30. štev. Poštnina plačana V Ljubljani, sobota 31. julija 11)2(1 Izvod Din VSO L(‘t() VI. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev. 1*1 Redukcija draginjskih doklad. Radikali so pristali na predlog radieevcev, , da se znižajo dravinjske doklade javnim nameščencem. Milijoni dinarjev, ki se odtegnejo od prejemkov javnih nameščencev, sc porabijo za podporo poplavljcncem v Bački in Baranji. Ugotovili smo žc skrajno nemoralo, da vlada podpre poplavljence z denarjem javnih nameščencev. Če je c!e! ljudstva zadela nesreča, je gotovo dolžnost vseh državljanov, da nesrečnežem priskočijo na pomoč. RR vlada pa očividno ni naziranja, da bi žrtvovali za poplavljence svoj delež na dohodkih in premoženju proporcionalno vsi državljani, ampak smatra za pravilno, da prepuste svoj delež na dohodkih predvsem le javni nameščenci, ki se imajo že itak v najneugodnejših gmotnih prilikah boriti za svoj obstanek. Če je hotela biti vlada pravična, potem bi morala v prvi vrsti pritisniti na najinuivitejše sloje, da od svojega izobilja prepuste nekaj za poplavljence. Pravilno in moralno bi bilo, da bi najnovejšim revežem -poplavljcncem priskočili ua pomoč oni, ki so ostali bogati, ne pa 5hi, ki so bili že do sedaj) reveži. Ministrski predsednik je izjavil, da so javni nameščenci za to kot prvj poklicani, da so soudeleženi na škodi, ki se je zgodila poplav-ljencem, ker so najbolj inteligenten in najbolj patrijotičen stan v državi. Cinična in skrajno nesocijalna je bila ta izjava. Javni nameščenci so ostali patrijoti navzlic mizernim gmotnim razmeram, navzlic persekucijam in naporno-sti svoje službe. Za svoj patrijotizem naj bodo sedaj javni nameščenci plačani na ta način, da se jim odteguje od žc itak skromnih dohodkov. Logičneje in pravičneje bi ministrski predsednik razsodil, če bi de.Jal, da se javnim nameščencem zvišajo plače, ker so v najtežavnejših razmerah ostali patrijoti. Ali si mar ministrski predsednik predstavlja, da je prava metoda za vzgajanje patrijotov: politika zjjcirgr Jenih želodcev? Ali se ne zaveda ministrski predsednik, da bo po njegovi izjavi marsikateri javni nameščenec drugače pričel razmišljati o patrijotizmu, če vidi, da je ravno ta idealni patrijotizem povod, da se mu jemljejo njegovi skromni prejemki? Gospodje izrabljajo patrijotizem javnih nameščencev! Proti tej cinični izrabi patrijotizma je ravno iz patrijotičnega stališča najodločneje ugovarjati! Komaj je ministrski svet sklenil, da sc znižajo draginjske doklade, so izdala finančna obiastva nalog, da se že s 1. avgustom izvede redukcija. Pri nakazilu znanih razlik se finančnim oblastvom ni tako .mudilo. Kadar je kaj vzeti javnim nameščencem, takrat je za vlado nujno, ima pa «vremena», če bi bilo javnim nameščencem kaj dati. Tudi v tem pogledu je jasno izpričano, kakšno razumevanje ima «seljaška» vlada za potrebe javnih nameščencev. Redukcija draginjskih doklad se prične torej s 1. avgustom. Nikjer pa ni rečeno, ko- liko časa bo redukcija trajala. Malo verjetne Je, cia bo redukcija v veljavi samo nekaj mesecev. Kar se je enkrat vzelo, se ne bo dalo nikdar več nazaj. Pri določitvi odbitkov draginjskih doklad aktivnim javnim nameščencem je merodajna ta-le tabela: Od- bitek od- stotkov Javni nameščenci Mesečni odbitek draginjske doklade I. kat. | il. kat. | lil. kat. 11. razr. | III. razr. po skupinah dinarjev 15 2 195 . 15 3 165 150 10 4 ] 110 100 10 5 in (5 2 100 90 6 7,8 in 9 3,4in5 1 54 48 6 • 2,3 in 4 48 45 3 zvaničniki 18 16-20 3 sluge 15 14-40 Prav tako se znižajo draginjske doklade po zgorajšnji tabeli onim upokojencem, katerim je bila odmerjena pokojnina po; novem zakonu. Upokojencem, ki prejemajo pokojnino po starem zakonu, se draginjske doklade ne znižajo. Zanimivo je, da se ministrom, nadškofom in škofom odbije po 15 odstotkov draginjskih doklad, kakor nižji duhovščini. Bogati ministri in prav tako bogati škofje naj prispevajo za poplavljence v isti višini kot revni kaplani. Kako sc odgovorile organizacije javnih nameščencev na nesocijalni ukrep RR vlade, ki zmanjšuje draginjske doklade? Takoj, ko je bila v javnosti znana namera ; viade, da se znižajo draginjske doklade, je' nekaj organizacij poslalo vladi protestne brzojavke in osrednje vodstvo organizacij je interveniralo pri ministrskem predsedniku. Pro- • testi in intervencije pa niso odvrnile vlade od I koraka, usodepolnega zajavne nameščence, j Vlada Je bagatelizirala upravičene ugovore Javnih nameščencev in izvedla svoj načrt. Tudi na to ni pristala, da javni nameščenci sami nekaj žrtvujejo za poplavljence, kolikor jim dopuščajo njih razmere. Vlada je pač hotela nasilno in trajno prikrajšati javne nameščence na dohodkih. Zaradi znižanja draginjskih doklad je med javnimi nameščenci veliko ogorčenje. Posamezne skupine pa niso ozlovoljene le nad vlado, ampak dolže vodstva svojih organizacij!, da niso bila dovolj odločna in da so se zadovoljila le s papirnatimi protesti, ki se sicer prav lepo berejo, ne zaležejo pa nič. Priznavamo, da organizacije javnih nameščencev že dolgo niso več ono, kar bi morale biti. Vodstvo organizacij je po večini v rokah nameščencev, ki niso prav nič borbeni. Krivično bi pa bilo, valiti vso krivdo neuspehov strokovne borbe le na vodstvo organizacij. Vodstvo* kateresškoli organizacije je !e takrat I l&hko kos svoji nalogi, če se opira na discipli-I nirano članstvo. Ravno to pa danes pogre-I samo. Javni nameščenec sicer rad zabavlja in se razburja nad krivicami, ki se mu gode, če j se pa apelira nanj, da aktivno poseže v borbo za svoje pravice, takrat pa odpove na vsej j črti. Bojazen za položaje, štreberstve in parti-i zanstvo sc v veliki meri odvzele javnim nameščencem vsako borbenost. Pri takem članstvu tudi vodstvo organizacij ni zmožno, izvesti dalekosežnejših akcij, ki bi bile z lahkoto tako učinkovite, da bi vladi prav hitro minilo veselje, odvzemati javnim nameščenem najvitalnejše pravice. Prav zadnji vladni atentat na žepe javnih nameščencev žc vendarle enkrat lahko izuči nameščence, da reorganizirajo svoje vrste in vzgoje v svojih organizacijah borbene člane, ki bodo v vsakem primeru kot en mož solidarno nastopali za svoja prava. Zelo neučinkovito sredstvo za dosego pravic4 javnih nameščencev se nam zdi sklep, da se javni nameščenci popolnoma umaknejo iz javnega življenja in da izstopijo iz vseh karitativnih, kulturnih in športnih organizacij ter društev. Res je, da bi bila javnost (če' se izvede ta sklep) s poudarkom opozorjena na položaj javnih nameščencev, kakor je res, da bi bile s tem korakom prizadete ravno organizacije, ki že od nekdaj simpatizirajo z javnimi nameščenci. Zakaj bi javni nameščenec obrnil hrbet najprej onim, ki sc na njegovi strani? Poleg tega jc pa življenska naloga posebno inteligenta, da se udejstvuje v kulturnih in socijalnili organizacijah. Če se javni nameščenec umakne iz teh organizacij, potem se umakne tudi iz javnega življenja in izgubi ona oporišča, ki mu dajej® dragocena moralna orožja tudi v boju za materijalna prava. Nameščenci, namesto da sklepajo o izstopu iz raznih vsenarodnih in splošno koristnih organizacij, naj raje še bolj intenzivno posežeja v javno življenje in naj predvsem utrde svoje organizacije, naj vzgoje discipli-s irane foojjne vrste; ki bodo zmožne energičnih akcij proti svojim tlačiteljem. ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS je naš najboljši domači informacijski zavod. ima v vseh krajih zanesljive zastopnike obvešča o vsem, zlasli o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb. * tj pijcove informacije so vedno točne izčrpne AKbUJ in hitre se nahaja v Beogradu, Vuka Karadžiča ulica br. 11 . ov telefon jc 6—25, njegov brzojavni naslov Argus. »Brezalkoholna Produkcija. Ljubljana, Poljanski nasip 10/36, pošlje vsakemu naročniku «Nove Pravde« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! SociJaEni problemi miru in narodna politika delavstva. V problemih delavske politike so se zadnja stoletja tako rekoč vsi narodi učili od Angležev. Znani voditelj angleške delavske stranke, Clynes, je sedaj napisal o angleški delavski politiki članek, ki je vreden, da ga prečita tudi vsak naš človek, ki se zanima za probleme delavskega gibanja: Ni tega še tako davno, ko je življenski živec angleškega gospodarstva ogrožala najstrašnejša kriza, kar jo je naša zemlja kdaj preživela. Kljub temu pa pravim, da ni nobenega vzroka, obupati nad nadaljnjim razvojem. Leta 1925. so bili številni spori rešeni mirnim potom in prepričan sem, da bomo po tej poti šli tudi v bodočnost. Če pogledamo na razmere izven mej Anglije, se to naziranje še utrjuje. Trgovska in industrijska vojna še traja, čeprav — in to je zelo važno — se zdi, da gre razvoj sveta v to smer, da bi razni narodi dobili sredstva proti strašnim vojnim zapletljajem, katerih posledice so milijoni grobov in splošno poslabšanje življenskih razmer. Tudi zadnja leta so nam prinesla številna in težka razočaranja, toda v celoti lahko rečemo, da so dosegli principi mirovne misli in mednarodnega razumevanja mnogo več upoštevanja, kot se je moglo pričakovati v letih neposredno po vojni. V mednarodnih stikih je prišlo do spoznanja, da se da splošno blagostanje doseči samo s harmonično ureditvijo razmer. Trdno sem prepričan, da se bo v bodočih letih ta tendenca posplošila, tendenca, ki lioče doseči _ trajen mir s pripravljanjem miru, kakor se je prej pripravljala vojna. Pri tem se ne sme pozabljati, da so strašna vojna bremena prav tako uničila zmagovalce kot premagance, tako da, če se danes govori o zmagi, ne more nikdo govoriti o gmotnem dobičku in nikdo si tudi ne more domišljevati, da se da z zmago orožja priboriti stanje ncogrože-nosti. Iz vojne so izšli narodi kot enotno društvo v skupno trpljenje. Vsi so pretrpeli izgube, povsod so se rušile vlade, mnogokrat tudi prestoli, zakoni napredka in družabnega reda so se skoro avtomatično odstranjevali in zaradi tega je bilo popolnoma nemogoče, da bi s poslednjim strelom na bojišču padla tudi misel nasilja. Na Angleškem postaja «Labour Party» (Delavska stranka) z vsakim letom silnejša in predstavlja mnogo solidnejšo in skladnejšo stranko kot se trudi prikazati jo neprijateljski tisk. Tu ni nobene konkurence, nobenega spora za voditeljska mesta. Nočem pa zanikati, da obstoja nekaka nepotrpežljivo st radi počasnosti vladnih in parlamentarnih metod. Ta nepotrpežljivost pa je obenem gonilna sila, ki postane lahko zelo važna, če bo našla pravi izraz. Predvsem ne sme privesti k «nasilnim postopkom«, ker ti morajo privesti k porazu tudi takrat, ko bi imeli spočetka kak uspeh, ker na koncu koristijo samo sovražnikom delavskega gibanja. V Angliji imamo zdravo vladno obliko, vse se odločuje z volitvami. Postopek je prav za prav zelo enostaven: preštejemo glave^namesto da bi si jih razbijali, kot sc je dogajalo prej. Milijoni delavcev še niso člani naše stranke. Po pravici se da reči, da ima angleška delavska stranka med delavci mnogo svojih največjih sovražnikov, kakor ima mnogo svojih najboljših prijateljev izven delavskega razreda. H končni naši zmagi je treba, da dobi naša politika zaupanje širokih mas v še večji meri, in prepričan sem, da se bo to tekom nekolikih let uresničilo. Nobenega dvoma ni, da liberalna stranka ne bo prišla več do prejšnjega vpliva in preostane samo delavska stranka kot možna alternativa za vladno večino. Po mojem na-ziranju je propadanje liberalne stranke v zvezi s tem, da nima ta stranka nobenega novega programa in nobenih novih doktrin, ki bi odgovarjale izpremenjenim gospodarskim in so-cijalnim razmeram sedanje dobe. Ne da se prikriti, da je dobila naša politika popolnoma noV obraz. Danes se že nikdo več ne briga za politične fraze in doktrine iz velike dobe liberalizma in socijalna in gospodarska zakonodaja je danes dobila tak pomen, kot ga,pred nekaj leti ni noben niti slutil. V narodni politiki je končno prišlo do veljave tudi dnevno življenje in njegovi problemi. Velika Britanija je tipična zemlja dveh strank, kjer sc morajo politični spori izbojevati med dvema močnima političnima čini-teljima. In o liberalni stranki se da komaj še govoriti kot o stranki. Delavska stranka se je morala boriti z velikim nerazumevanjem. Predstavljali so jo kot enostransko razredno z namenom, da v družbi deluje destruktivno. Resnica pa je, da smatra angleška delavska stranka za svojo najvažnejšo nalogo sodelovanje pri delu za razvoj in napredek svojega narodai. Popolnoma po- krivici se je naprtevala stranki odgovornost za razne stavke, s katerimi si je skušalo delavstvo izboljšati svoje življcnskc pogoje. Kot politična organizacija ni do takih ustavitev dela niti privedla niti si jih želela. Pa saj je že navada, da se vse spore v industriji izrablja proti delavski stranki. Ali je možno misliti, da bi se smotrena angleška delavska politika dala zgraditi na tujih osnovah, pa če bi se iste kje drugje še tako dobro obnesle? Če bi voditelji angleškega delavstva organizirali angleško delavstvo na osnovi marksizma, boljševizma ali francoskega sindikalizma, potem bi se temeljito in usodno motili o predpogojih svoje politične delavnosti. Demokracija, po katere poti prostovoljno ali prisiljeno hodimo, predstavlja novo idejo v človeški zgodovini. Demokracija je obstojala že prej, toda davne demokratične vlade so se opirale samo na srednje vrste in poleg vladajočega razreda je obstojal velik in brezpraven razred sužnjev. «Svobodni in enakopravni državljani« starih Aten so tvorili sam« malenkostno manjšino vsega prebivalstva. V Angliji pa so, na srečo, perspektive drugačne: tvorimo prvo industrijsko društvo na svetu in ritem našega socijalnega in političnega življenja kaže, da Kremo naproti pravi demokraciji dela. Gonilne sile so dvovrstne: poučitev iz napak preteklosti in stalno rastoče zanimanje za gospodarsko prerojenje. Bolj kot napor komunističnih agitatorjev so vplivale poslednje vojne, da se nahaja danes v Angliji nekaj, čeprav malo organiziranih komunistov. Cilji in metode komunistov so prisilile delavsko stranko, da je odklonila sodelovanje z njimi in jih izločila iz sebe. Njihova agitacija je sicer privedla do gotovih nesporazumljenj, toda položaj se je hitro raz- ljani, ki so nameščeni pri poslaništvih, konzulatih in tujih državnih misijali. Državljani CSR, zaposleni pri njih, pa so podvrženi zavarovanju. Zavarovanje tujili državljanov, ki so daljšo dobo zTiposleni v čeških podjetjih, more z naredbo urediti Osrednja socijalna zavarovalnica. To vprašanje doslej še ni rešeno. Najbrže sc bodo k zavarovanju pritegnili tudi inozemski podaniki, toda češka država ne bo zanje plačevala državnega prispevka. To bi se zgodilo samo takrat, če bi v njihovi državi bilo zavarovanje podobno urejeno in bi češki državljani uživali tam iste ugodnosti. Organi Osrednje socijnlnc zavarovalnic«-- Invalidno in starostno zavarovanje izvaja Osrednja socijalna zavarovalnica s sedežem v Pragi. Posamezne akte odstopa v izvršitev nezgodnim zavarovalnicam. Organi Osrednje socijalnc zavarovalnice so: a) odbor, b) predstaviteljstvo, c) ravnateljstvo. Odbor OSZ sestoji iz predsednika, katerega imenuje za dobo štirih let predsednik republike, in iz 40 članov. Od odborniškili mest jih pripada 12 zavarovancem, 12 delodajalcem, 16 pa strokovnjakom. Od vsake skupine imenuje predsednik republike po enega podpredsednika. Poleg odbornikov se volijo tudi namestniki. lodialno zavarovanje v ČSfS. Splošne določbe starostnega in invalidnega zavarovanja. S 1. julijem je stopil v češkoslovaški republiki v veljavo nov zakon o socijalnem zavarovanju, ki je poleg bolezenskega zavarovanja, ki je upeljan tudi že pri nas, še starostno in invalidno zavarovanje. In to dvoje bo treba prej ali slej upeljati tudi pri nas, zato si oglejmo osnove, na katerih so ta zavarovanja uvedli v ČSR. Kdo je dolžan zavarovati se. Zavarovati se proti starosti in invaliditeti je dolžan vsak nameščenec, ki izvršuje kako delo ali službo na osnovi delovne, vajeniške ali volonterske pogodbe. Torej vsi oni, ki se morajo zavarovati tudi proti bolezni in nezgodam, razen nekaterih izjem, katere bomo našteli pozneje. Pri vajencih je treba paziti pred vsem na to, da se vajeniško razmerje med delodajalcem in vajencem, oziroma njegovim očetom ali varuhom pogodbeno ugotovi, ker bi sicer mogli nastati spori o dolžnosti zavarovanja. Za primer invalidnosti in starostnega oslabljenja so zavarovani tudi vsi državljani, ki izvršujejo pre- [ zenčno vojaško službo in to za celo dobo njenega j trajanja. Za čas mobilizacije ali za čas vojaških vaj j pa država ne plačuje zavarovalnih premij. Toda * tudi za čas vojaške prezenčne službe plačuje država j premije starostnega in invalidnega zavarovanja j samo za one, ki so bili zavarovani proti starosti in invalidnosti že pred nastopom prezenčne službe. Ni pa treba, da bi bili dotičniki zavarovani prav do dne nastopa, temveč zadostuje dokaz, da so bili sploh kdaj pred nastopom vojaške službe- zavarovani. Če pa prezenčno službo nastopajoči vojak sploh še ni bil nikdar zavarovan, ima pravico do naknadnega vplačila premij s strani države, če nastopi vsaj šest meseccv po končani prezenčni službi j mesto, ki je podvrženo starostnemu in invalidnemu zavarovanju. Kdo je od zavarovanja izključen. Od dolžnega starostnega in invalidnega zavarovanja so izvzeti: zavarovanci bratovskih blagajn, državni, deželni in občinski nameščenci, osebe, ki so podvržene dolžnemu pokojninskemu zavarovanju, odvetniki in notarski kandidati, zdravniki v prehodni nesamostojni zaposlenosti, uživatelji invalidne, starostne ali vdovske rente in vsi oni delavci, ki so 1. maja I. 1926. prekoračili že svoje 60. leto. Nadalje so izključeni od zavarovanja tuji držav- jasnil: Naziranje delavske stranke je, da samovlada ostane samovlada in tiranija ostane tiranija, pa naj jo izvaja majhen privilegiran razred ali pa veliki delovni razred, ki maha z bičem. Angleška delavska stranka zametava vladne metode organizirane razredne sile brez ozira na vprašanje, v katerem interesu se izvaja, ker veruje na vladno metodo narodnega soglasja. Politični Volilna «svoboda». Za občinske volitve v Srbiji so radikali vpregli v svoj agitacijski aparat vso državno upravo. Poslanec Mladena Nikolič iz Ku-manovega je demokratski stranki n. pr. poročal, da so vsi žandarji Staniče krivopalanškega sreza na agitaciji za radikale. Žandarji groze volilcem, da jim posekajo roke, če ne gredo z radikali. Po ukazu sreskega poglavarja je okrožni nvuftija zaprisegel vse muslimane, da glasujejo za radikale. — Pri vsakih volitvah se znova pokaže, da pri radikalih ne zmagujejo načela, ampak moč notranjega ministra! Spor med beogradskimi radikali še dosedaj ni poravnan. Za občinske volitve imajo dve listi: Karajovanovicevo, katero zagovarja notranji minister Maksimovič, in Robičevo, ki se ponaša s tem, da nastopa sporazumno s predsednikom stranke Nikolo Pašičem. Ponovno so se že sestali zastopniki obeh skupin navzlic posredovanju radikalskega prvaka Ace Stanojeviča nisp prišli do enotne liste. Govori se, da nastopita pri volitvah obe listi. Glavni odbor stranke bo priznal ono listo za oficijelno, ki bi pri volitvah zmagala. Če pa nobena izmed radi-kalskih list ne zmaga in dobe večino demokrati, potem razveljavi vlada volitve. Shod dr. Korošca. V Domžalah je preteklo nedeljo govoril na javnem shodu dr. Korošec. O političnem položaju dr. Korošec ni veliko govoril, razvijal je le klerikalni avtonomistični program in branil svojo stranko pred očitki, da je verska stranka. Dr. Korošec je tudi dejal, da ne gre v vlado, v katero ga dosedaj še nihče vabil ni. Namreč v Beogradu so se že privadili v to, da izhajajo brez SLS. Klerikalci so šli z dr. Koroščevega shoda Pod vtisom, da je njihova stranka brez moči in da je zastonj vsak up, da bi s svojo politično organizacijo lahko vplivali na odstranitev vladnega režima, kateremu so tuje kulturne, gospodarske in socialne potrebe Slovenije. Predstaviteljstvo OSZ sestoji iz predsednika in 10 članov, od katerih dobe zavarovanci in delodajalci po 3, strokovnjaki pa 4. OSZ izvaja starostno in invalidno zavarovanje S fomočjo nezgodnih zavarovalnic. Priglasi k zavarovanju. Priglase k starostnemu in invalidnemu zavarovanju sprejema nezgodna zavarovalnica istočasno s priglasi k nezgodnemu zavarovanju. Priglašenje se izvrši z uradnim formularjem nezgodne zavarovalnice. Priglasiti delavca k zavarovanju je dolžari delodajalec, in sicer najkasneje tri dni po nastopu dela. Starostno in invalidno zavarovanje nastaja z dnem priglasa. Ce priglasi delodajalec delavca prepozno, tečejo prispevki od dne priglašenja. Čas od vstopa v delo do dneva priglašenja se vpošteva samo tedaj, če delodajalec naknadno plača odgovarjajoče premije, toda največ za dobo enega leta. Ce pa nastane zavarovalni primer, n. pr. invalidnost pred priglasom, potem nima zavarovanec pravice do nikake invalidske rente, čeprav bi se zamujene premije naknadno vplačale. V lastnem interesu vsakega delavca je torej, da ugotovi, ali je bil pravočasno priglašen ne samo k nezgodnemu, temveč tudi starostnemu in invalidnem. zavarovanju. V primeru, da ga ni priglasil delodajalec, se lahko priglasi sam> ali pa potom Gospodarske in socijalne izpremembe, po katerih stremimo, je mogoče po našem prepričanju doseči samo s tem, da je ves narod prepričan o njihovi smotrenosti, oziroma nujnosti. In če so te reforme enkrat dosežene, se bodo obdržale samo tedaj, če jc narod prepričan, da jih zahteva njegov interes. Mi smo o tem prepričani. Zato hoče angleška delavska stranka potom evolucije zagotoviti srečno bodočnost angleškega naroda. pregled. Radičevi shodi po gornjem Primorju. Zadnjo nedeljo je govoril Radič na več shodih, tako na Grobniškem polju, v Crikvenici, Senju in v Novem. Shodi niso bili bogvekaj dobro obiskani,- četudi je imel svoj čas Radič v teh krajih zelo veliko pristašev. V svojih govorih je Radič med drugim obetal. da pride v jesenskem zasedanju narodne skupščine do temeljite rekonstrukcije vlade. Za HSS zahteva Radič vsaj polovico ministrstev. Prišla bo po izjavi Radiča tudi revizija ustave. Politično edinstvo ostane. Imela bo pa vsaka pokrajina gospodarsko avtonomijo. Na Grobniškem polju si je Radič privoščil tudi Slovence in rekel, da znajo Slovenci kriviti hrbet. Samo tega ni povedal, kateri Slovenci. OČividno je mislil na SKS, ki je zelo skrivljenega hrbta pred Radičevo HSS. Radikali in Davidovidcvci. Radikali se dobro zavedajo, da je sedanja vladna koalicija v razpadu. Z vsakim dnem postajajo nevzdržnejši odnošaji med vladnimi strankami. Radikali hočejo dobiti namesto radičevcev druge zaveznike. Med radikali in davi- Po drugi! Kaj se dogaja v Rusiji. Ko je minila prva krvava doba ruske revolucije, je bilo vse rusko narodno gospodarstvo popolnoma na tleli. Večina industrijskih podjetij sploh ni obratovala ali pa le z velikimi omejitvami in ogromnimi obratnimi stroški, železniški in ostali promet je bil omejen na minimum, ker so manjkala prometna sredstva ali pa se nahajala v ^ nerabnem stanju. Poljedelska produkcija ni znašala niti desetine predvojne količine, ker jc ruskemu kmetu manjkalo na eni strani potrebno poljsko orodje in žito za posevek, na drugi strani pa tudi sam ni hotel obdelovati zemlje, v kolikor bi žetev presegla svoje organizacije, podjetja, odbora itd. pismeno. Tudi taki priglasi so veljavni in vse nadalje ukrene zavarovalnica sama. Kdaj zavarovanje ^preneha. Zavarovanje preneha z dnem izstopa iz dela, na katerem je zavarovanje osnovano ali pa z nastopom invalidnosti. Prispevki za OSZ se plačujejo tudi za čas dopusta. Uvrstitev zavarovancev v razrede. Zavarovanci pri starostnem in invalidnem zavarovanju so po zakonu razvrščeni na štiri razrede: V razred A spadajo zavarovanci z dnevno mezdo do Kč 14'— s tedenskim prispevkom Kč 4'50; v razred 13 spadajo zavarovanci z dnevno mezdo Kč 14— do 22 — s tedenskim prispevkom Kč 570; v razred C spadajo zavarovanci z dnevno mezdo Kč 22'— do 28‘50 s tedenskim prispevkom Kč 7-10; v razred D spadajo zavarovanci z dnevno mezdo nad Kč 28r50 in s tedenskim prispevkom Kč 8-80. Z izpremembo mezde, katero je dolžan delodajalec naznaniti tekom treh dni, se izpremeni tudi uvrstitev v razrede. dovičevci se vrše že dalje časa razgovori v svrho sklenitve koalicije. Radikali računajo s tem, da bi, če že ne cel Davidovičev klub, vsaj del demokratskih poslancev pristal na najožje sodelovanje z radikali. Posebno se zanašajo radikali na Veljkovičevo skupino v demokratski stranki. Z ozirom na vesti v javnosti, da se demokrati in radikali razgovarjajo, je Davidovič izjavil časnikarjem, da sicer ni izključeno sodelovanje s poštenimi ljudmi, vendar pa, da so vsi razgovori med radikali in demokrati privatnega značaja. S to izjavo je Davidovič le potrdil, da se razgovori vrše. Vlada, ki jc sovražna javnim nameščencem. Osrednja organizacija javnih nameščencev v Beogradu je na svoji seji dne 27. t. m. ugotovila, da njeno odposlanstvo ni moglo priti do ministrskega predsednika Uzunoviča, da mu predloži resolucije, ki se izrekajo proti znižanju draginjskih doklad. Albanskim poslanikom v Beogradu je imenovan Cena beg. Proti imenovanju Cena bega je vložil poslanec Božovič interpelacijo, ki navaja, da je Cena beg prav za prav naš državljan, da je zagrešil zločin plenitve samostana Dečani, da je ponovno nastopal z našim življem izdajalsko in okrutno ter da je med vojno iz zasede pobil več srbskih oficirjev. Poslanec Božovič upravičeno sodi, da Cena beg ne spada na poslaniško mesto. Agitacija dr. Ni kiča. Ko je bil dr. Nikič izključen iz HSS, je pričel agitirati proti Štefanu Radiču in zbirati pristaše za svojo politiko. Prvi sestanek njegovih pristašev se je vršil v Vinkovcih. Sestanka se je udeležilo 22 zastopnikov organizacij HSS. Na sestanku je bila izglasovana zaupnica dr. Nikiču in obenem izrečena vodstvu HSS graja, da je izključilo dr. Nikiča iz stranke. i državah. njegovo lastno in njegove rodbine potrebo, ker so presežek zaplenjevali sovjeti za smešno nizko ceno. Posledica vsega tega je bila lakota, ki je objela ogromne pokrajine, ki je zahtevala tisoče in tisoče žrtev in ki bi ji sovjetska vlada težko odpotnogla brez evropske in ameriške pomoči. Ruski sovjetski vlastodržci so uvideli, da tako ne more in ne sme naprej in da je treba predvsem’ dvigniti produkcijo v vseh strokah in ne samo sanjariti o rešitvi, ki naj bi prišla z izbruhom svetovne komunistične revolucije, v katero svrho je ruska vlada razmetala po vsem svetu ogromne vsote denarja. Da bi se pritegnil k produktivnemu delu v Rusijo inozemski kapital, se je dalo raznim, Kako se plačujejo prispevki. Prispevke plačujejo polovico delodajalci, polovico zavarovanci. Pobira jih delodajalec in jih mesečno izroča nezgodni zavarovalnici. Za nameščence in vajence, ki ne dobivajo nikake mezde, plačuje ves prispevek delodajalec. Oni del prispevkov, ki odpada na zavarovanca, odbija delodajalec od mezde, in sicer samo oni del, ki odpada na plačilno obdobje. Torej za en teden pri tedenski mezdi, za štiri tedne pri mesečni plači. Ta del prispevkov se mora od mezde odbiti najkasneje' štiri tedne potem, ko je zapadel, sicer izgubi delodajalec pravico do odbitka. Zavarovalnina se more pri podjetjih, ki zaposlujejo vsaj deset delavcev, zvišati do 25 odstotkov, če ureditev podjetja ne odgovarja zdravstvenim in zaščitnim predpisom. To 'povišanje odredi na predlog nezgodne zavarovalnice OSZ potem, ko jc zaslišala obrtnega inšpektorja, oziroma okrajno politično upravo. Toda to povišanje mora plačevati delodajalec v celoti iz svojega. Prispevek za invalidno in starostno zavarovanje se more izmenjati samo z zakonom in to šele po petih letih, po matematični preizkušnji finančnega ravnovesja OSZ. (Dalje prih.) Sugerirajte v „&ovi Pravdi**! posebno ameriškim kapitalističnim skupinam raz-sežne koncesije, na drugi strani pa se je polagoma pričelo domači mali ter srednji obrt in trgovino osvobojati komunisitčnega nasilja. Osebna inicija-tiva in zasebna podjetnost sta se pričeli zopet uveljavljati in v splošno osiromašeni zemlji se je prjčel zopet porajati razred—kapitalistov. Ni sicer še mogoče govoriti o kakšnem kopičenju velekapitala, toda kapitalisti dejansko nastajajo, so že tu, in kdor dejansko pozna težnjo kapitala k zlivanju v večje skupine in enote, ta mora z gotovostjo pričakovati, da se bo v Rusiji v nepredolgem času pojavil kapital kot organizirana enota. Že takrat, ko je prišlo do prvega popuščanja s strani sovjetske vlade glede izvedbe socijalizacije industrije' in trgovine, produkcije in konzuma, so se pričele v komunistični stranki pojavljati prve kali razdora in razkola. Razumljivo je, da se je vse to na zunaj kar najbolj skrbno prikrivalo, saj je bil notranji in zunanjepolitični položaj Rusije tak, da absolutno ne bi bilo ugodno zanjo, če bi svet izvedel, da je še prepir v hiši. No, dokler je še živel Lenin, ki je užival v komunistični ruski stranki skoro popolno avtoriteto, je še što brez večjih kriz in spletk v stranki. Po njegovi smrti pa je načelni spor v stranki postajal vedno izrazitejši in sedanji kongres ruske komunistične stranke ga je razgalil pred vsem svetom. Na eni strani sta vstala Zinovjev in Kamen jev s svojimi pristaši — po večini iz Petrograda — na drugi strani Stalin, Trockij, Rykov in Buharin z ostalo večino vodilnih sovjetskih osebnosti. Zmagalo je Stalinovo stališče popustljivosti in Zinovjev je s svojo zahtevo nekompromisnosti in propagande za vsesvetovno revolucijo propadel. No, Zinovjev ni držal križem rok. Pričel je takoj organizirati odpor proti sedanjemu vodstvu ruske komunistične stranke. In ko so njega in njegove pristaše Stalinovi ljudje pri zadnjih volitvah v petrograjski mestni sovjet potisnili popolnoma ob stran, je pričel s tajno organizacijo. Stalin pa je napravil sedaj kratek proces: izključil ga je iz političnega urada, njegovega pristaša Laševiča pa iz osrednjega odbora ter obema obenem prepovedal nadaljnje javno delovanje. S tem je dosegel spor v ruski komunistični stranki svoj vrhunec. Kako se bo končal, se točno ne da predvidevati. Verjetno je, da bo iz boja izšel kot končnoveljavni zmaga-lec, toda tudi Zinovjev je v zadnjem času pridobil za svojo politiko mnogo pristašev, zato tudi presenečenja niso izključena. Pokazalo pa se je zopet v bengalični luči, kako pojmujejo komunistični sodrugi svobodo. ★ Rudarska, stavka na Angleškem še vedno traja. V raznih premogokopnih revirjih se je pojavilo precejšnje število stavkokazov. Na intervencijo tajnika rudarske zveze Cooka je pa zopet večina stavkokazov zapustila delo. Rudarji so se ponovno izrekli za pogajanja z lastniki rudnikov in so pristal i na to, da posebno razsodišče končnoveljavno razsodi v sporu med rudarji in lastniki rudnikov. V zgornji zbornici je lord Cecil izjavil, da je izključena vladna podpora premogokopni industriji. Tudi druge industrije so v krizi; krivično bi bilo zato iz javnih sredstev podpreti samo premogo-kopno industrijo. Vlada bi bila kvečjemu pripravljena pomagati s subvencijami premogokopni industriji za dobo štirih mesecev, če se s tem olajša rešitev spora med rudarji in med lastniki premogo-kopov. Vlada narodne sloge na Francoskem. Francoski parlament je zadnje mesece odstavljal vlado za vlado. Svetovna vojna je prizadejala Franciji ogromno škodo. Cela severna Francija je bila vsled vojne opustošena. Vojno odškodnino, ki je bila namenjena za restavracijo opustošenih krajev, je plačevala Nemčija zelo neredno. Francija je zato morala iz lastnih sredstev obnoviti zrušene vasi in mesta. Dotok nemško odškodnine se je še bolj zavlekel vsled kompromisne rešitve pri odplačevanju, v katero je bila Francija primorana privoliti. V Franciji je nastala velika finančna kriza. Frank je padal. Vsaka vlada je imela težavno nalogo, pokazati, kako se naj reši Francijo gospodarskega propada. Med strankami ni edinosti. Francoski parlament je brez prave delovne večine. Ni čuda, če je pri teh razmerah demisijonirala vlada za vlado. Predzadnja Ilerriotova vlada je padla tekom 24 ur. Sedaj ji je sledila Poincarejeva vlada, v kateri se nahaja tudi Herriot. Poincarčjeva vlada je dobila pri glasovanju o zaupnici precejšnjo večino: 358 za in 131 proti. Če se bo pa vlada vzdržala, je pa še drugo vprašanje in naj jo tudi podpirajo vse stranke razven marksistov. Prav lahko se zgodi, da bo vlada (kot njene prednice) čez noč padla, kakor hitro bo prišla pred parlament s konkretnimi finančnimi predlogi. Priključitvena manifestacija. Pevsko društvo «Typographia» z Dunaja je priredilo v Berlinu koncert. Pri tej priliki je prišlo do manifestacij za Iz tajništva NSZ. Pozivamo vse podružnice, da nam redno pošiljajo poročila, kakor smo to zahtevali v zadnji okrožnici. V prihodnjih dneh dobijo vse podružnice nove okrožnice in navodila funkcionarjem, kako naj izvršujejo njih naloge. Tem okrožnicam bo posvetiti vso pažnjo in se po njih ravnati. Kjer se pokaže potreba, naj še skliče članski sestanek. Ne pozabite, zanimati se za bližnje kraje, kje bi se dalo vzpostaviti našo podružnico. Tajništvo je pridno na delu in ima že zopet nekaj novih pripravljalnih odborov. Pokažite tudi vi svojo agilnost in ustanavljajte nove podružnice. — Tajnik. Seja upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani. V četrtek 22. t. m. se je vršila seja upravnega odbora Delavske zbornice ob polnoštevilni udeležbi. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje sta podala svoji poročili predsednik Čobal in tajnik Uratnilc. Iz poročila smo posneli, • da je neki rudnik v Šumadiji pripravljen sprejeti 140 rudarjev iz Slovenije v službo. Sklene se, poslati člana zbornice g. Krušiča v Srbijo, da se na licu mesta informira o pogojih za sprejem. Nadalje poroča o -izseljeniški akciji, o odpustu železničarjev, o vzpostavitvi borze dela v Mariboru ter o enketi o organiziranju zadruge nakladalcev v Dalmaciji, katere so je udeležil zastopnik zbornice. Proračun Delavske zbornice za leto 1926. ministrstvo še ni odobrilo, nasprotno, je zbornica zvedela, da namerava finančno ministrstvo črtati proračun za približno 70 %. Zbornica je storila takoj potrebne korake, da se namera finančnega ministrstva ne uresniči, ker je sicer delovanje zbornice ogroženo. Blagajnik Čelešnik obširno poroča o dohodkih in izdatkih za prvo polletje. Zbornica je v prvem polletju izdala 689.489-99 Din. V imenu kontrole je poročal g. Ošlak. Njegovo poročilo je bilo soglasno odobreno. Končno se je sklenilo, da se vrši prihodnja skupščina Delavske zbornice v nedeljo 29. avgusta ob 8. uri zjutraj v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Kulturno prosvetni odsek Delavske zbornice se preseli prihodnje dni v svoje nove- prostore v Gradišču, kjer je bila prej bolniška blagajna. Odsek prične v jeseni s svojim delom ter bo na razpolago bogata knjižnica za delavstvo. O delu tega odseka bomo še poročali. PTUJ. Podružnica Narodnostrokovne zveze v Ptuju priredi v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. dopoldne cvetlični dan v kritje še neporavnanih stroškov za nabavo prapora. Apeliramo na občinstvo, posebno pa na naše imovitejše tovariše, da darujejo po možnosti kolikor največ v ta namen. Isti dan se vrši med 11. in 12. uro v mestnem parku promenadni koncert, izvajan po tambura-škem zboru iz Maribora. Vstopnina prosta, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v gori označeni namen. Popoldne obvezen pešizlet v Podvince. Zbirališče pred gostilno Zupančič, na Ljutomerski priključitev Avstrije k Nemčiji. Pevce in tisočero koncertno publiko je nagovoril predsednik nemškega parlamenta Loebe, ki je v svojem govoru poudarjal, da si nemški narod želi združitev Avstrije in Nemčije. V to so Nemci tudi upravičeni na podlagi samoodločbe narodov. Za pozdrav so se Avstrijci zahvalili in je njih govornik Speizer poudaril, da je že v avstrijski ustavi predvidena združitev z Nemčijo. Sicer-so zaenkrat združitev onemogočili mirovni dogovori v Versaillesu in Saint Germainu, kar pa še ni noben zadržek, da se izvrši združitev obeh bratskih držav že v bližnji bodočnosti. Verski boji v Mehiki. Kakor smo že poročali, je mehikanska vlada prepovedala na državnem teritoriju izvrševanje verske službe vsem inozemskim duhovnikom. Škofje v Mehiki so na vladno odredbo odgovorili s pastirskim listom, v katerem napovedujejo, da ukinejo s 1. avgustom cerkveno bogoslužje po vsej Mehiki. Vlada je pastirski list kon-fiscirala. i vestnik. cesti, ob 14. uri (2. uri popoldne). Članstvo in narodno zavedno delavstvo pozivamo, da se tega izleta gotovo udeleži, to tem bolj, ker se vrši izlet s praporom in tamburaškim zborom iz Maribora. — V nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. izlet z avtomobili v Trakoščan na Hrvat-s k e m in ogled znamenitega gradu grofa Draško-viča. Izlet je neobvezen, vendar se priporoča članstvu, da se ga polnoštevilno udeleži in si za male stroške ogleda tamkajšnje znamenitosti. Ta izlet je najbrž zadnji v tem letu. Odhod ob 12. uri izpred Narodnega doma. Vožnja za osebo stane 30 Din. — Tovariš blagajnik naproša vse one, ki so sprejeli bloke v svrho razprodaje za nabavo prapora, da z njim obračunajo do 10. avgusta t. 1., da lahko poravna še neplačane račune. Nadalje naproša tovariš blagajnik vse one, ki so še s članarino v zaostankih, da jo po možnosti plačajo našemu tovarišu inkasantu z novo članarino vred. In-kasant se bo zglasil prve dni avgusta pri vseh članih. — Redne o (i bo rove seje se vrše vsako prvo in tretjo sredo v mesecu in pozivamo vse tovariše odbornike, da se sej polnoštevilno in sigurno udeleže, da ne bo treba vedno posebej pošiljati vabil, ker jo tajnik itak z drugim delom preobložen. Seje se vrše redno v posebni sobi gostilne «Dru-štvenega doina> ob 20. uri. VIČ. Narodnostrokovna zveza, podružnica na Viču, ima svoj redni mesečni sestanek članstva v soboto 7. avgusta točno ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu pri Oblaku (Tone). Na sestanku poroča tudi delegat izvrševalnega odbora iz Ljubljane o važnih stvareh. Udeležba za vse člane strogo obvezna! — Vsako soboto od 8. do 9. ure zvečer uraduje v društvenem lokalu po en odbornik. V tem času se sprejemajo novi člani in pobira članarina. Tudi se dajejo vsake potrebno informacije glede organizacije in drugih delavskih vprašanj. I/ MEŽIŠKE DOLINE. Kar smo pričakovali, to se je 'izpolnilo. Znali smo, da bo gospode sodruge zabolelo, ko bodo zvedeli, da smo si ustanovili svoje narodne,strokovne organizacije in da ne smejo več pričakovati prirastka r strani nnrodnozaved-nega delavstva. Mi smo kar vedeli, da se bo oglasil kak njihov list in kaj napisal na naš račun. l’a se je oglasila «Delavska politika* in zapisala, da se je začetkom junija mudil v Mežiški dolini neki gospod, ki se je izdajal za strokovnega tajnika. Tega gospoda Neki-Ja pa poznajo tudi pri tej « Delavski politiki* in vedo, da je v resnici strokovni tajnik in se ni samo v Mežici izdajal kot tak. Kakor smo pričakovali, da se gospodje sodrugi oglasijo v svojem glasilu, tako nismo pričakovali niti izdalelca toliko neresnic, kakor jih je nanizal resnicoljubni dopisnik iz Mežice. Sicer pa smo navajeni na čita-nje lakih dopisov in čudež bi bil, če bi dopisnik pisal resnico. Na kratko: v Mežiški dolini smo pričeli ustanavljati podružnice in jih ustanovimo, pa že je gospodom sodrugom prav ali ne. Pri tem delu nam tudi ne bo delal ovire strah pred pazniki, kakor si to želi dopisnik, ker mi predobro poznamo naše ljudi in vemo razločevati dobro od slabega. Le ko bi vi imeli take paznike med sabo, potem bi še šlo, tako pa sami vidite, da pelje vaša pot navzdol, naša pa navzgor. Pa še kaj pišite. Mi bomo tudi. LOGATEC. Podružnica Unije je imela v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne g. Šmuca članski sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Na sestanku je predaval podružnični predsednik, tov. Muschet, o zavarovanju delavcev, na kar je poročal strokovni tajnik tov. Kravos o nalogah strokovne organizacije in posebno še o nalogah podružnic strokovne zveze. Po podanem poročilu se je vršil pogovor o različnih društvenih zadevah in je potem predsednik zaključil lepo uspeli sestanek ter povabil navzoče na popoldanski izlet. — Popoldne istega dne se je zelo lepo število članov peljalo na izlet na Vx-hniko. Tam so odšli k Močilniku, potem preko Mirke k izvirom Ljubljanice, od tu pa na Verd in nazaj na Vrhniko. Na Verdu je bil daljši počitek, katerega so člani porabili za prepevanje in sviranje naših lepih domačih pesmic. Izlet, ki je nadvse krasno uspel, je ponovno pokazal, da so tudi taki skupni izleti potrebni za medsebojno spoznavanje članov. Naj bi tudi druge podružnice posnemale našo logaško podružnico in prirejale take članske izlete. Podružnica v Logatcu priredi v najkrajšem času zopet večji, celodneven izlet, na katerega že sedaj opozarja svoje članstvo. Da so izleti lepi in da so se sploh vpeljali, ima-največjo zaslugo naš vrli predsednik tov. Muschet, ki vodi obenem tudi vse tajniške posle in je naš glavni aranžer vseh prireditev. Podružnica kaže vidne uspehe, za katere se imamo zahvaliti agilnemu odboru, predvsem pa — Jako važno za cenjene naročnike, ki se še niso poslužili začetkom tega meseca priloženih položnic, je to, da nemudoma poravnajo naročnino. — Tistim cenjenim naročnikom- pa, ki so prejeli od nas dopisnice, ne da bi bili vpoštevali prijazno opozorilo, naznanjamo, da jim bomo 15. avgusta list ustavili, zaostanek na naročnini pa izterjali, če dotlej ne poravnajo svoje obveznosti. Uprava «N. P.» — Sodrugi med seboj. Kakor čujemo, so nastala med sodrugi pri Strokovni komisiji velika nesoglasja, ki so imela za posledico, da je odpuščen strokovni tajnik g. Golmajer. Že dalj časa je vladala v tej organizaciji neka napetost, vsa nejevolja pa je izbruhnila sedaj, ko se je vrnil g. Golmajer iz Ženeve, kjer je fungiral kot ekspert Delavske zbornice. Mi se ne bi vmešavali v njih osebne spore, a konstatiramo lo samo radi tega, ker ti gospodje prav radi očitajo napake drugim, četudi teh napak ni, kar pa se godi v njihovih vrstah, pa bi prav radi zagrnili s plaščem pozabljivosti. Če riba smrdi pri glavi, potem se prav nič ne čudimo, da njih organizacije tako pešajo ter so danes več ali manj samo še na papirju. Obžalujemo samo delavstvo, ki še vedno naseda raznim demagogom in se oprijema internacionalnih gesel, plačuje visoke prispevke, nima pa za to nikakih podpor in zaščite. V Strokovni komisiji je bila že od nekdaj ta pogreška, da je bilo preveč nastavljenih tajnikov, katero je delavstvo s svojimi prispevki vzdrževalo, končno pa so se med seboj zgrizli. V interesu javnosti, posebno pa v interesu našega delavstva bi bilo, da