza za vlak za Ljubljano d 15.19 in za Maribor ob 15.29. 10 Savinjski vinogradniki se Izobražujejo Savinjska dolina je bila nekoč znano vinogradniško področje. Vinsko trto je kasneje nadomestil hmelj, danes pa vinogradništvo na tem območju znova oživlja. V okviru Kmetijske zadruge Petrovče so namreč pred časom ustanovili Društvo savinjskih vinogradnikov, ki združuje približno sto članov. Zimsko sezono so letos izkoristili za izobraževanje, med drugim so pred dnevi povabili medse strokovnjaka s področja vinogradništva Borisa Beloglavca iz Kmetijskega zavoda Maribor. Števil- nim udeležencem je v dvorani zadružnega doma v Petrov- čah predaval o založenosti tal in prehrani vinske trte. Mariborski strokovnjak je savinjske vinogradnike opozo- ril predvsem na biološko gnojenje tal in škropljenje, pri čemer naj bi vinogradniki uporabljali čim manj sintetič- nih in zdravju škodljivih škropiv. Ij Problem so tržno usmerjene avtošole Na letni skupščini Združe- nja šoferjev in avtomehanikov Celje, ki je bila minulo soboto v modri dvorani Celjskega sej- ma, sta bila izpostavljena predvsem dva problema: veli- ko število novo nastalih avto- šol, ki ne delujejo v skladu s pravili in vprašanje, zakaj članstvo v ZŠAM nenehno upada. »Ko govorimo o osipu član- stva, ugotavljamo, da je glavni vzrok v tem, da so se velika podjetja razbila, vozniki so se razkropili, delajo kot zasebni- ki ali pa so pri njih zaposleni, med seboj so seveda nepoveza- ni, pasivni za druženje v obli- ki, kot so naša združenja, kar bo imelo dolgoročno zelo ne- gativne posledice,« je na skupščini povedal zdaj že bivši predsednik ZŠAM Alojz Selič, ki je funkcijo predal Iztoku Uranjeku, ki meni, da bo po- trebno ponuditi nove progra- me, ki bodo pri prevoznikih vzbudili občutek, da združenje potrebujejo, ne pa da se spra- šujejo, zakaj sploh združenje obstaja. Druga stvar, za katero bo potrebno poskrbeti, pa je vzgoja voznikov, pravzaprav že otrok, da se bodo znali ob- našati v prometu. Rečeno je bilo, da je Celje ena redkih ob- čin, ki nima organiziranega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kljub temu, da je preventiva bistvenega pomena. Izpostavljen je bil tudi pro- blem velikega števila privat- nih avtošol, ki so slabo oprem- ljene in popolnoma tržno usmerjene. Alojz Selič je pred- stavil primer, ko avtošola po- nudi kandidatom tečaj za te- oretični del le za polovično ce- no kot je v drugi avtošoli z obrazložitvijo, da kandidatom ni potrebno izgubljati časa za predavanja in da lahko knjigo kar sami preberejo. To je zgo- voren dokaz, ki pravi, na kakšnem nivoju je sedaj vzgo- ja voznikov, saj gre večkrat avtošoli le za zaslužen denar. Vprašanje je tudi, kaj bo s po- ligonom, ki je bil pred leti zgrajen s takšnim >pompom<. V Sloveniji sta le dva poligona, kar kaže na to, da je bila skrb za izobraževanje in prometno kulturo v Celju kar precejšnja. Kaj pa danes? Nihče ga n« uporablja, določene avtošol« še prostorov in ustreznih učil nimajo, kaj šele da bi uporab- ljale poligon. V vsakem prim«' ru bi bil potreben večji nadzo' nad delom v avtošolah, ki ji'' kar mrgoli in se neizprosn' borijo za svoje kandidate, s6 opozorili. DAMJANA SEMI St. 4. - 25. ianuar 1996 15 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNIK pom za starejše je nujno potreben laški Rdeči križ ima iudi letos obsežen program dela — Šest lirvodaialskih akcil območna organizacija gdečega križa Laško si je kot pomembno nalogo v svoj le- tošnji program zapisala, da je bo še bolj kot doslej priza- devala za začetek gradnje doma starejših občanov. V organizaciji menijo, da se v občini sicer vsi po vrsti zave- dajo, da je dom potreben, nihče pa ne naredi korakov, Id bi pripeljali k cilju. »Odgovorni v občinski upravi morajo spoznati, da gre resnično za zelo velik problem in da starejši ljudje, Ici ne morejo skrbeti sami za- se, kmalu ne bodo imeli več kam iti, saj so domovi v dru- gih krajih po Sloveniji že prenatrpani. Kljub številnim pogovorom in dogovorom vseh v občini, ki so kakorkoli povezani z reševanjem tega problema - ustanovili smo že celo posebno koordinacijsko skupino za izgradnjo - doma še vedno nimamo,« pravi taj- nik območne organizacije Vlado Marot in poudarjS, da bodo v Rdečem križu letos še bolj »trmoglavih« kot prejš- nja leta, saj je podatek, da so starejši Laščani razvrščeni kar po dvajsetih različnih domovih, izjemno žalosten in zaskrbljujoč. O nujnosti izgradnje doma za starejše bodo govorili tudi na okrogli mizi, ki jo bo Rdeči križ sku- paj s Centrom za socialno delo in zdravstveno .službo pripravil v prihodnjih mese- cih in na kateri bodo raz- pravljali še o socialnih sti- skah ljudi in o stanovanjski problematiki. Prizadevanje za izgradnjo doma starejših občanov pa bo le ena od številnih nalog v letošnjem programu laškega Rdečega križa. Te dni so že pričeli aktivnosti za ponov- no ustanovitev krajevnih or- ganizacij Rdečega križa v Marija Gradcu, na Vrhu in v Sedražu, h koncu gre tudi prenova krajevne organiza- cije v Jagnjenici, tako da bo območna organizacija sku- paj s krajevnimi letos zapol- nilo celotno območje laške in radeške občine. Še uspešnej- še leto od lanskega pričaku- jejo tudi na področju krvo- dajalstva. Zopet bodo pri- pravili šest akcij zbiranja krvi. Lani je v laški in rade- ški občini darovalo kri 819 krvodajalcev, letos pa naj bi jih bilo nekaj več. V laškem Rdečem križu bodo letos izdelali tudi na- tančne kriterije za dodelitev pomoči občanom. Doslej so pomoč v denarju in materi- alu delili na osnovi mnenj Centra za socialno pomoč in krajevnih organizacij, pri čemer so cesto naleteli na neodobravanje in tudi zavist tistih, ki pomoči niso bili de- ležni oziroma jo je po njiho- vem bilo premalo. Da ne bi bilo več takšnih neprijetno- sti, pa tudi zato, ker je vred- nost pomoči, ki jo razdelijo čez leto, precejšnja — lani, na primer, je znašala 10 milijo- nov tolarjev - želijo v Rdečem križu jasno določiti kriterije o tem, kdo lahko pomoč dobi in koliko, in kdo ne. J. INTIHAR. Na Resevni gradilo stolp V šentjurskem Planinskem društvu, ki beleži 45-letnico obstoja, gradijo na Resevni nov razgledni stolp. Izbrali so najugodnejšega ponudni- ka, za nadaljnjo gradnjo pa potrebujejo približno 5 mili- jonov tolarjev. Planinci so se zato odločili za akcijo, s ka- tero bi za skupno pridobitev prispevali tudi drugi. Na 682 metrov visoki Re- sevni so postavili brunarico že leta 1952, ki so jo nameni- li za planinsko druženje. Tri leta pozneje je Šentjurčanom uspelo postaviti leseni raz- gledni stolp. Pozneje so zgradili planinski dom, stolp pa je vse bolj propadal. Zato so ga porušili, planinci pa so si vsa leta želeli novega. Predlani so na občnem zboru sprejeli odločitev o gradnji. Priskrbeli so dovoljenja, na- to postavili temelj ter opra- vili precej prostovoljnega dela, kar vse ocenjujejo na približno 2 milijona tolarjev. Planinski izvršni odbor se je odločil za širšo akcijo za postavitev stolpa, zato vabi- jo vse, ki so jim pripravljeni pomagati, k sodelovanju. p V Planinskem društvu Šentjur, ki mu predseduje Ivan Straže, so se odločili, da bodo prostovoljne prispevke ovekovečili na posebni ploš- či na stolpu. Za stopnico ve- lja znesek v protivrednosti 100 nemških mark, za podest 500 mark, za ploščad pa 1000 mark. Prispevke je mo- goče plačati na žiro račun PD Šentjur štev. 50770-678- 55258, s pripisom »za stolp«, v planinski pisarni (pri ko- pališču) vsak četrtek med 14. in 15. uro, v planinskem do- mu na Resevni pa ob nede- ljah, med 8. ter 20. uro. S potrdilom je mogoče uve- ljavljati davčne olajšave. BRANE JERANKO Sodobna knjižnica in čitalnica v Velenju Na Centru srednjih šol v Velenju so lani uspeli dograditi knjižnico in čitalnico, ki obsegata približno 140 kvadratnih metrov. Knjižnica ima v svojem fondu več kot 42 tisoč knjižnih enot. Izposoja knjig in vsa ostala evidenca je računalniško vodena. Pripravili so že tudi vso potrebno računalniško opremo za priključitev na Internet. Na ta način bodo v kratkem pridobili tudi pravico vpogleda v strokovne knjižnice po celem svetu. To je za center srednjih šol, v katerem pridobiva znanje več kot 2 tisoč učencev iz celjske in koroške regije, nedvomno velika pridobitev. L. OJSTERŠEK Bitica za kupone se začenja Danes objavljamo pr\'ega izmed petih kuponov za sode- lovanje na 24. izletu 100 kmeč- kih žensk na morje. Številke kuponov bo treba izrezati in nalepiti na dopisni- co ter poslati v naše uredni- štvo s še nekaterimi drugimi potrebnimi podatki: ime in priimek kandidatke, rojstni podatki, točen naslov (tudi na- ziv nove občine), velikost kme- tije (bomo preverjali), število otrok, uvedli pa smo še dodat- ni podatek ali je kandidatka članica aktiva kmečkih žena in katerega. Zakaj uvajamo ta podatek ni treba posebej pisa- ti. Seveda se je treba na kupon tudi čitljivo podpisati. Letošnji izlet bo 29. in 30. marca v Lucijo pri Portorožu, javno žrebanje sto srečnih pot- nic pa bomo opravili v začetku marca, nekje v šentjurski obči- ni. Kandidati za to prireditev se lahko javijo na naš naslov! Z veseljem sporočamo, da imamo tudi že glavnega spon- zorja za letošnji izlet, to pa je Hudournik, Gradbeništvo d.o.o.. Laška vas. Štore, kate- rega direktor je Stane Zakel- ' šek: »Že dolgo občudujem va- šo akcijo, ki ima velik odmev med kmečkimi in tudi drugimi ženskami na Celjskem in v dr- žavi. Letos se mi je ponudila priložnost, da sem >glavni< in to sem tudi z veseljem sprejel. Obljubljam, da bom zraven tu- di na imenitnem večeru v pe- tek zvečer v Luciji pri Porto- rožu.« Seveda bomo v akcijo vklju- čili še vrsto drugih, tako da bo imenitno, kot je vedno doslej bilo. In koliko prijav bo letos? Zadnja leta se število prijav- ljenih vedno giblje okoli 2000! Nimamo razloga, da bi bilo le- tos kaj slabše, prej nasprotno! Bitka se začenja! TONE VRABL K poroki v Konjice Vitanjčani in Zrečani bi se radi poročali v svojih obči- nah, a zaenkrat njihovi želji ne kaže dobro. Upravna enota Slovenske Yjanjice pokriva območje 222 kvadratnih kilometrov in ima 22 tisoč petsto prebi- valcev. V njej je trenutno 39 zaposlenih, kar pomeni, da na enega delavca v upravni enoti pride povprečno pri- bližno 600 prebivalcev. To pa predstavlja slovensko povprečje. Večina zaposle- nih v upravni enoti je bila prej zaposlena v bivši konji- ški občini. Predvsem v začet- ku lanskega leta je konjiška upravna enota veliko sodelo- vala z bivšima občinama Zreče in Vitanje, zato je bil sredi lanskega leta ustanov- ljen Sosvet načelne upravne enote, v katerega so včlanje- ni predstavniki vseh treh ob- čin in v olcviru katerega so se sestali že nekajkrat. Ena od pristojnosti konji- ške upravne enote je tudi sklepanje zakonske zveze, ki je možna le na upravni enoti oziroma v tamkajšnji poroč- ni dvorani. Zaradi tega sta zreška in vitanjska občina izrazili željo, da se matični okoliš spremeni, in da se omogoči poročanje tudi v njihovih občinah. A zakono- daja tega zaenkrat ne dopuš- ča. Spremembe pa bi vseka- kor s seboj prinesle tudi nove stroške, ki so že tako visoki, za lansko leto znašajo na- mreč približno dva milijona tolarjev. Pa tudi lepa poroč- na dvorana v Slovenskih Ko- njicah je nasploh premalo koriščena. Lani je v njej za- konsko zvezo sklenilo 78 pa- rov, kar je glede na število novorojencev na območju tukajšnje upravne enote, ki znaša povprečno 350, malo. Za sklepanje zakonskih zvez, za katere je sicer pri- stojna le načelnica, je le-ta pooblastila še tri predstavni- ke iz konjiške, štiri iz zreške in enega iz vitanjske občine. B.F. S starši o drogi Na OŠ Braslovče so pripravili roditeljski se- stanek tokrat drugače, govorili so o drogi. Sesta- nek je bil v okviru akcije Da bi zmogel reči: »Ne, hvala!« Spregovorili so o pro- blemu uživanja drog, ki postaja tudi v Sloveniji vse bolj razširjen in vse večji problem. Osmošolci so na začetku strnili raz- mišljanja ob branju in pogovorih ter predstavili anketo. Nato so predali besedo gostji, slovenski pisateljici Marinki Fritz- Kunc, ki je avtorica knjig Janov krik. Pusti čakati jutri. Ne verjemi vetru in Postaja Death. Gostja je starše in učence brez ovinkarjenja seznanila s sporočilom teh knjig. V eni izmed njih je napisa- la: »Droga je tu, med na- mi in dovolj je spreneve- danja. Čas je, da spreme- nimo odnos do ljudi, ki so postali njena žrtev.« T.T. Mladi literati z Deso Muck v organizaciji Občinske zveze prijateljev mladine Celje bo v torek, 30. janu- arja, v prostorih I. OŠ Celje literarna delavnica za na- darjene četrto oziroma pe- tošolce osnovnih šol celj- ske, šlorske in vojniške ob- čine. Po delavnici bo še sre- čanje z mladinsko pisate- ljico Deso Muck. Osnovnošolci, ki se v li- terarno delavnico pod vod- stvom slavistk Milke Con- fadi in Elice Babic, s svo- jim izdelkom (pesem ali proza) lahko prijavijo še danes, bodo spregovorili o Ustvarjanju ugank in na- stajanju zbirke, stilnih va- jah ter za konec delavnice opravili še intervju z mla- dinsko pisateljico De.so Muck. IS Št. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE Literatura za računalnikarje Založba Pasadena iz Ljub- ljane, ki je ena redkih, ki siste- matično prevaja in objavlja strokovno literaturo za raču- nalnikarje, je pred kratkim predstavila tri novosti. Izdali so cd rom z zbornikom vseh člankov iz revije Monitor, knjigo Zagon in še enega iz serije priročnikov...za tele- bane. Monitor na cd - letnik 1994 Na cd romu so zbrani vsi članki, objavljeni leta 1994 v reviji Monitor. Dodano je vse spremno gradivo (slike, tabe- le ...), vključno z vsemi (delu- jočimi) preizkusnimi progra- mi, ki so bili opisani v člankih. Za dobro mero je dodanih več demo programov znanih ko- mercialnih izdelkov, med dru- gim tudi Windows 95. Cd je organiziran tako, da omogoča uporabniku prepro- sto pregledovanje gradiva po mesecih (številki revije), po avtorjih ali po rubrikah. Iskati pa je mogoče tudi bolj podrob- no: po poljubni besedi ali več besedah. Uporabnik lahko prikazano besedilo ali sliko shrani ali uporabi v dokumen- tu (z metodo kopiranja in lep- ljenja) ali jo natisne. Monitorjev CD deluje v oko- lju Windows 3.1, 3.11 ali 95. Glede strojne opreme zadostu- je procesor 386, za prijetno de- lo pa je priporočljivo, da je pomnilnika vsaj 8 MB. Seveda je potreben tudi pogon za cd rom. Programski vmesnik temelji na Microsoftovem programu Multimedia Developers Kit, vendar je preveden v slovenš- čino, tako da so navodila in ukazi razumljivi vsakomur. IViodeml za telebane Modemi - naprave za pove- zovanje in sporazumevanje dveh računalnikov preko tele- fonskih zvez - postajajo vse po- membnejši in vse več ljudi jih uporablja za raznovrstna opravila: od pošiljanja in pre- jemanja elektronskih sporočil, prek jemanja datotek s krajev- nih BBS do brskanja po sve- tovnih zakladnicah Interneta. Čeprav pa je modem že sko- raj vsakdanja in pravzaprav preprosta napravica, njegova uporaba marsikoga prvi hip povsem zbega. Zato je založba Pasadena izdala knjigo Mode- mi za telebane, osmi prevedeni naslov iz te svetovno uspešne zbirke. Z njo bo marsikomu pot v skrivnostni svet računal- niških komunikacij olajšana. Serija »za telebane«, ki jo v izvirniku izdaja ameriška založba IDG Books, je najbolj uspešna od vseh serij za začet- nike. Pokriva vse možne teme računalništva, zadnje čase pa se loteva tudi nekaterih zani- mivih neračunalniških tem, na primer spolnosti in davkov. Zagon - zgodba o Billu Gatesu in Microsoftu Knjiga Zagon (Hard Drive) je prva v zbirki Okna. Zbirka bo pokrivala zanimiva dogaja- nja širšega pomena, predvsem pa iz poslovnega sveta. Zagon je življenjepis Billa Gatesa, ustanovitelja in dolgo- letnega vodje Microsofta, ki je pri štiridesetih letih najboga- tejši človek na svetu. Bolj ali manj lastnoročno, z veliko po- slovno spretnostjo, je iz male- ga podjetja, ki ga je ustanovil pri devetnajstih letih, ustvaril velikanski »imperij«, ki sko- rajda obvladuje programski del sodobnega osebnega raču- nalništva. Avtorja James Wallace in Jim Ericson sta kot novinarja v Gatesovem rodnem kraju, Seattlu, dolga leta spremljala razvoj Microsofta, pri zbiranju gradiva pa sta se pogovarjala z Gatesom, člani njegove dru- žine, prijatelji in znanci, pa tudi poslovnimi tekmeci. Se- stavila sta zgodbo, v kateri se osebni in poslovni vzpon Billa Gatesa zanimivo prepleta z opisom razvoja sodobnega računalništva. Naslednji knjigi iz zbirke, ki ju pripravlja založba Pasade- na, sta Naključni imperiji, ne- koliko humorna zgodovina so- dobnega računalništva, ta izi- de sredi oktobra, in Poker na Wall Streetu, ki izide no- vembra. Plesali so šaiešici planinci Minulo nedeljo so prazno- vali planinci Šaleške doline, ob njih tudi številni drugi prijatelji gora iz ostalih pre- delov Štajerske. V Beli dvo- rani v Velenju, ki jo je po- djetje GOST tokrat še pose- bej domiselno aranžiralo, se je odvrtel dvajseti tradici- onalni planinski ples. Več kot 700 ljubiteljev planinstva je lahko uživalo ob domiselnih igr^h, kultur- nem programu in dobri glas- bi ansambla Šaleški fantje, ki je planincem zvest že od prvega planinskega plesa. Izstopala je avtentična scena Jožeta Napotnika, ki je kot umetnik planine spoznal precej pozno, vendar jih zdaj doživlja z globokimi čustvi in željo po tovrstnem umet- niškem izražanju. Skozi upodobitev planin, igro in petje, šaljive skeče in nastop Irene Vrčkovnik je bila jubi- lejna prireditev Planinskega društva Velenje zares pravi dogodek. Prireditev je spret- no vodil Ivo Gorogranc, tudi sam vnet hribovec. Med ude- ležence srečanja so razdelili več kot 100 lesenih spomin- kov, in sicer planinski vprež- ni jarem Edija Hriberška. Planinsko druženje, ples in razvedrilo si je dalo duška do zgodnjih jutranjih ur. JOŽJBJ^m^VC- Za življenje med zidovi ŽIčke kartuzlje Pri županu občine Slovenske Konjice Janezu Jazbecu so se v ponedeljek sestali zainteresirani za obnovo kultumo-zgodovinskega spomenika Žička kartuzija ter oživi- tev celotne doline potoka Žičnice. Po nekajurnem razpravljanju o možnostih arheoloških raziskovanj, obnove kartu- zije, razvoja različnih dejavnosti in infrastrukture v dolini ter nenazadnje tudi o financiranju vsega, so zbrani sklenili, da bodo čim prej ustanovili odbor, ki bo vodil in usklajeval načrtovano delo. Ta naj bi se znova sestal že v prihodnjih dveh do treh tednih, v njem pa bodo tudi predstavniki zavoda za spomeniško varstvo, ljubljanske filozofske fakultete (oddelka za arheologijo), konjiški župan in drugi. Na sestanku so zbrani poudarili nujnost izdelave prostorsko-ureditvenega načrta, brez katerega se ne morejo lotiti nobenih večjih posegov na območju doline svetega Janeza, kakor se tudi imenuje dolina Žičnice. Konjiški župan bo v kratkem predstavil osnutke smerokazov, oznak in tabel, ki bodo opozarjale na najstarejši kartuzijanski samostan v tem delu Evrope, v njem pa nameravajo zaposliti tudi turističnega vodnika. Načrtovani projekti bodo deloma financirani iz republiških in evropskih skladov, ustanoviti pa nameravajo še posebno fundacijo, v kateri bodo zbirali sredstva daroval- cev. Prihodnje leto nameravajo na območju Žičke kartuzije urediti še mednarodnih arheološki tabor. B.Z. Potrebovali bi Vodnik Savinjska planinska pot, ki vodi po obronkih Savinj- ske doline, je bila tudi lani dobro obiskana. Do začetka letošnjega januarja jo je skupno prehodilo 1.769 po- hodnikov, samo v lanskem letu pa je Savinjsko planin- sko pot prehodilo 88 pohod- nikov, članov 21 planinskih društev iz vse Slovenije. Sa- vinjsko planinsko pot so pla- ninci iz različnih društev markirali in uredili leta 1972, že nekaj časa pa si želi- jo, da bi pripravili tudi Vod- nik po tej poti, saj bi z njim bistveno olajšali pot vsem ti- stim, ki se zlasti v jesenskih in pomladanskih mesecih odpravijo po savinjskem hri- bovju, pj OD NEKDAJ SE SVET VRTI Riše: ^ JURE KRASOVEC Ekološki spor v Laškem Pre a 100 leti kmet obtožil tovarnarja onesnaževanja zraka - Tovarnar kmeta, tla Je žiti. Pisalo seje 1896. leto. Kraj dogajanja: Marija Gradec pri Laškem trgu, ki takrat še ni bil mesto. Marsikaj je bilo drugače, kot Je dandanes. Cerkvico na skalnem gričku nad izlivom Lahomnice v Savinjo je pogo- stoma ovijal črn dim in posi- paval sivicast prah. Prašnega "žegna" je bila deležna tudi graščina s pristavo, pustov mlin, gostaška koča nad želez- niškim podvozom in dve bliž- nji kmečki domačiji. Bolj od- daljene kmetije po lahomski dolini in v Radobljah redkeje. V Marija Gradcu so naselju na desnem bregu Lahomnice še nedavno rekli "na fabriki". Je tudi nenavadnega videza. Nekatere hiše se držijo skupaj, kot v mestih, ker so dele to- varne, ko je le-ta šla na boben, ljudje pokupili in preuredili v stanovanjske hiše. Tovarnar Otto Witham seje odselil po prvi vojni nekam na sever čez novo mejo, ljudje v Marija Gradcu in okolici pa so se si- cer znebili dima in prahu, to- da premnogi tudi kruha. Na stari fotografiji iz leta 1884 je moč našteti 110 delavcev, de- lovodij in mojstrov. No, v Ma- rija Gradcu je bil le en del to- varne. Druga polovica je bila v Lahomnem, malo za odce- pom ceste v Stopco. Tam okoli so bili tudi glavni izkopi ka- menine, v nedrih Harskega Bukovja in pod Lahomsko go- ro. Še nedavno so tem odkop- nim rovom rekli "fmfarske ja- me". Zdaj so zasute z smetmi in odpadki iz Laškega. Dvajset let pred tem dogod- kom je Otto Withalm tu posta- vil cementarno, "Roman-Ze- mentfabrik". In še zelo kako- vosten cement je prihajal od tam, med drugimi vrstami "Portland" za podvodno ce- mentiranje. Tovarna je v 24 urah porabila 48 kubičnih me- trov premoga, ki so ga z rud- niško železnico vozili iz Trob- nega dola. In kaj se Je zgodilo poletu 896? Otto Withalm je doživel ne- kaj nezaslišanega, saj je bil ob- lasten in premožen mož. Svoj- čas občinski svetnik, sousta- novitelj ali vsaj član vseh nemško usmerjenih društev v Laškem trgu, med drugim predsednik trškega "Schulve- reina" in gradbenega odbora, ki je postavil novo šolsko zgradbo za pouk v nemščini. V obisti ga je dregnil pre- prost kmet iz neposredne so- seščine. To je bil Karel Hol- cer, katerega domačija stoji in kljubuje času na rebri pod Bu- kovjem nad Marija Gradcem. Ta Karel Holcer se je na žu- panstvo v Laškem pritožil, da mu tovarniški dim dela škodo in poprosil občinski svet, naj si okoliščine ogleda in o tem sklepa. To seje tudi zgodilo, saj je takratni župan Konrad Amon vso zadevo dal na dnevni red občinske seje. Kaj je bilo sklenjeno, ni zapisano, a za VVithalma je bilo že to do- volj pregrešno. V obračun z županstvom in sosedom Hol- cerjem je vpregel graške časo- pise. Zelo obsežno pisanje, da- nes bi sodilo v "pisma bral- cev", je tovarnar objavil v graškem dnevniku (Grazer Tagblatt) kot odgovor na ne- ko poročilo z 31. julija 1896. Otto VVithalm ostro očita žu- panu in občinskim svetnikom, da so se sploh kakorkoli od- zvali na Holcerjevo obrekova- nje. Prizna sicer, da se pri neu- godnih vetrovih dim res zadr- žuje v dolini in hkrati pripom- ni, da dnevno mimo Marija Gradca pelje nad 30 vlakov s parnimi lokomotivami, daje v trgu pivovarna, ki dnevno po- kuri 40 "meter-centov" pre- moga, enako Gunkelnovo ter- malno kopališče, ki za proi- zvodnjo elektrike kuri premog v lokomobili in da ima stote- ro hiš v trgu tudi vsaka svoje kurišče. Zakaj torej "spoštova- no občinsko predstavništvo" obtožuje ravno njega, Withal- ma. Potem sledi protinapad. Najprej na račun Karla Hol- cerja: ki da ni davkoplačeva- lec v laški trški, marveč v ma- rija graški občini. Temu je ta- koj dodal, daje Holcer špeku- lant, ki da je posestvo kupil, da bi zemljišče ponudil kon- kurenci, daje Jud in ima v Ko- nradu Amonu Judom prijazne- ga župana. Sledil je popis mnogoterih državljanskih za- slug za gospodarski napredek, za krepitev domovinske (nemške) zavesti in nesebično- sti, ki da ga nesporno odliku- jejo. Protinapad Je VVithalm še stopnjeval. Da bi tržane in njega moč- no veselilo, če bi se občinska oblast pobrigala izboljšati si- ceršnje santinarne nadloge, ki povzročajo v kraju nalezljive bolezni, kot je driskavost in škrlatinka, ki že leta občasno zapirajo šolska vrata in pov- zročajo močno umrljivost med otroki v laški fari. Pri tem se seveda posuje s pepelom, da bi bil moral, ko je bil še ob- činski svetnik, dvigniti glas zoper tri "živahne" strojarske (usnjarske) delavnice, ki s smradom in izparevanjem gni- lih odpadkov okužujejo mali potok (Žikovco) in ves trg. Te- ga da ni storil, je bil v ozadju obzir do treh - takrat še kole- gov - občinskih svetnikov: Adoira Webra, Paula Basta in Jožefa Presička, ki so bili lastniki teh predelovalnic ži- valskih kož v usnje. Kar naprej in neprestano se- veda Otto Witham omenja Ju- da Karla Holzerja in Judon prijaznega župana, s katerim sta v preteklosti veliko sode- lovala, recimo pri ustanovitvi laškega gasilskega društva. Da je bil v tistih časih vzdevek Jud dobrodošla politična disk- valifikacija, izhaja iz nekega drugega, krajšega prispevka v istem časniku. V njem se pi- sec ironično spotakne ob opi- sani primer kot "vrhunec idealnega liberalizma", brž kot ne v tem smislu, da se celo Ju- du omogoča napad na zveste- ga, zaradi 100.000 florintov letnega prometa, tudi koristne- ga "rodoljuba". Kako se je spor končal, ni znano. Kmalu po prvi vojni j cementarna prenehala delovi ti. Withalmi so se odselili. S< danji lastnik omenjane kmet je Miha Holcer trdi, da o Ka lu Holcerju ne ve nič in da. njegov ded Jože Holcer kup posestvo od lastnika mlina Marija Gradcu, nekega R< smana. Naj bo kakorkoli že, ekolo ki spor, kije potekal pred 1( leti, je omembe vreden. Še' let kasneje, ko se je pojavi na Slovenskem gibanje zel« nih, se je visok sindikati funkcionar iz Ljubljane ob o* prtju tovarne TI M v Reči "frise pokal" iz zelenih, Č< "od poetične romantike delal ci ne bodo siti". Predsednik g banja za čistejše bolj zdraV okolje je bil takrat pesnik IVll tej Bor. JURE KRAŠ0V6' it. 4. - 25. ianvar 1996 17 ŠPORT NOVI TEDNIK Košarkarski non-stop pod obroči žl¥ahno na ¥seh ravneh - Šolska košarkarska liga vedno bolj mikavna In tianesz^erbljem v dvorani STŠ Celje v vseh košarkarskih ligah je začenja najbolj pomembni jel sezone. Ženske so štarta- le z drugim krogom prvens- tva, moške ekipe v A-1, A-2 in B ligi bodo v soboto odi- grale zadnje tekme osnovne- ga dela, z ligaško končnico bodo začeli v C in D ligi, mla- dinci in kadeti so zaključili s tekmovanji po skupjnah, bli- zu polovice je tudi ŠKL. Rogaška zgoraj, KS polzela spodaj v A-1 ligi je že nekaj časa znana osmerica za drugi krog. Zadnje tedne so tako zanimive samo medsebojne tekme, ki za- radi prenosa točk neposredno vplivajo na izhodišče. NajbolJ- je že ima Olimpija, druga je presenetljivo Idrija, v zgornjem delu bo tudi Rogaška, medtem ko bo KS Polzela pri dnu. Za drugi krog prvenstva bodo v soboto pomembne tekme Inte- rier-KS Polzela, Idrija-Lltostroj in Satex-BWC. Vrstni red osmerice: Olim- pija 10-4, Idrija (-) 8-.*5, Rogaš- ka 7-7, Interier (-) 7-6, Satex (- )6-7, KS Polzela, BWC. Lito- stroj (vsi s tekmo manj) po 8. ■ Comet čaka na čudež Po porazu v Novem mestu imajo Konjičani le še odstotek možnosti za uvrstitev končni- co za A-1 ligo. V krogu z Loko in Krko so slabši, zalo jih lah- Vq reši le morebitna zmaga S\\\'nice proti Škofjeločanom, kajt\ Koper ne more preseneli- (I Krke. Za Comet je tako naj- bolj verjetno nadaljevanje v mi- ni ligi za obstanek v A-2 ligi, v katero ekipo prenašajo točke. Vrstni red osmerice: Comet (-) 11-2, Jezica 9-.^, Slivnica 8- 6, Ilirija (-) Koper 7-7, Za- gorje (-) 6-7, Celje (-) 4-9, Olimpija ml. 1-13. Rogla proti B ligi z zamenjavo tekme s Cerk- nico imajo Zrečani pred začet- kom ligaške končnice C lige ugoden razpored: gostovanje v Šenčurju in nato v seriji kar štiri tekme doma. "Če bomo dobili vse tekme, se bomo zanesljivo uvrstili v končnico," napove- duje trener Gorazd Bokšan. V zreških kombinacijah je Cerknica favorit za naslov, do- bri ekipi imata tudi Radgona in Jesenice, nato pa bi se za zad- nje mesto za končnico morala potegovati Rogla in Lenart, ki Je boljši v medsebojnem kro- gu. "Veliko Je odvisno od Co- meta in posojanja Temnika, ki za nas igra z dvojno licenco. Če bo lahko igral na vseh tekmah, bomo naskakovali tudi 3. me- sto, ki v končnici zagotavlja prednost domačega igrišča. Pr- vi niož ekipe Je še vedno Sto- Jan Šmid s povprečjem 25 točk, v udarni zasedbi pa so še Tem- nik, oba Pučnika, Šrot in Orož," ocenjuje Bokšan. Vrstni red - C liga: Cerkni- ca, Radenci, Jesenice 11, Ro- gla 10, Lenart 9, Šenčur 8^ Vič, Črnomelj 6; D liga: Ptuj, Žalec 1 1, Duplek, Gorenja vas 10, Pragersko 9, Toplice 8, Vipa- va 7, Lovrenc 6. Po pet zmag Plime In Kemoplasta V vzhodni skupini B lige sta pred zadnjim krogom že znani peterici za nadaljevanje. V zgornjem delu so Plima, Bre- žice, Kemoplast, Janče in Ma- ribor, ki so si že zagotovili naj- manj obstanek in bodo z eki- pami iz zahodne skupine igrali za napredovanje v B ligo. Bre- žice prenašajo razmerje medse- bojnih zmag in porazov 6-2, Plima in Kemoplast po .>-3, Janče 4-4, Maribor 0-8. V sku- pino za obstanek odhaja Bistri- ca z bilanco .'>-3, Elektra, Hrast- nik in Kamnik s 4-4 ter Branik Polzelani med šest Mladinci so končali s prvim, kadeti z drugim krogom ligaš- kega prvenstva. V superligo se Je uvrstila samo kadetska eki- pe Polzele (letnik 1979 in mlaj- ši), ki ima lepe možnosti za na- stop v končnici najboljše četve- rice. Po prenosu medsebojnih rezultatov ima Olimpija vse šti- ri zmage. Polzela 3-1, Litostroj in Triglav 2-2, BWC 1-3 in Ili- rija 0-4. Vrstni red rednega dela: mladinci - vzhod: Maribor, Bistrica, Polzela 17, BWC 14, Satex 13, Comet 12; center: Krka, Litostroj 18, Pivovarna Laško, Jezica LS. Zagorje, Domžale 13; kadeti - vzhod: Polzela 19, Litostroj 18, BWC 16, Domžale 1,'>, Maribor, Ce- lje 11. ŠKL polna spektaklov Nekatere tekme šolske ko- šarkarske lige so pravi spekta- kli in tako naj bi se na današ- njem derbiju med neporaženi- ma ekipama Srednje tehniške šole in Srednje frizerske, tek- stilne, strojne in prometne šole zbralo več kot tisoč gledalcev! Tekma bo ob 13. uri v dvorani STŠ, med akterji pa bodo tudi nekateri uveljav|jeni košarkar- ji: na eni strani Štahl in Toma- šič, na drugi Jurak, Gombač, Tilinger in Spiler. Moški - zahod: STŠ 8, SFTSPŠ (-) in 1. gimnazija 6, Srednja trgovska šola (-) f>, Brežice in Srednja ekonomska šola 4; ženske - zahod: 1. gim- nazija in Srednja trgovska šola po 6, Srednja tehniška šola (+) 5, Srednja ekonomska šola 4, Brežice 3. Med osnovnošolci sta krep- ko v ospredju Rogaška Slatina ter v koroški ligi Livada iz Ve- lenja. Tekmovalni sistem Je ne- koliko drugačen, saj se rezul- tati moške in ženske konkuren- ce seštevajo, tako da gre za ce- lovit pregled košarkarskega do- gajanja na posameznih šolah. Za naslove se potegujejo tudi plesne skupine "pom pon squad" in navijaške skupine "cheerleaders", ki zapolnjuje- jo odmore. Vrstni red - celjska liga: Rogaška 18, Žalec, Šmarje 14, F. Roš Celje, Šentjur 13. Vran- sko 12, Dramlje 9,11. OŠ Celje 8; koroška liga: Livada Vele- nje 8, Gorica Velenje 6, Šoštanj 4, Ravne 3. ŽELJKO ZULE Rogaška je zelo blizu uvrstitvi v Koračev pokal in proti košarkarski Evropi hiti tudi Damjan Novakovk. _______^ ...........______^......._________................._________........................ ^ffigolije z žogami mladi akrobati zganjajo tudi v šolski košarkarski ligi, po spektakularnosti pa "ffjholj izstopajo tekme v dvorani srednje tehniške šole v Celju. Straškova z Merxom Okrevanje po operaciji Ahilove tetive je bilo nenavadno hi- tro In Renata Strašek že trenira pod polno obremenitvijo. ''Po- ložaj je veliko boljši kot lani, zato so načrti o metih okrog 66 metrov in uvrstitvi v olimpijski finale povsem realni," optimi- stično meni trener Jože Kopitar. Edine težave so povezane z zastarelo in nepopolno opremo. Straškova ima še vedno samo eno kopje, za kvalitetno delo pa bi potrebovala vsaj tri, toda 800 dolarjev za osnovno orodje Je pre- velik strošek za klub. Skrbi Je vsaj deloma pregnala obnpvljena sponzorska pogodba z Merxom, ki bo ob posredovanju Štefana Juga tudi letos v restavraciji v Novi vasi nudil prehrano državni rekorderki v metu kopja. "Prispevek ni velik, toda včasih so lahko pomembne tudi drobne stvari," Je ob sklenitvi pogodbe dejal di- rektor Štefan Horvat. Valantova začela z rekordom Na otvoritvenem mitingu domače sezone tekmovanj v dvo- rani je Anja Valant (na sliki) s 626 cm izboljšala lasten mla- dinski državni rekord v skoku daljavo (doslej 611 cm), in na- povedala, da bo med kandidatkami za izpolnitev norme (635 cm) za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu v Stock- holmu. "Več možnosti imam v troskoku, v katerem Je norma 13,40 m." je pred začetkom dvoranske sezone razmišljala Kladivarjeva atle- tinja, kije imela lani s 13,.'>4 m peti mladinski rezultat nasvetu in Je celo potencialna kandidatka za olimpijske igre (norma je 13,7.5 m), toda njen cilj sezone bo vseeno mladinsko svetovno prvens- tvo v Avstraliji. "Pri daljavi imam nekaj težav s tehniko, s preho- dom iz zaleta v odriv. Zato Je moj edini cilj zimske sezone državni rekord, čeprav Je večji del treningov namenjen skoku v daljavo, ki bo še vedno moja glavna disciplina. V zadnjem obdobju sem pri- dobila na moči in postala hitrejša, zato sem zalet podaljšala na 17 korakov in Je zdaj enako dolg kot pri troskoku," pravi Anja Va- lant. Foto: EDI MASNEC HOGOMET Peterica za Intertoto Za nastop v evropskem pokalu Intertoto so se letos prijavili Beltinci, Gorica, Maribor, Rudar in Publikum. Nastop si bo zagotovila najvišje uvrščena ekipa, ki ne bo v ka- terem drugem evropskem pokalu. Velenjčani so za lanski nastop dobili .52.000 švicarskih frankov, moštvo Tottenhama paje zaradi sodelovanja z drugo ekipo kaznovano z enoletno prepovedjo igra- nja v vseh evropskih pokalih. Priprave na Hrvaškem... V zadnjih dneh sta nova člana Publikuma postala še Adnan Zil- dževič in Marko Mitič, v uvodni prijateljski tekmi pa je nepopol- no celjsko moštvo v gosteh premagalo mariborskega Železničarja s 3:1 (0:1; Rakovič 2, Sivko 1). Celjani so od ponedeljka na de- setdnevnih pripravah na Malem Lošinju, sredi februarja pa bodo za nekaj dni odšli še v Ankaran. Pred začetkom prvenstva bodo na Skalni kleti igrali samo z madžarskim moštvom ZTE (8. februar- Ja).- ... In v Nemčiji Velenjski prvoligašje v uvodni prijateljski tekmi premagal Ero Šmartno z 2:0 (0:0; Šoštar, Hristov), od nedelje paje na turneji po Nemčiji. V torek so igrali z lanskim Bundesligašem VVattenchei- dom, sinoči s Kolnom, danes bo njihov nasprotnik Grevenbroich, v soboto Fortuna iz Dijsseldorfa, v nedeljo pa bodo med udele- ženci turnirja v malem nogometu. Zadnja okrepitev za nadaljeva- nje prvenstva bo verjetno makedonski napadalec Borce Hristov, ki Je nazadnje igral za Naklo, in Je z Rudarjem že bil na uvodnih pripravah v Zrečah. Šestkrat čez rekord Janez Debelak in Robi Kopušar sta na medklubski ska- kalni tekmi v Šentrupertu pri Laškem vsak po trikrat iz- boljšala rekord skakalnice (K=45 m). Novi rekorder na- prave Je mladi Kopušar z 48 metri, ki Je med člani zmagal pred.Debelakom (oba Ljubno) in Čepelnikom, med mladinci Je bil najboljši Tovornik, med dečki Peršek (vsi Velenje) in AJnik (Ljubno) ter med veterani Sel (Kamnica). Št. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK ŠPORT I8l Srebotnikova postala Čilenka Katarina Srebotnik po vrnitvi Iz Amerika In naslovu svetovne prvakinje o hut/omu- šnlb Izkušnjah - Kako v Kostarlko brez vizuma? Po skoraj dveh mesecih je najboljša teniška igralka na sve- tu za konkurenco do 14 let spet doma. Katarina Srebotnik se je iz Amerike vrnila s številnimi zmagami, točkami za svetov- no mladinsko lestvico in polna nepozabnih doživetij. Nekate- ra so tudi zelo nevsakdanja in iz njih odseva mladostna iznaj- dljivost. Vse Je zal(uliai oče "Ideja o ameriški turneji in turnirju Orange Bovvl je bila očetova. Ko smo se v družin- skem krogu dogovorili, smo skupaj s pokrovitelji začeli z zbiranjetp denarja za potovanje in tekmovalne stroške ter se na koncu prijavili. Naša zveza Je v Ameriko poslala nekaj faksov in nič več. Nobene konkretne pomoči. Dva meseca sem bila brez spremstva, toda med teniš- kimi vrstnicami ima nekaj znank in sem se priključila Če- hinji ter njenemu trenerju," se spominja Srebotnikova. Polnočni klici "Dva meseca sem govorila samo angleško in nekoliko iz- popolnila znanje Jezika. Tudi s Čehinjo sem se sporazumevala v angleščini, nekaj slovenskih besed pa sem spregovorila le med telefonskimi klici doma- čim. Običajno seje to zaradi ča- sovne razlike dogajalo zgodaj zjutraj po našem času in nema- lokrat sem domače 'vrgla' po- konci kar sredi noči." Kamere pregnale strah Ameriško turnejo Je Katari- na Srebotnik začela na turnirju Eddie Herr. V fmaluje izgubi- la s Sisojevo (Rusija) s 6.1,0:6, 4:6, v igrah dvojic Je izpadla v polfinalu. Na turnirju Sunshine Je gladko zmagovala. "Skoraj neverjetno," se spominja; sku- paj Je oddala le ducat iger in v finalu zlahka premagala Nanu- ševičevo (ZRJ) s 6:0, 6:1. "Na- to Je bil na vrsti Orange Bowl. Na neuradnem svetovnem pr- venstvu mi Je ravno tako vse šlo od rok. Finale Je snemala tele- vizija, pred kamerami sem do takrat čutila nekakšen strah, to- da v Miami Beachu so me do- datno motivirale in staro znan- ko Gubascijevo (Mad) sem pre- magala s 6:2. 6:1." Marv Joe in brez slik Iz DIsnevlanda Finale znamenitega Orange Bovvia si Je ogledala tudi dese- ta igralka s svetovne lestvice Mary Joe Fernandez. ki Je po dvoboju čestitala Katarini za zmago in se slikala z VelenJ- čanko. "Bilo Je nepozabno in srečanje z Marv Joe mi Je osta- lo v posebnem spominu. Prav tako tudi ogled hiš Madonne in Silvestra Stallonea. Za nagrado za zmago sem odšla na celod- nevni ogled Disnevlanda, kjer bilo lepo. Celo tako, da sem po- zabila fotografirati, čeprav sem s seboj imela aparat." Trik s potnim listom Po zmagi na Floridi Je Kata- rina Srebotnik odpotovala na mladinski turnir v Kostariko. kjer za vstop slovenskih držav- ljanov zahtevajo veljaven vi- zum. "Papirjev nisem imela urejenih, zato smo se punce od- ločile, da poskusimo prevarati carinike. Igralka iz Čila je moj potni vstavila v svoj ovitek, ca- rinik Je dokument samo bežno pogledal in nas spustil v Kosta- riko. Pet minut meje bilo nez- nansko strah, zdaj pa se ob pri- povedovanju dogodivščine vsa- kič od srca nasmejim." Zdaj v šolo Zadnje dni Je spet osmošol- ka. "Vsem učiteljem na osnov- ni šoli Miha Pintar-Toledo se moram zahvaliti za razumeva- nje. Na voljo so mi dali dovolj časa, da se lahko naučim zamu- jeno. Sošolci so mi snov, ki sem Jo izpustila, sproti pisali, in v mojih zvezkih so vsi zapiski. Je- seni bi se rada vpisala na ve- lenjsko gimnazijo, toda profe- sorji menda niso najbolj naklo- njeni vrhunskim športnikom. Verjetno bom izbrala drugo šo- lo, kjer bom lažje usklajevala številne odsotnosti." DEJAN TAMŠE Foto: LOJZE OJSTERŠEK Katarino Srebotnik je ob vrnitvi sprejel velenjski župan Srečko Meh, kije someščanki že pred meseci podaril letalsko vozovnico za pot v ZDA. PANORAliAA Košarka A-1 liga Moški - 21. krog: Rogaška- Litija 93:69 (48:28); Jurkovič 23, Novakovič 19, Lerič 17, Mičunovič 9, Tabak 8, Petro- vič 7, Kosovec .5. Mesič 3, Ir- šič 2; KS Polzela-ldrija 77:83 (41:41); Petranovič 21, Sta- vrov 16, Tiller 12, Cizej 11, Zaletel 8, Kobale 7, Rituper 2; Helios-Republika 83:72, BWC-01impiJa 77: 102, Lito- stroJ-Sale.x 7.5:76, Triglav-ln- terier 66:75. Vrstni red: Olim- pija 37, Interier 36, Rogaška 3.5, KS Polzela 34, Idrija, BWC 33, Satex 32, Litostroj 31, Republika, Helios 27, Li- tija, Triglav 26. Ženske - 1. krog: Unior Atras-Celje 67:85 (33j45); Ra- čič 29, Temnik 21, Šporar 9, Groleger 7. Ribič I za doma- če, Obrovnik 20, Germ 17, Jur- še 13, Polutnik 12, KokolJ 8, Vasic 7, Jug 5, Potočnik .3 za goste; Ježica-Maribor 77:53, Odeja-Ilirija 52:73. Vrstni red: Jezica 21, Celje 20, Ma- ribor 16, Odeja 15, Ilirija 14. Unior Atras 13. A-2 liga Moški - 21. krog: Ilirija-Pi- vovarna Laško 92:104 (48:46); Tovornik 45, Gole 25, Vujo- vič 20, Govc 7, Starovasnik 4, Blagotinšek 2, Jeras 1; Krka- Comet 106:94 (54:49); Želez- nikar 30, Plevnik 25, Šporar 24, Sivka 6, Kožar 4, Benič 3, Nerat 2; Loka-Cclje 86:68 (43:35); Kilek 16, Jesenek 12, Grahovec. Nidorfer 11, Her- man 10, Hochkraut6, Drobnič 2; K. zidar-Slivnica 99:89, Za- gorJe-Koper 111:59. Ježica- Olimpija ml. Vrstni red: K. zidar 38, Pivovarna Laško 37, Krka. Comet, Loka 35. Ilirija 32, Zagorje 31, Jezica 30, Sliv- nica 29, Koper 26. Celje 25, Olimpija ml. 21. Bliga Moški - 17. krog: Hrastnik- Kemoplast 79:86, Kamnik-Pli- ma 61:74, Elektra-Branik 83:76, Bistrica-Brežice 90:78, Janče-Maribor 85:81. Vrstni red: Plima, Brežice, Kemo- plast 30, Janče 27, Maribor 25, Elektra 24. Kamnik, Bistrica 23, Hrastnik 22, Branik 21. Rokomet I. liga Moški - 13. krog: Rudar- Celje Pivovarna Laško 29:29 (14:16); Pungartnik 7, Šafarič. Vugrinec, Leve 5, Stefanovič, Puc 3, Tomšič 1; Gorenje-Do- bova 15:17 (9:9); Plaskan 7. Semerdijev4,1 lic 3. Meolic 1; Jadran-Slovan 23:23. Litija- Kodeljevo 20:24, Fructal- Akripol 25:24. Prevent-Krško 22:23. Vrstni red: Celje Pivo- varna Laško (-) 23, Dobova 17. Slovan (-), Kodeljevo. Jadran 14, Gorenje (-3) 12, Krško (-) II, Prevent, Rudar 10, Litija 9, Akripol, Fructal 8. Ženske - 12.krog: Piran-Ža- lec 19:20 (10:9); Zidar 6. Hu- dej 5, Derčar-4, V. Dolar 3, Kline 2; Vegrad-Kočevje 28:2! (13:12); Semerdijeva'8, Oder, Bižiene 7, Ibralič 4, Ste- vanovie 2; Krim-Branik 29:24, Mlinotest-Olimpija 19:25, Izo- la-PolJe 28:20. Burja prosta. Vrstni red: krim 22. Vegrad 20. Olimpija 16. Burja (-) 14. Mlinotesl. Piran 10. Branik 9. Žalec 8, Izola 7, Kočevje 4, Po- lje 0. Odbojka I. liga ženske, od 5. do 8. mest* l.A - 1. krog: Celje-Kočev 3:1 (I, -16, 4, 2), Gorica-2 Savinjska 1:3 Vrstni red: C IJel 8. Zg. Savinjska 8, Koče je 6, Gorica 2. ' Moški, l.B - 15. krog: V\ žinar-Topolšica 3:2 (^9. 11, -12, 12), Brezo\ica-Žirovnii 1:3, Črnuče-lzola 3:1. Vrsti red: Fužinar 24, Izola 22, Č nuče 18. Topolšica 16, Žiro niča 8, Brezovica 0. II. liga Moški - 12. krog: Hoč« Šempeter 1:3 (3, -2,- 10,-14 Intes-Granit 0:3, Portorož-R| še 3:1, Š. Loka-Žužembei 3:0, Kovinar-Prvačina 1:3, S Ion i t Il-Mislinja preloženi Vrstni red: Granit 22, Žužen berk 20. Š. Loka 16. šempet« Hoče 14. Prvačina. Intes i; Kovinar, Salonit II (-) 10, P« torpž 8, Ruše, Mislinja (-) 2. Ženske -12. krog: Šentvid Šempeter 3:2 (10. -9, 3, - 11), Solkan-ŠoštanJ3:I (7,-1 13, 14), Rogoza-Vitanc 3: Jesenice-Prevalje 2:3, Ptuj-C mos II 3:0, Ruše-Mellal" 3; Vrstni red: Ptuj 20, Solka Prevalje. Jesenice 16, Šoštaj Rogoza. Ruše. Meltal, Šentv 14, Cimos II4, Šempeter 2, V tanc 2. III. liga-vzhod Moški - 12- krog: Celj Braslovče 3;1 (6. 3. -13, 14 Topolšica U-Šempeter II 2:.T 12, 8. 2, -15. -8). Fužinar I Gamsi 1:3. Vuzenica-Beltin< 3:1, Mežica-PtuJ 3:0, Lenart Črna 3.1. Vrstni red: Gams 24, Vuzenica 20, Beltind 18, Celje 16. Fužinar II. Braslov če, Mežica 12, Šempeter I Lenart 10, Topolšica II. Čn 4. Ptuj 2. J Kegljanje Državno prvenstvo Finale - moški (Ljubljana Medvode): 1. Steržaj (Kons 1972, 2. Beber 1882." 3. Štru kelj 1880, 4. Oman (vsi Isk 1873, 5. Salobir(Ce) 1844, (i Hribar 1843, 7. Stoklas (obi Rud) 1841, 8. Založnik (Prot 1840, 9. Nareks (Kons) 1837 10. Juvančič (Iskra) 1825 .. 14. Lešnik 1820,25. Cene (oh Ce) 1777 itd. Ženske (Maribor): 1. Ur bane (Grad) 850, 2. Tkalčii (Mir) 842, 3. Burja (Rud) 84C 4. Petak 836, 5. Šeško (obi Mirj 833. 6. Ribič (Trig) 82« 7. Cadcž (Grad) 825, 8. Kar dinar 825, 9. Verdnik (ob Mir) 821, 10.Cigler(Prot)8l' ... 14. Zupane 817, 16.Grobel nik 811, 25. Lesjak 785. .^3 Košir 777, 35. Špoljar 776,3^ Razlag 764, 40. Šlajič (.vS Mir) 763,45. Podbrežnik (Soš 753. 48. Koštomaj (Mir) 71« V zadnji krog (10. in 11. ti bruarja) seje v obeh konkuren cah uvrstilo po 24 igralcev. Območna liga Moški: 9. krog - skupin' A: Avto Celje-P. Laško 6:3 Kovinar-Demit 7:1. Slrojkov' na-lzlelnik 1:7. Ljubno prost« Vrstni red: Izletnik 14. Stroj kovina 10, P.Laško 8, Demj 7, Ljubno. Avto Celje. KoV nar 5. Skupina B: Petrol-Ko njice II 5:3. Rogaška-Kvit 5:-^ kovinotehna-Obrlnik 8:" Komcel prost. Vrstni red: K" vinotehna 13, Rogaška 12. K" nJice 11 11, Pelrol K). K\it'' Obrtnik 2, Komcel 0. Faraon prinesel srebro Maja Hrup Iz Krtin cev ena najboljših mlaillnk v preskakovanju ovir Nekatere stvari so včasih kratkomalo usojene in Maja Hrup se konjeniškemu špor- tu ni mogla izogniti. Njen dom v Krtincih je v neposredni bli- žini jahalnega centra v Pod- platu, ob konjih je že pet let in srebrna kolajna z državne- ga prvenstva za mladince v preskakovanju ovir je bila nadgradnja vsakodnevnega stika 15-letnice s konji. "Na državnem prvenstvu takšnega rezultata nisem priča- kovala, čeprav sem upala na vi- soko uvrstitev. Ko sem dobila žrebca Faraona, sem zelo napre- dovala, toda na kolajno vseeno nisem upala. Sistematični tre- ningje bil najbolj pomemben za moj prvi večji uspeh," pravi Maja Hrup. ki Je svoje znanje izpopolnila tudi ob pomoči tre- nerja Zoltana KIssa iz Madžar- ske, z nasveti pa j i pogosto po- maga tudi Jože Šolman, vodja Jahalnega centra Rogaška. Hrupova trenira z dvema ko- njema. Z vsakim po eno uro in na poligonu Je praktično vsako popoldne, čeprav so odhodi na tekme povezani z mnogimi ne- gotovostmi. "Jahalni center Je ustanovilo Zdravilišče Rogaška, kije v lanski sezoni nudilo sim- bolično pomoč. Podobno Je tu- di z občino, rezultati so bili ovrednoteni zelo skromno in dobili smo vsega 23.000 tolar- jev podpore. Vsota zadostuje komaj za eno tekmo, še to samo za konja." pravi mlada podpr- vakinja, ki upa na večje sozvoč- je uspehov in pokroviteljev. "Majin uspeh je velik in od- meven, saj nam bo tudi v pri- hodnje v veliko pomoč pri delu v klubu. Imamo še dve nadarje- ni tekmovalki, Nina Zidar in Nina Glavnik prav tako veliko obetata in ne bo nobeno prese- nečenje, če bosta v naslednjih letih ponovili MaJin uspeh. Če nam bo uspelo spremeniti loka- cijo Jahalnega centra, se bo po- ložaj našega kluba krepko iz- boljšal in bodo tudi načrti lah- ko še pogumenjši," meni Jože Šolman. Ob treh mladih in nadarjenih tekmovalkah imajo v Podplatu sedem boljših tekmovalnih konj. kar Je tudi za slovenske razmere spoštljivo število. Že- lje in načrti se še vedno križajo z možnostmi, toda optimizma ne primanjkuje. "Želim si pred- vsem postati državna prvakinja v preskakovanju ovir," Je kot iz topa izstrelila Maja Hrup in se na Faraonovem hrbtu pognala v parkur. JANEZTERBOVC Foto: SANDI JURKOVIČ Št. 4. - 25. ianuar 1996 1» ŠPORT NOVI TEDNIK Šerbec, Stefanovič, Peric sinoči v Golovcu rokometna tekma Celje Pivovarna Laško-Slovenlja In razglasitev najboljših tlomačihjn tujlb Igralcev, vratarjev In sodnikov__ Generalni sekretar gvropske rokometne zveze jVlarcus Wiederer je bil v to- rek na uradnem obisku na- je zveze in ob tej priložno- sti je dobil video posnetka obeh tekem pokala prvakov nied Zagrebom in Celjem pivovarno Laško ter štiri predloge za spremembo najbolj elitnega tekmova- nja. Vsi predlogi zajemajo pol- (jirigiran žreb s 16 nosilci ter razširitev lige prvakov na šti- ri skupine s po štirimi klubi. Različna so samo nadaljeva- nja: po eni varianti bi se v evropsko superligo uvrstili samo zmagovalci skupin, po drugi pa tudi drugouvrščene ekipe. Finalna tekma bi bila samo ena, med predlaganimi spremembami pa Je tudi vključitev poražencev !. kro- ga pokala prvakov v pokal po- kalnih zmagovalcev. Na 6. reviji mini rokometa so med dečki letnika 1984 zmagali Celje Pivovarna Laško, Kočevje in Koper (Gorenje je bilo četrto), med letniki 1985 Mokerc, Inles in Sešir (četrti sta bili ekipi Celja Pivovarne Laš- ko in Gorenja), med st. de- klicami je zmagala Izola, če- trto je bilo Celje in peti Ža- lec, med ml. deklicami zma- ga Škofje Loke in Inlesa, tretji mesti sta si razdelila ŠŠ Celje in Žalec. Natančno besedilo predla- g,anih novosti bodo skupaj z vprašalniki dobile vse nacio- nalne zveze ter tudi nekateri klubi, ki so v zadnjem obdob- ju stalni udeleženci pokala pr- vakov. Wiederer predlogov seveda ni komentiral, odloči- tev pa bo znana najpozneje marca, ko bo v Atenah redni^ kongres EHF. Trenerji Izbraii najboljše Združenje trenerjev je v obeh konkurencah prvič iz- bralo najboljše igralce, vratar- je in sodnike leta. Med moš- kimi so laskave naslove pri- sodili Urošu Šerbcu (Celje Pi- vovarna Laško), Borisu De- niču (Dobova), Rastku Stefa- noviču in Dejanu Periču (oba Celje Pivovarna Laško), med ženskami Tanji Polajnar (Krim), Sergeji Stefanišin (Olimpija), Milici Danilovič (Krim) in Nadi Tutnjič (Pi- ran), najboljša sodniška dvo- jica pa sta Leon Kalin in Enes Korič iz Ljubljane. Vrstni red: moški - doma- či igralci: I. Šerbec 42, 2. Pungartnik (oba CPL) 12, 3. Ficko (Kod) 7 ... 5. Leve (CPL) 4, 9. Plaskan (Gor) 1; domači vratarji: 1. Denič (Dob) 26,2. Pušnik (Prev) 22, 3. Valenčič (Jad) 20, 4. La- pajne (Gor) 12 ... 7. Strašek (CPL) 1; tuji igralci: 1. Ste- fanovič 28,2. Puc (oba CPL) 20, 3. Maksič (Prev) 18, 4. Načinovič (CPL) 13, 5. Se- merdijev (Gor) 5, 6. Ivandija (CPL) 2 itd; tuji vratarji: 1. Peric (CPL) 50, 2. Torlo (Akr) 26, 3. Čamžič (SI) 10 itd. Domače igralke: I. Polaj- nar (Kr) 40, 2. Kapidžič (Ol) in Oder (Veg) 10,4. Hudej 6 ... 9. RandI (obe Žal) 1; do- mače vratarke: I. Stefanišin (Olj 27, 2. Brezovar (Kr) 24, 3. Skopelja (Iz) 13, 4. Lakič (Veg) IO itd; tuje igralke: 1. Danilovič (Kr) 25, 2. Gorbu- nova 17, 3. Burjakova (obe Bur) 13 ... 6. Semerdijeva 4, 8. Bižiene 3, 9. Vujovič (vse Veg) 2; tuje vratarke: 1. Tutnjič (Pir) 18, 2. Drilingai- te (Mlin) 16, 3. Tarhaiova_ (Br) 15 ... 5. Denis (Žal) II itd. Sodniki: 1. Kalin-Korič (LJ) 55, 2. Požežnik (Ce)-Re- penšek (Reč) 29, 3. Povalej (Ce)-Melanšek(Vel)20...5. Tomič (Ce)-Skubic (LJ) 10 itd. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Najboljši slovenski rokometaš leta 1995: Uroš Šerbec. Serija zmag končana pri števillii 53 V soboto se je v Trbovljah končala serija 53 zaporednih zmag Celja Pivovarne Laško v domačem prvenstvu in pokalu, kije trajala slabi dve leti. Remi s slabim je bil negativno prese- nečenje, odsptnost poškodova- nih Jeršiča, Šerbca in Ivandije ni niti približno opravičilo in za- to je trener Zdravko Zovko že napovedal možnost kazni. "Zadevo rrioram prespali," se je še dva dni po tekmi izogibal odločitvi in se v monologu bolj posvetil drugim zadevam. "Igra- li smo neodgovorno in neobvez- no. Kot na prijateljski tekmi. Morda sta Fotex in ()M Vitrol- les nekoliko zameglila realno stanje, vsak prehod in serije pri- jateljskih tekem k uradnim je zahteven, toda bolj me begajo očiten padec ritma igre v dru- gem polčasu in slaba obramba." Peric je imel 21 obramb, to- da za njegovim hrbtom je vsee- no končalo rekordnih 29 žog. Rudarje drugi polčas dobil za dva gola, čeprav imajo Celjani neprimerno daljšo in boljšo klop. "Kaj nas šele čaka v dvo- bojih z ekipami iz zgornjega de- la lestvice?" se sprašuje Zovko, ki je po izpadu iz pokala prva- kov seveda pričakoval serijo do- mačih zmag. Telesna priprava je očitno daleč od vrhunske, zato je spet aktiviran Miro Kocuvan, ki je prvi specialni trening za moč opravil že v ponedeljek do- poldne in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Do konca prvenstva bo Celje Pivovarna Laško vse tekme v dvorani Golovec igrala ob 18. 30 uri, zaostali derbi z Gore- njem pa je delegiran za 7. fe- bruar. Najboljše izhodišče za konč- nico seveda ni ogroženo, z ne- koliko drugačnimi načrti pa v soboto v nadaljevanje drugoli- gaškega prvenstva starta mlada ekipa. Cilj je najmanj 6. mesto, ki še zagotavlja uvrstitev v enot- no ligo, po polovici prvenstva pa so Razgorjevi upi ravno v sredini lestvice. Vrstni red: Ra- deče 20, Pomurka 17, Sevnica 16, Drava, Gorenje B 15, Or- mož, Celje Pivovarna Laško B 9, Velika Nedelja, Dol 8, Polet 7, Brežice 6, Krog 2. (Ž. Z.) KEGLJANJE V nadaljevanje za naslov in obstanek v soboto in nedeljo se bo v vseh ligah nadaljevalo državno prvenstvo v kegljanju. Med ženskami je Miroteks že pred novim naslovom prvakinj in uvrstitvijo na svetovni pokal v Budimpešti, v moški konkurenci pa se CP Celje bori za obstanek. Enake skrbi ima drugoligaška ekipa Žalca, v tretji pa so med kandidati za na- predovanje še vedno Konjice ter obe šoštanjski ekipi. Vrstni red: I. liga - moški: Iskra 22, Konstruktor 17, Proteus 15, Rudar 12. Gradiš 10, Hidro, Groica 9, Fužinar, CP Celje 6, Brest 4; ženske: Miroteks 22, Gradiš 16, Adria 13, Gorica, Kon- struktor 12, Triglav 10, Rudar 9, Izola 7, Korotan 5, SI. Gradec 4; 11. liga - moški: Litija 19. Hrastnik. Ljubelj 13, Kočevje. Slovan 12, Kamnik, Radenska 9. Gradiš II. Adria 8, Žalec 7; ženske: Mi- klavž 16, Proteus 15. MTT, Miroteks II. Brest 12, Kočevje. Gra- diš II 11. Slovan 9. Kamnik 8, Krško 3; III. liga - moški: Rudar II 18, Dravograd. Konjice 16, Šoštanj 14, Korotan. Črnomelj. Mi- klavž 10, MTT 8, Konstruktor II 6, Krilato kolo 2; ženske: Šo- štanj, Miroteks III, Trebnje 8, Impol 6, Komcel 5, Krilato kolo 4, Nafta 3. ' . NA KRATKOs Laško: v prvi tekmi četrtfmala pokalnega tekmovanja za odbojkarice Celje-Sobota 3:1 (1,-11,2,6). Povratna tekma je bila sinoči. Celje: v 9. krogu vaterpolskega DP Posejdon-Maribor 5:29 (0:8, 1:6,2:5,2:10; Glavan 2, Jeranko, Mutec, Adamič 1), Triglav-Tivoli 21:3, Koper-Portorož 18:6, Ljubljana pro- sta. Vrstni red: Koper 14, Triglav 12, Maribor, Ljubljana 10, Portorož 4, Tivoli 2, Posejdon 0. Šempeter: Vinko Kisič je novi predsednik ŠK Savinjčan, v katerem je naslov najboljšega igralca hitropoteznih tur- nirjev osvojil Skok s 390 točkami pred Štormanom 285, Kne- zom 187, Peterneiom 185, Grobelnikom 177 itd. (J. G.) Gozdnikova tekma Drevovi Na Rogli je bila pregledna veleslalomska tekma vzhodne regije za najmlajšo kategorijo. Med cicibani je zmagal Gju- rin (Fuž) pred Voršičem (Vel) in Stopinškom (Ce). 13. Me- ža (Vel). 15. Tomšič (Goz), 23. Srebot (Ce), 26. Dajčar (Goz), 28. Pungartnik. 29. Koren. 30. Schmidt(vsi Goz), 41. Stru- peh. 46. Prašnikar. 47. Rošer (vsi Vel), 50. Božičnik (Goz) itd. Med cicibankami je bila daleč najhitrejša Drevova (Vel), 8. Rovan (Ce). 14. Osterc (Vel). l9."Sekirnik. 20. Klep (obe Goz). 32. Kaučič (Ce). 35. Tomažič (Vel). 37. Habjan. 40. Leskovšek (obe Ce). 43. Jerič (Vel) itd. Sobota, 27,1. Kegljanje Celje: CP Celje-lskra (12. krog I. moške lige, 16); Mi- roteks-Triglav (12. krog 1. ženske lige, 13.30); Kam- nik: Kamnik-Žalec (12. krog II. ženske lige, 16); Mari- bor: MTT-Miroteks II (12. krog II. ženske lige, 13);Slo- venske Konjice:^ Konjice- Konstruktor II, Črnomelj: Črnomelj-ŠoštanJ (12. krog III. moške lige, obe 16); Šo- štanj: Šoštanj-Krilato kolo, Trebnje: Trebnje-Komcel (8. krog III. ženske lige, obe 13.30). Košarka Postojna: Republika-Ro- gaška (19), Krško: Interier- KS Polzela (22. krog A-1 moške lige, 20); Laško: Pi- vovarna Laško-Ježica, Slo- venske Konjice: Comet-lli- rija, Celje: Celje-Zagorje (22. krog A-2 moške lige, vse 19); Slovenske Konjice: Unior Atras-Odeja (16.30), Celje: Celje-Maribor (2. krog 1. ženske lige, 18);^Pre- bold: Plima-Elektra, Šent- jur: Kemoplast-Kamnik (18. krog B moške lige, obe; 19); Šenčur: Šenčur-Roglaj (4. krog C moške li^e, I3);.j Lovrenc: Lovrenc-Zalec (4., krog D moške lige, 19). i Rokomet Celje: Celje Pivovarna Laško-Prevent (18.30),j Ljubljana: Kodeljevo-Go-« renje (14. krog I. moške U-' ge, 16.30); Žalec: Žalec-' Burja (13. krog I. ženske li-^ ge, 18); Celje: Celje Pivo-; varna Laško B-VelikaNede-| Ija (16.30), Velenje: Gore-; nje B-Polet (12. krog ll.j moške lige, 17). Vaterpolo Ljubljana: Ljubljana-Po-; sejdon (10. krog I. lige,' 20.30). ] Nedelia. 28,1, t Kegljanje ] Celje: Miroteks III-ImpoL (8. krog III. ženske lige,l 10.30). i i Sreda. 31.1. i Rokomet Krško: Krško-Gorenje; (zaostala tekma 11. kroga 1. 'i moške lige), Hrpelje:! Jadran-Celje Pivovarna; Laško (15. krog 1. moške: lige, obe 19). ■ Kvalifikacije za vzhod in zahod Komisija za mali nogomet pri IMNZ Celje je bila pobud- nik in sklicatelj delovnega sre- čanja tovrstnih teles vzhodne- ga dela države, ki so se ga ude- ležili predstavniki medobčin- skih zvez Maribor, Ptuj, Mur- ska Sobota in seveda Celja. Namen sestanka je bil pred- stavitev posameznih komisij, njihov status v matičnih orga- nizacijah ter pogled v bodočo organiziranost tekmovanj, nakar so predstavniki štirih zvez so- glasno podprli več predlogov. Najbolj pomemben je predlog, da bi bile kvalifikacije za popol- nitev prve lige razdeljene na vzhodno in zahodno skupino, v bodoče pa naj bi Jih nadomesti- li z ustanovitvijo druge lige. Skupaj bodo vztrajali, da bi mali nogomet dobil primeren status na ravni NZS in MNZ in bi bil enakovredno zastopan v njiho- vih organih, za napredek pano- ge pa bi morali bolje opredeliti registracijski pravilnik. ZDRAVKO GOLOB Nadaljevanje z derbijem Po dvomesečnem premoru se bo konec tedna nadaljevalo pr- voligaško prvenstvo. V središ- ču zanimanja bo derbi med vo- dilnima ekipama Rogiča iz LJubljane in šentjurskega Ju- ventusa. Vrstni red po 6. kro- gu: Rogič 18, Juventus 15. Šar- bek 13, Carioce 12. Marmor 9. Ključarovci 7, Alples 6, Pocto- vio 5, Bronx 3. Hlapi 0. Kaligaro znova na MSP Rolando Kaligaro si Je z bronasto kolajno državnega prvenstva mlajših članov v nordijski kombinaciji zagotovil nastop na mla- dinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v začetku februarju v itali- janskem Gailu. Drugi velenjski kombinatorec Peter Čeh Je zasedel 6. mesto, kar Jc bilo premalo za nastop na MSP. Dobro sta na,stopila tudi skakalca Kolenc in Jerman, ki sla sc uvrstila v ekipo za tekmo inlcrkonlincnlalnega pokala v Libcrccu. Na ekipnem mladinskem DP so bili Drev. Hriberšck. Ograjcnšck in Živic deveti, moštvo dečkov do 13 let (Peršc, Podlipnik, Klcmcnčič in Lamcšič) pa Je bilo celo šesto.(J. O.) St. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK REPORTAŽA Nostalgija po starinskem papirju_ y Poasreai le ena od dveh slovenskih mojstrskih delavnic za ročno izdelan papir po srednjeveškem receptu Na Slovenskem imamo v papir- ništvu razmeroma bogato tradici- jo. V marsikateri papirnici imajo kotiček za ročno izdelovanje pa- pirja, žc zaradi preizkušanja vod- nega znaka. V dveh delavnicah, v ljubljanskih Vevčah ter v kozjan- ski Podsredi, pa se temeljito po- svečajo izdelovanju ročno izdela- nega papirja po srednjeveških re- ceptih. V Vevčah, kjer ustvarjata Jože Valant in Jože Kresnik, dela- jo že četrt stoletja, v Podsredi pa so se zanimive zamisli lotili pred dvema letoma... Vsak začetek je težek, tudi za mlado delavnico v Podsredi je bilo tako. V stari trški šoli, ki jo je pred davnimi desetletji obiskovala Ti- tova mati, Marija Broz, je bil nek- daj obrat podjetja Dekor Kozje, ki so ga preselili v novo tovarniško poslopje. Takšnih starih šolskih poslopij je na Kozjanskem precej, za zasebno podjetje Okolus, ki se je lotevalo ročnega izdelovanja papirja, pa je bila tu privlačna lokacija. Starinsko okolje lepo ohranjenega srednjeveškega trga je za ročno izdelovanje papirja po srednjeveškem receptu gotovo prava odločitev. Začeli so s teme- ljito obnovo najetih prostorov, zdaj pa z njo končujejo. Kadri? V Sloveniji posebnega izobraževa- nja za mojstre ročnega papirja se- veda ni, za potrebe podsredške delavnice pa so pridobili Aleša Breznikarja iz Radeč, ki je prido- bil znanje v radeški tovarniški de- lavnici za ročno izdelani papir. Ko so v Podsredi začenjali, so se po- javljale tudi težave s potrebnim orodjem. Mizarjem, ki seveda še niso imeli možnosti videti lesene- ga sita za izdelovanje takšnega papirja, so pojasnjevali, kakšne lesene okvirje čeških sit naj jim naredijo. Nato so se pojavile teža- ve s potrebnimi surovinami, saj so bile celulozne tovarne navajene le na prodajanje velikih količin. Podsredška zanimivost »Veliko truda smo vložili,« se spominja Aleš Breznikar, ki je v Okolusovi delavnici vodja proiz- vodnje. Papirni mlin, tako imeno- vanega »holandca«, je lastnik po- djetja, Jože Božiček, kupil na Švedskem, naložba pa je stala petdeset tisoč nemških mark. V podsredškem Okolusu - grška be- seda pomeni značilno starinsko okroglo okence - so uspeli, saj iz- delujejo ročno izdelan papir tudi za potrebe protokola na gradu Br- do pri Kranju, za pomembna ime- na slovenskega gospodarstva, od Petrola, Gorenja in Banke Celje do Pivovarne Laško, Pivovarne Union ter Monta Kozje, nekaj iz- delkov pa so poslali tudi švicar- skemu naročniku. V Božičkovi delavnici so štirje redno zaposleni. Pred dnevi, ko sem vstopil, sva se najprej pozdra- vila z vodjem proizvodnje, z Ale- šem Breznikarjem iz Radeč, ki mi je predstavil marsikatero zanimi- vost. V delavnici sem zmotil do- mačina iz okolice Podsrede, Bošt- jana Žužlja iz Pokleka ter Boža Kelharja z Gorjan. Fanta surovi^ no, celulozo za lesni papir ali bombažno snov za brezlesni papir, zmeljeta, po potrebi pa dodata barvo. Zmleto papirno kašo stre- seta v kadi in dodata vodo. Ko iz kadi zajemata kašo, pustita da vo- da odteče, to kar ostane na situ, pa odtisneta na klobučevino, nato pa je na vrsti še stiskanje ter sušenje. V Podsredi skušajo poleti sušiti ročno izdelan papir na soncu, po- zimi pa v posebnih sušilnih komo- rah. V ekskluzivnejši ročno izde- lan papir vtisnejo vodni žig, ki je opazen, ko ga obrneš proti svetlo- bi, za druge priložnosti pa suh žig. Vsak papir opremijo z enim od obeh mogočih žigov. Poskrbijo tu- di za grafično opremljanje, upo- rabljajo predvsem sitotisk in zlati vroči tisk. Iz ročno izdelanega pa- pirja nastajajo med drugim priz- nanja, voščilnice, razglednice, po- setnice, vabila, nalepke za cenjene pijače... Med posebne pozornosti vrednimi izdelki je bila papirna številčnica stenske ure, zdaj pa razmišljajo o papirni šahovnici za starodavni irski šah. Ljudje vse bolj cenijo starinsko, med vsem tem pa ročno izdelani papir, tak- šen kot so ga izdelovali v srednjem veku, v Valvasorjevem času. Papir je postal dandanašnji vsakdanja dobrina, zgodovina pa pričuje že o davnih kitajskih, egipčanskih ter arabskih mojstrih. V Evropi so začeli z ročnim izde- lovanjem papirja v 12. stoletju, pri nas pa v ljubljanskih Fužinah, -v času protestantizma, iz zavržene- ga blaga. Slovencev mi'ačni sred- nji vek zadnje čase ni več zanimal, Avstrijci, Italijani, Čehi, Poljaki, Angleži in drugi pa ročno izdelani papir bolj poznajo in cenijo. Tudi pri nas je vse več zanimanja, tako med ljudmi, ki obiskujejo ljub- ljansko delavnico v Vevčah, kot delavnico v Podsredi. Oglašajo se preprosti ljudje in umetniki, ki jih zanima predvsem grafični ter ak- varelni papir, na primer umetnico Vido Slivnikar. Novi izzivi Za turistično Podsredo, kjer je sedež Kozjanskega parka, je moj- strska delavTiica zanimiva prido- bitev, zato jo bodo v Okolusu ure- dili tudi za turistične obiske. V zasebnem podjetju se prav ta- ko ukvarjajo z oblikovanjem ter umetno obrtjo, zato je tukaj zapo- slen tudi računovodja, Renato Pe- nič iz Bistrice ob Sotli. Vsi štirje redno zaposleni so bili sprva zu- nanji sodelavci, za to kozjansko okolico pa nova delovna mesta ve- liko pomenijo. Veliko dela imajo, največ v jesenskih mesecih, poleti pa je zatišje. V oblikovanje papir- ja se vse bolj vključuje tudi likov- ni umetnik mag. Stanko Dobrina iz Bistrice ob Sotli, stalni zunanji sodelavec, oblikuje pa tudi prvi mož Okolusa, Jože Božiček, znani ljubiteljski slikar. Jože Božiček je opozoril, da ra- čunajo na likovne ustvarjalne de- lavnice. Za maj pripravljajo po- sebno ustvarjalno delavnico na te- mo umetnosti ročnega papirja, k_ sodelovanju pa bodo povabili sli- karje in pblikovalce. Prvi »Ustvarjalni dogodek« so imeli v Podsredi oktobra, ko so sodelovali celjska slikarka Jaglenka M. Le- ban, umetniška fotografinja Mar- jetka Slatner z Bizeljskega, ljub- ljanski slikar Milan Zomik, bi- striški kipar in slikar Stanko Do- brina ter slikar Jože Božiček-Gero iz Kozjega, oče mojstrske delav- nice. Po obisku Podsrede sem v Koz- jem obiskal lastnika. Božička, kjer sva govorila tudi o njegovih likovnih koreninah. V Kozje, kjer vodi podjetje Dekor, iz sklopa Steklarne Rogaška, se je iz Roga- ške Slatine preselil pred več kot dvema desetletjema. Takrat je skušal združiti ducat kozjanskih likovnih samorastnikov, delal pa je tudi na športnem področju. Po- tem je čopič za nekaj časa odložil, k slikanju pa se je povrnil pred petimi leti. Med nekim težjim osebnim doživljanjem se je ovedel, da duša vendarle potrebuje tudi takšno, likovno svetlobo. Veliko so ga spodbujali prijatelji-slikarji kot Adi Arzenšek, Peter Krivec in Jaki, mu svetovali naj se predstavi z deli tudi najširši javnosti. Raz- stavljal je v Celju, Portorožu, Ljubljani in Mariboru, v njegovi podsredški delavnici za izdelova- nje ročnega papirja pa je stalna razstava. Njegov likovni dar je pr- va odkrila Ljudmila Jan, učitelji- ca v domači Bistrici ob Sotli. Jože Božiček največ slika konec tedna, včasih tudi ponoči. V svo- jem likovnem svetu se največ po- sveča negativni plati našega vsak- dana, predvsem v oljni tehniki. Njegovi zadnji motivi pa so vese- lejši, z jesenskimi pejsaži. Božiček združuje kar tri različ- ne, vendar sorodne izzive. V Pod- sredi ga zanima ročno izdelani pa- pir, v Kozjem čudoviti svet stekla, v najintimnejših trenutkih pa sli- kanje na platno. BRANE JERANKO V nekdanji podsredški osnovni šoli, v osrčju Kozjanskega, so zdaj štirje redno zaposleni. Jože Božiček-Gero iz Kozjega, v najintimnejših trenutkih ljubiteljski slikar. Iz podsredške delavnice. Ljudje vse bolj cenijo ročno izdelani papir po srednjeveškem receptu. Lg Pogled n »časi se spJ staramo, fotJ ne za zmeraj Lenarčič z diplomirani \ pet let ukvarji no fotografiji fotografiji je bec večnosti, fija je le obaj kakršnekoli a nosti. Ravno najtežje zalk vzbuditi poa dalcu. V tem nosti in neka Cilj Matevž da bi čim bc kazal eleme trenutke iz ] jem poslu j< Kljub temu d rabi več kot pomeni priH posnetkov, hi »posebnem pr( nih sto fotogi ni, da so dob Svet okoli vsem skozi i Morda je to s grafiranja, p gre, namreč i in ustvarja f prej le v misl ba pravi tre na sprožilec, času na prav dijo ponovih/ in nato izboi delkov. Napa tografijo prii viti, kar nen od spretnosti tiskarja. »Bistvo dol je po mojem r dobri barvi, A sporočilnosti,« narčič. Mavrični obo' Št. 4. - 25. januar 1996 REPORTAŽA 20,21 dovoljni zmorejo ustvarjati ifčiča, proteslonalnega foiografa, na njegovo Uelo, dobro iotograiljo In ekstremizem ¥ žMlenlu_ Matevž Lenarčič je fotograf, alpinist, jadralni padalec, predvsem pa ljubitelj narave. Uspeh ni naicijučje Fotografiranju se je posve- čal že kot gimnazijec. Že ta- krat je imel rad naravo, ki sta mu jo približala oče in mati, oba navdušena planin- ca. Z naravo je skušal pove- zati tudi svojo prihodnost in se zato odločil za študij bi- ologije. Spremljal je oddaje Jacquesa Coustoja in si za- mišljal, kako potuje po svetu... Življenje pa se je zasukalo malce drugače. Pet let je bil zaposlen na celjskem zavodu za spomeniško varstvo, po- tem pa je skupaj z bratom Markom in prijateljem Voj- kom Strahovnikom pred še- stimi leti ustanovil podjetje EPSI, v katerem se ukvarjajo z razvojem turizma v Zgornji Savinjski dolini, s fotografi- jo in z založništvom. Od tega časa se zelo spretno preživlja izključno s fotografiranjem. Njegova prva avtorska foto- monografija je prikazovala lepote in zanimivosti Zgor- nje Savinjske doline. Druga, ki je izšla novembra lani, prikazuje vode Slovenije. Prav gotovo je izreden foto- grafski dosežek. Tretja, iz- dali so jo. decembra lani, pa je prečudovit fotografski oris življenjskega utripa in narave v Logarski dolini in na Solčavskem. Za svojo zadnjo knjigo, ki so se je lotili pred tremi leti, je posnel v zadnjem letu pri- bližno 600 filmov. »Med fo- tografijami opravim zelo strogo selekcijo, za knjigo iz- berem resnično le najboljše,« pravi. Ravno fotografije v tej knjigi odražajo skrite tre- nutke iz narave, tisto naj- boljše, kar je mogoče odkriti v vseh letnih časih. Zlasti utrip, ki ga radi spregleda- mo. Za takšne motive iz ne- okrnjene narave pa je po- trebno trdo garanje. Ni lah- ko ujeti dvoboja razgretih kozorogov na visokih peči- nah, nevihte v ihtavem raz- burjenju, nežnega zatona noči, snega, na katerega še ni stopila ne človeška ne žival- ska noga... »Najraje fotografiram takšne motive, na katerih ni ljudi. Lažje se sprostim in poiščem detajl, ki mi odgo- varja. Največkrat je potreb- no za dober prizor veliko iskanja. Če kaj narediš v na- glici, ponavadi ni dobro,« ugotavlja. »Veliko časa gre. Treba je na teren, zunaj preždeti tudi po dva, tri dni hkrati. Dobre fotografije, nastale slučajno, so namreč zelo redke.« Po njegovem mnenju je za Slovenijo značilen zelo nizek nivo kakovosti objavljenih fotografij. Na tem področju smo premalo izobraženi, za- to skorajda vse sprejemamo kot dovolj dobro. Le redkok- do razlikuje med dobro in slabo fotografijo: »Vzrok je v kroničnem " pomanjkanju kritikov s tega področja. V Ameriki, denimo, je fotogra- fija priznana kot zvrst umet- nosti. To se pri nas še dolgo ne bo zgodilo. Termina umetnosti sploh ne znamo prav uporabljati, celo izrab- ljen je. Umetnost ne more bi- ti nikoli objektivna, lahko je samo izrazito subjektivna. Zato se postavlja vprašanje, ali je umetnik zgolj ustvarja- lec ali je morda obenem tudi v to smer izobražen gledalec. Narava ne more biti umetni- ška. A človek, ki jo dojame, je lahko umetnik. Če nare- dim lepo fotografijo brez globlje vsebine, sem zgolj obrtnik.« Pohvala nas dviguje »A zmeraj je tako, da do- bra fotografija ni zunaj, am- pak tiči v glavi,« nadaljuje. »Če jo vidim v sebi, potem ni težko. In če fotografija pri- tegne pozornost gledalca, ga na nek način vznemiri, po- tem vsebuje tudi sporočilno vrednost." Če karkoli delamo na silo, je to delo silno težaško in naporno. Če delamo z vese- ljem, je vse čisto drugače: »Zame je izredno pomemb- no, da imam do tistega, kar hočem narediti, pozitiven odnos. Stvari, ki nastanejo s pozitivnim pristopom, so že same po sebi boljše od tistih, ki jih naredimo na silo.« A vsakega projekta, na primer knjige, se je treba lo- titi načrtno in disciplinira- no; najprej prebrati kopico literature, poiskati vse mož- ne smernice. Tudi izpit pri predmetu, ki ga imaš sicer zelo rad, ni enostaven. Treba je študirati, pravi. Predvsem pa mora kot fotograf dobro proučiti vremenske pogoje, saj je od njih precej odvisen. Čas je dragocen, prehitro mineva. Podrediti se mora posebnemu ritmu, ki določa, da so za fotografiranje naj- bolj primerne zgodnje jutra- nje in večerne ure. Takrat so barve v naravi veliko lepše, intenzivne. To ga vleče na teren. Pre- cej časa je zdoma, kar njego- va družina pogosto občuti. Takrat ima Katarina manj moža. Živa in Luka pa manj očeta: »Dela in družinskega življenja ni enostavno uskla- jevati. Vendar menim, da človek mora težiti k temu, da je zadovoljen. Zadovoljen pa je takrat, kadar dela tako, kot misli, da je prav. Sem po značaju egoist? Morda. Gibalo vsega so frustraci- je. Vsakdo potrebuje zado- voljstvo, zato hoče narediti kaj pohvalnega. Nezadovo- ljen človek ni še nikoli niče- sar ustvaril. Bil je le drugim v breme. Da pa zadovoljstvo dosežemo, nas mora nekdo za opravljeno delo pohvaliti in spodbujati. Če pri svojem delu uživamo, je za nas še toliko bolje. Zase menim, da živim dobro takrat, kadar je moj način življenja približno tak, kakršnega si želim in ga imam rad.« Plezati, leteU, živeti Rad ima potovanja. Mar- sikje je že bil, še zlasti na alpinističnih odpravah. Al- pinizmu se je zapisal leta 1976, ko je pri sedemnajstih postal član trboveljskega al- pinističnega odseka. Rodil se je v Trbovljah, od koder ga je življenje zaneslo drugam, bliže Savinjsko-Kamniškim Alpam. Potem je začel še leteti z jadralnim padalom. Oboje, plezanje in letenje, je bilo tesno povezano s hribi. Brez izziva, ki ga vedno znova prepriča, kako lepo je življe- nje, pravzaprav noče več ži- veti: »Približaš se mejam. Takrat te je zelo strah in celo zbojiš se, da boš umrl. Nena- doma se zaveš življenja. Če nikoli nimaš občutka, da lahko umreš, in če ne doživiš ničesar takega, kar ti da ve- deti, da lahko umreš, potem niti ne veš, da živiš. Z občut- kom, ki ti pravi, da te prav lahko že jutri ni več, pa znaš ceniti življenje veliko bolj. Poskusiš ga izkoristiti. Ne- kateri pravijo, da smo alpi- nisti samomorilci, da se z življenjem neodgovorno igramo. Pa ni tako. Za nas je morda življenje še bolj sreč- no. Morda alpnistična deja- nja niso tako nerazsodna, kot je videti na prvi pogled. Kdor največ tvega, najbolj hlepi po življenju.« Pred osmimi leti je napisal knjigo o Patagoniji, kamor je odpo- toval dvakrat in stal na vrhu Cerro Torre in Fitz Rova. V ta del goratega sveta sta pr- vikrat dopotovala skupaj z mladim alpinistom Borisom Simončičem. Prijatelja je pokopal kamniti plaz. Tri le- ta kasneje je vnovič odpoto- val v Patagonijo. Odprava je preplezala v Fitz Royu novo smer, ki so jo imenovali po umrlem alpinistu. Matevž Lenarčič mu je posvetil tudi sVojo knjigo Smisel in spoz- nanje. »Čas, ki ga ne merijo ure, minute, temveč inten- zivnost življenja, bo prinesel olajšanje bolečim spomi- nom,« je takrat zapisal. »Dober plavalec lahko vedno izplava na breg, toda vprašanje je, ali si tega želi. Brez želje po rešitvi mu od- lično znanje plavanja ne po- maga nič,« je razmišljal ob spominu na Patagonijo. »Ve- liko pa je slabih plavalcev z gorečo željo v srcu. In potem vidiš, kako se bojujejo, kako otepajo okoli sebe, kako iz- gubljajo energijo za nepo- trebne gibe, kako jih dobri plavalci pomilovalno gleda- jo. Nekateri se le prebijejo na breg, nekaj časa omahu- jejo na njem, poskušajo z go- tovostjo stopati po tako žele- ni zemlji, a razburkana voda jih s svojim divjim šumenjem zvablja nazaj v objem valov, ki se sicer spreminjajo, ven- dar vedno ostanejo med dve- ma bregovoma. Malokdo se lahko upre kli- cu ujete reke.« KSENIJA LEKKl: Vodna zavesa v Dolžanovi soteski. Rio Cabrill. Španija. Šf. 4. - 25. Januar 1996 NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 23 Premeteni Viktor končal kot poraženec S takšnim naslovom je Novi tednik 9. novembra lani poro- čal o inkriminiranih dejanjih Viktorja Premka. Da bi skušal stvari pojasniti do te mere, da bi bralci razu- meli dejanski namen organizi- rane politične gonje zoper V. Premka, se moram vrniti nekaj let nazaj. Dogodki so se priče- li stopnjevati s tistim trenut- kom, ko mi je bilo v kiparski atelje v Logatcu vlomljeno dvakrat in sem bil oškodovan za tiste čase kar čedno vsoto denarja. Logaška policija, na- mesto da bi raziskala stvari, je začela preganjati mene, v zaš- čito pa je vzela delavca SDV. Leta 199.3 sem bil pred trž- nico v Kosezah v Ljubljani na- paden z nožem. Sam sem bil tisti, ki sem neznanega napa- dalca razorožil in pridržal do prihoda policije. Še do danes ni bil izrečen ukrep zoper na- padalca, kljub urgencam in pri- javam. Ozadje tega napada - dobre zveze na policiji. V istem letuje bilo iz moje- ga osebnega avtomobila Hon- da na parkirnem prostoru pred občino v Šiški v Ljubljani ukradeno 13..500 DEM in 55.000 SIT. Policija je na me- stu, kjer je bil shranjen denar, našla 33 nabojev 9 mm. Pri- mer je do danes nerazjasnjen, kljub nenehnim urgencam na PP. Policija je pregledala moj osebni avto na parkirnem pro- storu v Škof)i Loki s policij- skim psom z utemeljitvijo, da posedujem mamila. Rezultat preiskave - negativen. Bil sem deležen tudi grobega osebne- ga pregleda. Kmalu po tem do- godku meje policjja ponoči us- tavila na relaciji Škotja Loka - Rateče in mi je (danes lahko rečem) ukradla 7.500 DEM in 0,50 kg sladkorja v prahu, vse s pretvezo, da je ta sladkor v resnici mamilo. Zaradi tega dogodka sem bil pridržan 12 ur na PP Škofja Loka. MNZ g. Šter, na katerega sem poslal nekaj dopisov, še do danes ni odgovoril na moj zadnji dopis. Zanimivo pri vsem tem je to, da se ne ve, kdo vse je bil ude- ležen s strani policije, saj sled- nji trdijo, da tega ni storila Po- licija, temveč se nagibajo k in- sinuaciji, da sem si vse izmi- slil Če se povrnem k moji areta- ciji, 27. 10. 1995 sembil are- tiran zaradi suma izsiljevanja v višini 100.000 DEM, kate- rih 50.000 DEM sem tudi pre- jel (tako trdi ODT g. Marjan Trbovšek, dne_21. 10, 1995 pred trgovino Žana v Žalcu). Dejansko pa se je pred mojo aretacijo zgodilo naslednje: v torek, 24. 10. sem poslal na na- slov PP - Celje za komandirja g. Karla Turka telegram z na- menom, da bi pripomogel pre- prečiti kriminalna dejanja ne- katerih zaposlenih na tej PP in v Splošni bolnišnici Celje. Naslednji dan, t.j. 25. 10. 1995, sem bil na razgovoru pri g. Venigerju ob prisotnosti še- fa kriminalne službe, mislim, da se piše Mohorko, pokazal sem nekatere listine, ki govo- rijo o organizirani kraji zdravs- tvene dokumentacije pacientov Splošne bolnišnice Celje, ki sem jih predčasno odkril. Ker sem vsej stvari prišel preveč blizu, je bilo treba me- ne "likvidirati" saj sem prene- katerim trn v peti, sploh pa po- liciji. Po sredi pa je tudi denar v višini cca 60.000 DEM, ki sem ga posodil vpletenim. Zato sem podal ovadbe zo- per g. K. Turka. g. ODT Mar- jana Trbovška (KT -1916/95), zoper Stanislava Venigerja (KT-1918/95) in Damjana Ru- žiča (KT-1919/95). VIKTOR PREMK, Logatec Vse za domovino Predsednik vlade Janez Dr- novšek mora imeti res trdo ko- žo in še bolj zdrave živce, če želi z doslej prikazanimi libe- ralnimi ukrepi pripeljati vlad- no barko do jesenskih volitev. Mnoge težave in zadrege v skoraj vseh vladnih resorjih ga gotovo vznemirjajo in silijo v razmišljanje o dani obljubi, da bo storil vse za domovino - še posebej takrat, ko bo v težavah. So danes njegove odločitve us- klajene z voljo naroda? Ali ži- vi in dela za narod in se zanj tudi žrtvuje? Ali premier poz- na Jožeta Matičiča iz Ivanjega sela pri Rakeku? Priporočam mu, naj ga obišče. Pri njemu bo videl in spoznal tudi dru- gačno Slovenijo; tako, kije da- leč od njegovih predstav in prepričanja. Da ne bom enostranski in krivičen: v naši vladni palači je še kar nekaj "junakov" s po- sebnimi zaslugami za narod. Slišati je, da premieru povzro- čajo preglavice in mu delajo si- ve lase kar vsi ministri oziro- ma šefi resorjev. Med njimi pa prav gotovo prednjači njegov včasih najbolj priljubljeni mi- nister Jelko Kacin. Kdo se ne spominja razvpitih kadrovskih čistk na obrambnem ministrs- tvu, nakupov na kreditne kar- tice (za lastne potrebe in na naš račun seveda), še vedno nepo- jasnjene prometne nesreče, sumljivih nakupov avtomobi- lov in letal, celo vrsto neute- meljenih tožb... Kljub Drnovš- kovim resnim opozorilom aro- gantni minister ne more in ne more iz svoje kože. Z že zna- nimi igricami neustavljivo na- daljuje in se tako roga vsem političnim postavam kot tudi volivcem. Med novoletnimi voščili je minister Kacin lahko prebral tudi sklep višjega sodišča v Ljubljani na razsodbo okrajne- ga sodišča v Kočevju glede domnevnega kaznivega deja- nja Darka Njavra. Spet mu je morala najvišja sodna oblast pokazati in dokazati, da mini- ster še marsičesa ne ve in ne dela prav. Skupaj z njim je se- veda dobil črno piko tudi pred- sednik vlade Janez Drnovšek. Primer Janka Filipiča pa je že naslednja zgodba, ki se je komaj dodobra začela razple- tati in ki dokazuje, daje mini- ster Kacin resnično neuničljiv. S svojimi nenavadnimi in drz- nimi igricami zna prej ali slej dotolči včasih "železnega", da- nes pa vse bolj ranljivega pre- miera in ga prisiliti k predča- snemu umiku. Brez potrebne- ga ugleda se namreč za krmi- lom države ne da voziti. Toda - kolikor je minister Kacin neuničljiv s svojimi vra- golijami, toliko je premier Dr- novšek neuničljiv s svojo fana- tično zaljubljenostjo v oblast. Drnovšek Kacinu grozi, Kacin pa mu pridno vrača z neposlu- šnostjo. Ob takih političnih "igricah brez meja" pa nikogar ne boli glava, če njihov ugled močno pada. Da o moralnih in drugih vrednotah ne izgublja- mo besed. Pravijo: Če je politika kur- ba, kaj so šele politiki? V vsem, kar si ob tem mislite, se strinjam z vami. IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Majhen sem in rad živim Moj pes je v mestnem parku občutil, da tudi pri psih velja pravilo, daje treba malega po- hoditi, izgnati, nazmerjati, brc- niti, ozmerjati gospodarja za- radi neolikanega psa (je meša- nec brez pedigreje in nima 50 kg, ima samo 9 kg in velikega psa močno sovraži). Vse sku- paj sem poskušala rešiti na ci- viliziran način, sedaj se pa bo- jim maščevanja. Priznam, da vedenje moje- ga psa ni vedno takšno, kot si želim. Težko ga je prepričati, da priteče takoj nazaj, včasih te tudi ignorira. Nekaterim psom je pač potreben daljši čas, da dosežejo napredek. Je plašen, občutljiv in če ga kdo okrega, se v glavnem prihuli k tlom in ga ni potrebno brcati. Brc sploh ne pozna, saj tega doma ni deležen. Menim, da naj prepotentni gospodarji velikih psov rajši premišljujejo, da bi bilo bolje, da obrcajo v vrečko veliko po- trebo svojega psa in s tem pris- pevajo k čistejšemu okolju. Park spada v urbano naselje, v njem se igrajo tudi otroci, kar dosti jih je, tudi iz vrtcev pri- hajajo. Močno upam, da ne bo- do še kdaj otroci obrcani, če pridejo k "tavelikemu". Majhen sem in rad živim, sem napisala v naslov, moj pes tega ne zna izreči, zna pa lepo pokazati, daje zadovoljen, ker ga imam rada in tudi vsi v dru- žini. Ljudje v parku naju poz- najo in ga tudi imajo radi in ljudje, od katerih sem ga dobi- la, so upali, da mu bo dobro - dobro mu je, na srečo hudob- nih ni veliko, da bi mu večkrat zagrenili življenje. Pedigre ne pomeni ljubezen ali pa sovraš- tvo do drugih živali. Imejte ra- di živali, one vam znajo to ta- ko lepo vrniti. MARIJA MAJDA KRSTIČ, Celje Praznovanje v domu Bilo je dolgo poslavljanje, od sredine novembra do 28. decembra. 24. novembra smo imeli tamburaški nastop Svo- bode Celje, 28. novembra je g. Franci Horvat predstavil Peru s pesmijo, slikami in besedo, 1. decembra pa je bil pevski nastop zbora Društev upoko- jencev Celje. 6. decembra je bil Miklavžev nastop Svobode iz Zagrada, 8. decembra ob 9.30 paje imel g. Stanko Do- manjko, naš novi bolniški ku- rat, sveto mašo. 11. decembra so se predstavili dijaki iz Di- jaškega doma Celje z zelo pri- srčnimi nastopi, 19. decembra pa je bil tradicionalni pred- praznični nastop Mešanega ko- mornega zbora iz Celja. 22. de- cembra je bila božična sveta maša, 28. pa še veselo silve- strovanje z dobro pogostitvijo in z ansamblom Francija Ze- meta in veselim plesom, kate- rega je tudi naša dobra in pri- jazna gospa direktorica poča- stila s svojo navzočnostjo s ple- som pred novimi modernimi zavesami na vseh oknih jedil- nice. Za končno slovo od leta 1995 je gospa direktorica obi- skala vse osebje pri mizah pri kosilu in vsakemu stisnila ro- ko z željo za zdravje in srečo v novem letu 1996. Tudi vsi oskrbovanci smo ji zaželeli, da bi za nas še naprej tako skrbela in bila zdrava še mnogo let, z nami preživela naše pogoste težave, ki pa jih spremlja z vsem razumeva- njem. ANA BABNIK, V imenu vseh upokojencev Doma upokojencev Celje Praznile I v novi hiši Spoštovani darovalci! Nimam besed, s katerimi bi se lahko zahvalila vsem ljudem dobrega srca, ki so nam omo- gočili, da smo božične prazni- ke praznovali v naši novi, lepi in topli hiši. V naši zahvali bi se radi zah- valili vsem darovalcem, ne glede na velikost njihovega prispevka, kajti vsak je prispe- val po svojih zmožnostih, za kar smo jim iz srca hvaležni. Radi bi se zahvalili Območ- ni organizaciji Rdečega križa Laško, g. Marotu, občini Laš- ko, z g. županom Hrasteljem in g. Križniku, g. Cviklu, de- kanu g. Horvatu, g. Joštu, g. Fantinato, novinarjem in me- dijem ter vsem ostalim priza- devnim ljudem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali do toplega doma. Ne zamerite mi, ker ne mo- rem vseh imenovati, predvsem bi se pa rada zahvalila g. Turnšku in kolektivu Pivovar- ne Laško, g.Kranjcu in grad- benemu podjetju Gradiš iz Ce- lja, g. Pušniku in kolektivu TIM-a Laško, Nedeljskemu dnevniku in dobrotnikom iz akcije Iskrica v žalostnih očeh. Novemu tedniku in Radiu Ce- lje, Radiu Trbovlje, g. Vese- njaku in kolektivu gradbenega podjetja AINA Vesenjak. Ka- ritas Mengeš, Nadžupnijskemu uradu Laško za nabirke v cerk- vi, občinskim svetnikom obči- ne Laško in vsem ostalim do- brotnikom, ki so prispevali po- moč v denarju ali materialu in opremi. V teh za nas lepih dneh se vsem skupaj še enkrat lepo zahvaljujemo ter vam vsem skupaj želimo srečno novo le- to in da bi vam bila vaša do- brota neštetokrat povrnjena. MARIJA ŠTEKOVIČ, Velike Grahovše Zobozdravstvena pomoč Posamezniki pri Društvu in- validov občine Žalec se zah- valjujemo g. dr. Borisu I lerma- nu (zobozdravniku), ki rad pri- skoči na pomoč in doma za- stonj izdira ali popravlja zobe invalidom v žalski občini, ki pridejo k njemu z bolečinami. V teh hudih časih in visokih cenah so nekateri z nizkimi po- kojninami potrebni pomoči, kakršno nudi g. dr. Boris Her- man iz Oničeve ulice 5 v Žal- cu. Ima razumevanje in human odnos do invalidov. Za takšno pomoč se mu prisrčno zahva- ljujemo vsi invalidi v žalski ob- čini. Želimo mu srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1996. JOŽE GROBELNIK, Žalec Čestitke policiji Izrekam iskreno priznanje in čestitke policistom policijske postaje Žalec, da so prijavili nekdanjega mladinskega funk- cionarja, sedanjega poslanca tovariša, pardon, gospoda To- neta Anderliča, ker je vozil v precej pijanem stanju. S tem so dokazali, da postajamo pravna država, ker veljajo zakoni za vse enako. Takšnih Anderličevih vozi po naših cestah veliko, sadovi njihovega dela pa so vidni med umrlimi na naših cestah. Gos- pod poslanec je tako postal "vzor" pijancem na cesti, kar naj bi predstavniki oblasti tu- di bili. Gospod Anderlič, za domo- vino, z 2,8 promile naprej! JOŽE JURC, Škotja vas Ogorčena nad pošto 21. decembra ob 16.30 sem hotela klicati s pošte Lava. Šla sem v govorilnico, ki pa sem jo takoj zapustila, ker je bil te- lefon gluh. Uslužbenko sem vprašala, če telefon ne dela. Takrat pa mi je dejala, da sem dolžna 3.480 tolarjev. Začudi- la sem se, od kod tak znesek, ker aparat sploh ni deloval. Us- lužbenka je takoj zahtevala plačilo. Ker nisem imela namena plačati in tudi denarja nisem imela, sva se pričeli kregati. Rekla je, naj se oglasim na- slednji dan in mi medtem vze- la tudi osebno izkaznico. Zelo sem ogorčena nad tak- šnim ravnanjem, še posebno zato, ker sva oba z možem brez zaposlitve in ne pobirava de- narja po cesti. Ker nisem bila na pošti sa- ma, temveč je bi la tam cela vr- sta ljudi, meje spravila v veli- ko zadrego in sramoto. Šla sem nazaj čez približno pol ure in klicala isto številko, ki sem jo nameravala (715- 691) in plačala samo 7 tolar- jev. Upam, da se kaj takega ne bo ponovilo še komu drugemu, zato mu svetujem, da se raje prej prepriča, kako je s telefo- nom v telefonski govorilnici. TATJANA HAFNER, Celje Ima sestra glavno besedo? Ala Franc Krivec iz Lipe 15 pri Frankolovem, se je 1. no- vembra doma ponesrečil (pa- del je zaradi omotice) in je bil nato z urgentnim a\ tomobiloJ prepeljan v celjsko bolnišni« na poškodbeni oddelek. ■ V ponedeljek sem se zdravnikovem navodilu /glasil na oddelku že ob 8. uri. Glav. na sestra Marija mi je dejala da zdravnika ni, da ima operal cijo. da zato informacij ne M in da je ala za domov. Prisjl sem, da bi ga dali vsaj za kra ši čas v Topolšico zaradi pre. bolele pljučnice pred šestimi tedni. Takrat je dr. Rakova i^ Vojnika, njegova zdravnica, predlagala zdravljenje v To^ polšici, a oče tega ni sprejel, Ko sem sestri to omenila. Vne je napotila v Vojnik, češ naj prinesem napotnico za fopo|. šico od dr. Rakove. Šla sem v Vojnik, zdravnica pa mi je de- j al a, da ona sedaj zanj ne mo- re dati napotnice, ker ga v celj. sko bolnišnico ni napotila. V bolnišnico sem se vrnila še isti dan okrog 10.30 ure, Zdravnika ni bilo, zato sem po- vedala to glavni sestri. Razbu- rila seje in dejala, da bi se ra- da očeta znebila, da ni za no- beno zdravljenje in da ima za- starelo bolezen. Nato je prišel sobni zdrav- nik. Sestra mu je šepnila, da sem bila "freh" in mi je odgo- voril, da ga je na obrazu poz- dravil, ostalo je za drugega zdravnika in da je za domov. Jaz pa sem rekla, da nima ob- leke. "Zdajle ga bom domov postavil", je dejal. Zato sem zahtevala g. predstojnika, dr, Miroslava Batišto. Povedala sem mu, kako je bilo. Prijazno se je pogovarjal in me poslu- šal. Nato je šel do glavne se- stre in ji naročil, naj peljejo očeta na slikanje, drugi dan pa naj bi ga pregledal še specia- list izTopolšice. Naročil mi je, naj pridem naslednji dan ob 12. uri z očetovo obleko in da bo zdravnik iz Topolšice od- ločil, kam bo oče šel. Ko sem prišla naslednji c^a/j, mi je sestra dejala, da čakaaVa na specialista iz Topolšice. Dobil je tudi injekcijo. Šla sem na hodnik, kot mi je svetovala sestra. Takrat sta prišli drugi dve sestri, da ga bosta umili in oblekli. Med tem časom sem šla v sanitarije. To so sestre iz- koristile in ko so videle, da me ni, so očeta hitro odpeljale s posteljo vred v rešilca. Ko sem se vrnila iz WC in videla, da očetove postelje in njega ni nikjer, sem začudena obstala. Očetovi sopacienti so mi deja- li, da so ata odpeljali domov. Zahtevala sem taxi ali druge- ga rešilca, da me bo peljal za njim, ker oče ni imej ključev. Takrat je sestra stekla, da so ustavili rešilca in odpeljala sem se zraven na očetov dom. Drugi dan po vrnitvi iz bol- nice je oče dobil visoko tem- peraturo. Dr. Govčeva ga je poslala v Topolšico. Specialist je dejal, da če bi ga pregledali v Celju, ga sedaj ne bi pripe- ljali. Vrnili so ga domov in mu predpisali zdravila. Čez nekaj dni seje atu stanje spet močno poslabšalo. Njegova zdravnica dr. Rakova iz Vojnika gaje na- potila na slikanje glave. Spre- jeli so ga na zdravljenje na ne- vrološki oddelek celjske bolni; šnice. Od tam pa so ga peljali še v Ljubljano na pregled, da bi se odločili glede operacije zaradi krvavitve v glavi, ven- dar se zaradi očetove visoke starosti za ta poseg niso odlo- čili. Težko si razlagam odnos glavne sestre Marije 1 rakovski do pacientov in sorodnikov. Pohvale pa zdravnikom na tem oddelku - tako gospodu pred- stojniku, kot sobnemu zdrav- niku, ki sta imela do ata, ena- ko do mene lep. umirjen, pri' jazen nastop, prav tako zdrav- nicama iz Vojnika. MARIJA MERNIK, Cel>: Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih av- torjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslo- vom. Če je mogoče, pripišite tu- di telefonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokli- čemo. Pismo ne sme prese- gati 45 tipkanih vrstic. Dalj- ša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo priza- det smisel sporočila. Po zakonu o javnih glasi- lih so uredništva dolžna ob- javiti le odgovor na objav- ljeno informacijo ter popra- vek objavljene informacije, s katero sta prizadeta pravi- ca ali interes pisca, o ostalih pismih pa se odloča v skla- du z uredniško politiko. Št. 4. - 25. januar 1996 NOVIIUNIK lia lov za tistimi, Ici sejejo smrt na cestali prometna varnost se je lani Izboljšala skupno se je lansko leto na cestah celjske regije pripetilo 5997 prometnih nesreč, kar je 2^ dva odstotka več kot v letu 1994, v 46 prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa je umrlo 57 oseb ali 18 oseb manj kot v predhodnem letu, kar je 23 od- stotkov manj. Stanje prometne varnost se je najbolj izboljšalo na območju upravne enote Ce- lje in Žalec, število nesreč z najhujšimi posledicami pa se je bistveno povečalo v upra\iii enoti Laško in Mozirje. »Kljub temu, da človeških življenj ni mogoče meriti s šte- vilkami in da je vsako člove- ško življenje največja dragoce- nost, lahko rečemo, da smo lahko s prometno varnostjo v minulem letu vendarle zado- voljni,« so povedali na letni skupščini Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje. Sta- nje prometne varnosti je dokaj ugodno v celotnem sloven- skem prostoru, saj vse od leta 1968 ni bilo na cestah manj mrtvih kot v letu 1995. Med vzroki prometnih ne- sreč je še vedno, tako kot vsa leta doslej, na prvem mestu hi- trost. Zaradi prehitre vožnje. se je pripetilo 1792 nesreč, v katerih je 26 oseb izgubilo živ- ljenje. Izsiljevanje prednosti je bilo vzrok za nastanek 1057 prometnih nesreč, ki so poleg telesnih poškodb zahtevale tu- di šest življenj. Po številu ne- sreč se na tretjem mestu med vzroki pojavljajo nepravilni premiki z vozilom, kjer pa praviloma nastajajo le blažje posledice in lani smrtnih pri- merov ni bilo. Zaradi vožnje po levi strani ceste je življenje izgubilo enajst oseb, zaradi nepravilnega prehitevanja pet, zaradi izsiljevanja prednosti pa šest oseb. Pešci so povzroči- li tri prometne nesreče s smrt- nim izzidom, vzroki štirih pro- metnih nesreč, v katerih je živ- ljenje izgubilo pet oseb, pa so v ostalih kišitvah cestno pro- metnih predpisov. Pri tem je potrebno poudariti, da se je stanje prometne varnosti, če upoštevamo predvsem število mrtvih, najbolj izboljšalo na območju upravne enote Celje, kjer je število smrtnih žrtev manjše za 62 odstotkov ter v Žalcu, kjer je manjše za 56 od- stotkov. Tudi v večini ostalih upravnih enot v celjski regiji se je število nesreč z najhujši- mi posledicami zmanjšalo, iz- jemi sta le upravna enota La- ško, kjer se je število teh ne- sreč povečalo kar za 250 od- stotkov in v Mozirju, kjei- so v letu 1994 umrli štirje udele- ženci v prometu, lani pa kar sedem, kar je za 75 odstotkov več. V minulem letu se je bi- stveno zmanjšalo število mr- tvih otrok in mladoletnikov, umrlo jih je šest, kar je 77 od- stotkov manj kot leto poprej. Minulo leto so policisti za- čeli opuščati klasično metodo kontrole cestnega prometa. Dolga leta je bila uveljavljena metoda, ko je policist voznika najprej ustavil in šele nato, ob kontroli, ugotavljal morebitni prekršek. Zdaj se to opušča in policisti se poslužujejo posto- pov predhodne ugotovitve, da je nekdo naredil prekršek, ga šele potem ustavijo in v nada- ljevanju izrečejo kazen. Takš- ne oblike dela seveda zahteva- jo organiziranost dela policije in ustrezna tehnična sredstva, kar pomeni, da bo na naših cestah vse več civilnih polici- stov. Policisti se bodo torej vo- zili s civilnimi vozili, ki bodo opremljeni z laserskimi meril- niki hitrosti, video kamerami, fotoaparati, daljnogledi in drugimi pomagali, namen pa bo odkriti vse prekrške in kr- šitelje, ki sejejo smrt na naših cestah. »Gre za postopen pre- hod, saj nam obstoječa tehnika ne omogoča, da bi klasično kontrolo voznikov popolnoma opustili, poleg tega pa se neka- teri prekrški lahko ugotavljajo le na podlagi neposrednega kontakta med voznikom in po- licistom, in tudi nekatere dru- ge operativne naloge zahteva- jo, da se klasična metoda dela ne bo nikoli v celoti opustila,« je povedal predstavnik UNZ Celje Franci Klanjšek. Policisti so lansko leto ugo- tavljali predvsem kršitve, ki so povezane s prehitro vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola in neprivezovanja z varnost- nim pasom. Jasno je, da se šte- vilne nesreče pripetijo ravno zaradi prevelike hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola. Razmišljanja o varnostnem pasu se nekoliko razhajajo in gredo iz ene skrajnosti v dru- go Kot pa so povedali na Upravi za notranje zadeve v Celju, sta varnostni pas oziro- ma zračna blazina najpo- membnejši pripomoček za zmanjševanje hudih telesnih poškodb glave in notranjih or- ganov. To potrjujejo različni strokovni inštituti v svetu. Analize kažejo, da je mnogo manj smrtnih žrtev pri tistih udeležencih v prometu, ki so privezani z varnostnim pasom. Varnostni pas, vsaj do hitrosti sto kilometrov na uro, prepre- čuje nastanek najhujših posle- dic, ne more pa v celoti pre- prečiti nastanka telesnih po- škodb. Že naštetim vzrokom pro- metnih nesreč, se pridružujejo tudi vožnja po levi strani ce- ste, izsiljevanje prednosti in nepravilno prehitevanje. To- rej, kršitvam, ki so najpogo- stejši vzroki prometnih nesreč, bo tudi v prihajajočem letu policija posvečala največ po- zornosti. Tu velja omeniti, da policisti za tovrstne kršitve ne bodo izrekali opozoril, ampak ustrezne denarne kazni, ali pa bodo zadeTO odstopili sodniku za prekrške. Ce pogledamo še nekaj po- datkov za lansko leto vidimo, da so policisti na cestah celj- ske regije izvedli 90 tisoč ra- zličnih represivnih ukrepov. Sodniku za prekrške je bilo prijavljenih skoraj 15 tisoč voznikov, izrečeno pa je bilo 40 tisoč denarnih kazni. Na cestah so policisti odkrili več kot 6 tisoč vinjenih voznikov, iz prometa pa izključili skupaj 14.500 vozil. Zača.sno so zadr- žali 4.800 vozniških dovoljenj in še bi lahko naštevali. Ob upoštevanju števila prebival- cev v celjski regiji in na podla- gi vseh razpoložljivih podat- kov je bilo ugotovljeno, da se je v cestnem prometu s policijo srečal vsak tretji občan v regi- ji, kar dovolj zgovorno priča o aktivnostih in ukrepih poli- cije. »Kakorkoli že, smo v situ- aciji, ko se dušimo v plinu in hrupu, srečujemo se z utruje- nimi in pogosto popolnoma iz- mučenimi vozniki, nasproti tem pa imamo množico takš- nih voznikov, ki še vedno mi- slijo, da je cesta poligon za preizkušanje zmogljivosti svo- jih vozil, preizkušanje svojega znanja, preizkušanje potrpež- ljivosti drugih, kar se pogosto konča s prometno nesrečo. Takšne ljudi v večini ne izuči nobena kazen, ni jim mar, da za njimi ostajajo mrtvi in in- validi, njihova pot se ponavadi konča šele v zmečkanem kupu pločevine, ki za vedno prekine tudi njihovo življenje. Takš- nim bomo v prihodnje posve- čali največ pozornosti,« je še povedal Franci Klanjšek. DAMJANA SEME Obračal, prehiteval Na cesti, rezervirani za mo- torna vozila, zunaj naselja Te- panje, se je, v torek 16. januar- ja dopoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je bil en udeleže- nec hudo ranjen, na vozilih pa je škode za okoli 800 tisoč to- larjev. Emil B. (53) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Dramelj proti Slovenski Bi- strici. V neposredni bližini po- čivališča v Tepanju je namera- val vozilo polkrožno obrniti, takrat pa se je za njim pripe- ljal voznik osebnega avtomo- bila, 54-letni Otto R. iz Avstri- je, ki je prehiteval tovorno vo- zilo in pri tem pred seboj za- gledal voznika, ki je polkrožno obračal. Oba voznika sta moč- no zavirala, vendar trčenja ni- sta mogla preprečiti. V nezgo- di je hude telesne poškodbe utrpel voznik Emil B. Otrok pred avto Na ulici Kozjanskega odre- da v Rogaški Slatini se je, v torek 16. januarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno po- škodovala, na vozilu pa je na- stala manjša gmotna škoda. Sebastjan K. (20) iz Celja je vozil osebni avtomobil po Kozjanskega odreda ulici pro- ti Celjski cesti. Ko je pripeljal v neposredno bližino stano- vanjskega bloka, mu je z desne strani nenadoma stopila na Vozišče devetletna Sabina iz Rogaške Slatine. Voznik je punčko zadel, nato je padla po vozišču in utrpela hude telesne poškodbe. Smrt motorista Na magistralni cesti v kraju Vrbno se je, v sredo 17. januar- ja popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je ena oseba umr- la, dve pa sta bili lažje ranjeni. Julijan O. (24) iz Šentjurja je vozil motorno kolo po magi- stralni cesti iz smeri Šentjurja proti Celju. Blizu stanovanj- ske hiše Vrbno 23 je na ravnem delu ceste prehiteval voznika tovornega avtomobila, Jureta K., ki ga je prehiteval tudi voznik osebnega avtomobila, Tomaž J. V tistem času se je iz nasprotne smeri, pravilno po svojem voznem pasu, pripeljal voznik osebnega avtomobila, 48-letni Milan P. iz Celja, ki se je umikal in zaviral, močno pa je zaviral tudi voznik motor- nega kolesa, ki je pri tem padel in s prevmjenim vozilom drsel po vozišču ter trčil v osebni avto Milana. P. Voznik Julijan O. je bil na mestu mrtev, lažje ranjena pa sta bila voznik Mi- lan P. in njegova sopotnica, 46-letna Ana P. iz Celja. Smrtna v Gotovijah Na lokalni cesti v Gotovijah se je, v sredo 17. januarja po- noči, pripetila nesreča, v kate- ri je ena oseba umrla, ena pa utrpela hude telesne po- škodbe. Ivan D. (31) s Polzele je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Zaloga proti Go- tovljam. Ko se je peljal po klancu navzdol, je po prevože- nem ostrem desnem ovinku zapeljal na levi rob ceste, kjer se je vozilo prevrnilo po po- bočju. Med prevračanjem je voznika vrglo iz vozila, sopot- nik, 37-letni Stevo M. s Polze- le, pa je bil na mestu mrtev. Voznik je pri padcu utrpel hu- de telesne poškodbe. Na prehodu za pešce Na Mariborski cesti v Celju se je, v petek 19. januarja po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen pešec, gmotna škoda na vozilu pa znaša okoli 50 tisoč tolarjev. Aleksander J. (24) iz Slatine pri Ponikvi je vozil osebni av- tomobil po Mariborski cesti v Celju proti mestnemu središ- ču. Ko se je v koloni vozil pe- ljal mimo hotela Celeia, kjer je zaznamovani prehod za pešce, se je kolona vozil pred njim ustavila, ker je takiat cesto prečkal 48-letni Marjan T. iz Celja. Voznik Aleksander pa je, ne oziraje se na stoječo ko- lono vozil, prehitel tovorno in osebno vozilo, na samem pre- hodu za pešce pa trčil v ome- njenega pešca in ga zbil po vo- zišču. V rdečo luč Na magistralni cesti v Vele- nju se je, v ponedeljek 22. ja- nuarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe. Sebastjan J. (21) iz Lokovice je vozil osebni avtomobil po Šaleški cesti iz smeri Rudar- ske ceste proti križišču s Ki- dričevo cesto, kjer je promet urejen s semaforji. Ko je Se- bastjan J. pripeljal v nepo- ^edno bližino križišča, se je prižgala rdeča luč, a je kljub temu zapeljal skozi križišče in pri tem trčil v 21-letno Leo Z. iz Velenja, ki je prečkala vo- zišče pri zeleni luči. Pri trče- nju in padcu je peška utrpela hude telesne poškodbe. M.A. Spet Lečnik Ponovno se je zgodilo, da je neznani storilec vlomil v Urar- stvo Lečnik na Aškerčevi ulici v Celju, tokrat 17. januarja v zgodnjih jutranjih urah. V no- tranjosti lokala si je zmikavt nabral 37 verižic in zapestnic iz rumenega zlata. Lastnik je oškodovan za okoli 300 tisoč tolarjev. Tat v Packi v noči na 17. januar je nek- do vlomil v prodajalno Packa na Grevenbrojski ulici v Celju. Nabral si je več zavitkov ciga- ret Marlboro ter naštel za 140 tisoč tolarjev različnih ban- kovcev. Lastnik Rolando K. iz Celja je oškodovan za približ- no 200 tisoč tolarjev. Gost v Jelši v noči na 17. januar je nez- nani storilec vlomil v Market TP Jelša v kraju Zabemik na Šmarskem. Ukradel je večjo količino različnih vrst cigaret, čokolade, sirov, klobas, kave ter nekaj alkoholnih pijač. Spotoma je pobral še 12 tisoč tolarjev gotovine in s tem ome- njeno trgovino oškodoval za okoli 500 tisoč tolarjev. Zaseg orožja Prejšnjo sredo okoli poldne- va se je do mejnega prehoda v Rogatcu pripeljal Zoran D. iz Osijeka, ki je nameraval vsto- piti v našo državo. Pri pregle- du njegovega vozila pa so poli- cisti našli malokalibrsko pi- štolo in 18 nabojev. Neprijav- ljeno orožje, za katerega Zo- ran D. nima dovoljenja za po- sedovanje in strelivo so mu na meji zasegli ter ga s kazensko ovadbo privedli k preiskoval- nemu sodniku. Odpeljal prikolico v sredo, 17. januarja do- poldne, je neznani storilec ukradel enoosno avtomobilsko prikolico znamke amigo A6 in nosilnosti 750 kg, ki je bila še neuporabljena ter parkirana pod kozolcem v bližini stano- vanjske hiše v Grižah. Last- nik, Peter K. iz Griž, je oško- dovan za 107 tisoč tolarjev. Odpeljal kadeta Minuli četrtek zvečer je bil izpred gostilne Kozorog v Mo- zirju ukraden osebni avtomo- bil znamke Opel kadett, rdeče bar\'e, z reg,. št. CE 59-87V. Lastnik Alojz K. je oškodovan za približno 700 tisoč tolarjev. Po najnovejši informaciji so koprski policisti omenjeno vo- zilo izsledili v Črnem kalu. Z njim se je vozil Mirko S. iz Žalca. Kradel umetnost v času od 4. do 19. januarja je neznani storilec ukradel dve umetniški sliki (olje na plat- nu), ki sta bili razstavljeni v avli Zdravstvenega doma v Celju. Z dejanjem je Vinko P. iz Celja oškodovan za približ- no 60 tisoč tolarjev. Izginula snovvboarda Minulo soboto popoldne je neznani storilec stopil v pred- . prostor stare koče RTC na Ro- gli in tam ukradel dva snow- boarda. Lastnik enega, *znam- ke hooger-booger, je Miha F. iz Šentjurja pri Celju, drugega (nitro) pa Miran K., tudi Šent- jurčan. Vsak je oškodovan za okoli 40 tisoč tolarjev. Vlom v skladišče v dneh od minulega petka do ponedeljka je nekdo kradel v skladiščnih prostorih podje- tij Biodom in Kostanj v Celju. V vsakem skladišču je ukradel po eno motorno žago ter si na- bral nekaj ročnega orodja. Omenjeni podjetji sta oškodo- vani za okoli 200 tisoč to- larjev. Alko in nealko v noči na 22. januar je nek- do vlomil v prodajalno Prima na Levstikovi ulici v Celju. Ukradel je več steklenic z žga- nimi pijačami ter tistih, v ka- terih so bili sadni sirupi. Nalo- žil si je še 30 »štek« različnih vrst cigaret ter lastnika, Niko- lo P. iz Celja, oškodoval za pri- bližno 200 tisoč tolarjev. Vlomil v prikolice Neznani storilec je, za zdaj še neugotovljenega dne, vlomil v tri kamp prikolice, postav- ljene na avtopoligonu ZŠAM na Ljubečni pri Celju. Iz vsake je odnesel po eno 80-litrsko hladilno skrinjo, po eno plin- sko svetilko, iz ene prikolice pa je odnesel tudi baldahih. Ukradeni predmeti so vredni okoli 80 tisoč tolarjev. M.A. OkradenI Jollv v noči na 17. januar je nez- nani storilec vlomil v Jolly Club na Stanetovi ulici v Vele- nju. Ukradel je nekaj zavitkov cigaret Marlboro ter dobrih 28 tisoč tolarjev gotovine. S tem je Enesa Š. iz Velenja oškodo- val za okoli 40 tisoč tolarjev. Neustavljivi požigalec Kriminalisti UKS UNZ Ce- lje so, skupaj s policisti PP Mozirje, v minulem tednu obravnavali Jožeta Š. (21), brezposelnega fanta iz okolice Mozirja, ki je osumljen kazni- vega dejanja požiga. Osumljeni Jože je, razoča- ran nad življenjem, hotel 17. januarja pozno popoldne zaž- gati gospodarsko poslopje na svoji kmetiji, s požigom pa je grozil tudi dvema bližnjima sosedoma. Požigalsko namero mu je nakajkrat preprečila mati, ko je Jože metal v slamo goreče vžigalice, mama pa je za njim gasila z vodo. Ta neu- speh ga je tako zelo razjezil, da je mater napadel in jo sunil po pobočju, da se je vedro, polno vode, razlilo. Ko se je mati na- potila v vas po pomoč, je to njeno odsotnost Jože izdatno izkoristil. Zažgal je seno, ki se je takoj vnelo, ogenj pa se je razbohotil in v trenutku zajel celotno gospodarsko poslopje ter ga popolnoma uničil. Ga- silci, ki so hitro prispeli na kraj požara, niso mogli ničesar več rešiti. Jože Š. je bil že lani ovaden za kaznivo dejanje požiga, storjenega v letu 1993. Zaradi ponovitvene nevarnosti so osumljenega storilca pridržali ter ga 19. januarja s kazensko ovadbo predali v obravnavo preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju. M.A. St. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK KRONIKA 24l • V torek 16. januarja popoldne, so bili policisti obveščeni, da v lokalu Evergreen nekdo straši s pištolo. Na kraju prepla- ha pa so ugotovili, da je Jasmin B. razkazoval po- vsem nedolžno stvarco, plastično igračo. • V petek, 20 minut po polnoči, sta se k nekemu občanu zatekla zakonca N. Zbežala sta pred last- nim sinom, ki ju je pred tem pretepel in ju nagnal iz stanovanja. Vse se vra- ča, vse se plača. • V bifeju Park sta v so- boto popoldne razgrajala vinska bratca Zoran S. in Marjan K. • Gordano je v soboto zvečer namlatil in jo nag- nal iz stanovanja njen za- konski partner. Že spet! • V gostilni Pri sveti Ani na Vrheh je bilo v nedeljo zvečer živahno. Za to je poskrbel razgrajaško navdihnjeni Marjan K., ki je gostilno zapustil še pred prihodom patrulje, se pa zaradi tega roki pravice ne bo mogel izog- niti. M.A. Nož V trebuh ljubljene Delavci Urada kriminali- stične službe so 18. januarja privedli k preiskovalnemu sodniku starejšega mladolet- nika, M.M. iz Slovenskih Konjic, ki je osumljen hude- ga kaznivega dejanja, saj naj bi bil 18. januarja okoli poldneva poskušal umoriti svojo nekdanjo prijateljico, staro osemnajst let. Med osumljenim in oško- dovanko je ljubezenski od- nos trajal približno poldrugo leto, do konca lanskega de- cembra, ko sta se razšla. Očitno je bil prekinjen ljube- zenski odnos za M.M. trav- matičen, sicer bi ne prišlo do tako tragičnega razpleta... V petek, 12. januarja, je dekle fantu povedalo, da se namerava oglasiti pri njem doma, ker mora odnesti ne- kaj svojih stvari. Ker je ome- nila, da bo prišla s svojim novim fantom, se je M.M. razjezil in ji zagrozil, da bo oba ustrelil ter ji dal s tem jasno vedeti, da mora priti sama. Čez pet dni je res pri- šla sama, in to v času, ko je vedela, da ga ne bo doma. Naslednji dan (18. januar) jo je M.M. čakal v avli šole. Čakal jo je do 11.30 ure, ko sta potem skupaj zapustila šolsko poslopje in šla peš mi- mo bližnje osnovne šole Gla- zija, med potjo pa sta se ves čas prerekala. V fantu se je jeza stopnjevala do te mere, da je začel svoje nekdanje dekle pretepati; s kolenom jo je simil v trebuh ter jo s pest- jo udaril v glavo. Ko je po tem dejanju šel sam naprej, so okrvavljeno dekle srečale štiri sošolke. Oškodovanka jim je povedala, kaj se ji je zgodilo, potem pa se je še zadrla za M.M., ki je bil ta- krat že oddaljen okoli deset metrov. Fant se je obrnil, stekel nazaj k dekletom ter iz žepa potegnil nož - metulj- ček. Čeprav so se sošolke po- stavile v bran napadeni, je fantu uspelo, da jo je z no- žem dosegel ter jo zabodel v spodnji del trebuha. Preden je odšel, ji je še zagrozil, naj pazi, kje se bo v bodoče za- drževala. Doma je M.M. materi po- vedal, kaj je storil, ta pa je o dogodku obvestila policijsko postajo. Medtem so v celjski bolnišnici ugotovili, da ima dekle hude telesne poškod- be, zaradi katerih je bil nu- jen operativni poseg. M.A. Nesreča v gorah V soboto, 20. januarja okolj 13.30 ure, se je skupina štiri^ planincev vzpenjala po Tur. škem žlebu in se pomikal^ proti Okonini. Rudolfu S. iz Smartnega prj Slovenj Gradcu, ki je bil drugj v skupini, je v snegu zdrsnilo potem pa je drsel po žlebu sko- raj do vznožja gore, a se pri tem ni huje poškodoval. Nje- govi prijatelji, med katerimi je bil tudi Franc M. iz Velenja, so se na stezi obrnili, takrat pa je pričel drseti po žlebu tudi omenjeni planinec. Med drse- njem je trčil v manjšo skalo, ustavil pa se je šele kasneje, j pomočjo cepina. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je Franc M. utr- pel hude telesne poškodbe. M.^ Izmišljena zgodba prestrašenih šolarjev Minuli četrttk dopoldne sta se na Policijski postaji Celje oglasila dva mladolet- nika, da bi prijavila kaznivo dejanje roparske tatvine. Potem sta pripovedovala zgodbo, ki se je policistom sprva zdela kar verjetna, saj je takšnih in podobnih nasil- nih dejanj na naših ulicah vse več. A kaj, ko se je njuna zgodba pričela vse bolj za- pletati in je v njej začelo na- stajati vse več lukenj. Po pripovedovanju so ju istega dne zjutraj na železni- ški postaji v Celju napadli štirje neznani moški. Od nji- ju so zahtevali denar in ciga- rete, ker pa jim tega nista hotela izročiti, so ju zrinili v temačen prostor ter ju tam pretepli ter jima pobrali sko- raj 1.900 tolarjev. Da bi pod- krepila resničnost navedb, sta vse štiri roparje podrob- no opisala. Med preverjanjem dejstev so policisti in kriminalisti ugotovili, da sta si fanta zgodbo izmislila in s tem po- dala krivo kazensko ovadbo. Lagala sta zato, ker sta se zjutraj predolgo zadržala v eni izmed celjskih gostiln, pa sta zaradi tega zamudila dve šolski uri pouka. Zgodbo sta najprej povedala svojemu razredniku, potem pa sta šla še na policijsko postajo... Zoper oba lažna ovaduha bodo policisti podali kazen- sko ovadbo. M.A. Center za odvisnike tudi v Celju Končno je začel delovati tudi celjski Center za prepre- .čevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog. Odprli so ga koncem minulega leta, svoje prostore pa ima v pritličju Zdravstvenega doma v Celju. Zaenkrat vodijo in usmerjajo delo centra trije strokov- njaki: socialna delavka Vida Vozlič Danilovič, psiholog prof. Radovan Zupančič in psihiatrinja, dr. Vesna Novak. Celjski center je, glede na vsebino in obseg dela, oprede- ljen kot A center, center B pa že dlje časa deluje v Velenju. Center je mesto, kamor se lahko zatečejo vsi tisti, ki imajo kakršne koli težave, povezane z boleznimi odvisno- j sti od nedovoljenih drog: odvisniki, ki se želijo rešiti tega ] zla, njihovi starši, pedagoški delavci, vzgojitelji in vsi j drugi, ki se pri svojem delu srečujejo s pojavi in problemi) odvisnosti, zlasti med mlado generacijo. \ Celjski regijski Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog ima v svojem programu dela več vrst in oblik, od pogovorov in svetovanj do .individualnih in skupinskih terapij, priprav na hospitalno obravnavo in pomoč posamezniku pri rehabilitaciji in: integraciji v družbo. V okviru centra je tudi metadonski program, ena od oblik aktivnosti pa je tudi sodelovanje si terapevtskimi skupinami za samopomoč, ki delujejo sirom'* po Sloveniji. Kdorkoli ima težave z odvisnostjo od nedovoljenih drog, se lahko v celjskem centru oglasi sam ali pa z napotilom splošnega zdravnika. Telefonske informacije so na voljo od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. Telefon- ska številka je (063) 434 - 225. _________^.,__M.A. Vsal(a sedma Je žrtev spolnega nasilja Kot je pokazala prva nem- ška reprezentativna študija, ki govori o obsegu spolnega nasilja nad ženskami v Nem- čiji, se skoraj dve tretjini vseh vrst spolnega nasilja nad ženskami zgodi v druži- ni. Raziskavo je po naročilu zveznega ministrstva za dru- žino izvedel Kriminološki inštitut Niedersachsen, re- zultate raziskave pa je jav- nosti predstavila ministrica za družino. Odgovore so dobili z meto- do intervjujev in s pomočjo anonimnih vprašalnikov. Po teh odgovorih je bila vsaka sedma ženska, stara od 20 do 59 let, v svojem življenju (vključno z otroštvom) žrtev posilstva ali kakšne druge vrste spolnega nasilja, ki ga je zakrivil njej znani storilec. Približno polovico žensk, žr- tev spolnega nasilja, so posi- lili lastni zakonski partnerji, več kot polovico teh žensk pa so moški še kako drugače fi- zično maltretirali, vključno z uporabo orožja. Kljub takš- nemu stanju pa za kar 93 od- stotkov teh dejanj policija ni vedela, ker jih ni nihče prija- vil. In zakaj ne? Ženske so kot vzrok molka najpogoste- je navedle neprijetne občut- ke zaradi strahu, sramu ipd. Več kot polovica žensk, žrtev spolnega posiljevanja v za- konski zvezi, trpi nasilje še po razvezi, ker se, največkrat zaradi prešibkega gmotnega položaja, razvezanci ne mo- rejo izseliti iz družinskega stanovanja. Rezultati študije naj bi, po mnenju ministrice Claudie Noltc, pomagali pri načrto- vanih spremembah kazenske zakonodaje, saj nemški ka- zenski zakonik še ne oprede- ljuje posilstva v zakonski zvezi kot kaznivo dejanje. Kaže, da je, vsaj po tej plati. slovenska kazenska zakono- daja naprednejša, ker kot storilca posilstva opredeljuje tudi zakonskega partnerja. Nemška raziskava je še pokazala, da 93 odstotkov Nemcev podpira tovrstne za- konske spremembe, seveda pa je med temi, ki so »za« več žensk kot moških. Avtorji študije menijo, da je poleg sprememb zakona treba po- skrbeti tudi za anonimno svetovanje, to pa mora zago- tavljati, da, brez soglasja žr- tve, podatki o kaznivem de- janju ne pridejo do policij- skih oziroma sodnih orga- nov. (Sled) Razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo nepremičnine 1. Predmet dražbe je nedograjena poslovna zgradba - Inštitut "A", ki je locirana v industrijski coni KONUS v Slovenskih Konji- cah in stoji na pare. št. 467/1, 467/2 in 467/3, zemljiškoknjižni vložek št. 1566, k.o. Konjice. 2. Draži se nedograjena poslovna zgradba - Inštitut "A" s pripa- dajočim funkcionalnim zemljiščem, izklicna cena je 1.325.590,00 DEM, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 3. Na dražbi lahko sodelujejo vse prav- ne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene na ŽR prodajalca št.: 50700-601-83193 pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Po- družnica Celje, z navedbo "plačilo varš- čine". 4. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljans- tvu Republike Slovenije ali njegovo over- jeno fotokopijo. 5. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe morajo predložiti poob- lastilo od dražitelja in izpisek iz registra iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 6. Najboljši ponudnik bo moral skleniti po- godbo o nakupu objekta v 8. dneh po končani javni dražbi, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Celotna kup- nina mora biti plačana v 15. dneh po kon- čani javni dražbi. 7. Najboljšemu ponudniku bomo varšči- no vračunali v kupnino (v primeru izpol- nitve točke 6 te dražbe), drugim dražite- Ijem pa vrnili najkasneje v 8. dneh po kon- čani javni dražbi in to brez obrestovanja. 8. Davek od prometa z nepremičninami, geodetske meritve in stroške, ki so ve- zani na zemljiškoknjižna dejanja, nosi ku- pec. 9. Nepremičnino prodajamo po načelu "videno - kupljeno", prodana pa bo kup- cu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Prevzem je možen takoj po plačilu kupnine. 10. Vsa pojasnila lahko dobite po telefo- nu (063) 431-481. vsak delovni dan med 7. in 8. uro, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled nepremičnine. 11. Javna dražba bo dne 12. 2. 1996 ob 13. uri v prostorih tehnič- nega oddelka družbe POSEST d.o.o., Celje, Krekov trg 6. st. 4. - 25. januar 1996 NOVI TEDNIK pogorišče in nov začetek ffožar /e vzel aom Matkovim ¥ Logarski aollnl In Deimarjevim ¥ RaHmlrJu v Zgornji Savinjski dolini jta ta mesec ostali brez stre- l,e nad glavo dve družini, prejšnji teden je zagorelo v jMatkovem kotu. Plamen je popolnoma uničil novo sta- novanjsko hišo na Matkovi gorski kmetiji, ki je usidrana tjji pod Savinjskimi Alpami pa višini 1165 metrov. Prvi teden po novem letu je zago- relo tudi pri Detmarjevih v (^dmirju. Požar je zlahka pogoltnil majhno hišico, ki jo je imela Detmarjeva dru- žina v najemu 25 let. Živeli JO karseda skromno, celo brez vode in elektrike v hiši. plamen jim je vzel še ti.sto malo, kar so imeli svojega. J/lami Betki pa se je zažrl še v obraz. Bilo je na prvi četrtek v tem letu. Prejšnji večer, ko so bili doma vsi trije Det- marjevi otroci, so hoteli sku- paj menjati plinsko jeklen- ko, vendar niso imeli pri roki pravih klešč. Naslednje ju- tro, ko so otroci odšli, mlajša dva v šolo, starejša hči v službo, se je mati Betka na- menila sama menjati jeklen- ko. Pri sosedovih si je izpo- sodila odgovarjajoči ključ in se lotila trdovratne matice. Kasneje je dejala, da je mo- rala uporabiti vso silo, da je lahko matico odvila. V šte- dilniku na drva je že dobro gorelo. Plin je pričel nenado- ma uhajati, izbruhnil je pla- men, siknil v Betkine lase, na obraz, vrat in roke. Zagorela je tudi njena obleka. Bila je v plamenih, ko je stekla ven in na vso moč kričala. Sosed jo je odpeljal v ljubensko am- Wlanto, kjer so ji ponudili prvo pomoč in jo nemudoma spravili v celjsko bolnišnico. Med tem časom so gasilci skušali ukrotiti ogenj v Pet- kovi koči, kakor so imenova- li Detmarjev dpm. Vendar je v hiši, v kateri so bila lesena tla in leseno ostrešje, vse po- gorelo. Rešili so jim le nekaj : obleke in obutve. Popoldne so se Betkini otroci, Elizabeta, Franja in Janko, vrnili domov in za- gledali pred seboj pogorišče. Izvedeli so, da leži njihova mati v bolnišnici. Da ima hude opekline. Beticina družina Betka Detmar, 59-letna invalidska upokojenka, je ži- vela v najemniški hiši s tremi otroki. Nekdaj je v Petkovi koči, v njej sta bili le soba in kuhinja, prebivala 8-članska družina. Pred tremi leti so ostali brez očeta Franca, ki je umrl v prometni nesreči. Mati je tudi potem vztrajno preživljala vseh šest otrok. Detmarjevim otrokom, da- nes starim od 17 do 25 let, niti šola ni povzročala kakš- nih večjih težav. Stanka, Anica, Marinka, Elizabeta, Franja in Janko so se učili ob svečah, vajeni skrajno skromnega življenja. Njiho- va mama je vse življenje pra- la na roke v potoku, ki teče ob hiši. Ljudje vedo poveda- ti, da imajo tako lepo oprana oblačila le pri redkokateri hiši, čeprav uporabljajo pralne stroje. Pri Detmarje- vih so kljub pomanjkanju vedno pazili na čistočo in urejenost. Revščina jih ni razdvojila, ampak le še tes- neje povezala, menijo tisti, ki so jih poznali. Dajali so videz družine, ki trdo drži skupaj. Živeli so svoje tiho življenje, od nikogar niso nič pričakovali ali prosili. Imeli so svoj kos vrta, kra- vo, kozo. Detmarjevim so pred leti ponudili stanovanje v bloku. Mati Betka je takrat obupana sklenila roke in de- jala: »Le kako naj gremo drugam, v blok, ko pa ne bo- mo imeli dovolj denarja za plačilo položnic, ki bodo pri- hajale za elektriko, vodo... Tako pa vendarle imamo možnosti, da skromno preži- vimo.« Ostali so najemniki, dokler jih ni prizadel požar. Še zlasti sosedje Detmar- jevih in ostali Radmirčani v nesreči niso zatajili. Županja občine Ljubno Anka Rakun je skupaj s Francem Trbov- škom, občinskim svetnikom, nemudoma ustanovila pose- ben odbor za pomoč tej dru- žini. Akcija je pri priči ste- kla. »Tretji dan smo za otro- ke našli primemo hišo. Last- nik se je strinjal, da lahko v njej ostanejo do spomladi,« pripoveduje Trbovšek, pred- sednik odbora za pomoč Detmarjevim in obenem nji- hov sosed. »Sosedje smo pri- spevali vse od posteljnine do pohištva. Ta čas jim manjka- jo le še omara, štedilnik in pralni stroj. Detmarjevi so sila hvaležni za vse, saj je ta hiša navsezadnje v precej boljšem stanju od tiste, v ka- teri so stanovali. Prvič so si lahko prižgali luč, prvič ne perejo v potoku, prvič imajo na voljo radio in televi- zijo ...« »Družini v tako veliki sti- ski je treba pomagati,« na- daljuje Trbovšek. »Zbiramo pomoč v denarju ali materi- alu. Če bo mogoče, jim bomo skušali kupiti kakšno starej- šo hišo, v kateri bi lahko spodobno živeli. Druga mož- nost pa je, da bi kupili zem- ljo in postavili manjšo mon- tažno hišo.« Betka Detmar je še vedno v celjski bolnišnici. Tudi tam spoznavajo, kako izjemna ženska je. Zdravje se ji bo počasi povrnilo. Dr. Jožefa Pekarovič, predstojnica od- delka za kirurgijo roke, ope- kline in plastično kirurgijo nam je povedala, da je zdravstveno stanje gospe Detmarjeve relativno dobro in da upajo, da kakšnih več- jih posledic ne bo. Opekline se lepo celijo. Tudi njen obraz, zdaj še zelo poškodo- van, bo verjetno tak, kot je bil prej. Morda bo v treh ted- nih že lahko zapustila bol- nišnico. Požar v IVIaticovem kotu Na Matkovi kmetiji, ki je bila pred kakšnimi sto leti največja kmetija v Sloveniji, saj je obsegala več kot 700 hektarjev zemlje in gozdov, je požar izbruhnil prejšnji ponedeljek. Janez in Marija Matk ter njuni štirje otroci, 22-letni Klemen, 20-letni Domen, 18-letna Majda in 3- letna Johana, so svoj dom iz- gubili čez noč. »Okoli desete ure smo od- šli zdoma po opravkih v Mo- zirje in Žalec,« pripoveduje Janez Matk. »Pred odhodom smo zakurili v krušni peči in štedilniku na drva, da bi bila hiša topla, ko se vrnemo. Na- zaj smo prispeli že v mraku, najbrž je bilo blizu pete ure. Ko smo se bližali domačiji, sem videl nekaj neobičajne- ga. Spraševal sem se, ali je megla ali je dim. Kmalu smo videli, da gori. Sin Domen je stekel telefonirat in prej kot v eni uri so prispeli prvi ga- silci. Gasili so gorečo hišo in obenem močili staro hišo ter kaščo. Sicer bi tudi vse osta- lo pogorelo. Ogenj je sikal skozi streho, okna... Vedno bolj. Gasili smo celo noč.« Jutro je bilo neizprosno. Kazalo je pogled na osmoje- ne stene in črno notranjost. Še dan poprej je tam stala lepa velika stanovanjska hi- ša. Ze dalj časa so tudi načr- tovali, da bi pričeli s kmeč- kim turizmom, saj je bila do- volj prostorna. Zdaj pa je vse pogorelo, le kleti, zidane iz kamna, so lahko kljubovale. »V hiši je bilo veliko lesene- ga,« pravi Marija Matk, »za- to je gorelo še bolj. Zjutraj smo dojeli, da je vse uničeno. To je bilo dej- stvo. Zgorelo je prav vse; ne- izmerno nam je žal za spo- minki, ki so bili za nas prave svetinje in so imeli v naših očeh prav posebno vrednost. Tudi vse fotografije je pobral ogenj.« Poprvih ocenah stro- kovnjakov je bilo gmotne škode za približno 25 milijo- nov tolarjev. A koliko so de- jansko izgubili, se ne da oce- niti, pravijo Matkovi. Veliko je namreč stvari, ki so imele več kot le uporabno vred- nost. Zgorele so Klemnove citre, njegove knjige in štu- dijska literatura... Pa vse stare reči Matkove tete Ma- rije, ki jih je pripeljala s se- boj iz izgnanstva, stari križ, lesene skrinje, šivalni stroj... Prvo noč po nesreči so Matkovi prespali pri sose- dih, Kočnarju in Perku. Tam spijo še danes. Čez dan se mudijo na kmetiji. Krajani so jim priskočili na pomoč in skušali bodo za silo urediti staro Matkovo hišo. Na sre- čo, pravijo Matkovi, je niso porušili, čeprav so o tem že večkrat razmišljali. »Naj- važnejše je, da bomo imeli streho nad glavo,« pravi Ma- rija Matk in dodaja, da jo spodbuja tudi dobrota vseh ljudi, ki so jim ponudili po- moč. »Kdor hitro da. dvakrat da,« je menil lučki župan Mirko Zamernik in jim na- slednji dan po požaru izročil prvo občinsko pomoč - naro- čilnico v višini 100 tisoč to- larjev v solčavski trgovini. To soboto bodo v Lučah za- nje priredili dobrodelni pev- ski koncert. Ves čas pa teče organizirano zbiranje pomo- či, ki ga vodi Marko Suha- dolnik. Vedno manj je kmetov, ki so voljni živeti tako visoko v hribih. Matkove, gospodarne' in delo\Tie ljudi, je navse- zadnje prizadel še požar. »A treba je zbrati vse moči in iti naprej,« pravi Marija Matk, »četudi so zgoreli vsi naši spomini.« KSENIJA LEKIČ Janez in Marija Matk sta v gradnjo družinske hiše, ki je zgorela prejšnji ponedeljek, vložila veliko ljubezni in trdega dela. Ruševine Matkovega doma nad Logarsko dolino. ^an/a, Janko in Elizabeta Detmar pred hišo, v kateri bodo lahko ostali do spomladi. Vthova mati Betka je bila v požaru hudo poškodovana. Od Petkove koče, v kateri je 25 let prebivala družina Detmar, je ostal kup osmojenih zidov. Št. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK GLASBA 2« Zlati petelin namesto Zlate note Lani je Ovum prvič organi- ziral širok izbor najboljših na posameznih glasbenih področ- jih v Sloveniji. Anonimna sto- članska komisija je v dveh krogih izbrala najboljše, ki so jim na imenitni prireditvi na Bledu podelili prve Zlate note. Prireditev je bila odmevna in tako ni bilo razloga, da je letos ne bi ponovili in še razši- rili. Do največje spremembe je prišlo pri imenu, saj bodo letos najboljši namesto Zlatih not dobili Zlatega petelina. Ob tem se bo marsikdo spomnil tudi enega največjih glasbenih ustvarjalcev v slovenski zgo- dovini, Jakoba Gallusa Pete- lina! To glasbeno priznanje je tu- di v novi preobleki še vedno namenjeno predvsem spodbu- janju ustvarjalnosti domačih izvajalcev in avtorjev. Glaso- vanje strokovnjakov (glasbe- nikov, avtorjev besedil in glas- be, aranžerjev, producentov, tonskih mojstrov, založnikov, glasbenih novinarjev itd.) mu zagotavlja kar najbolj trdno kredibilnost, hkrati pa omogo- ča realen letni prerez ustvar- jalnosti in kakovosti sloven- skega glasbenega prostora. Tudi letos bo glasovanje več- stočlanske žirije potekalo v dveh krogih: prvi krog bo dal nominirance, drugi pa dobit- nike Zlatih petelinov 96. V obeh krogih glasovanja bodo glasovalci, ki ne bodo vedeli drug za drugega, pošiljali svo- je glasove neodvisni odvetni- ški pisarni, ki bo obdelovala glasovalne formularje in o gla- sovanju naredila komisijski zapisnik. Zlati petelin je največje in najširše zasnovan glasbeni projekt v letošnjem letu v Slo- veniji, ki ga bo pred finalom .slovenska televizija tudi pred- stavila v šestih 45 minutnih oddajah. TVS pa bo neposred- no prenašala skoraj dvoumo zaključno prireditev s podeli- tvijo nagrad, ki bo 20. aprila v Celju in bo hkrati tudi odprla 3. mednarodni glasbeni sejem. Letos so poleg že ustaljenih zvrsti za nagrade uvedli še dve povsem novi in sicer pesmi za otroke ter instrumentalno, scensko in filmsko glasbo, ki sta dopolnili skupaj 32 različ- nih kategorij v sedmih glasbe- nih zvrsteh. V organizacijskem odboru za Zlatega petelina 96 so Gre- gor Tome, Janez Križaj, Moj- mir Sepe, Boris Kopitar, Karel Novak, Jani Kenda (tudi vodja tiskovne službe ZP 96) in Ur- ban Centa. TONE VRABL Trs Je obrodil prvo icaseto Najprej je bila vokalna skupina Svit, ki jo je zapustil ustanovni član. Ta se je kas- neje premislil in znova usta- novil svoj Svit, tako da si je prejšnja vokalna skupina morala poiskati novo ime in ga je tudi našla. To je Trs, ki deluje dobro leto, svoj domi- cil pa ima v Novi Cerkvi. Med tistimi, ki najbolj skrbi- jo za nemoteno delovanje dobre skupine, je član Tone Sentočnik: »Pod mentorskim vod- stvom Tomaža Tozona smo pri Helidonu posneli prvo kaseto z desetimi skladbami, ki smo jih združili pod na- slovom Dolina v cvetju. Na kaseti sta dve narodni vokal- ni pesmi, šest vokalno in- strumentalnih skladb, ena instrumentalna in ena prire- jena in zaigrana z godbo. V kvartetu pojemo Branko Flis, Darko Korenak, jaz in Viktor Lužnik. Spremlja nas trio, v katerem igrajo Mitja Gobec harmoniko. Tone Sentočnik kitaro in klarinet ter Franci Božnik bas. Naj- več nastopamo po internih prireditvah, sodelujemo z gasilskim društvom v Novi Cerkvi, naš trenutno največji nastop pa je bil na koncertu iz naših krajev v Vitanju. Že- lja je preprosta: ohranjati 1| po domačo pesem, kjer na zlasti pomaga Slavko Vetrl ter čimveč nastopati. Sio pa smo skromni in ne zaht vamo preveč.« Tako Tone Sentočnik, ki v svojem pripovedovanju v preveč skromen, kajti str kovnjaki, ki so vokalno ski pino slišali, menijo drugaii Gre za dobro skupino s pi jetnim zvokom, ki ga, ko ga enkrat slišiš, želiš še posli^ sati. Takšen je Trs. ■ TONE VRaJ Bo Ivo Knez samo še vodja? Ivo Knez je vodja in pevec popularne in priljubljene vo- kalne skupine Studenček, ki je lani praznoval 20-letnico s samostojnim koncertom v Narodnem domu, številnimi nastopi ter vse skupaj kronal letos 2. januarja s tradici- onalnim obiskom v celjski porodni.šnici. Tam je oktet Studenček ob spremljavi tria Vikija Ašiča zapel novo pesem Novo roj- stvo, za katero je glasbo na- pisal Ivo Knez, tekst pa Ivica Cvikl iz Žalca. Ob koncu lanskega leta se je oktet Stu- denček tako kot vedno spomnil tistih, ki mu skozi leto najbolj pomagajo, ga bodrijo in vztrajajo ob nje- govem lepem petju. Žal pa smo na tistem srečanju v go- stilni Franci v Zagradu sli- šali tudi Iva, ki je rekel: »Razmišljam, dc bom prene- hal peti in bom samo še vo- dja. Vse skupaj je prenapor- no in težko gre skupaj. Ima- mo že kandidata, ki bi me nadomestil in upam, da bo šlo tudi tako dobro naprej.« Seveda je veliko vpraša- nje, kaj se bo iz tega rodilo, kajti skupina je trenutno ta- ko homogena, da bo vsaka zamenjava lahko usodna. In ne nazadnje, oktet Studen- ček je prav v tem času sredt temeljitih priprav za nov projekt, ki bo prav gotovo odmeval tudi v slovenskem prostoru. Z dvema pesmima bo sodeloval tudi Alfi Nipič. In ne nazadnje, Ivo naj ne pozabi, da sta jih člana Alp- skega kvinteta, ki letos slavi 30-letnico, Jože Antonič in Janez Per, povabila na naj- boljšo prireditev z domačo zabavmo glasbo pri nas. Alp- ski večer, v začetku maja! Tu je še sodelovanje na 24. izletu 100 kmečkih žensk na morje in še kaj. Ivo Knez, razmisli in zdrži v dvojni vlogi, saj fantje obljubljajo, da bodo šefa bolj ubogali kot doslej in med vajami ne bodo hodili gledat televizijo in kaj drugega, ampak bodo peli, peli in spet peli. TONE VRABL Prva viža iz Brodnic Od lanskega 21. avgusta in stotega Vrtiljaka polk in valčkov v gostišču Kocman v Šentrupertu nad Laškim je minilo samo šest mesecev in mlada glasbena skupina, ki so jo ljudje spoznali z ime- nom Dori, je prišla do prve posnete skladbe! Po trdih vajah, ki jih je vodil znani glasbenik Tone Videč in je kasneje sodelova- la tudi odlična tekstopiska Vera Soline, so bili fantje to- liko pripravljeni, da so se dobro naučili prvo skladbo, ki jo je prav za njih napisal vodja Šaleških fantov Franc Žerdoner, tekst pa Vera So- line. Aranžma je dodal Bojan Zeme (član ansambla Franca Miheliča), prijetno skladbo z naslovom V rovtah pri babici pa so posneli v studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu. Led je tako prebit in zdaj se začenja zares. Zdaj fantje trije bratje Razboršek Boris, Primož in Marko iz Brodnic ter Gregor Podkoritnik in Marko Jelene s pevko Sašo Biderman pripravljajo dve novi skladbi, ki jih je podaril Tone Videč, medtem ko pri- čakujejo še skladbe drugih, ki so tudi obljubili pomoč. Ob snemanju pa so se fant- je znašli na pomembni pre- lomnici. Ob vajah* in snema- nju se bodo morali odločiti za novo ime (podoben an- sambel že več kot petnajst let obstoja v okolici Dom- žal!), predvsem pa spreme- niti nekatere navade. Opu- stiti (vsaj za začetek!) bo tre- ba škodljiva igranja po vese- licah in raznih družbah v za- kajenih prostorih in poznih urah ter se usmeriti v kvali- tetne nastope, kjer bo pri do polne veljave njihov rei nični talent, volja in delo mentorji. Samo z resnimi ni stopi se bodo v hudi konki renči prebili v radijske oi daje, na televizijo, pomemb- ne nastope... Na prelomnici so mladi člani (nekateri še otroci) ra- zumljivo še zbegani, mami jih čar ugodja, ki pa ni vedno najboljši. V pomoč so jim pravi glasbeniki, ki vedo kakšne čeri ponuja glasbeni svet, prav pa bi bilo, da bi jim bili v pomoč tudi starši. To je bilo potrebno napisati tudi zato, da ne bi ostali Pri babici v rovtah, ampak bi občasno odšli od nje tudi v vabljivi, lepi svet! Imeniten začetek glasbene skupine iz Brodnic je postavljen na re- zilo noža. Na eno stran jI padec, na drugo vzpon... 1 TONE VRABi Prometna novost v oddaji Pa se bomo še mi vključili v akcijo, da bi bile slovenske ceste manj krvave. Lani je bilo 413 prometnih nesreč, največ zaradi neprimerne hi- trosti, in ker vemo, da veliko Slovencev posluša radio prav v avtu, smo k sodelova- nju povabili najboljšega slo- venskega avtomobilista vseh časov Braneta Kiizmiča, ki bo redno v oddaji Glasba je življenje iz lastnih izkušenj podal koristen nasvet za šo- ferke in šoferje. Če bomo z našimi ekskluzivnimi napot- ki preprečili eno samo težko prometno nesrečo, smo nare- dili več kot si želimo. Brane Kuzmič pa svetuje voznikom umirjeno glasbo ter predlaga za šofersk himno pesem - Hiti počasi Pa še nekaj Tofovo-glai benih: Nepozabni grški fiU zof Platon je nezmotljivo i javil: »Glasba je moralni zakon!« Kar strese me, če pomi' slim, koliko kršilcev moral* in zakona je v naši glasbi. Zanimivo, zanimivo, veB romanopisec George B^ nard Shaw pa se je hudo zi perstavil Platonu. »Glasba lahko izrazi vi čustva,« pravi Shaw »tal tista najnižja, kakor najvii ja. Zato je glasba absoluti nemoralna.« Simona H] Šf. 4. - 25. ianuar 1996 %1 GLASBA NOVI TEDNIK Ljubljanska založniška in distribucijska hiša NIKA je, več l{Ot mesec dni pred uradnim izidom (26. februar) novega albuma »Roots« brazilskih metal zvezdnikov SEPULTURA, slovenske ^edije osrečila z promocijsko zgoščenko. Na njej je poleg Ijomada »Roots Bloody Roots«, ki bo na single formatu objav- ljen 12. februarja, še 13 skladb, vse pa je produciral znani Ross Robinson. Sepultura bodo z omenjeno ploščo poskusili preseči izvrstne prodajne rezultate njihove prejšnje, pete plošče »Chaos A.D.«. Kmalu po izidu bo sledila velika promocijska turneja, 14. marca pa jih bo mogoče slišati in videti v Miinchenu. GEORGE MICHAEL se je z novim singlom po dolgem času spet vrnil v vrhove svetovnih glasbenih lestvic. Nazadnje mu je to uspelo pred tremi leti z maxi-singlom »Five Live«, tokrat pa je s skladbo »Jesus To A Child« s prvega mesta angleške lestvice izrinil Mic- haela Jacksona in njegovo »Earth Song«. George Michael bo sredi februarja na trg lansi- ral svoj drugi single, ta pa bo že tudi najava za njegov novi album, prvi po letu 1990, ko je posnel izjemno uspešni »Li- sten Without Prejustice«. Konec meseca bo izšel zad- nji single skupine QUEEN z albuma »Made In Heaven«. Po skladbah »A Winter's Tale«, »Heaven For Everyone« in »It's A Beautiful«, se bo na britanski TOP 10 tokrat po- skušala povzpeti skladba »You Don't Fool Me«. Videospot za- njo bo na željo leta 1991 pre- minulega Freddiea Mercurya posnel Mark Szaszy, poleg čla- nov skupine The Queen pa bo v spotu mogoče videti še cel kup znanih osebnosti iz sveta mode. JOHN LYDON, alias Johh- ny Rotten, nekdanji frontman legendarnih punkerjev SEX PISTOLS, bo 31. januarja do- polnil 40 let. ICljub »častitlji- vi« starosti je ta ex-punker, in eden najuspešnejših altema- tivcev osemdesetih, še vedno zelo dejaven. Fraza »I Wanna Die Before I Get Old«, na kate- ro so v šestdesetih prisegali člani gibanja mods in kasneje tudi punkerji, se mu sedaj zdi prav neumna, še vedno pa se drži pravila, da ne smeš za- upati nikomur, ki je starejši od tebe. Brezdomci teksaškega me- sta Austin so prejšnjo soboto pokupili vse vstopnice za kon- cert heroja ameriškega delav- skega ročka BRUCEA SPRINGSTEENA. Denar za- nje so dobili od agencij, ki se ukvarjajo s prodajo vstopnic. Te iste agencije so nato vstop- nice, vredne 30 dolarjev, spet odkupile, in jih še isti večer prodajale tudi po 400 dolarjev, razliko med pravo in prepro- dajalsko ceno pa je velikoduš- ni Springsteen namenil za ure- ditev zavetišča za brezdomce, ki jih tudi v tem, sicer precej bogatem mestu, m malo. STING bo 4. marca izdal svoj sedmi studijski album, naslovil pa ga je po prvih dveh besedah skladbe »The House Of Winter«, ki jo je napisal med snemanjem filma »Grote- sque«, v katerem igra skupaj s svojo ženo Trudi Styler. Se pred izidom LP-ja »Mercury's Falling« bo izšel tudi single z nosilno skladbo »Let Your So- ul Be You Pilot«, sredi pomla- di pa bo Sting krenil na kar dvoletno svetovno turnejo, ki bo vključevala tudi nekaj na- stopov v državah nekdanje Sovjetske zveze. Po dolgem času se bo v Ljubljani (v petek, 26. januar- ja) v diskoteki Dakota končno zgodil pravi RAVE PARTV s profesionalnimi DJ iz Italije. DJ Stefano Noferini, DJ Cri- stian Hombostel, DJ Alessan- dro Decilla in DJ Nadjy so stalni gostje v znanih evrop- skih diskotekah, vodijo pa tu- di oddaje na razvpiti radijski postaji Italia Network. Poleg obilo dobre plesne glasbe bodo za dobro razpoloženje z erotič- no -transgresivnim lookom in plesom poskrbele še animator- ke NIGHT FASHION. Tisti, ki pa še vedno prisega- jo na kitare, si lahko jutri, 26. januarja, v celjskem klubu BarFly ogledajo nastop skupi- ne LETEČI POTEPUHI. Tik pred novim letom se je na policah slovenskih glasbe- nih trgovin znašel še en po- dalpski »dance« izdelek. Gre za kaseto in kompaktno ploščo MZ HEKTORJA, sicer pevca kranjske pop ročk skupine Ca- lifomia. Matjaž Zupan je lani prodrl na radijske valove z uspešnico »Energija«, ki je na- to dala ime tudi njegovemu debitantskemu izdelku. Na njemu se je poleg omenjene skladbe znašlo še osem di^ugih, med njimi pa je tudi priredba zimzelenčka »Ljubezen v avtu«. STANE ŠPEGEL Prva zgoščenka pivških burkačev Ana Pupedan Konec leta 1992 so se v Pivki, od boga pozabljenem voja- škem oporišču na robu Pri- morske, zbrali štirje mladci dveh pravkar razpadlih slabo stoječih lokalnih skupin. Pe- vec Simon Avsec, kitarist Boštjan Požar, basist Peter Žnidaršič in bobnar Marko Doles, so si nadeli ime Ana Pu- pedan (ena popoldne) in začeli preigravati skladbe obeh biv- ših matičnih bendov. Redki, a veseli in poskočni koncerti, so jim kmalu prinesli status lokalnih zvezdnikov, šele leta 1994 pa je za njih sli- šala tudi vsa vesoljna Sloveni- ja. Fantje so se nič hudega slu- teč prijavili na natečaj za Novi ročk in se nanj, na svoje začu- denje, tudi uvrstili. Z mešani- co Hendrixovih fint, domače- ga punka in lokal-patriotsko obarvanih besedil, so tedaj navdušili le redke. Kljub hlad- ni novorokovski publiki se pivška četverica ni vdala ma- lodušju. Nasprotno, še z več- jim žarom so se lotili instru- mentov in v glasbo vnesli še nekaj obešenjaškega humorja. Vse to so konec lanskega leta zlili na svoj prvi diskografski izdelek, istoimensko kom- paktno ploščo. Dvanajstim elektrificiranim skladbam so dodali še pet »na suho« posnetih skladb iz po- pularne oddaje radia Študent »Vaš omiljeni D J Jure«, zgoš- čenko pa zaključili s šestimi skladbicami Ante Upendaten Bande. V slednji so seveda spet zbrani člani benda Ana Pupe- dan, le da so se tokrat lotili še violine, drumlje, kontrabasa in v studiu Jork v Dekanih posneli za slabih 15 minut glasbe, ki je na moč podobna tisti z lanskega pusta, ko so Pupedanci po hišah pobirali krofe in krače. Z izidom prvenca pivških Ana Pupedan je slovenska glasbena scena dobila še en bend, ki je, v svetu še zmeraj zelo popularno etno glasbo, razvimel narobe. Ročk pome- šan z narodno-zabavnimi vložki se lahko kaj kmalu sprevrže v farso. Ana Pupedan so s svojim debitantskim iz- delkom ravno na robu, čas pa bo pokazal na katero stran so (bodo) padli. STANE ŠPEGEL St. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE 28 Prihaja megane s I. februarjem bo stekla prodaja renaultove novosti tudi pri nas s 1. februarjem bo novo- meški Revoz, ki v Sloveniji predstavlja barve francoske- ga Renaulta, začel sloven- skim kupcem ponujati rena- ult megane, zamenjavo za zelo uspešni R 19. Slednji kot šritivratna limuzina, ki smo jo nekoč poznali pod imenom chamade, ostaja v programu vse do konca tega leta. Renault megane (ime je iz- mišljeno in torej nima pome- na) bo najprej na voljo kot petvratna kombilimuzina in kot kupe, kasneje, približno v dveh letih, pa bodo ponu- dili še štiri karoserijske ra- zličice (klasično limuzino, li- muzinski kombi, kabriolet in na koncu še break oziroma kombi). Nič čudnega torej, če pri Renaultu v povezavi z megane govorijo o ambicioz- nosti in rekordih. Rekordno bo število prej zapisanih ka- roserijskih različic enega av- tomobila v tem tržnem ra- zredu (po evropskih norma- tivih gre za Ml, torej razred, kjer Evropejci kupijo neka- ko 35 odstotkov vseh avto- mobilov), rekordno naj bi bi- lo število izdelanih meganov (štiri milijone v naslednjih osmih letih, torej milijon več kot je bilo narejenih R 19), pogumno ambiciozen je bil ves projekt megane, v kate- rega je tovarna vložila 13,8 milijarde francoskih frankov. Megane nastaja v štirih to- varnah v treh državah, slo- venski kupci pa naj bi do 31. decembra letos pokupili kakšnih 3500 meganov, od tega 350 kupejev. Osnovma linija megane je oval in elip- sa, kar med drugim pomeni, da so si izvedenke povsem podobne v sprednjem delu oziroma je enaka maska, po- tem je razlik več. Kombili- muzina s petimi vrati je za 11 centimetrov daljša od ku- peja, različna je medosna razdalja, različni naj bi bili tudi kupci enega in drugega avtomobila. Podkaravanške- mu trgu bo novomeški Revoz ponudil sedem izvedenk (tri različice kupeja in štiri kom- bilimuzine) z motorji z gib- nimi prostorninami od 1,4 preko 1,6 do 2,0-litra, kjer bo najzmogljivejši megane kupe z oznako 2,0 16V RT, ki bo zmogel kar 150 KM, lju- biteljem dizelskega pogona pa bosta na voljo tudi dva dizelska agregata. Megane je serijsko dokaj dobro oprem- ljen (zračna varnostna blazi- na za voznika, možnost do- kupa blazine za sopotnika, dokupiti je mogoče tudi pro- tibloicirni zavorni dodatek ABS, serijsko je novi renault opremljen s posebnim siste- mom zategovanja varnostnih pasov PRS ali Programed Restrain System), hkrati so veliko pozornosti namenili pasivmi varnosti (okrepljena potniška celica), na novo so zasnovali podvozje ipd. Pri motorjih naj bi bil v ospre- dju 1,6-litrski agregat z 90 KM, ki naj bi po predvideva- nju Renaultovih tržnikov predstavljal tisto izvedenko megane, po kateri bodo ku- pci najbolj povpraševali. Revoz je objavil tudi že ce- ne za megane, pri čemer je najcenejša kombilimuzina s petimi vrati, 1,4-litrskim motorjem in opremo RL (na voljo je za 2.095.000 tolar- jev), najdražji pa kupe 2,0 16V RT, za katerega je treba odšteti 3.684.000 tolarjev. Ob tem je zanimivo vsaj še nekaj: lani je Revoz izdelal 87 tisoč renaultov, kar je re- kordna številka, letos naj bi jih 84 tisoč (manj je delovnih dni), petica oziroma R 5 pa bo ostal v programu te novo- meške tovarne do konca leta. Na sliki: renault megane kombi limuzina in kupe. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celjuje bilo na prodaj okoli 575 vozil. Prodanih je bilo 10 avtomobilov. Organiza. torji so izdali tudi 70 kompletov kupoprodajnih pogodb. Sejem je obiskalo okoli 1500 obiskovalcev. BMW posodohil osemvaljnika Nemški BMW velja za uspešno tovarno ne le zaradi dobre prodaje avtomobilov, pač pa tudi dovolj proniclji- vih poslovnih potez, med ka- tere kljub vsemu štejejo na- kup britanskega Roverja. V zadnjem času se tovarna loteva pospešene obnove in modernizacije že uveljavlje- nih agregatov. Tako so poso- dobili 2,8-litrski motor, ki je naprodaj tako v seriji 3 kot tudi v seriji 5 in 7. Sedaj pa so se lotili še obeh osemvalj- nikov, ki so jih prvič pred- stavili konec leta 1991. Tako so manjšemu motorju z dose- danjo gibno prostornino 3,0- litra povečali prostornino na 3,5-litra, poleg tega pa je večja tudi moč, kajti motor sedaj zmore 235 KM (prej 217 KM). Večji osemvaljnik ima po novem enako moč (286), vendar je gibna pro- stornina večja (prej 4,0, se- daj 4,4-litra). Ampak hkrati sta oba motorja boljša pri nižjih in srednjih motornih vrtljajih, kar pomeni, da ima večji agregat navor 420 Nm pri 3900 vrtljajih v minuti (prej 400 Nm), pri 3,5-litr- skem agregatu pa so navor povečali s prejšnjih 290 na sedanjih 320 Nm pri 3300 vrtljajih v minuti. Hkrati pri tovarni dodajajo, da bosta oba agregata varčnejša, saj naj bi pri večji prostornini kljub temu v povprečju po- rabila za pol litra manj gori- va kot predhodnika. Zmog- ljivosti obeh motorjev so se- veda ugodne: 735i (torej manjši osemvaljnik v naj- večjem avtomobilu) pospeši do 100 km/h v 7,6 sekunde, 740i (večji motor) pa v 6,6 sekunde, medtem, ko je naj- višja hitrost 244 km/h oziro- ma 250 km/h. Oba motorja bodo vgrajevali tudi v serijo 5 (535i in 540 i) ter v kupe 840i. Na sliki: novi Beemve- jev motor v 535i. Dobri lanski rezultati Volkswagna Nemški Volkswagen je bil lani zelo uspešen na zahodno- evropskih avtomobilskih tr- gih. Njegov lanski tržni delež je bil 16,8-odstoten, kar je ne- kaj več kot leto prej. Lani so prodali 2,1 milijona vozil, to pa je za 4,6 odstotka več kot predlani. Po sedanjih ocenah je lahko Volkswagen, ki je že dolga leta vodilni na evropskih trgih, to dosegel z zelo dobro prodajo \'w pola (na sliki), pa audija A4 in škode felicie, svoje naj bi naredilo tudi znižanje cen in predvsem nemški trg. Ta je za VW daleč najpomembnejši, kajti golf je že leta najbolje prodajani evropski avtomobil predvsem zaradi zelo dobrega sprejema pri nemških kupcih. Za sedaj pa še ni znano, koliko je bilo lani dobička; po seda- njih napovedih ga naj bi bilo več kot leta 1994 (150 milijo- nov mark). Sicer se bo koncem leta na trgu pojavil z nekaj no- vimi avtomobili (novi passat, nova škoda srednjega razreda, pa felicia pick up, nekaj novih seatov, denimo alhambra, tudi novi audiji), zanesljivo pa si bo svoj tržni rezultat utrjeval s polom, ki je tako v Nemčiji kot na drugih trgih doživel skoraj izjemen sprejem. Na Češko le s posebno nalepko v nekaterih evropskih državah že precej časa velja, da je treba ob vstopu za osebni avtomobil oziroma tovorno vozilo kupiti posebno nalepko. S tem bodo prihodnje leto začeli naši sosedje Avstrijci, nalepko že dolgo časa poznajo v Švici, od letos pa tudi na Češkem. Tam je treba za osebni avtomobil kupiti nalepko, ki velja leto dni in stane 22 nemških mark, medtem ko je za tovorna vozila precej dražja (od 55 do 110 mark). Kdor te nalepke ne bo imel nalepljene na vidnem mestu, utegne plačati kazen 275 nemških mark. Torej kaže ob poti na Češko premisliti. Šf. 4. - 25. ianuar 1996 t9 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Salon najhitrejših avtomobilov sveta Na Gospodarskem razstavišču v Ljub- ljani so odprli Salon najhitrejših avtomo- bilov sveta. Tokratna razstava je nekoliko obsež- nejša kot predlani, poleg tega je na ogled tudi nekaj več avtomobilov. Med zanimi- vostmi, ki so vredne posebne pozornosti, kaže omeniti bolid formule 1 benetton, ki ga je vozil svetovni prvak Michael Schu- macher, vsekakor pa sloviti cestni dirkal- nik mclaren Fl in lotus esprit S4. Mclaren Fl je sicer že zgodovina, saj so ga lani prenehali izdelovati, naredili pa so pri- bhžno 70 vozil. Avtomobil poganja BMW dvanajstvaljnik z gibno prostornino 6,1- litra in močjo 627 KM, kar zadošča za največjo hitrost 350 km/h in pospešek šti- ri sekunde do 100 km/h. Po nekdanjih cenah je bilo treba za avtomobil odšteti približno milijon mark. Lotus esprit S4 pa je prav tako zelo ugleden avtomobil, ki ga poganja 2,2-litrski turbo motor z moč- jo 286 KM, kar zadostuje za največjo hi- trost 260 km/h. Salon bo odprt do nedelje, 28. januarja, vstopnice pa so po 600 to- larjev. Ambiciozni načrti južnolcorejsliega Daewoo|a Za južnokorejske avtomobilske tovarne velja, da so zelo ambiciozne in jih v njihovih načrtih za bližnjo ali nekoliko bolj oddaljeno prihodnost ne morejo omajati niti zastoji ali občutne krize posameznih trgov. Daewoo, druga južnokorejska avtomobilska tovarna tako računa, da bo do konca tisočletja v vzhodni Evropi izdelala po 745 tisoč avtomobilov vsako leto. Daevvoo je najmočnejši in najprodornejši na Poljskem, kjer naj bi letno proizvodnjo v kratkem povečal na 270 tisoč vozil, v Romuniji in Uzbekistanu na 200 tisoč, na Češkem pa naj bi v letu dni izdelali do 75 tisoč vozil. Vsi ti načrti temeljijo na predpostavki, da se bo povpraševanje po avtomobilih na vzhodnoevropskih trgih v prihodnje povečalo za deset odstotkov letno. Sicer pa Daewoo računa, da naj bi ob koncu tisočletja v njegovih tovarnah vsako leto izdelali dva milijona vozil, pri čemer naj bi jih milijon nastalo zimaj južne Koreje. Na sliki: daevvoo espero. Aprila nova mazda 121 Bolj ali manj je znano so- delovanje japonske Mazde in ameriškega Forda, ki je delni lastnik japonske avtomobil- ske hiše. Kapitalska poveza- nost se pa seveda pozna tudi pri izdelavi avtomobilov, kar med drugim tudi pomeni, da bo prihodnja mazda 121, najmanjši avtomobil za evropske trge, nastala na os- novi nove Fordove fieste. Fi- esto so lani povsem obnovili in bo konec februarja ali v začetku marca na voljo tudi slovenskim kupcem. Prav na osnovi fieste pa bo Mazda čez teden ali dva na avtomobilskem salonu v Bruslju postavila na ogled mazdo 121. Avtomobil slo- venskim kupcem ni zelo znan, saj njegova prodaja doslej ni bila pretirano uspešna. To bo hkrati prva mazda, ki bo nastajala v Evropi, kajti vozilo bodo se- rijsko izdelovali v Fordovi tovarni v britanskem Dagen- hamu. Po sedanjih napove- dih naj bi v letu dni naredili in prodali kakšnih 25 tisoč mazd 121. Pri zastopniku Mazde za slovenski trg, ljub- ljanskem MMS, pravijo, da bo nova mazda 121 sloven- skim kupcem na voljo aprila in sicer v tri in petvratni iz- vedenki z dvema bencinski- ma motorjema, pri čemer bo prvi zmogel 50 in drugi 75 KM. Zanimivo pa je, da bodo tema dvema agregatoma do- dali še dizelski motor, ki bo ponujal 60 KM. Sicer pa Mazdi letos na slovenskem trgu prodaja ni šla izjemno dobro od rok, kar pa je sicer tržna usoda skoraj vseh ja- ponskih avtomobilskih hiš. Lani so pri nas prodali 358 mazd, kar pa je vendarle precej bolje kot leto prej. Na sliki: mazda 121. Prehiteti Evropo Privlačna In poučna otvoritev Avtokaroserlje PIrh In prodajnega centra Spekter Veliko tistih, ki kaj po- menijo v avtomobilski dejavnosti, predstavniki obrti, občine, vaške skup- nosti, šol, novinarji in mnogi ostali so dodobra proslavili otvoritev novih prostorov znanega žal- skega obrtnika in podjet- nika Draga Pirha. Daje otvoritev odlično uspela gre bržkone zahva- la prijaznim gostiteljem družini Pirh, odlični po- strežbi priljubljenega go- stinca Zvoneta Štormana in njegovi ekipi, New Swing Quartetu, povezo- valki programa Betki Šu- hel in mnogim ostalim. Trak na otvoritvi Avto- karoserije Pirh in pro- dajnega centra Spekter sta prerezala gospa Vida Kokalj, ki je pred poltret- jim desetletjem navduši- la Draga Pirha za avtoli-' Carski poklic in Janez Stefančič, ki je že od sa- mega začetka zvest isti firmi. 1 Pet tisoč kvadratnih me- trov veliki delovni, skla- diščni, pisarniški in parkir- ni prostori na Ložnici pri Žalcu so v vseh pogledih izpolnjeni tako rekoč do popolnosti. Tudi vsem na- Vpozdravnem govoru se je Drago Pirh zahvalil vsem, s katerimi je sodeloval zad- njih 24 let in še posebno ti- stim, s katerimi je prema- goval dobre in slabe strani gradnje novih prostorov na LolnicL Še posebno hva- lef/tost je izrazil najožjim družinskim članom, brez katerih ne bi uspel uresni- čiti vseh dosedanjih načr- tov. ravovarstvenim kriterijem je popolnoma zadoščeno. To- rej je Ložnica delno že v Evropi ali celo pred Evro- po. Tako bo dvajset odlično usposobljenih zaposlenih delalo v bistveno boljših po- gojih kot^v stari delavnici v središču Žalca, hkrati pa bo- do poleg avtoličarskih lah- ko sedaj nudili tudi avtokle- parske usluge. Pri tem si bo- do pomagali z najboljšo teh- nologijo, ki jo je trenutno mogoče kupiti v Evropi. Prefinjen pečat otvoritvi so dali vedno zaželeni člani New Swing Quarteta. Med več sto gosti so bili tudi predstavniki podjetij, s katerimi ima družinsko podjetje Pirh največ poslovnih stikov: Akzo Sikkens, Spanesi in 3 M. St. 4. - 25. januar 1996 NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 30 31 ZA RAZVEDRILO NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK FEUTON - ROMAN 3J V 7. stoletju po Kristusu je na območju arabskega poloto- ka prerok Mohamed začel oz- nanjati novega boga Alaha. V tem času so na tem ozem- lju živele posamezne skupnosti pod vodstvom šejkov. Nova, sveža misel, misel o edinem in mogočnem bogu, se je v poli- tično in versko neorganizira- nem prostoru začela širiti s hi- trostjo ognja. Islam je najmlaj- ša moderna religija z izredno poenostavljenimi obredi in zmanjšano vlogo duhovščine. Stebri vere so: molitev, miloš- čina, post, romanja in svete vojne. In prav zadnji steber ve- re, dolžnost vsakega muslima- na, da sodeluje pri širjenju isla- ma, če je potrebno tudi z og- njem in mečem, je pripomogel, da je islam preplavil severno Afriko, pljusknil v Španijo, si na vzhodu podredil Perzijo, Afganistan, severno Indijo in prodrl do kitajskega zidu. Tako je islam v pičlem stoletju zavla- dal od kitajske meje pa vse do Atlantskega oceana. V grobem se islamski svet deli na dve ve- liki ločini in sicer na sunite in šiite. Ta razkol je nastal že zelo zgodaj ob smrti preroka Moha- meda ter vprašanju njegovega nasledstva. Sunitski islam je dovolil volitev kalifov in priz- naval suverenost posvetne ob- lasti, kar šiiti dosledno odkla- njajo. Imam, verski in hkrati državni voditelj, je lahko samo krvni naslednik preroka Moha- meda. Pri šiitih se uveljavlja tudi pojem trpljenja, verjetno zaradi tega, ker so zadnji krvni nasledniki Mohameda končali pod noži muslimanskih napa- dalcev. Šiiti verjamejo v Mah- dija, dvanajstega imama, ki se bo pojavil na sodni dan kot odrešenik in uničil hudiča. Pokvarjeni svet trpi v pričako- vanju Mahdija. Ta pesimistični pogled na svet, osvobajajoča vrednota trpljenja, je tuj splo- šni islamski miselnosti, našel pa je plodna tla v Perziji, ki je težko prenašala arabsko nad- vlado. Vera daje Irancu šiitu zaupanje in gotovost ter zanika njegov bedni materialni polo- žaj. Šiizem se je poistovetil z zatiranimi množicami in je bil središče odpora proti tuji nad- vladi. Čeprav so Perzijci spre- jeli islam, se kot narod niso ho- teli stopiti v tem nevarnem ta- lilnem loncu. Odkrivanje pravljične dežele Arabski nadvladi je sledila nadvlada Rusije in Anglije. Do 16. stoletja so Evropejci malo vedeli o Perziji. Imeli sojo za pravljično deželo vzhoda. To so sklepali po razkošnem bla- gu, ki so ga prinašali trgovci iz Arabije na obale Sredozemske- ga morja. Strah pred Arabci, ki so to deželo imeli za svojo, strah pred muslimani, je Evro- pejce dolgo zadrževal, da niso upali potovati na vzhod in raz- kriti skrivnosti Perzije. Potem pa so v začetku 16. stoletja ta vrata nenadoma odprli Portu- galci. Obpluli so Afriko, zaplu- li v Perzijski zaliv ter leta ]5\5 zavzeli strateško točko Hor- muz. Za druge Evropejce je to pomenilo začetek novega zani- manja za Perzijo. Če so lahko Portugalci obšli muslimane z juga, zakaj ne bi mogli drugi tr- govci doseči cilja s severa, pre- ko Rusije. Najbolj aktivni so bili Angleži. Romantični popotniki so z navdušenjem opisovali prijaz- nost in vljudnost perzijskega plemstva. Očarala jih je meh- koba preprog, razkošnost ob- lek, dragocenost opreme in orožja... Redki opisi revščine navadnega prebivalstva, kruto- sti in zlobe perzijskih vladar- jev, niso mogli zasenčiti rožna- te svetlobe, v kakršni je mnogo obiskovalcev videlo Perzijo v 17. stoletju. Cilj teh potovanj je bila predvsem trgovina. V 18. stoletju zanimanje za Perzi- jo zaradi notranjih prevratov in nenazadnje zaradi težavnih po- tovanj zamre. Evropejci so se usmerili predvsem na Indijo. V 18. stoletju, ko so Britanci utr- jevali svoj razsežni indijski im- perij, so domala pozabili na Perzijo izčrpano in opustošeno v državljanskih vojnah. V prejšnjih časih je Perzija slovela kot okno na vzhod. Le- ta 1800 pa je dobilo to reklo nov za Britance zlovešč po- men. Izvedeli so namreč, daje štel ruski cesar Perzijo za mo- rebitna vrata v Indijo. Začelo se je novo obdobje, obdobje boja za prevlado velikih sil - Rusije in Britanije nad Perzijo. Veliki sili sta se posluževali vsemogočih diplomatskih poti, da bi si pridobili določene ugodnosti pred drugo veliko si- lo, nista pa se bali uporabiti tu- di silo. To je bilo predvsem ob- dobje raziskovanj. Tako Rusi kot Angleži so se trudili, da bi zapolnili bele lise na zemljevi- dih ozemelj, ki so jih trenutno obvidovali. Za Perzijo je to obdobje po- menilo predvsem čas ponižanj. Leta 1907 je prišlo tako daleč, da sta si obe velesili z oholim sporazumom razdelili deželo in tako uredili medsebojno tek- movanje. V tem nesrečnem sta- nju odvisnosti je ostala Perzija vse do leta 1919, ko sta se Ru- sija in Britanija končno odloči- li, da bosta dali Perzijo spet Perzijcem. Kljub temu pa je os- tala, predvsem zaradi svojega strateškega položaja in števil- nih naftnih vrelcev, še dolgo po drugi svetovni vojni cilj impe- rijalističnih teženj. Zadnja sila, kije pred islam- sko revolucijo držala roko nad Iranom, je bila Amerika. V tem času je vladal deželi šah^ Mo- hamed Reza Pahlavi. Že na dan kronanja sije zastavil širo- kopotezen načrt; spremeniti Iran v eno najbolj razvitih in močnih držav na svetu. Dohod- ki od prodane nafte bi mu to za- misel lahko omogočili. Šah je do skrajnosti razvil absoluti- zem vladajoče dinastije. Nje- gova moč je temeljila na vojski in policiji ter seveda na prija- teljstvu z veliko sestro Ameri- ko. Namesto razcveta se začne država soočati z otroškimi bo- leznimi zgodnjega kapitalizma. Ljudje na deželi postanejo še bolj revni, mesta pa se začno polniti z množicami revnih de- lavcev in brezposelnimi, ki tam zaman iščejo možnost za preži- vetje, kaj šele /a blagostanje. V Perziji, ki jo je šahov oče leta 193.'> preimenoval v Iran. kar dobesedno pomeni dežela Arij- cev, se okrepi tako imenovani islamski fundamentalizem, ki zavrača zahodnjaške moralne in politične vrednote ter pou- darja lastno kulturo, narodnost in versko samostojnost. Odpor do tujcev in režima, ki jc tem tujcem dajal mnogotere ugod- nosti, seje stopnjeval. Ponižujoča zalconodaja^ v deželi je še vedno veljal režim kapitulacije, kar je preži- veli ostanek kolonialnih časov. To pomeni, da so tuji državlja- ni izven zakonodaje države v kateri živijo in sodijo pod za- konodajo svojih diplomat.skih predstavništev. Ta za Irance ponižujoča za- konodaja, ki jih je spravljala v podrejen položaj pred tujci na njihovem lastnem ozemlju, je veljala za tisoče Američanov, ki so delali v Iranu kot strokov- njaki za vojaške, policijske ali gospodarske zadeve. V tem ča- su je aktivno deloval Homelni. Njegovi govori so bili brez- kompromisni, v duhu šiizma. Bil je nenehno na udaru obla- sti, čeprav je postal ajatola, vez med ljudstvom in Alahom ter po pojmovanju muslimanov nedotakljiv. Dodatna vzpodbuda za upor je bila agrarna reforma. Z njo je šah zopet dregnil v duhovšči- no, v katere rokah je bilo veliko obdelovalne zemlje. Duhovšči- ni, ki seje že drugič čutila ope- harjeno, je prekipelo. Vzeli so ji oblast, ki ji je pripadala po božjih zakonih, nato pa še imetje, privatna lastnina je na- mreč po islamu tudi "sveta". Hkrati pa agrarna reforma i revnih kmetih ni dosegla svo ga namena. Posegla jc v irj sko posebnost, v občutij! skupnost med lastnikom zei Ijc. "lastnikom" vode. kmcto ki je zagotavljal delo, last kom delovne živali... skratk skupnost dejavnikov, ki omogočali, da je na zemlji i, kaj zraslo in so si nato ta prid lek tudi pravično razdelili. V to je privedlo do množične upora v februarju leta 1979. Vojska in policija, glavi oporna stebra šahovega režim sta sc sesula v prah, kajti vojj seje pred vojakom čutil najpr in predvsem muslimana. Pon ževalna odvisnost od velikih s je bila pretrgana, iranskeit ljudstvu pa se je odprla mo nost demokratičnega razvoj vendar pa je žal samo pri te tudi ostalo. Iran je postal te kratska republika, ki jo tudi d nes vodi verski poglavar, ki h nad ideolojgijo, politiko ter d hovnim življenjem. Islamski republika v Iranu je v bistvu pg va fundamentalistična repubi ka v zgodovini islama, če oJ štejemo državo, ki jo je ustano, vil prerok Mohamed. Ta zaa. tost v zgodovino pod vodstvo« Homeinija, ki so ga nekateri jj imeli za Mahdija, je pripeljali deželo v osamo. V nenehnen "izganjanju hudiča" je novi n žim pretrgal stike tako z zaho dom, kot z sociali.stičnim vzho dom. Ji "Že gre!" je zakričala Anči, ki je zunaj opazovala, od katere strani bo prišla Ita. Doma so z nestrpnostjo čakali s kosilom nanjo. Matijo je sprejela s hudo grajo, imenovala jo je nevljudno, nesramno in padobno. Ita se ni zmenila za očitke in ukore. Čutila je samo, kako so jo hipoma iztrgali iz sna, iz katerega ji je bilo žal zbuditi se. Molče je odšla v drugo sobo, vzela svoje "svetinje", ki jih je imela skrite med mornarsko bluzo in krilom, ter jih skrila v šolsko knjigo, ki j o je položila med druge. V sencih ji je razbijalo in stalo jo je veliko truda, da je ostala mirna. Najraje bi legla, toda mati se je še vedno jezila in celo sestrica ji je pri tem pomagala. Samo teta Ana je molčala. Žalji je bilo deklice. " Dobro", je menila sama pri sebi, "res je zakasnila, vendar to še daleč ni vzrok, da jo tako napadejo!" Po njenem mnenju bi mati storila bolje, če bi jo vprašala, zakaj se je tako dolgo zamudila. Ni čudno, da je bila Ita do mame tako zaprta. Dozdevalo se je, daje bila večkrat strelovod mamine slabe volje. Sočustvujoč z Ito je rekla svakinji: "Toda, 4na, saj ni nobena nesreča, če malo pozneje jemo. Nekje se je zamudila, to vendar ni tako hudo!" Kako moreš tako svojeglavko zagovarjati? Ali nisi videla, da je šla naravnost v sobo, ne da bi se opravičila in razložila, kje se je mudila? Se mora ravnati ona po nas ali mi po njej?" Teta Ana je spoznala, da nima smisla še kaj odgovoriti. Svakinja je namreč spadala k tistim ljudem, ki hočejo vedno imeti prav. Sklenila pa je, da bo stala deklici ob strani. Pravkar je hotela po Ito, ko je ta sama prišla. Molče je sedla k pogrnjeni mizi. Teta Ana je razdelila kosilo. Ko je prišla vrsta nanjo, je rekla z jokavim glasom: "Prosim, samo malo, jaz ne morem jesti. " Matijo je razdraženo pogledala in zakričala: "Sedaj se pa še igraj užaljeno, ko si nas že vse spravila ob dobro voljo!" Ostroje pogledala deklico in rekla: "Le pusti, prosili te ne bomo!'' in obrnjena k teti A ni dostavila: '' To je zahvala, ker si se zaradi nje tako potrudila s kosilom!" Sedaj pa dovolj! Ali ne vidiš, da otroku nekaj je? Poglej jo, ali ne vidiš, kako je bleda? " "Ah, kaj, vso vožnjoje bila zdrava, ker pa sem jo okregala. bi nam rada tu nekaj zaigrala, to je vse!" Ita je s silo požirala. Najraje bi glasno zakričala:" Ali se mora moje bivanje tu pričeti s tako burnim dnevom ? " Njeno grlo je bilo stisnjeno, srce ji je hotelo počiti. Borila se je z dvema nasprotnima občutkoma. Na eni strani je hotela od veselja zavriskati, na drugi strani pa je jokala zaradi materine nezaslužene graje. Zopet jo je zadel očitajoč pogled. Zdelo se je, da mati še vedno čaka na opravičilo. Njena usta pa so ostala nema, samo v možganih je čutila močan pritisk. Kaj sem pravzaprav storila? Samo to, da smo zaradi moje zamude malo pozneje kosili? Moj Bog! Kako je vse to ničevo v primeru z vsem tem. kar se je danes v meni godilo! Žalostna se je zagledala v svoj krožnik in skušala kolikor mogoče hitro vse pojesti. Počasi se je gospa Rak umirila in je šla, kot je bila njena navada, počivat. Teta Ana in Ita sta vse pospravili. Skrivaj je teta opazovala deklico, ki se ji je zdela danes tako spremenjena. Njeni prijemi so bili tako negotovi, ona sama tako odsotna. Tu nekaj ni v redu. V času njene odsotnosti se je nekaj zgodilo, kar je deklico tako spremenilo in je gotovo v zvezi z njeno zamudo. Hotela je stvar razčistiti. Mogoče ima deklica željo, da se razgovori. Rahlo je položila svojo težko roko na njeno ramo ter jo nežno in previdno vprašala:" Povej mi, zakaj si danes tako bleda? Ali se ne počutiš dobro? - Ko si prišla, so bila tvoja lica rožnata, kaj pomeni ta sprememba? Kaj je s teboj? " Nenadno vprašanje je zadelo deklico kot udarec. Kako naj odgovori, ko je bila notranje še vsa razburjena? In kaj naj odgovori? Sama ni vedela, kaj se v njej godi. Nekaj neopredeljivega, velikega je prišlo v njo, vsega tega si nikakor ni mogla razložiti. Zato je obrnila pogovor na prejšnji dogodek: "Ah, teta, mama me za vsako malenkost krega, to me tako žalosti. Želela bi, da bi tudi jaz imela, tako kot moje prijateljice, mamo za zaupnico, da bi si mogla v veselju in žalosti olajšati srce, ampak vsega tega ne morem. Mama misli z mano gotovo dobro, vendar je vedno tako odklonilna tako mrzla do mene, da večkrat ne upam niti ust odpreti Potem še ta strogost! Kakšno komedijo je danes napravili Je bilo res tako hudo, ker nisem bila točna? Vem, da hi & bila morala opravičiti, toda nisem mogla spraviti iz seh nobene besede, ko me je napadla s tako silo. " "Kje pa si bila tako dolgo? Saj si hotela samo na skoki poštni gospe. Ta pa vendar zapre pošto po enajsti uri. Ko i pa ti prišla, je bila ura že ena popoldne. " "Da, spremila sem jo domov. Povabila me je k sebi hišo in tam sem se dalje zadržala. Čas je tako hitro potekih da sploh nisem vedela, kako pozno je že. " "Čudno! Take je sploh ne poznam. Očitno te je zel vzljubila, njeno prisrčnost sem opazila že ob vašei prihodu." "Da, do mene je zelo ljubezniva. " "Gotovo se čuti zelo osamljeno. Prej je bila v tesnei prijateljstvu z vaško učiteljico. Bili sta si kot mati in ht Potem je prišlo med njima do popolnega razdora. Od takn se ne pogledata več. " "Zakaj pa sta se razšli? Ali misliš, teta, da ji je gosp Schwarzer kaj hudega naredila? Jaz jo poznam le kot zei ljubeznivo." "Da, ljubka in ljubezniva je le, dokler koga mara, tod' gorje, ako pade kdo pri njej v nemilost! Potem ne pozt^ meja! V vasi ni priljubljena. Imajo jo za skopo, prepir Iji"^ in trdosrčno. Umrlega grajskega gospoda so imeli kmeij mnogo raje in so ga zelo spoštovali. Ta je bil res plemet^. mož. K sreči je sin po naravi sličen očetu, česar se vi veselimo." "Kaj pa imate od njega, ko ga vendar ni tukaj? Drugoi je bilo z očetom, kije stalno živel v Koprivnici. " '' To imaš prav, ampak hiša spada k vasi in grajski gospi> je glavna oseba tukaj. Četudi bo tu redkeje kot njegov spada vendar k nam in mi k njemu. " Ta, za Ito tako zanimiv razgovor, je bil namah prekinj<^ Anči je jokaje na ves glas pridrvela v sobo, ker jo je pičA čebela. Zaradi vpitja se je zbudila mati in prijetnegl kramljanja s teto je bilo konec. Po dolgem sprehodu so bili vsi zelo trudni in vsak si) želel k počitku. Ita je spala v prvi sobi. Da je drugi ne | videli, je potegnila knjigo z drago ji vsebino k sebi in] položila pod vzglavje. Zvita v sobi v postelji je čakala, daj bilo v sosednji sobi popolnoma mirno. Šla je po svečo in] prižgala. "Končno vendar sama!" O, nebeški mir, kd dobro ji je del. Sedaj se je mogla nemoteno predati svoj^ mislim. Vzela je svojo "dragocenost" v roke. Da, vse] bilo še tukaj. Št. 4. - 25. ianuar 1996 33 NASVETI NOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK 'l^agrajenki decembrskega modnega vrtinčenja na valo- vih Radia Celje lahko od sobo- te dalje v uredništ\'u NT&RC dvigneta nagradi: ročno pleten pulover bo odslej novo oblači- jo v garderobi Karmen Artnak iz Loke pri Žusmu, ročno po- slikan svilen šal pa si je s sode- lovanjem v radijskem kontak- tu prislužila Helena Andjelič iz Celja. Vsem zvestim poslušalkam in poslušalcem naših radijskih oddaj pa še sporočilo: tokrat Modni vrtinec izjemoma ne bo na sporedu zadnjo, temveč pr- vo soboto v mesecu. Seveda pa bomo pri žrebanju januarskih nagrad upoštevali vse vaše do- pisnice oziroma kupone, ki bo- do prispeli v uredništvo do so- bote, 3. februarja. Prihodnji teden, torej prvi februarski četrtek, bo naše ča- sopisno modno druženje prvič letos rahlo spomladansko obarvano. Saj ne, da bi vas že tiščali v nakupe pomladne garderobe, takole za orientaci- jo o tem, kaj bo še aktualno od lani in kaj bomo lahko pospra- vili v vrečke z naftalinastimi kroglicami, pa bo kar pravšnji čas, kajne? No, pred tem pa si dovolimo še en diskretno-zvedav pogled - pod obleko. . Ko Vidim tvoie perilo,.. »Sanjala sem, da sem usta- vila promet, oblečena le v ne- drček znamke...« Reklamni panoji s podobnim tekstom in lepotica v spodnjem perilu sredi velemestnega vrveža so domiselnemu proizvajalcu pričarali sanjski zaslužek. Preprosto zato, ker so sanje velike večine predstavnic žen- skega spola nežno, udobno, zapeljivo in seveda modno pe- rilo. Če vam zgornji stavek ni poznan, pa gotovo poznate ti- sto prastaro resnico: »Ko vi- dim tvoje perilo, vem, kdo si...« Res intimno, vendar zelo pomembno področje je spod- nje perilo, saj se prav z njim začenja vsakdanje modno oblačenje. Zadnja leta je doživela mo- da spodnjega perila velikanski razcvet in letos so šli njeni oblikovalci v želji po odkriva- nju skrivnostne ženske čutno- sti še dlje. Najbolj oboževana je še vedno svila v kombinaciji s čipko. Nežno je pretkana s strech nitkami, ki omogočajo sproščeno gibanje, prav takšen efekt nudi bombaž z lycro, ter seveda razkošno sijoč saten, ki je »na kožo pisan« pravim da- mam s prefinjenim okusom. Pa kroji? Seveda bi bila gro- ba napaka ne omeniti na pr- vem mestu bodija, ki ga po za- slugi silne priljubljenosti že uvrščamo med žensko intimno klasiko. Pazite le, da si ne ku- pite premajhnega, kajti v tem primeru prav rad malce pona- gaja in kam zleze... To je pravzaprav njegova edina na- paka. No, takšna skrb je odveč pri nadvse udobnih hlačkah, ki pokrivajo popek, včasih ce- lo del stegen. To so modeli s podaljšanimi hlačnicami v sti- lu 30. in 50. let. No, o tem, kako je vse na svojem mestu oziroma še mnogo višje po za- slugi »push-up« ali Sculpture imenovanega nedrčka, pa res ne kaže ponavljati vseh sijočih pohval, saj ste se morda o nje- govi čudežni moči ustvariti »prekipevajoč« dekolte, že sa- me prepričale. Anketno nagradno vprašanje meseca januarja: KATERE NOVOSTI LETOŠNJE MODE NE BI NIKAKOR NO- SILI? a) pobeljenih ali žareče rdečih las, b) kombinacije tigrastega in zebrinega umetnega krzna, C) čevljev z 10 cm visoko peto. Jetičnlk Boris Jagodic Jetičnik (Veronica offici- nalis L.) spada v družino čr- nobinovk, ki obsega 200 ro- dov s 3000 vrstami. Tudi rod jetičnikov je bogat in obsega približno 150 vrst, ki rastejo v zmerno toplih in hladnih območjih Zemlje. Jetičnik ima v zemlji moč- no razraslo koreniko z mno- gimi stranskimi koreninica- mi. Iz nje poganja 15 do 30 cm dolgo plazeče, enakomer- no dlakavo in močno vejnato steblo. To nosi kratkopeclja- te, temnozelene, narobe jaj- časte liste, ki so bolj ali manj enakomerno nazobčani in dlakavi. Konice stebla in vej so pokončne in nosijo gosto- cvetne, klasu podobne groz- de z malimi, kratkopecljati- mi, svetlovijoličastimi do bledomodrimi cvetovi. Zna- čilnost za te cvetove je, da imajo samo dva prašnika, ki štrlita daleč iz cveta. Iz njih se po oprašitvi razvijejo z dlačicami porasli srčasti plodovi, ki kukajo iz četve- rodelne čaše. Cveti od junija do avgusta. Raste po zmerno suhih tratah, resavah in redkih gozdovih ter gozdnih parob- kih. V višjih legah raste skupno z amiko. Nabiramo vso cvetočo rastlino brez koreninic. Po- sušimo jo v senci na prepihu ali v sušilniku. Jetičnik vsebuje iridoidne glikozide, flavonoide, čreslo- vine, triterpene, grenčine, rastlinske hormone, eterično olje v sledovih itd. Vse te snovi lajšajo težave pri raznih obolenjih dihal. želodca in črevesja. Ljudsko zdravilstvo ga je uporabljalo za zdravljenje jetike, kar po- ve tudi njegovo slovensko ime. Za zdravilo pripravljamo čaj tako, da eno veliko jedil- no žlico posušenega jetični- ka prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Čaj pijemo pri bronhialnemu katarju, ka- ši ju in hripavosti, pri nadu- hi; spodbuja presnovo in že- ne na vodo. Grenčine in čre- slovine lajšajo prebavne motnje in spodbujajo tek, kar je pomembno za starejše ljudi. Čaj lahko uporabljamo tudi za grgranje, pa tudi za obkladke pri nečisti koži in ranah, ki se težko celijo. Ljudsko zdravilstvo pripo- roča jetičnik tudi pri revmi in gihtu. Iz sveže cvetoče rastline si lahko pripravimo tinkturo, tako da vzamemo dva dela rastline in jo namočimo v osmih delih 90 odstotnega alkohola. Pustimo stati na toplem 14 dni, nakar prece- dimo in tinkturo uporablja- mo kot vtiralo pri revmatič- nih in drugih bolečinah skle- pov in mišic. Zelo razredče- no uporabljamo tinkturo pri želodčnih, črevesnih Ln žolč- nih težavah. Šifra: Sanjski princ Najprej naj pohvalim vašo rubriko, ki jo redno berem. Upam, da bo moje pismo kma- lu prišlo na vrsto, za kar se vam že vnaprej zahvaljujem. Zanima me, ali bom imela sre- čo v šoli, ali bo fant v katerega sem zaljubljena že dolgo časa, pokazal kaj interesa zame? Prav tako me zanimajo moja čustva v daljni prihodnosti. Astrologinja: Glede na ča- sovni spekter vprašanj sem se pri tebi odločila za odgovor iz indijskih Tarot kart. Tako bom zajela vsa bistvena vpra- šanja, ici te zanimajo. Pa naj grem po vrsti. Razvidno je, da se včasih rada prepuščaš raz- položenju, sanjarjenju in mič- keno tudi lenobi, vendar s tem ne mislim nič hujšega, le ved- no ni dobro živeti po liniji naj- manjšega odpora, kajti življe- nje pač ni vedno dolgo, vroče poletje, pa čeprav bi to še kako vsi radi! Na denarnem po- dročju ti bo šlo v življenju O.K., imela boš veliko pomoči skozi prijatelje. V okolju se morda včasih lahko počutiš kot v kletki, vendar pa si poiš- či svojo obliko svobode in po- skusi razimieti tudi druge. V ■domače okolju ti ni in tudi ni- koli ne bo ničesar manjkalo, to je na nek način zelo plodno polje življenja. V čustvih in prijateljstvih si zelo zahtevna in nekoliko nagnjena k samo- tarstvu, oziroma imaš zelo močno selekcijo pri zaupanju drugim ljudem. V tem ne vi- dim nič slabega, saj ima vsak samostojno pot. In bodite luč samim sebi - je rekel Buda. Tvoje zdravje lahko nekoliko niha, včasih si kot levinja, drugič pa kot ovčica. V hrani ter pri ritmu življenjskih na- vad se vedno drži srednje poti. V partnerstvu in zakonu se ne prepuščaj samopomilovanju in obžalovanju, kajti to so nega- tivne energije. Kaže ti odločno na področju sanj, intuicije, meditacije in vsega duhovne- ga. Najlepšo karto si dobila na področju tujine, študijev, dalj- ših potovanj in filozofije. To so področja na katerih boš v živ- ljenju najsrečnejša, zato le po- gumno v svet, ko bo čas za to! Mislim, da bo tvoj pravi živ- ljenjski partner iz tujine neko- liko starejši, imel bo zelo velik vpliv na tvoj duhovni in delov- ni ter izobrazbeni razvoj in napredek. Formalne poroke, otrok in kakšnega povprečne- ga načina življenja ne vidim. Vidim pa potovanja, študij in delo v zvezi ali v tujini ter sta- rejšega partnerja v povezavi z vsem tem. Morda se boš kdaj počutila malce nezadovoljno, vendar pa ti bo tvoje življenje naklonilo obilico srečanj, znanj in dogodkov, ki so dani le redkim srečnim izbrancem usode. Tvoja dobra življenjska področja so: denar, dom in bi- vališče, intuicija in sanje, poti in študij ter kariera. Najpo- membnejše zate je, da pri vsa- ki stvari poiščeš globljo resni- co v zadevi, ki te zanima, tisto resnico, ki leži skrita globoko pod navideznimi »resnicami« in mnenji drugih ljudi. Drži se tega in ničesar ne obžaluj, sre- ča je zakopana v tvojem srcu — odkrij jo! Št. 4. - 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 3^ 35 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Bogato založen diskont pijač in živil Hmezad Agrina se uveljavlja tudi z ugodno ponudlio živilskega blaga - Agrlnlna diskontna zelena kartica_ Hmezad Agrina, zelena trgo- vina iz Žalca, ima že dolgolet- no tradicijo na področju oskr- be kmetijstva in agroživilstva. Vse bolj pa jo potrošniki poz- najo tudi po njenem živilskem programu. Na dvorišču za Bla- govnico Agrina je že od leta 1994 bogato založen Diskont pijač in živil, v katerem budno spremljajo sezonsko naravna- nost potrošnje in predvsem skr- bijo za cenovno konkurenčnost blaga. Diskont živil in pijač Agrina Ža- lec je bil na začetku namenjen predvsem oskrbi manjših trgovcev, zaradi bogate in široke palete iz- delkov ter velikega parkirnega pro- stora pa postaja vse bolj zanimiv tudi za individualne nakupe. Pro- dajne police v Diskontu so bogato založene z vsemi vrstami alkohol- nih in brezalkoholnih pijač, kup- cem so na voljo vse vrste vin slo- venskih in tudi tujih proizvajalcev, po izjemno ugodni ceni in sicer 165 tolarjev za liter paje mogoče kupiti namizno rdeče vino Brda. V tej pisani paleti je kupcem na vo- ljo tudi kompleten izbor sokov, si- rupov in gaziranih pijač, po akcij- skih cenah pa lahko trenutno ku- pujete Fructalov sok Fructa Oran- ge in sicer veljajo štirje litri tega okusnega soka le 404,1 tolarjev. Sprehod med prodajnimi poli- cami Diskonta pijač in živil odkri- va tudi ugodno ponudbo pralnih praškov, detergentov, čistilnih sredstev, papirne galanterije, še zla- sti je ugoden nakup koncentrata za pomivanje posode Dasti, za liter in x)l tega koncentrata boste odšteli e l92,-'>0 tolarjev. Po ugodnih ce- nah so na voljo tudi sveče različ- nih velikosti, marsikaj pa boste na prodajnih policah našli tudi za svo- je hišne ljubljenčke. Diskont v Žalcu je izredno do- bro založen tudi z vsemi vrstami moke in mlevskih izdelkov, teste- ninami, oljem, rižem, sladkorjem in soljo, kilogram drobne morske soli Plava ladja je na voljo že za 26,-56 tolarjev. Na prodajnih policah kupcem nadalje ponujajo tudi veliko kon- zerviranih izdelkov v različno ve- likih embalažah, med drugim lah- ko izbirate med različnimi vrstami marmelad, kompotov, vložene ze- lenjave, majoneze, hreni, pašteta- mi, na voljo so vam mesni narez- ki, po zelo ugodni ceni pa boste lahko kupovali Kekec pašteto in si- cer 30 g po 47,35 tolarjev. V Agrininem Diskontu pijač in živil bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji sladkih dobrot, predvsem čokolad, bonbonov, keksov in drobnega peciva. Še zlasti ugoden je nakup čokolade Milka Lila Pau- se po 41,68 tolarjev. Vedno je na zalogi tudi alpsko mleko, smetana v tetrapak embalaži, v vitrini pa lahko izbirate med številnimi vr- stami sirov, margarin in namazov. zelo bogata je tudi izbira različnih vrst medu. Še pred prihodom do blagajne boste opazili kompletno ponudbo raznovrstnih čajev, kave, dišav in dodatkov jedem, bogatim izborom juh, začimb, pudingov, kosmičev in otroške hrane. Še zlasti ugoden je nakup čaja hibiscus po 142 to- larjev. In še dodatna zanimivost, ki bo vsekakor pomenila velik prihranek pri vaših stalnih nakupih. V Di- skontu pijač in živil Agrina Žalec imajo namreč Agrinino diskontno zeleno kartico, s katero vam ob vsa- kem šestem nakupu priznajo 5 od- stotni popust na vrednost vseh še- stih nakupov. Tisti, ki to kartico imajo, so se že prepričali o njenih prednostih, vsi ostali, ki te kartice še nimate, pa jo lahko dobite ob vašem prvem obisku v Diskontu pijač in živil Agrina Žalec. EP Prodajne police v Agrininem Diskontu pijač in živil so dobro zalo- tene, prednost tega diskonta pa so poleg ugodnih cen tudi veliki par- kirni prostori St. 4. . 25. ianuar 1996 NOVI TEDNIK INFORMACIJE - MALI OGLASI 3« MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 3« 39 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK RUMENA STRAN 40 Večnamensko oroilje Lojze Peterle, predsednik SKD: »Ne vem, če ne bom tegale kladivca kar s seboj odnesel. V Ljubljani mi bo prišlo še kako prav...« Žanin april VŽani so se odločili, da bo imel letošnji april kar dva dneva zapored datum 28. Tako namreč piše na njiho- vem mini koledarju, ki so ga delili kupcem. Morda pa jim je bil 28. tako všeč zato, ker pride ravno na nedeljo, ko so trgovine zaprte? Ko vodič na rajžo gre Kompasov! turistični de- lavci so imeli v Moravskih toplicah svoj »workshop«. Kaj je sodilo pod njihov »work« nam sicer ni znano, vemo pa, da so šli v »shop- ping« na Madžarskem. Kot turistični poznavalci so pri vrnitvi rahlo zašli in hoteli čez mejo na maloobmejnem prehodu, kjer pa njihov av- tobus zaradi velikosti ni mo- gel mimo »rampe«. V hotel so se vrnili z nekajurno zamudo in to prek Hodoša. Benetlonove barve Celje je bogatejše še za eno evropsko pridobitev. Župan Jože Zimšek je namreč pred tednom odprl trgovino Be- netton. United zasebniki of Gosposka so od jeze zeleni še bolj kot najnovejši Benetto- novi modeli. »Počutim se kot Eva v raju. Odtrgala sem jabolko. Vidin zlato ribico, ki mi obljublja tri želje. Ampak jaz iman samo eno: da bi srečala Adama, ki bi lahko trikrat...« Uboga Micka. Še našim bralcem se je za- smilila. Saj veste. Njen Janez, stari muzi- kant je vrgel harmoniko v Savinjo. Edino uporabno Janezovo stvarco, pri kateri je imela Mici še vsaj malo veselja. Tako hudo je jokala, tako hudo, da je niti sosed ni mogel potolažiti. »Prava reč. Harmonika v Savinjo. Ne vem zakaj sploh jočeš?« »Kako ne bi jokala, če pa ne vem, v katero smer jo je odneslo, gor ali dol...« To je videl Zajcev Franci iz Rimskih To- plic, ki nam je šalo zaupal, vi pa ste z njo sočustvovali. Tudi Milan Herman iz Pod- plata, ki smo ga tokrat izžrebali.. Drage zadeve Srečali sta se stonogi in seveda malce pokramljali o življenju. »Veš, jaz sem malce nesrečna. Pred krat- kim sem se ločila.« »Kaj ne poveš. Ali je bilo kaj hudega med vama?« »Malenkosti. Mož mi ni hotel kupiti naj- lonk.« Papagajska Lojz je imel dva papagaja in nikakor ni mogel ločiti, kateri je on in katera ona. Čakal je in čakal, in nekoč se mu je posreči- lo, da je zalotil onega na oni, onemu pa je takrat za zaznamek odrezal čop na glavi. Ni bilo dolgo, ko je prišel na obisk Hinks, ki je sicer nekoliko plešast. Papagaj se ga je takoj lotil: »Ohoho. Kaj so tebe tudi pri seksu zalotili?...« Škatla »Ti moj preljubi Franček, tako si fejst, samo srce imaš pa tako trdo, veš?...« »Ne, ne, draga, ...to je le moja cigaretna škatla.« Podražitev Slave si je oni dan privoščil pošteno kosi- lo v gostilni. Že od novega leta sem se ni tako »nabasal«. Ko je svoje opravil in obrnil prazne žepe pred natakarjem, je ta »pope- nil«. Primazal mu je zaušnico in ga spodil. Slave je srečal na poti domov Karla in mu povedal novico, da se lahko v omenjeni go- stilni dobro okrepča za eno samo, samcato zaušnico. Kari, stari šaljivec, je seveda takoj »za- grabil«. Le da jo je nekoliko bolj skupil. , Slave ga je takoj nato seveda vprašal, če je bilo tako, kot mu je reklamiral zadevo. »Seveda je bilo, samo precej se je podra- žilo.« sošolca Jože in Jaka sta bila že od majhnega veli- ko skupaj in tudi dobra prijatelja. Ko sta končala osnovno šolo, sta se odločila, da gresta v kadetsko šolo v Ljubljano. Ko sta se izšolala, sta seveda šla vsak po svoje. Čez nekaj let pa se ponovno srečata in Jože vpraša Jako: »No, kako se kaj imaš? Si po- ročen ?« »Kar dobro se imam«, poreče Jaka. »Tri hčere imam. Ena je zdravnica, druga sodni- ca, tretja pa dela v prostituciji.« »Ja, Jaka, kakšen poklic pa je to?« »Veš, to ti pa ne vem povedati. Vem samo to, da zasluži in ima dela več kot vsi ostali skupaj. Pa še žena ji mora včasih poma- gati.« Živi od tega v bife stopi možakar, gre od mize do mize in prosi vbogajme. Ko pride spet k eni od miz, za katero je sedel Slave, ga začudeno pogleda in reče: »Odkar sedim tu, si že štirikrat vstopil in beračil.« »Seveda, jaz od tega živim. Sprašujem pa se, od čega živite vi, ker že celo dopoldne sedite tukaj.« Obisk K Frančkovi družini pride na obisk teta in mali Janezek je že na očetovem obrazu videl, da ni preveč zadovoljen. Teta vzame Janezka v naročje in začudeno pravi: »Kako si ti priden, Janezek in kako si zrasel!« Janezek nato vpraša: »Kako ste pa prišli, teta?« Teta odgovori: »Z avtobusom do postaje, nato pa peš.« Janezek pa hitro ugovarja: »Teta, to pa ni res, ate pa pravi, da vas je sam hudič pri- nesel« Šale so prispevali: Ivan STRMOLE iz Celja, Franc ZAJC iz Rimskih Toplic, Franc MO- ŠKOTEVC iz Laškega, Tinka JAZBEC iz Le- sičnega, Jožica KRALJ iz Tinskega in Matilda KRKLEC iz Rogatca. Letošnja zima močno spominja na divje last- ninjenje. Ali odgovorni mislijo, da bodo z vračanjem gozdov cerkvi oprali grehe? Očitno bodo za prehod iz jugoslovanske v evropsko šolo potrebni dolgi sprejemni izpiti. Nekateri bi radi bili z dušo v komunizmu, s te- lesom pa v tržnem go- spodarstvu. MARJAN BRADAČ ZANIMIVOSTI V Logarski dolini so tekli huskvJi In malamuti Minulo soboto in nedeljo je bilo v Logarski dolini drugo državno prvenstvo vodnikov vlečg psov, ki so se ga poleg slovenskih tekmovalcev udeležili tudi vodniki pasjih vpreg iz Nemčil Avstrije in Hr\'aške. I Domači tekmovalci so se odlično odrezali, saj je na 8-kilometrski progi zmagal Primož Urank' Ljubnega s svojimi štirimi aljaškimi huskvji, medtem ko je bil drugi najhitrejši Dušan Jontes i- Slovenj Gradca. Udeleženci so tekmovali z aljaškimi in sibirskimi huskyji ter aljaškimi mal3 muti. Modrooki polarni psi so tudi tokrat tekli na vso moč. V teh hitrih dolgonogih živalih i' namreč nagon p>o zmagi, predvsem pa neverjetno veselje do teka. KL, Foto. T. TAVCA' ŠI. 4. - 25. ianuar 1996