Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 28. junija 1931. 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga : mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 26. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Svetovni agrarni kongres v Pragi. Od 5.-8. junija je bil v Pragi 15. svetovni agrarni kongres ali svetovno kmetijsko zborovanje. Bilo je res svetovno: 31 držav je odposlalo na ta kongres svoje delegate ; iz sveh delov sveta so bili : iz Amerike, Afrike, Azije, (Kitajska in Japonska), največ jih je bilo seveda iz Evrope. Jugoslavijo je zastopalo 37 delegatov, med njimi 2 Slovenca : odposlanec banske uprave ter zastopnik Kmetske zveze. O čem so razpravljali na svetovnem agrarnem kongresu ? O najnujnejših kmetijskih vprašanjih 1. Agrarna politika t. j. kmetijska kriza in odpomoč. 2 Kmetijski strokovni pouk. 3. Kmetijsko zadružništvo. 4. Rastlinska proizvodnja (poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo). 5. Živinoreja (s svinjerejo in perotninarstvom). 6. Kmetijska industrija. 7. Kmetska žena. Že iz otvoritvenih govorov se je videlo, da bo na kongresu najvažnejše vprašanje: agrarna kriza in odpomoč ter zadružništvo. Voditelj švicarske Kmetske zveze dr. Laur je povedal odkrito besedo: „Čudim se, zakaj mora kmet prenašati najhujše Posledice krize. Zakaj pa jih ne prevzame kapital ? Kapital odnese največje dobičke v času konjunkture (t. j. ugodnega položaja), zato pa naj nosi tudi največje žrtve v času gospodarske depresije (t. j. stiske). Toda kapital hoče vedno odnesti največje dobičke in v slučaju slabe konjunkture (neugodnega položaja, krize) zahteva prvi zaščito na škodo slabotnemu zemljiškemu proizvajalcu t. j. na škodo kmetu. — Ker kapital ne razume svoje naloge v sedanji krizi, zato je zadružništvo poklicano, da stopi na plan ! Svoje dni je zadruga rešila kmeta pred propadom. Zakaj bi danes zopet zadruga na mednarodni podlagi ne mogla priskočiti na pomoč ? — Podobno je povdarjal delegat iz Nemčije bivši minister dr. Hermes : Borba zoper gospodarsko krizo kmetijstva je dvojna: državna in zasebna. Kar so države do sedaj storile za zaščito kmetijstva, je malenkostno. V kmetijskem pridelovanju in v prodaji kmetijskih pridelkov so se izvršile revolucijonarne spremembe : zato bo državna pomoč in samopomoč morala zavzeti nove oblike ! Potrebno bo : poceniti pridelovanje, zboljšati pridelke, med pridelki pa izbirati one, za katere obstoja trg in odjemalci. Čas, ko je kmet doma in v najbližji okolici lahko prodal svoje pridelke, so minili. Sedaj velja tudi za kmetijske pridelke svetovna trgovina in pri tem je treba preprečiti, da bi se miljoni in miljoni posameznikov pojavili na trgu in vsak zase ponujali svoje blago, drug drugemu delali konkurenco ter s tem sami tlačili cene kmetijskim pridelkom ! Samopomoč je v zadružništva, v zadružni prodaji kmetijskih pridelkov. Kakor se kartelira industrija, tako se naj kartelira, združi kmetijska proizvodnja (pridelovanje) in prodaja : toda ne na kapitalistični, temveč na zadružni podlagi. Za zadružno pridelovanje in razpečavo (prodajo) se mora smotreno in vztrajno vzgajati naša kmetska mladina, da dobi smisel za vzajemnost svojega stanu in vseh stanov med seboj. Primerne smeri teh govorov in poznejših razgovorov v odsekih so bile tudi Resolucije agrarnega kongresa: 1. Odpomoč krizi kmetijstva ni niti znižanje kmetijske proizvodnje, kakor nekateri priporočajo, niti zvišanje konsuma (potrošnje), marveč edino organizacija trga za kmetijske pridelke. Pri tem morata sodelovati vzajemno državna pomoč in zadružniška samopomoč. Neobhodno potrebne so po- godbe med državami, ki kmetijske pridelke izvažajo, in onimi, ki jih uvažajo, na podlagi katerih bo mogoče razpečavati odvisne kmetijske pridelke. Toda države same odvišnih kmetijskih pridelkov ne morejo primerno ugodno razpečati v inozemstvo, ako kmetovalci sami niso organizirani v blagovnih pridelovalnih in prodajnih zadrugah ! 2. Zato se je svetovni agrarni kongres tudi tako temeljito bavil z zadružništvom ! Tozadevne resolucije zahtevajo zlasti : zadružno vzgojo mladine ter vzgojo zadružnih revizorjev, da bodo kos nalogam, ki jih stavi razmah zadružništva. Toda kongres odločno odklanja vsako osebno vmešavanje države v kontrolo zadrug. Naloga države je, da ustvari zakonodajo, ki bo omogočila čim boljšo in čim uspešnejšo revizijsko kontrolo potom zadružnih zvez. Kongres nadalje priporoča, naj države zadružništvo povsod podpro z vsemi zakonskimi pripomočki. Zadružna samopomoč je že svojčas rešila kmeta in ga bo rešila tudi sedaj. Zato so potrebne državne zadružne šole in poseben oddelek ministrstva naj bi bil določen za zadružniško propagando in zadružniško pomoč. 3. Resolucija o kmetijskih industrijah posebno povdarja važnost krompirja. V pogledu krompirja si mi slovenski kmetje še prav nič nismo na jasnem, kako bi ga mogli konservirati in kaj iz njega napraviti. Krompir pa daje sijajen alkohol, ki se da uporabiti kot gorivo in kot odlična gonilna moč, ako je pomešana z drugimi tekočimi gorivi. Koliko je drugih pridelkov, ki bi se lahko industrijalizirali, pa ne vemo, kje se nahaja trg, kamor bi industrijalizirane kmetijske pridelke oziroma izdelke lahko prodali. 4. Zadnja resolucija je posvečena ženi na deželi. Žena igra na deželi 2 NOVINE 28. junija 1931. silno važno vlogo : žena vzgaja kmetski naraščaj ; žena vodi gospodinjstvo, torej uporabo kmetijskih pridelkov in njih pripremo za trg, žena vodi v veliki meri tudi kmetijska dela sama. Zato je agrarni kongres zahteval, naj se kmetska žena zaščiti in naj ji država z vsemi silami pomaga, da bo mogla vršiti svoje poslanstvo : šolska vzgoja na deželi mora biti usmerjena tako, da v dekletih vzbuja ljubezen do domače grude in do dela v gospodinjstvu, šolska vzgoja mora predvsem računati s tem, da bodo dekleta postala matere in vzgojiteljice družin. Zato se ne more v vseh pokrajinah države v šoli uporabljati isti način vzgoje, ampak se morajo načini vzgoje in izobrazbe menjati od kraja do kraja, kakor zahteva različnost pokrajin. Ženi se morajo že v šoli pokazati pota, kako iz pridelkov izdelovati industrijske izdelke ter si na ta način zvišati dohodke. Šola bi morala navaditi dekle na skrb za čedne in čiste ter udobne domove. Čim več gospodinjskih šol in tečajev se bo vršilo, tembolj bo to koristno za naraščaj krepkega, zdravega, družino in zemljo ljubečega naroda. Krščanstvo pa naj da ženi tisto duševno višino, ki je potrebna podlaga za vzgojo novega kmetskega rodu. Po kongresu se je vršilo šest poučnih potovanj po Češkoslovaški. Najvažnejše je bilo potovanje po Moravskem, ker je tam zadružništvo najbolj razvito in ker se tam najbolj vidi, koliko českoslovaška država in moravska dežela žrtvujeta za povzdigo kmetijstva. Prihodnji svetovni agrarni kongres se vrši Čez dve leti, 1933, v Budimpešti. Glejmo, da v prihodnjih letih naše kmetijstvo in zlasti naše zadružništvo tudi mi dvignemo tako, da bomo Čez leta lahko mi priredili svetovni agrarni kongres v Beogradu ! Paster v zračnom vrtinci. Iz Broda poročajo od groznoga dogodka, ki se je dogodo v tork, kda je nad Brodom divjalo neurje. 17-letni Stojan, sin kmeta Marka Vasiča, je paseo čredo ovc na obronkih Motajince, kde se zamüdo do mraka. Kak je vido, da so se začeli zbirati čarni oblaki, je zbrao čredo i se napoto proti domi. Med potjov ga je pa zaloga nevihta i zračni vrtinec je mladega Stojana zagrabo i ga odneso več metrov visiko i ga na to treščo na zemlo. Na cesti je pastir obležo v nezavesti celo noč. Domači so ga iskali, ali zobston. Naslednje jütro so ga naposled našli še vedno nezavestnega, okoli njega so se pa zbrale njegove ovce. Stariši so ga odnesli domo i nüdili prvo pomoč, pastirček pa šče dolgo ne prišeo k sebi. Jugoslavija napredüvala za 2 miljona prebivalcov. Po statistiki lüdskoga štetja Jugoslavija šte dnes 13,929 988 prebivalcov, leta 1921. je pa bilo 11,984.911. če primerjamo porast prebivalstva po banovinaj, je dravska banovina na slednjem mesti s porastom 7.97%, na prvom mesti pa drinska banovina s 25.2%. Ka se tiče statistike, moremo vsekak povdariti, da prirastek prebivalstva v dravskoj banovini od lüdskoga štetja ne odgovarja povsem vernomi stanji gibanja števila prebivalstva. V dravskoj banovini trbe predvsem vpoštevati notrašnjo i zvünašnjo emigracijo, posebno šče notrašnjo. Če vpoštevamo prebivalce dravske banovine, ki stanüjejo po drügih banovinaj, je prirastek dravske banovine preci velki. Ta banovina pride vsekak na edno izmed prvih mest. Za pregled naj slüži tabela. Banovine 1931 Dravska 1,120.549 Savska 2,603 633 Vrbaska 1,190.000 Primorska 882.920 Drinska 1,693 073 Zetska 910.350 Donavska 2,310.220 Moravska 1,452 967 Vardarska 1,656 348 Belgrad 291.738 Država 13,929.978 1921 prirast. v % 1,037.838 7.97 2,336.739 11.42 828.556 21.68 786.354 12.28 1,354.200 25.02 782.982 16.27 2,102.650 9.61 1,211.812 19.90 1,286.091 19.50 152.688 91.07 11,984.911 16.33 Smrt 3 letne deklice pod vlakom. Na železniškoj progi Maribor— Prevalje se že več let ne pripetila nesreča. Ali nesreča nikdar ne spi i tak se je tüdi v pondelek pripetila hüda nesreča, štere žrtev je postala Smolar Anglija, triletna hči žagara Smolar Alojza, ki je zaposleni pri žagi Kac Jožefa v Janževskom vrhi, v bližini nakladalne postaje toga posestnika. V pondelek popoldnevi so se špilala deca žagara Smolara Alojza i to Marija, Kristina i Amalija, v bližini železniškoga tira. Kda je privozo popoldnevi osebni vlak, šteri pela tam mimo okoli 2 vüri, je Amalija, kda ga zaglednola, taki odbežala na tir. Strojovodji ne bilo mogoče v pravom časi staviti vlak i tak je vdarila lokomotiva nesrečno deklinico tak močno v pravo stran čela, da jo je taki bujla. Vlak jo je zavlekeo po tiri šče 10 metrov. Kalendar. juni (30 dni) 27. teden. Senje : 29. jun. Čakovec i Sv. Peter, 4. jul. Petrovci, 5. jul. Hodoš. Vreme: Velka Vročina. Murska Sobota Martinišče (ob koncu šolskega leta). Dokaj prijetnih uric je bilo tekom leta v dijaškem konviktu, a trajno ostane gojencem v spominu dan slovesa ob zaključku šolskega leta. Po skupnem sv. obhajilu so dijaki kongreganisti zakljüčni svoje delovanje z lepo akademijo in z novim programom za počitnice in Prihodnje šolsko leto. Pri skupnem obedu v veliki dvorani pa so v poeziji in proži izrazili hvaležnost svojim vzgojiteljem. Tamburaški zbor je še enkrat zaigral par komadov, nakar je ravnatelj zavoda, g. Josip Špan podal v ljubeznivi besedi nekaj praktičnih misli za počitnice. Vsa prireditev je bila iskrena in spontana, izraz ljubezni in domačnosti, ki je običajna v salezijanskih vzgojnih zavodih. „Prijetno je bilo v zavodu, jeseni na svidenje“, je vzkliknil marsikateri dijak, ko je zapuščal prijazno Martinišče. Za Prihodnje šolsko leto je nekaj mest praznih. Zato se sprejmejo v konvikt pod ugodnimi pogoji nadarjeni dečki, ki bodo obiskovali realno gimnazijo in so lepega vedenja. Stariši, ki želijo, da bi njihovi sinovi poleg napredka v šoli imeli tudi dobro krščansko vzgojo, naj se pismeno ali osebno obrnejo na: Vodstvo salezijanskoga doma, Martinišče v Murski Soboti. * — Na znanje vsem tistim, ki majo v bivšoj tišinskoj gasi (Csendlaki hitelszövetkezet) peneze vložene ali akcije küplene, naj se od 1. julija naprej zglasijo v sobočkoj Kmečkoj Posojilnici (nasproti sodniji) s knjigami ali akcijami, zavolo izplačila. Shod salezijanskoga sotrüdništva bo od zdaj naprej v Martinišči vsakšo prvo nedelo v meseci popoldne ob pol treh. Prihodnji shod bo 5. julija. 28. junija 1931. NOVINE 3 Dobrai Janez. V petek večer se je zgodila v Ledavi pri Mlajtincih grozna nesreča. G. Dobrai se je pelao na malom vozički z bistrim konjičkom na svoje imanje. Pri Ledavi je henjao, da bi konja napojo. Konj je stopo v vodo, komaj pa je stopo parkrat, se je pogrozo v globočino z vozičkom i gospodarom vred. Lüdje, ki so v bližini delali, so pribežali na pomoč. V vodi so iskali vtoplenca. Kda so ga potegnoli iz vode, njemi več neso mogli pomagati. Na čeli je meo velko rano. Za nekaj časa so našli v globočini tüdi konja i voziček, konj je bio mrtev, voziček pa spotreti. Nesreča je zbüdila po vsoj Soboti sočütje i žalost. V nedelo so vtoplenca pokopali. Na sprevodi je bila velka vnožica naroda. — Naj počiva v miri ! Žalüjočim naše sožalje ! — Nova lekarna V začetki julija odpre gdč. Žmavec iz Ljutomera v hiši g. lzidora Hahna (prle Peterkov Železni dvor) novo apoteko. Apoteka de jako moderno vrejena. — Zgrableni švercar. V soboto se je žandaroma sobočke postaje gg. Zadolšeki i Muci posrečilo dobiti v roke ednoga švercara, ki je neseo z Vogrskoga v nahrbtniki okoli 400 paklinov tobaka. Švercara sta pripelala v Soboto. — Grofovska knižnica, štero je küpo g. Hahn Izidor zbüja od dneva več pozornosti. Oglašajo se najvekši svetovni knigari. Razodanih je že vnogo knig. Ka novoga v Belgradi ? Sprememba v vladi. Z ukazom Njeg. Vel. krala se je zvršila v vladi sprememba. Devet ministrov je menjalo svoje resore. Sernec, minister za šume je postano minister za javna dela. Trgovinski minister Demetrovič je odstopo. Zagrebečki püšpek v Belgradi. Preminoči teden se je zdržavao v Belgradi zagrebečki nadpüšpek dr. A. Bauer. Obiskao več ministrov, s šterimi je razpravlao od cerkvenih zadev. Prihod dr. Korošca. Bivši ministerski predsednik se je duže časa müdio v Romuniji. V pondelek se je povrno v Belgrad. Svetovna politika. Poslanica predsednika Zdrüženih držav, Hoover, predsednik amerikanskih Zdrüženih držav je dao izjavo, ki je zbüdila velko pozornost po celom sveti. Amerikanska vlada naime predlaga, da se za edno leto ustavijo vsa plačila za dolge vlad, reparacije i dolge za obnovo. Namen toga je, da si države v prišestnom leti gospodarsko malo odehnejo. Sprememba vlade v Austriji. Preminoči teden je mela Austrija vladno krizo, ki se je skončala s tem, da je voditeo krščanskih socialcov dr. Buresch sestavo novo vlado, Poraz vlade v Bolgariji. V Bolgariji so se v nedelo vršile parlamentarne volitve. Pri volitvaj je Vlada nastopala z velkov silov proti opoziciji. Je pa vseedno poražena. Opozicija dobi 147 mandatov, vlada pa samo 65. Slovenska krajina. Predlog Kmetske zveze o najnovejših javnih delih v našoj krajini. Kmetska zveza v Maribori i Ljubljani je kot gospodarska organizacija slovenskega lüdstva ter kot dobra poznavateljica gospodarskega položaja v Dravski banovini predložila vladi program najnujnejših javnih del, ki naj bi se izvršila v naši banovini i za katere so načrti že večinoma izdelani. Za Prekmurje je posebej predlagala : 1. Obnovitev železniške proge Ormož—Murska Sobota. 2. Zgradbo mosta prek Müre pri Petanjcih. 3. Regulacijo Ledave i Črnega potoka v srezi Dolnja Lendava. 4. Zgradba šolskih poslopij i internatskih prostorov za banovinsko kmetijsko šolo v Rakičani. * — Mlekarskih predavanj ne bo. Razglašeni mlekarskih predavanji za dneve 28. junija v Murskoj Soboti i 29. junija t. 1. v Dolnjoj Lendavi odpadeta in se teda ne vršita. — Mala Polana. Pri nas se je dogodo vsega obžalüvanja vreden slučaj, ki kaže, kak se nešterni lüdje včasih spozabijo. Takše prilike moramo grajati. Dva brata stanüvleta v ednoj hiši že nad 50 let. Eden ma svojo šker v pivnici zaklenjeno. Gda je v torek, 16. t. m. zajtra prišeo z dela domo, je najšeo bratovoga sina v pivnici. Pravo je oči, kak je to, ka je njegova pivnica vsigdar gori vtrgnjena, da on z doma odide. Medtem je pa prišeo njegovoga brata sin, šteri je doma Oženjeni, napadno očinoga brata i ga z nožom trikrat smekno v glavo. Rano ga je tüdi po teli. Slučaj je vsega obsojanja vreden, da se celo to dogaja v rodi. Nešterni lüdje si ne dajo dopovedati, da je takše ravnanje živalsko i žali čüt človeka. Lüdje ostro obsojajo ta dogodek. — Bogojina. Mladina tuk. šestrazredne osnovne šole priredi na Petrovo dne 29. t. m. ob 20. uri svečer šolsko prireditev v Prosvetnom domi Prireditev bo obsegala : igro, deklamacije, petje i rajalni nastop. — Na Vidov den i na Petrovo bo v šoli razstava deških i ženskih ročnih del, risb i pismenih izdelkov. Vabim prijatele naše mladine, predvsem stariše, da posetijo igro i si ogledajo razstavo. Oton Brelih šol. uprav. — Tombola na Srednjoj Bistrici. Prostovoljno gasilno drüštvo v Srednjoj Bistrici priredi 28. junija 1931. ob 2. vüri popoldne tombolo z okoli 500 dobitki. Med temi je nekaj vekši dobitkov: bicikl, kühinjski omar, plüg za drügo okápanje, 2 roja fčel, 1 par novih čevljev, 1 par kanarčkov s kletkov. Karta košta 3 Din. Vsem obiskovalcem obilo sreče ! Odbor. — Romanje v Padovo. To leto je posvečeno proslavi 700 letnice smrti velkoga čüdodelnika sv. Antona Pado- vanskoga. V Padovo roma od vseh strani sveta vnogo romarov. Tüdi od nas je mogoče iti že za 1.065 Din. Več se Zvedi pri Navigazione Generale Italiana v D. Lendavi. — Pozdrave pošilajo. Iz Francije : Marija Sinko, Rac, Lenarčič, Bokan Karol i Franc Kühar. Iz Austrije Vrečič Rudolf. — Ogled semenogojske postaje v Beltincih. V nedelo dne 28. junija t. 1. (Vidov dan) ob 10. vüri dopoldne se vrši ogled semenogojske postaje v Beltincih. Sestanek na lici mesta, to je pri graščinskom marofi Nemščak v bližini postajališča Dokležovje (občina Ižakovci). Iz Murske Sobote zveza z vlakom ob 9.20. Ogled postaje se priporoča vsem neposrednim kmetovalcom. — Zdravlenje invalidov v Toplicah. Opozarjamo vojne invalide, ki majo pravico do zdravlenja v toplicah, da bo invalidski dom v Dol. Toplicah otvorjen s 1. julijem t. l., zato naj se reflektanti taki priglasijo ar trebe uvrstiti posamezne sküpine po razpoložljivom prostori. Vse tozadevno informacije dobijo pri svojih krajevnih odborih udruženja vojnih invalidov. Oblastni odbor v Ljubljani. — Vučitelsko spravišče v Hodoši. Preminočo soboto je melo vučitelsko drüštvo za sobočki okraj v Hodoši spravišče, na štero je prišlo od vseh strani okraja dosta vučitelov i vučitelic. — Obisk ljubljanskih akademikov. Preminoči teden so obiskali Slovensko krajino pod vodstvom gg. profesorov dr. Melika i Rakovca akademiki — geografi iz Ljubljane. Stavili so se med drügim v Lipovcih, M. Soboti, Pečarovcih, Mačkovcih, Bogojini i D. Lendavi. Akademiki so se počütili v našoj krajini jako dobro 4 NOVINE 28. junija 1931. i so celo v ljubljanskih listih popisali, kak je pri nas lepo. — Konj ga je bujo. V. G. Slavečih se je zgodila smrtna nesreča. Kmet Škodnik je pelao seno. Šo je poleg voza za konjom. Konja je vgrizno Obad, zato je brsno i zadeo verta v glavo. Drügi den je Škodnik vmro. — Naše žene i dekline, se vsigdar znova ogvüšajo, da je za njihovo zdravje vendar najbolše če nücajo za nego tela i lepote, higijensko čisto i temelito delajoče Elsa proizvode lekarnara Fellera. Za kožo : Fellerovo pomado za zaščito lica i kože „Elza-krema,“ 1 glažek 12 Din. Za vlase : Fellerovo Elza Tannochina pomado za rast vlasi, 1 glažek 12 Din. Za naprej poslani 40 Din se dobi 2 glažka pomade brez vseh dalnih stroškov. Fellerova Elza žajfa zdravja i lepote i to : lilijino-mlečno žajfo, lilijine kreme žajfo, rumenjakovo, glicerinsko, boraksovo i katranovo žajfo pa žajfo za britje, 5 falatov v polübnoj izberi 52 Din če se penezi naprej pošlejo, ali 62 Din s povzetjom, pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja Centrala 146. Savska Banovina. — Tišina. Na Vidov den (v nedelo) i na Petrovo (v pondelek) do meli šolari jako lepo prireditev. Nastopijo z igrov, petjom, telovadbov itd. Prireditev si naj po mogočnosti vsaki vdeleži. — Automobilska nesreča. V Beltincih je Kočar z avtomobilom vdaro v kola čevljara Peterka iz Rakičana. Pri tom je bio konj ranjeni, na kolaj pa se je rud potro. —Najnovejši glasi od sijajnih priznanj, štere so hvaležni küpci poslali fabriškoj hiši vür H. Suttner v Ljubljani št. 945. znova dokažüjejo, kak hasnovito je zahtevati velki ilustrirani letni cenik, prvle kak se küpijo vüre, zlatnine i srebrnine. Tüdi naši čtevci dobijo te lepi cenik sploh brezplačno, če ga zahtevajo od tt. Suttner. Tvrdka pošila Žepne vüre že od 44.— Din naprej, büdilnike od 49.— Din i vüre na roko od 98,— Din itd. vse takrekoč po originalnih tovarniških cenaj. ZA NEDELO. Po risalaj peta. Evang. sv. Mataja vu 5. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : či ne bode obilneša pravica vaša, liki pisačov i farizeušov, ne pridete vu kralestvo nebesko. Čüli ste, ka je povedano tim starim : ne mori; ki pa mori, vreden bode sodbe. Jas pa Velim vam, ka vsaki, ki se srdi na brata svojega, vreden bode sodbe. Ki pa povej brati svojemi : raka, vreden bode spravišča. Šteri pa povej : norc, vreden bode peklenskoga ognja. Či zato prineseš dar tvoj na oltar i tam se spomeneš ; ka brat tvoj ma ka proti tebi : ostavi tam dar tvoj pred oltarom, ino se idi prvle mirit z bratom tvojim i teda pridoči aldüj dar tvoj. Grozne vremenske katastrofe. Telko neviht, nalevov, toče že dugo ne bilo, kak zadnji čas po vnogih slovenskih i hrvaških pokrajinaj. Nešterni kraji so Čisto vničeni. Škode je na miljone. Grozne nesreče je pozročila posebno strela. Bujla je že več lüdi. Najbole žalostna Usoda je zadela v Kamniki mlada zaročenca : 24 letnoga Valjavec Rudolfa i 22 let staro Balantič Ivanko. Zaročenca sta se v nedelo razgovarjala pred ednov krčmov. Okoli sedmih večer je tresnolo. Strela je oba vrgla na tla. Bila sta na mesti mrtva. Dogodek je zbüdo v celoj kroglini globoko sočütje. Smrt Veržejskoga dijaka v Müri. V soboto popoldne se je vtopo pri kopanji blüzi Veržeja dijak III. razreda gimnazije Veržejskoga Marijanišča Štefan Krč, doma iz Preddvora pri Kranji. Drügi kopalci so opazili, da se vtaplja, i so taki priskočili na pomoč. Nesrečnoga dečka pa je ravno v tistom hipi vneslo v najbole deroči del strüge, i je naskori bio od reše- valcov oddaljen kakši 200 metrov. Nešterni so naglo plavali za njim ali ne so ga mogli zgrabiti, ar je že prvle premino pod vodov. Kda je bio pod vodov že kakši 5 minut, so ga najšli i potegnoli vün. Začnoli so vsemogoče, da bi ga spravili k živlenji, bilo je pa vse zobston, ar je nesrečnoga dijaka pri vtaplanji zadela srčna kap. Razgled po domovini. Lakner obsojen na 20 let robije. Svoječasno smo poročali od groznoga vmora plebanoša Kušara v Mengši. Ljubljansko sodišče je zdaj obsodilo morilca, 19 letnoga Laknera na 20 let robije. Hüše kaštige njemi neso mogli prisoditi, ar je mladoleten. Pletarska šola v Ptuji. Pletarska šola v Ptuji ima predvsem namen, izvežbati praktično i teoretično, v pletarstvi i vrboreji, učence(ke), ki so uspešno dovršili osnovno šolo, i jih sposobiti za pletarske pomočnike. — Šolsko leto se začne 1. septembra 1931. V prvi letnik se sprejmejo učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo. Prijave se lahko izvršijo pismeno i morajo vsebüvati : 1. krstni list ; 2. domovnico ; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo ; 4. izjavo starišov (varitela) s šterim se zavezüje vzdržavati gojenca. Šoli je priklüčen internat, ki se nahaja v Dijaškom domi v Ptuji. Pridnim, siromaškim učencom se bodo po možnosti izposlüvale mesečne podpore. Vsi učenci pa dobijo vse šolske potrebščine v šoli brezplačno. Prijave je vposlati najkesneje do 15. avgusta t. 1. Vsakši prijavlenec dobi pismeno rešitev, Podrobnejša pojasnila da upravitelstvo šole. Nove železniške proge. Njeg. Vel. kral je predpisao i proglasio zakon od zgraditve železniške proge : Požareva— Kučevo i Petrovac—Zgübica, meja. Iz sveta. Velika železniška nesreča v Franciji. V Annemasse se je dogo- dila na tovornom kolodvori težka nesreča Zavolo eksplozije bencina na ednom vagoni so se vužgali štirje vlaki. Požar se je razširo tüdi na železniško postajo, kde sta začnoli goreti dve zgradbi. Del zgradbe se je porüšo i pokopao pod sebe tri osebe. Edno od teh so izvlekli mrtvo, dve pa težko ranjeni. Škoda znaša več milijonov frankov. Najvekši lagev na sveti. Dva sodara iz Münchena Jožef i Alojzij Dom sta napravila najvekši lagev na sveti, ki drži 33.000 litrov ali vsebino 120.000 normalnih vinskih steklenic. V lagvi bo vino. Sibirski orjak. Sovjetski časopisi poročajo, da živi v nekšoj sibirskoj vesi 35 letni kmet Kazanjov, ki je 2 metra i 82 centimetrov visiki. Prek po prsaj meri 1 meter 43 centimetrov, tehta pa 4 cente. Žrtve strele. Iz Königsberga poročajo, da so 20. jun. popoldnevi po Vzhodnoj Prusiji divjale silne nevihte. V nekšoj hiši je bujla strela brata i sestro. V Ortelsburgi je strela vdarila v hišo, kde so ravno lüdje čakali na sprevod. Žena hišnoga lastnika i nekši mladenec sta bila taki mrtviva, več oseb je bilo pa močno spečenih. Tüdi po drügih krajih je divjala strela i bujla več oseb. Po dozdaj znanih podatkih je strela bujla 14 lüdi. — V Studzienicah pri Sierpcih se je müdilo med vojaškimi vajami v nekšem škednji 40 vojaških gojencov višiših razredov pod povelstvom nekšega nadporočnika. Naednok je nastala hüda nevihta. V škedenj je vdarila strela i na mesti bujla 5 gojencov i nadporočnika, gojencov je težko ranila, 20 pa lehko. 28. junija 1931. NOVINE 5 Zahvala. Iz srca se zahvaljujemo za vse izraze sočutja, katerih smo bili deležni povodom nesrečne, nenadomestljive izgube našega srčno ljubljenega soproga, zeta, brata, svaka, sorodnika, gospoda Dobrai Janoša. Še posebno se zahvaljujemo za številne cvetlične darove, ki dokazujejo, kako cenjen je bil pokojnik v vseh slojih prebivalstva. Zahvaljujemo se končno še vsem mnogoštevilnim udeležencem pogreba, velečastiti duhovščini, zastopnikom gostilniške zadruge in drugih korporacij, društvom, Prekmurski Banki, i t. d. ter vsem prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč. M. Sobota, dne 21. junija 1931. Ud. Dobrai in Rodbina. Köszönet. Hálatelt köszönetet mondunk ezuttal is Mindenkinek, kik végtelen fájdalmunkat, mely végtelenül szeretett férjemnek, rokonunknak Dobrai János urnak szerencsétlen elhalálozása folytan bennünket váratlanul és pótolhatatlanul ért, bárminő módon enyhiteni és részvétüket kifejezni szivesek voltak. Külön hála a temetésen résztvevöknek, a nagytiszteletü Papsàgnak, a virágok és koszoruk adományozóínak, a vendéglös egyesület képviselöinek, Prekmurska Bankának, az összes testületeknek, barátoknak és ismerösöknek, Mindenkinek, kik gyászunkban oly szépen osztozkodtak M. Sobota, 1931. junius 21. özv. Dobrainé és a rokonság. Gnojenje ajdini s superfosfat i kalijevov soljov. V letih po vojni, kda je bilo težko dobiti razna umetna gnojila, i posebno superfosfata, se je ponovno slišalo od kmetov : „Ajdine pa ne bodem sejao, ar nemrem dobiti za njo štupe !“ Mislo je pri tom na superfosfat. Večletna praksa je pokazala, da ajdina preveč potrebüje fosforne kisiline, kaj pa ne dobi dovolno v našoj zemli, pa tüdi ne v štalskom gnoji ali celo v gnojnici. Zato se je vsikdar izkazao po gnojenji s superfosfatom tak vugoden učinek, ar je ajdina dobro uspela, li redkokda polegla, hitro dozorela i dala obilno klenega zrnja. Superfosfat je umetno gnojilo, ki vsebüje 16—18 odstotkov fosforne kisiline, v vodi lahko topljive, ter jo Vsled tega rastline hitro vsrkajo v se. Ajdina pa nüca ravno tako gnojilo, kajti njena rast -- razvojna doba — je le kratka i večkrat se je bojati pred jesenskov slanov, ki lehko vniči ves pridelek, če je ni dočas rastlina dozorela. Fosforna kisilina, štero ajdina preveč nüca, kak redilno snov, učinkuje prvič na slamo, ar postane ta bole krepka i zdrava tüdi ne poleže tak rada ; drügič se cvetje hitrej razvije i zrnje postane bole kleno i debelo ; tretjič postane ajdina po njej bole odporna proti boleznim. Enostransko gnojenje pa nikdi ne na mesti, zato vidimo tüdi tü, da je potrebno k superfosfati dodati šče nekelko kalijeve soli. Kalij pospeši pri ajdini krepkejši razvoj cvetja, vsi cveti se hitrej razvijejo zato rastlina enakomerno i hitro ocvete, zavolo tega tüdi prle dozori. To je pa posebno važno v takših krajih, kde nastopi večkrat prerano jesenska stana. Ta je pa najhüjša sovražnica naše ajdine, zato mora vsaki kmet vse sprobali, da njemi ajdina dozori prle, nego njoj more slana škoditi. Kelko pa nücamo tega gnojila ? Na plüg vzememo 170 kg superfosfata i 85 kg kalijeve soli. Te množine popolnoma zadostüjejo, da bo ajdina po njih dobro obrodila. I da je ajdina za prehrano našega podeželja izredno važna rastlina, zna vsaki. V danešnji gospodarski krizi mora tüdi vsaki kmet skrbeti, da na svojem zemlišči pridela kak največ hrane, da njemi ne bo trbelo nikaj ali kak najmenje küpüvati od zvünaj. Što pa dandanes pri tom špara, tisti slabo vertiva. Razglas. Kakor vsako leto bom tudi letešnjo jesen (oktobra — novembra) oddal dobre čistokrvne peteline štajerske pasme po zelo znižani ceni. ki bo znašala letos Din. 15—. Oddajalo se bode samo peteline, ki so popolnoma dorasli in ki izvirajo iz jajc od nesnic nad 140 do 200 jajc na leto. Do 25. julija t l. izvolite semkaj predložiti seznam posestnikov (samo članov Vaše organizacije), ki želijo takega petelina. Istočasno je vplačati za vsakega naročenega petelina po Din. 15·—. Na naročila brez denarja se ne bom oziral. Sezname in denar je vložiti pri pristojnem sreskem načelstvu. (Murska Sobota ali Dolnja Lendava. Sreski načelnik : Lipovšek s. r. ZAHVALA. Težak udarec je naju zadel, ko je tako nepričakovano umrla najina ljubljenka MIRA. V teh bridkosti polnih dneh je bila nama edina uteha sočustvovanje, ki sva ga bila deležna od vseh strani. Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so nama kakorkoli lajšali trplenje, izrazili sočustvovanje, spremili najino edinko na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence i cvetje. Murska Sobota, dne 18. 6. 1981. žand. major BOIĆ JOSIP in soproga DRAGICA. RAZGLAS. KMEČKA HRANILNICA i POSOJILNICA v GORNJOJ LENDAVI, da na znanje vsem tistim, ki so meli v prvejšoj posojilnici. (Fèlsölendvai Hitelszövetkezet) vložene peneze, oz: notri. dane peneze i so ešče ne dobili vün plačane, naj se s knjižicami zglasijo pri gori omenjenoj posojilnici, da se njim izplača. Uradni dnevi so vsako nedelo i četrtek predpoldnevom: — ODBOR. 3 Oda se v Staranova vesi 5 do 6 plügov obsegajoče imanje. Vse je pri hiši. Küpci se naj zglasijo pri BALAŽIC JANEZI v Bučečovcih p. Križevci pri Ljutomeri. Razglas Tržna občina Turnišče, bode dne 12. julija 1931, ob 14 uri oddajala na javni dražbi svojivi dve občinskivi gostilni v najem za dobe treh let za leto 1932, 1933, 1934; v prostorih občinske posvetovalnice v Turnišču. Reflektanti, kateri hočejo vzeti ene ali drugo gostilno v najem morejo se pred pričetkom dražbe prijaviti pol ure dražbeni komisiji, ter položiti vadium v znesku Din. 5000, natančnejši pogoji se dobijo o priliki dražbe. Županstvo tržne občine Turnišče i LITROP ŠTEFAN župan. 6 NOVINE 28. junija 1931. JUNAKOM. Bojte pozdravljeni fantiči jugovski, život ste zdavali, kri ste prelijali. Slovanski dediči, peteri sinovi, borci prekmurski ví, v Murski nam Soboti. Na pokopališči, v našoj Soboti, počivajte milo i snivajte slatko. Vi ste se borili, zemlo rešüvali, domačijo lepo, nam jugoslovansko. Sprejmite darilo to Skromno prekmursko, Soho marmornato, z zlatom okrašeno. Prekmurske množice, zahvalo neizmerno, prisrčno Vam zrekajo, predragi nam bratje. Kri vaša naj čuva, nam severno mejo, sovragi vsakomi, naj bode svarilo. ŠTEFAN BEJEK Dijaško polje. Dijaki in dijakinje. Spet je napočil oni srečni čas, čas počitnic, ko se bodo zopet okrepila vaša telesa in vaše duše in se pripravite zopet za veliko, težko delo. Povrnili ste se . . . Z veseljem smo vas sprejeli in gledamo s ponosom na vas. Toda zavedaj se, drago dijaštvo da si ti steber, na katerega gradi ljudstvo iste grude svojo kulturo, da si ti edina nada, da doseže svoj cilj. Zavedaj se in ne pozabi, da je to tvoja sveta dolžnost, da mu pripomoreš k temu. Že lansko leto je bil dan na mnogih krajih plodonosni kal temu velikem u delu. Na mnogih krajih ste se pokazali v započetem delu vaših iger, prireditev, govorov itd. v popolnem uspehu. Upamo pa, da se boste letos izkazali še bolj vnete, in da boste zadovoljili ljudstvo, ki to terja od vas. Vas pozdravlja pričakujoče ljudstvo. Pošta upravništva. Šinko Marija, Dregeve. 30 frankov z zahvalnostjov sprejeli. Več je plačano, kak ide. Jeli bi Višek tam obračunali, kak je L. Raci vse hodilo? Prosimo odgovor. Vsem pozdrave. Novak Jožef, Banfije. Vi ste plačali 15 Din. na pol leta za Novine. Teliko znese pol letna naročnina. Za M. List nesmo dobili ne naročitve, ne naročnine. Če ga ščete meti, morate plačati za njega 15 Din. i dobite tüdi kalendar brezplačno zraven. Dobite ešče vse številke. Belec Karol. Bled. Dajte nam odgovor, kama so hodile Novine tü doma? Ovak ne nam je mogoče gornajti vas. Smodiš Štefan. Beltinci. Zahvala spada v Mar. List. Pošljite jo na uredništvo v Črensovce i jo julijska številka objavi. Lutteršmid Katarine domači. Iz Beograda so prišle njene Novine nazaj z pripombov, ka je nega na dozdajšnjem naslovi. Prosimo vas pošljite nam njeni novi naslov. Brodar Franca domači, Pečarovci. Pošlite nam njegov naslov za Nemčijo. Vogrinčič Ana, M. Sobota 2. Na vaše Novine je nikak nekša Vogrinčič Eva gorzapisala, ka je ne naročila i je nazaj poslala. V tiskarni je Poglednite i Pozvedite, što je to napravo. Svetec Karol. Markovci 15. Počakamo i te z Števanom št. 76. naednok pošlita na konci junija. Ovsenjak Ludvik, Topola. Din. 15 sprejeli. Novine redno pošilamo. Zaostanek smo dali ešče ednok poslati. Škaper Treza, Dolič. Od blagoslovitve pišite g. vredniki Kolenci v Soboto. Podpišite se. Novin ne pošilajte nazaj, nego kda te po priliki hodili v Soboti, te je odnesite nazaj. Smodiš Jožef, Stanjevci. Vi mate naročnino na celo leto plačano. Dajte Položnico Lazar Števani hš. ll. Gomboc Jožef. Tešanovci. Lepoša nam je javo, naj njemi ne pošilamo na delo, zato smo vam jih 8 pošilali. Zdaj smo popravili, da se Lepoša pa javo. AGRARNE ZADEVE Stalen agrarni zakon podpisan. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. je podpisao stalen agrarni znkon. S tem je zlata korona položena z najjakšimi diamanti na borbe Agrarne zadruge v Črensovcih. Pred par dnevami so ešče neki trosili sesti, ka agrarnoga zakona ne ko, naj bi samo več lüdi dobili za odküp agrarne zemlje. Mi smo na te sesti javili, ka do I. jula pride stalen agrarni zakon, Neštetokrat smo javili našim lüdem, naj se ne plašijo na razna saganja, po mednarodnoj Haško —Parizkoj pogodbi do 2O. jula mora biti agrarni zakon razglašen. Vsaki mora zdaj spoznati, ha smo meli prav vseli i ka nikdar nesmo meli drügoga cila, kak slüžiti pravici i pomagati siromaškomi narodi, naj po zmernoj ceni pride s tej jako teških časaj do agrarne zemlje. Svoj namen, hvala Večnomi Bogi smo dosegnoli. Občni zbor Agrarne zadruge je 29. juna, na Petrovo po poldnevi ob poltreh v Črensovcih. Kotrige naj so ob 2 pri večernici, po teh pa včasi naj pridejo v „Naš Dom“ na občni zbor. Naj se že pri vrataj razvrstijo po občinaj. Odposlanci naj svoje vküp držijo pred Domom. Na tom občnom zbori določimo, kda bomo meli kongres, na šterom se razloži že podpisan stalen agrarni zakon. Odposlanci i kotrige nadzorstva morajo biti na Petrovo že ob 10-ih v Črensovcih. Ob 10-ih, je najmre boža slüžba i po njej v „Našem Domi“ taki seja i Podpišüvanje imen, zvana legalizacija. Vsaki odposlanec mora podpisati svoje ime v knigo Agrarne zadruge, ka kda koga doleti kakša nesreča, de se gledao njegov podpis i samo na pravoga se da podpora. Ne pozabite ! Ne pozabite z sebov prinesti imena onih, ki so kaj gučali proti Zadrugi ka je prepadnola ali proti njenomi predsedniki, ka je pobegno s penezi v Švico, ali ka je zapreti ali kajkoli proti poštenji zadruge i njenomi vodstvi. Vodstvo Agrarne zadruge v Črensovcih. Delavske zadeve. Važno za delavce ! Taki se spreme edna familija mož z ženov i hči ali sin za delo v Franciji, hči ali sin more biti star najmenje 16 let. Delo je sledeče: Voditi samostojno gospodarstvo t. j. verstvo velko 35 plügov, štero more ta familija sama oskrblavati i gospodari samo pridelke izročati. Plača je po dogovori. Več se zve pri zastopstvi Francoskoga drüštva — Borza dela v Murski Soboti. Spremejo se tüdi dečki od 16 do 18 let stari za domače delo i dekline v starosti 21 let naprej tüdi za domače i hišno delo. Što šče iti, naj se oglasi kem prvle pri goraj omenjenom zastopstvi. Za naše male. 28 junija 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE Prevod iz hrvaščine. Kda je napisala vse, ka njoj je bilo na düši, je bila srečna. Odlego njoj je, kak da bi se breg odvalo z njene düše. Nekelko dni potom je dobila od Drageca odgovor. — Sestra — so se glasile zadnje vrste — ti premisllia poslanstvo mojega živlenja. Tüdi jaz sem dobro premislo. Zastaviti morem vse živlenje i vse moči, da izplačam dug Pravici. Ona vnogo zahteva. Pokojna mati je izročila te dug meni, a kak bi jaz po smrti mogeo stopiti pred njo, če ne bi spuno svojo dužnost? Usmilenje more zmagati ! Po tom pismi je bila Greta tak navdüšena, da so jo tovarišice ne poznale. Od svojega veselja ne mogla nikomi pripovedavati, a dobro je čütila, da je njena žrtev i Dragecovo pozvanje močna vez, štera jiva bo vezala do smrti. Gretino obnašanje je hitro pokazalo, ka je v notranjosti doživela. Postala je vnogo bole resna i zavestna. Katoliških obredov tüdi prvle ne zametavala, a zdaj je z drügimi gojenkami vred vsakšo jütro resno i zbrano prisostvüvala sv. meši. Prihajala je tüdi k predgam. Prosila je za privolenje, da je smela pri pouki veronavuka ostati v šoli. Oči od toga ne pisala nikaj, ar se je bojala, da bi stara mati zvedila za to. Kda je dobila od Drageca pismo, je bila za njo močna i odločna pobüda, da vztraja na začetnom poti. Ali dnes, kda ide na Dragecovo novo mešo, nosi v düši velko, sveto Skrivnost. Vidi se njoj, da je ta skrivnost tajni izvor njenoga blaženega razpoloženja. Šče nikomi ne pripovidavala od vsega toga, niti Drageci ne. On mogoče slüti kaj iz njenih pisem, ali osvedočeni je ne. Vgojdno bi skoro oči odkrila tajnost, a boji se, da bi stara mati to zvedila. O Bog ! Vütro bo Dragec po svojoj prvoj svetoj meši sprijao v naroče katoličanske cerkve edno protestantkinjo. Ta protestantkinja je ona, Greta. Vütro teda ! Vütro bode njeni velki den. V tom blagom razpoloženji se je Greta zazibala v sen. Videlo se njoj je, da se zgübla v rožaj, da so po njej raztepene korine, same dišeče, žute rože. Zasvetilo se je ravno, kda je vlak prišeo na postajo S. Lüdi je bilo malo i Greta je taki opazila Drageca i edno prijatelico. Lübeznivo sta si kimala, Grešne oči so sijale. Stopila je iz voza i se paščila proti shodi. Po tihoma je dala roko najprvle Drageci, nato Neli. — Dobrodošla! se je veselila Nela. — Ali si trüdna? — je skrbelo Drageca. — Hvala ! Ne sem ravno trüdna, v vozi je bilo prilično dobro — je odgovarjala Greta i je zvijala svileni papir okoli žutih rož. Roke so njoj trepetale. Kda so stopili na vulico, je Nela s stoterimi pitanji navalila na Greto, tak da Dragec nikak ne mogeo priti do reči. No zavolo toga njemi ne bilo težko, Gretine oči so njemi zadosta povedale. Tüdi Greti je bila Neima zgovornost povolna, ar je bila od navala čüstev ščista zmešana. Drago jo je sprevodo do Neline hiše, kde je bilo za Greto pripravleno stanovanje. — Gledaj, da se skoro vidimo! — je pravla Greta pri slovesi. — Šče te večer, če Bog da, — je odgovoro Dragec, kda njoj je podao roko. I ne preklicao toga. Proti večeri so se znova sestavili. Zaprva je bila tüdi Nela v njiva drüžbi, nato pa je odišla, da bi slüžkinji nekaj naročila, sta osta- la Greta i Dragec sama. Greta potegne iz male ročne turbice Petrovo sliko. — Ali Poznaš toga mladenca ? Dragec je sliko dugo ogledüvao. — Ne Spominjam se, da bi ga kda vido. Zdaj Greta odmekne roko, ki je z njov zakrila Petrov podpis. — Čti ! Dragec je čteo, kak da ne bi vervao od koga. — Tvoj Peter. — Ne mogoče ! Ali je to on? — Ravno on, — se nasmehne Greta. — A kde si najšla to sliko? — V maminoj omari. Dragec vzeme sliko v roko i se zagledne v njo. Po lici se njemi razleje nekša bol. — Ka ne, jako je priküplivi ? — prekine Greta tihoto. Dragec ne odgovoro. Greta se prek njegove rame nagne nad sliko. — Zdaj je gotovo že stari, če ešče žive. — Živ je, živ — vzdihne Dragec. — Kak znaš, da je živ ? — Pred ednim mesecom sem dobo pismo od nekšega prijatela iz P. On se je dugo mantrao, da bi zvedo, kde je te siromak, ali šče živi ali je mrtev. — I? — Prav pred kratkim je zvedo, da je živ, a betežen leži v nekšoj bolnici. Označo mi je vulico i številko sobe. — Ne mogoče ! se zravna Greta. — Zakaj bi ne bilo mogoče ? — Dragec! I ti to pripovedüješ kak ščista navadno stvar ? Ali ne velki dobiček, kda Znamo, da je živ ? — To za mene več ne novost. Tisto prvo veselje sem preživo, zdaj me skrbi nekaj drügoga. — Ka te skrbi, Dragec ? — Prijateo mi je pisao, da se Peter nahaja v jako siromaškom položaji. Düša njemi je na jeziki. Prigovarjao njemi je, naj bi se spovedao, ali on od Boga čüti nešče. Niti maminoga imena ne smeo pred njim izgovoriti. — Ali zna, da je mama mrla? — Ne ve. Od nje ne smeo njemi nikaj gučati. — Čüden človek. Zdaj sta oba obtihnola i gledala Petrovo sliko. — Dragec, ka naj napraviva ? — pretrgne tišino Greta prva. — Molila bodeva za njega. Greta je strmela v Drageca, kak da bi ne bila zadovolna z njegovim mirnim sklepom. — Če bi bila mama živa, s tem ne bi bila zadovolna. — A ka naj napraviva, Greta ? — Ideva k njemi ! Nagučiva ga, da se pomiri z Bogom. Znaš, Dragec, jaz mislim, da nama mama ne bi nikdar odpüstila, če bi on odišo v pekeo. Dragec jo je gledao. — Greta, ti mi jemleš reči iz vüst, ali . . . — Ti si v skrbeh zavolo poti ? — Ja. Ali znaš, kakši izdatki so to ? — Dragec ! — poskoči Greta — ali nama ata ne oblübo, da naj püsti v Lurd ? — Greta, to je bila šala ! — jo je mirio Dragec. — Jaz sem vklüp tomi osvedočena, da naj püsti. Kda pa sva že v Lurdi, što nama zabrani pot v P. ? — To bi bilo lepo, samo . . . — Ka samo? (Dále.) 8 N O V I N E 28 junija 1931. OBRTNA BANKA podružnica v LJUTOMERI Centrala v LJUBLJANI. Telefon št. 2. Dava obrtne S trgovske kredite ino dugoročna posojila pod ugodnimi pogoji. Izvršüje bančne posle najkulantneje. Vloge na knižice i na tekoči račun obrestüje kar najugodneje, vezane vloge pa po dogovori višje. Küpüje i odava državne srečke, valute (dolare, francoske franke itd.) po najbolšoj dnevnoj ceni. 5 Treznostno spravišče v Belgradi. V dnevaj od 2. do 5. julija se vrši v Belgradi IV. jugoslovanski treznostni kongres. Vodo ga bo dr. Drago Provič, profesor bivši rektor univerze v Zagrebi. Na kongresi bodo predavanja od pogübelnosti alkohola v socialnom, zdravstvenom gospodarskom, moralnom i sploh vsakom drügom pogledi. Govorilo se bo tűdi od potrebe i od načinov pobijanja alkohola. Kongres je v vsakom pogledi velke važnosti, zato se udeležba priporoča vsakomi. Pogoji so jako ugodni. Ministrstvo prometa je dovolilo četrtinsko vožnjo za vsakoga vdeleženca. Prenočišče de koštalo za vsako noč samo 10 Din., hrana pa dnevno 20 Din. Hrana i prenočišče de v Študentskom domi. Vsaki vdeleženec mora meti legitimacijo, štera posvedoči, da istinsko ide na kongres. Što teda žele iti na kongres, naj piše na naslov : redjivački odbor Jugoslovanskog kongresa treznosti, Beograd, Pašova u. 6/l pošle žednim 30 Din. S tov legitimacijov dobi na postaji četrtinsko vožnjo, ma pravico do prenočišča i hrane po znižanoj ceni. Legitimacija pa nüdi vdeležencom tüdi več drűgih ugodnosti. Usmrtlftev dveh kmetic na Madjarskom. 17. junija ob 6. je bila izvršena usmrtitev dveh zastrupljevalk, v Szolnoki. Obešenivi sta bili kmetici Szabo i Cordas, ki sta zagiftale moža, očo i testa. Edno obsojenko so mogli nesti pod vislice, ar je omedlela. Tržne cene. Penezi: USA dolar Din. 56.—, Canadski dolar Din. 55.—, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Italijanska lira Din 2 92, Pengő Din 9.80, Nemška marka Din 13·35, Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din. 15. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din. 220, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 100, Poslano.*) Podpisano sin Radič Kate, babice v Polani (pri Černelavcih) na tom mesti opomina vsakoga, da naj materi nihče ne dava na račun (porgo), ar njenih dugov nihče ne plača. RADIČ DEZÖ s. r. *) Uredništvo za izjavo pod „Poslanom“ ne odgovarja. Eden vučenec se sprejme za stolarskoga i strügarskoga vajenca. JARNOVIČ PETER M. Sobota Lendavska cesta. Taki se oda edna kompletna samovozna garnitura E. M. G. Ali Polovica, več se pozve pri KOZIC IVANI strojnom klučavničari v M. Soboti Lendavska cesta. 2 Naznanjam cenj. občinstvi, da izdelüjem strojno farbanje „čevljev“ vseh vrst farb i so znova kak bi popunoma novi bili. KOLOŠA JANEZ 2 čevlar Murska Sobota, Cvetna ul. 5. Taki se sprejme iz dobre hiše i dobro šolan Vajenec za mesarsko i gostilničarsko obrt. — Zglasiti se trbe pri VIKTOR MAITZ gostilničar i mesar Gornji Cmurek, p. Marija Snežna. 2 Sühe gobe i tak tüdi friške za vlaganje küpüje najbolše „PRODA“ d. z. o. z. Prečna 6 3 Ljubljana. Vino ljutomersko, Stolno, belo i rdeče ponüja liter od 3.25 Din. naprej 3 ALOJZ KRAINZ, posestnik vinograd Ljutomer. AMATERJE POZOR! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZlDOR-a v M. Soboti. Sühe gobe küpüje vsikdar i plača po najbolšoj ceni M. GERŠAK & Co. LJUBLJANA, Prečna ul. 4. veletrg. s zemalj. plod. 2 Pošlite vzorce i ponüdbe. K odaji je gostilna s posestvom i s celim inventarom i s koncesijov. Več se Poizve pri 3 MARŠIK FRANCI Čikečka vas 39. p. Prosenjakovci. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC