List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno	K 6'—	Strokovni list za povzdigo in napredek gostil-	Uredništvo in upravništvo
polletno	„ 3'20 četrtletno	„ 160 posamezne številke po ... . „—-30	niškega obrta in gospodarstva.	v Ljubljani, Gradišče 7.
Cene inseratom: Vis strani pri en-	Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih za-	
kratni objavi K V50, pri večkratnih ===== objavah popust. 		drug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug,	Stranke govore lahko v uredništvu
	dalje gostilničarskih zadrug v Sežani in Trbovljah.	vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, Zagorju ob Savi, Idriji, Železnikih, Kamniku in v Postojni.
Leto III.
V Ljubljani, dne 20. junija 1913.
St. 10.
Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem.
(Dalje.)
Ker je z odredbo trgovskega ministrstva z dne 10. januarja 1906 št. 72.684 ugotovljeno, da morajo tudi trgovci in drugi, ki imajo le pravico prodajati žganje čez ulico v odprtih steklenicah, pripadati gostilničarskim zadrugam, je obvestila zveza vse svoje članice o tem in jih opozorila, naj tudi te pritegnejo k zadrugi, ker se tako zvečajo dohodki blagajne.
Z vodstvom protialkoholistov, oziroma s takozvano — „sveto vojsko“ je imela zveza stvarna razpravljanja, osobito glede namere, da hoče ta „vojska“ ustanavljati brezalkoholne gostilne. Proti temu .je zveza odločno protestirala in navajala, da tega absolutno ni treba, ker imajo vsi sedanji gostilničarji itak brezalkoholne pijače naprodaj.
V	osebnih zadevah članov posameznih zadrug je zveza po svojem načelstvu na vsakokratno željo storila takoj potrebne korake in intervencije.
Na pritožbe, došle iz vinorodnih krajev in tičoče se zlorabe patenta o točilnicah pod vejo je zveza podala na pristojna oblastva ostre proteste proti podelitvi takih pravic in proti nepravilnemu izvrševanju teh pravic.
Ker posameznih zadrug vsled zavlačevanja prošenj za ustanovitev ni bilo mogoče ustanoviti, se je zveza pritožila na deželno vlado in je zahtevala, da naj zaukaže podrejenim oblastvom točnejše rešitve podanih prošnja.
V	treh odborovih sejah je zveza rešila tekoče agende in se posvetovala o vseh v njeno področje spadajočih zadevah.
Zveza se je udeležila po svojih delegatih gg. Franu Kavčiču in Avguštinu Zajcu tudi sej osrednje državne organizacije.
Vsled sklepa lanskega občnega zbora so se izdala od zveze priznalna in zahvalna pisma g. Ivanu Kendi, hotelirju v Sofiji, in g. prof-Adolfu H e s s u na Dunaju v priznanje njihovega delovanja na korist gostilničarskemu stanu.
V	zadevi davka na avtomobile se je zveza pridružila izjavam dunajskih organizacij, ter stavila predlog, da naj se luksus-avtomobile visoko obdači, za promet in obratovanje pa ne.
Iz krajev, koder še ni gostilničarskih zadrug, osobito iz Dolenjske, prihajajo dan za dnevom dopisi, prošnje in pritožbe glede raz-nih krivic, ki jih mora trpeti gostilničarstvo.
Vsem tem so se dajali pravni nasveti in navodila za odpomoč nepravilnosti.
Tudi s prireditvijo gostilničarskega izleta v Postojno je imela zveza obilo posla, kar pa je bilo zelo olajšano s tem, da se je volil posebni izletni odsek, ki je zelo eksaktno posloval. Prireditev je prav dobro vspela tako v gmotnem kakor moralnem oziru. Da bi se od časa do časa take prireditve ponavljale, bi bilo pozdravljati, ker se pri takih prilikah tovariši bolje spoznajo med seboj.
V zvezi je sedaj včlanjenih 18 zadrug z okroglo 2500 člani in sicer sledeče zadruge : Bled, Brdo, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kostanjevica, Kranj, Litija, Ljubljana, Ljubljanska okolica, Mokronog, Postojna, Staritrg, Škofjaloka, Tržič, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Železniki.
Uradnih spisov je sprejela in rešila zveza 285. Iz zvezne pisarne pa je izšlo razven tega 474 spisov, v katerem številu pa niso všteta vabila na ustanovne sestanke posameznih zadrug.
Po podanem poročilu želi gosp. Anton C e r e r iz Kamnika pojasnila, ali se je zveza kaj obrnila na ministrstvo za podporo in na zadružnega inštruktorja g. dr. Blodiga, da bi tako podporo tudi izposloval pri ministrstvu.
Zadružni instruktor odgovori na to, da je zveza 25. februarja 1913 vložila tako prošnjo pri ministrstvu in da mu je ministrstvo to prošnjo vposlalo, da odda glede nje svoje mnenje ter obenem tudi priloži računski zaključek. Računskega zaključka mu pa zveza še ni vposlala. Kakor hitro ga dobi, bo prošnjo vrnil ministrstvu in jo toplo priporočal, ker je zvezno delovanje na organizatorič-nem in strokovnem polju vzorno.
Gosp. Fran P a t e r n o s t iz Postojne želi, da bi zveza obnovila akcijo radi dosege državnega posojila hotelirjem v krajih, ki so namenjeni tujskemu prometu.
Nato se podano poročilo odobri brez ugovora, vsled česar poda tajnik gosp. Pintar tudi računski zaključek za I. 1912, ki izkazuje sledeče dohodke:
Prenos gotovine iz 1. 1911. .	. .	K 8517
Vplačana članarina		„	36050
Prebitek izleta v Postojno .	. .	„	500'—
Darilo g. Mencingerja		„ 10 —
Plačani računi nanovo ustanovljenih zadrug za dana pravila, knjige in tiskovine		„ 27576
Za prodan koledar		2'—
Najeto posojilo		„	122 44
Skupaj .	K 135577
Temu nasproti pa so bili sledeči izdatki
Tajništvo in najemščina . . „Gostilničarskemu Vestniku“ Potnine delegatov (za Dunaj Prago) ......
Prijavnina delegatov . . Račun za priredbo pravil „ knjigovezov .	.	.
Računi tiskarn in knjigarn Znamke in poštnina . . Sodni troški..............
535'—
mo-—
250'— 40'— 128'— 40'— 122 — 28-88 44-79
Potovalni troški potovalnega tajnika Za prepise iz obrtnih katastrov . Naročnina listov in drugo .	.
Skupna vsoda izdatkov
„	25'-
„ 20'— 21-30 K 1355 87
V resnici se izkazuje torej primanjkljaj per K 122'44, kateri znesek ste prispevali ljubljanska in okoličanska zadruga že 1. 1912 na račun članarine za 1. 1913.
Ko se pojasni, da je sodne troške v znesku K 44'79 povzročila zvezi tiskarna Blasni-kovi nasledniki v Ljubljani, se preide na proračun za 1. 1913., ki izkazuje okroglo 1400 K potrebščin, za katerih pokritje je treba vpeljati najmanj 50 h članarine od vsacega člana. O proračuni se vname daljša debata, med katero se razpravljajo tudi stvari, ki pravzaprav ne spadajo sem.
Gosp. Avguštin Zajec želi upravičeno, da bi posamezne članice plačevale pač redno zvezi svoje prispevke, ker za vsako organizacijo je treba tudi denarnih sredstev; ako se hoče organizacijo pospešiti, je treba v ta namen tudi plačevati; brez sredstev je pa vsako delo onemogočeno. Navzoči načelniki zadrug naj torej skrbe za to, da bo v bodoče vpeljano redno plačevanje.
Nato se vname med g. Antonom Cerer-j e m iz K a m n i ka in zadružnim inštruktorjem g. dr. B 1 o d i g o m debata, deloma tudi osebnega značaja. Gosp. Cerar pravi, da kamniška zadruga nima sredstev; zato je sklenila povišati inkorporacijsko pristojbino na svojem predzadnjem občnem zboru, katerega se je udeležil tudi zadružni inštruktor in ki je takrat zvišanju pritrjeval, pozneje pa oddal pri deželni vladi svoje mnenje pismeno v nasprotnem smislu. Gosp. dr. B 1 o d i g odgovarja na to, da je bil pozneje nasprotnega mnenja radi tega, ker se mu zde poslovni troški zadruge previsoki. Kadar se bodo ti znižali, bo rad takemu zvišanju pritrdil; do tedaj naj si pa zadruga pomaga z doklado. V teku te razprave se še pojasni, da je g. C e-
r a r za tajniška dela priznani mu letni honorar per K 150 še vselej zadrugi podaril.
Gosp. Drašler iz Borovnice je nazi-ranja, da naj one zadruge, ki imajo premoženje, plačajo članarino zvezi iz zadružne blagajne, ne da bi se posebej to pobiralo od članov.
Gosp. Šušteršič iz Zapuž poroča, da je z g. K a I i š k o m iz Fužin pregledal račune in knjige, da so priloge soglašale s knjigami. Predlaga, da se podeli absolutorij tajniku, ki vodi ob enem blagajniške posle. (Sprejeto.)
Gosp. Mencinger iz Bohinjske Bistrice predlaga, da naj se tudi letošnje leto določi članarina za zvezo s 50 h za vsakega člana v zvezi včlanjenih zadrug, kajti ako vplačajo vse zadruge zaostalo članarino iz I. 1912 in pa predlagano za 1. 1913, potem se zvezi ne bo treba boriti s primanjkljaji.
Gosp. Bučar iz Kostanjevice podpira ta predlog. Po njegovem naziranju bi bilo najbolje, ako bi vpeljale vse zadruge letni prispevek per 1 K in iz tega naj bi se plačevala članarina zvezi, preostanek pa naj bi se vpo-rabljal za kritje upravnih troškov. Ako se plača 1 K na leto, ne pride na teden niti en krajcar. Kdor izmed gostilničarjev pa nima tedensko enega krajcarja na razpolago za svojo stanovsko organizacijo, ta ni vreden, da je gostilničar.
Gosp. K o s iz Vrhnike je naziranja, da bi bilo težko od gostilničarjev, ki žive po hribih, izterjavah take prispevke. Nimajo še smisla za organizacijo. Toliko časa, dokler ni treba plačevati, še gre, ko pa se pride do njih radi plačila, bi pa posamezni raje malo vero zatajili kakor pa kaj plačali. Raje si puste živino v hlevu zarubiti.
Gosp. Paternost iz Postojne je naziranja, da bi bilo najenostavnejše, ako vse zadruge proglase „Gostilničarski Vestnik“ za svoje obvezno glasilo, ker ga potem dobivajo ceneje. Ako sklenejo letno doklado per 6 K, kar sedaj stane naročnina, so potem iz tega zneska lahko plačani ne le naročnina, marveč tudi članarina zvezi in upravni stroški zadruge.
Gosp. Avguštin Z a j e c iz Ljubljane želi od zadružnega inštruktorja pojasnila, ali je že sprejet in uzakonjen predlog, da naj pobirajo zadružne doklade davčne oblasti. Gosp. dr. B 1 o d i g odgovori, da je zadeva menda še vedno v obrtnem svetu trgovskega ministrstva.
Končno se soglasno sklene na predlog gosp. Mencingerja določiti zvezno članarino za I. 1913 s 50 h za osebo.
Nadaljna točka dnevnega reda je sprememba pravil, katere se sk'ene soglasno spremeniti v toliko, da se voli na vsakega odbornika enega namestnika, ki ima v slučaju, da je odbornik zadržan, enake pravice kot pravi odbornik.
Pri nato vršečih se volitvah so soglasno izvoljeni v odbor sledeči gospodje: Za gostilničarsko zadrugo Bled: Alfonz Mencin-g e r iz Boh. Bistrice in Josip V e r h u n c iz Bleda; za Brdo: Josip Rus iz Lukovice in Franjo Benkovič iz Blagovice; za Idrijo: Alojzij Kobal in Andrej Lipušček, oba iz Idrije; za Jesenice: Lovro H u m er iz Jesenic in Matej W e r g 1 e s iz Save; za Kamnik: Anton C e r e r iz Kamnika in Valentin Gregorc iz Mengša; za Kranj: Fran Kuralt iz Kranja in Ivan Gašperlin iz Šenčurja; za Kostanjevico: Lavoslav Bučar iz Kostanjevice in Franjo Dolina r iz Velike Doline ; za Litijo: Josip M e š e k iz Litije in Radoslav Š rib ar iz Gradca; za Ljubljano: Jakob Bole, Fran Kavčič in Fran K r a-
p e š za odbornike, za namestnike pa Emil Keržišnik, Ivan Stritar in Rudolf Škulj; za Ljubljano okolico:. Vinko Ogo-r e 1 e c iz Škofeljce, Ivan R u s iz Grosuplja in Ivan Šušteršič iz Zapuž za odbornike, za njih namestnike pa Jože A n ž i č iz Do-brunj, Jakob Jesih iz Rudnika in Anton Kališ ek iz Fužin; za Mokronog: Anton Zajec iz Bistrice in Anton Žlajpah iz Mokronoga; za Postojno: Fran Paternost iz Postojne in Fran Sever iz Hrastja pri Št. Petru; za Stari trg: Karel Kovač iz Starega trga in Alojzij Žnidaršič iz Loža; za Škofjoloko: Fran Sušnik in Leopold Hafner iz Škofjeloke; za Tržič: Karel R u e c h in Anton Jeglič, oba iz Tržiča; za Vrhniko: Ivan K o s iz Vrhnike in Anton Drašler iz Borovnice; za Zagorje ob Savi: Albin G r-č a r iz Zagorja in Fran Rakar iz Loke ; za Železnike: Karel Dolenc iz Železnikov in Lovro Pintar iz Sorice.
Po volitvah je podal naš urednik v glavnih potezah poročilo o sklepih, ki so bili sprejeti na državnem zborovanju gostilničarjev v Trstu, v kolikor se pač nanašajo na naše razmere in sklicuje se na to, da posamezne zanimive zadeve itak še obširneje objavi v „Go stilničarskemu Vestniku“.
V formalnem oziru se je skliceval pri tem na že v „Gostilničarskem Vestniku" podana poročila.
Kar se zborovanja samega tiče, sta mu bila odmerjena dva dni. Prvi dan so bila na dnevnem redu poročila o delovanju obrtnega sveta v trgovskem ministrstvu. Obrtni svet je že sklenil, da naj se delno vpelje obvezni dokaz vsposobljenosti za gostilničarsko obrt. Isto-tako se je sklenilo, da bodi prodajanje piva v steklenicah odvisno od posebne koncesije. Glede protokoliranja gostilničarjev se je zahtevalo, da naj se določi, da mora biti protoko-liran samo tisti, kateremu je predpisana pri-dobnina v dvojni izmeri današnjega predpogoja. Vse te zadeve bi morale biti že z mini-sterskimi naredbami ugotovljene, toda ministrstvo je pričelo neko mešetarijo. Tako je zahtevalo od čeških gostilničarskih organizacij, ki so pri pivu največ prizadete, da se morajo obvezati, da piva ne podraže, drugače ministrstvo ne ugodi tem zahtevam gostilničarstva. Češki gostilničarji tej zahtevi niso hoteli in niso mogli ugoditi, ker bi bili potem lahko uničeni. Koliko časa se bodo radi tega še zavlačevale rešitve teh zadev, je vprašanje, na katero se ne more dati odgovora.
Sedanja zastopnika gostilničarstva v obrtnem svetu, namreč gg. Otmar P e u z iz Dunaja in Josip VI če k iz Prage pa hočeta spraviti v razpravo sveta še razna druga za gostilničarski stan splošno važna vprašanja. Tako se more gostilničarstvo odločno izreči vpogledu v knjige s strani davčnih oblasti, istotako pa se mora tudi odločno zavzeti za to, da se spremeni izvršilni red in odpravi rubež gostilniških koncesij. O zadnji točki poroča itak obširneje pozneje g. Kavčič.
Z zanimivimi statističnimi podatki je bilo dalje podprto poročilo glede preosnove mero-sodnega reda, zlasti glede sodčkov za pivo. Poročevalec se je izrekel odločno proti sedanji praksi in je zahteval preosnovo v tem oziru, da se mera kontrolira v vsakega pol leta, in da so pivovarne pod kaznijo odgovorne za naznačeno količino.
Istotako se je izrekel zbor enoglasno proti takozvanemu malemu finančnemu načrtu, ki je pravzaprav delo državnega poslanca Steinwen-derja. Ta načrt je naperjen največ proti gostil-ničarstvu; zato ne sme postati zakon. Da se to tudi doseže, naj napno gostilničarji vse
svoje sile in zastavijo ves svoj vpliv. Za slučaj pa, da bi se ta finančni načrt vendarle uresničil, morajo vsi gostilničarji kot en mož opustiti dajanje vžigalic na gostilniške mize, kar je že zdavna navada v onih državah, ki imajo vpeljan monopol na vžigalice.
Glede postopanja obrtnih oblastev pri podelitvi gostilniških koncesij in uvaževanja mnenj posameznih zadrug sta poročala dva poročevalca, namreč tirolski in naš urednik. Iz teh poročil je bilo razvidno, da se prav kakor s pastorkom postopa z gostilničarstvom pri nas na Kranjskem, potem sledi Tirolska, v ostalih avstrijskih kronovinah pa se v tem oziru ne morejo prev^ pritoževati. Zborovalci so soglasno sklenili noveliranje obrtnega reda v tem smislu, da imajo gostilničarske zadruge pravico rckurza v vsakem slučaju, torej ako se podeli koncesija kljub protimnenju in ako se ne podeli kljub ugodnemu mnenju.
Glede prodaje tobačnih izdelkov po gostilnah se je izrekel poročevalec za zopetno vpeljavo domačih trafik. S podelitvijo pravice za domačo trafiko pa bodi spojena tudi udobnost, da dobi gostilničar pri nakupu tobačnih izdelkov l00/0 popusta.
Te zadeve so se razpravljale prvi dan. Drugi dan je bilo na dnevnem redu kot prva točka poročilo glede preureditve določil radi nedeljskega počitka vajencev v gostilničarski obrti. Poročevalec zahteva natančno interpelacijo naredb ministrstev z dne 24. aprila 1895, preureditev te naredbe, poživlja, da naj zbirajo organizacije tozadevni materijal ter statistične podatke, katere naj vpošljejo državni zvezi, da potem ta spravi zadevo v obrtni svet trgovskega ministrstva.
Sicer jako zanimiv, toda samo na hotelirje se nanašajoč je bil tudi referat o državnem podpiranju hotelske industrije in v zahtevah hotelirjev, dočim je vzbudilo splošno pozornost poročilo o enotni preureditvi policijske ure. Poročevalec se je izrekel za enotno potom državnega zakona ugotovljeno policijsko uro do 2. ure popolnoči
Istotako se je zbor izrekel za to, da naj glede podelitev plesnih licenc odločajo politična oblastva, torej okrajna glavarstva, oziroma deželne vlade in ne več občinski sveti, oziroma deželni odbori. Ta zahteva je utemeljena v pristranosti iz nasprotstev radi političnega naziranja in radi narodnosti, utemeljena pa je tudi v tem, ker je že sedaj kaznovanje pridržano politični oblasti.
Na dnevnem redu je bilo dalje obširno poročilo glede podeljevanja gostilniških koncesij posameznim konzumnim društvom in o tem, kako delujejo potem ta konsumna društva na škodo gostilničarjem. Te pravice je radi tega treba utesniti, oziroma bi bilo najbolje, da se jih sploh odpravi.
Glede preosnove zakona glede užitnin-skega davka na vino je poročal g Lavoslav Bučar iz Kostanjevice. Njegov referat je bil itak dobesedno objavljen v „Gostilničnrskem Vestniku“, razven tega je pa ta točka tudi na današnjem dnevnem redu. Obširneje bo torej poročal o tem g. Bučar sam.
Zahtevek prihodnjega referata je zahteval, da naj se pri obdačenju piva (deželne in občinske doklade) vpošteva poguba s 4%-
Dalje zahteva gostilničarska organizacija kot najmočnejša strokovna organizacija v deželi, da se jej da v obrtnem svetu trgovskega ministrstva mesto dosedanjih dveh deset m?n-datov.
(Dalje prihodnjič).
Gostilničarska zadruga v Kostanjevici.
Gostilničarska zadruga v Kostanjevici je imela svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo 25. majnika v prostorih g. Bučarja v Kostanjevici. Zborovanje je bilo razmeroma dobro obiskano, kajti došlo je 25 članov. Zato otvori načelnik g. Lavoslav Bučar kmalu po 3. uri zborovanje, konštatira sklepčnost, predstavi navzočim zastopnika zadružnega inštruktorja g komisarja St es ko in kot odposlanca gostilničarske zveze našega urednika, pozdravi došle zborovalce in poda na to pregledno poročilo o delovanju gostilničarske organizacije v deželi v splošnem in o delovanju kostanjeviške zadruge posebej. Pri tem povdarja zlasti delovanje kranjske gostilničarske zveze, dalje omenja slovanski gostilničarski shod v Pragi I. 1912. in letošnje državno gostilničarsko zborovanje v Trstu. Pri tem je obširneje obravnaval one točke, ki so za gostilničarje tega vinorodnega kraja zlasti važne in glede katerih smo v našem listu že park rat poročali.
Zadruga sama pa je po svojem odboru vedno zastopala gostilničarsko stališče; kjer se je uvidela potreba nove koncesije, se je podelitev priporočala, kjer tega ni bilo, se je oddalo negativno mnenje. Osobito se je zadruga zavzemala za to, da se preurede določbe glede točenja lastno pridelanega vina po nekoncesijo-nirancih, ker se to neznosno zlorablja, toda doslej je bilo le malo uspehov, ker se obrtna oblast na tozadevne pritožbe menda ne mara in noče ozirati.
Nadalje prečita načelnik pritožbo, ki jo je vložila zadruga proti novi odredbi radi žganje-toča ob nedeljah in praznikih in ki pomenja pravi unikum, razven tega pa uradni falzifikat. Načelnik je pri občnem zboru deželne gostilničarske zveze dosegel, da je tudi ta soglasno sprejela protest proti takemu postopanju, da je posredoval pri deželni vladi in tudi pri trgovski zbornici v ta namen, da se ta krajevnim razmeram nikakor ne odgovarjajoča odredba razveljavi.
G. Dolinar iz Vel. Doline pripomni k temu, da je tudi on za svojo osebo vložil pritožbo radi prikrajšanja žganjetoča in da se je v svoji pritožbi skliceval tudi na oškodovanje pri plačevanju bolete in pri predpisanem pri-dobninskem davku.
Naš urednik poživlja navzoče člane, naj sami pripomorejo k temu, da se točenje pod vejo omeji. Navadno se nasproti tem konkurentom molči, ker se boji zamere. Treba je paziti na to, da ti točilci ne prekoračijo svojih pravic. Navadno se v teh točilnicah popiva cele noči, godba je tam, dobe se jestvine, skratka prav vse kakor v gostilni. Tega pa ne bi smeli delati. Zato naj bi take prestopke sporočali zadrugi in navedli priče, da jih zadruga ovadi.
Pri debati, ki se razvije o tem predmetu, se izkaže, da jako čudno tolmačijo ljudje pravico točenja „lastno pridelanega" vina. Nadomeščajo to določbo s „prodajo lastnega pridelka“ in tako ne prodajajo samo vina, marveč tudi kruh, ker so žito sami pridelali, mesnino, ker so živino doma vzredili itd. Temu napačnemu tolmačenju mora narediti konec obrtna oblast.
Izraža se dalje, da obrtna oblast glede tozadevnih ovadb, prav po polževsko postopa in da se navadno prepoved nadaljnega točenja izda še-le potem, ko je vino že zdavna potočeno.
Po tej debati se poročilo odobri, na kar se pride k računskemu zaključku za 1. 1912. Odkar zadruga obstoji, je bilo vseh dohodkov K 287'— izdatkov pa K 194-87, leta 1912 pa
K 100"— dohodkov in K 9V94 izdatkov. Blagajniški preostanek je tedaj K 9213. Po poročilu g. Novoselca iz Št. Jerneja, ki poroča da so knjige in računi v redu, se podeli načelniku absolutorij.
Pri proračunu se določi, pobirati za leto 1913 zadružno doklado per 50 v, iz katere naj se krije prispevek zvezi.
Ker so na dnevnem redu volitve, imenuje načelnik za skrutinatorje gg. Novoselca iz Št. Jerneja ter Kosa iz Kostanjevice ter odredi odmor.
Skrutinij izkaže, da je izvoljen skoraj soglasno za načelnika g. Lavoslav Bučar iz Kostanjevice in za njegovega namestnika g. Fran Dolinar iz Velike Doline, za odbornike gg. Fran Novosele iz Št. Jerneja, Martin Rada j iz Čerine, Andrej Stritar iz Sv. Križa in Fran Kržišnik iz Kostanjevice, za namestnike gg. Ivan Kuhar iz Dobe in Anton Kos iz Kostanjevice.
Načelnik g. Bučar se zahvali v svojem in v imenu izvoljenih odbornikov za izkazano jim zaupanje, obljubi delovati tudi nadalje v korist gostilničarskega stanu in končno predlaga, naj se bi volili razven tega še za vsako občino zaupniki. Temu predlogu se ugodi in se izvolijo soglasno za zaupnike Ivan Kerin iz Sv. Križa, Fran Bukovec iz Čateža, Martin Šetinc iz Velike Doline in Jože Kos iz Vrhpolja pri Št. Jerneju.
Pri raznoterostih navaja g. Dolinar, da se v občinah Čatež in Velika Dolina pobira od vina K 5"95 direktne vžitnine, dočim bi se menda smelo pobirati samo K 4'46. Z dokladami vred dela to pri hektolitru K 2'40 razlike. Stavi predlog, da načelstvo zadevo natančno prouči in potem potrebno ukrene. V tej zadevi pa se obrne tudi deželna zveza na nadzorstvo deželnih doklad.
Isti govornik želi natančnih določb glede točenja pod vejo. (To se objavi v eni prihodnjih številk.)
Dalje predlaga, naj urgira zadruga rešitev svoje pritožbe glede omenjenega žganjetoča in to z ozirom na plačevanje bolet in pa radi napovedi podatkov za pridobninski davek, ker vsled te prepovedi trpe prizadeti gostilničarji vsaj 50°/o radi manjšega izkupička.
Ko se še razvije kratka agitacijska debata za „Gostilničarski Vestnik“, je dnevni red izčrpan. Zato zaključi načelnik g. Bučar kmalu po 6. uri občni zbor z običajno zahvalo proseč zadružnega inštruktorja, da tudi on zastavi svojo moč in vpliv, da se pritožba radi žganjetoča ugodno reši.
Gostilničarska zadruga v Železnikih.
Gostilničarske zadruge v Železnikih letošnji občni zbor se je vršil v torek 27. majnika popoldne v prostorih g. Thalerja v Železnikih. Udeležba sicer ni bila tako številna kakor običajno, vendar je bil občni zbor sklepčen. Zato otvori načelnik g. Gabrijel Thaler občni zbor, konstatira sklepčnost, pozdravi zlasti zastopnika zadružnega inštruktorja, gosp. S t e s k o, katerega prosi kot bodočega našega zadružnega inštruktorja, da stoji zadrugi vedno na strani, in dalje našega urednika kot odposlanca gostilničarske zveze.
Iz nato podanega poročila o delovanju zadruge v pretečenem letu je navesti:
Zadruga šteje 45 članov. Število se torej ni niti zvečalo, niti zmanišalo. Zadružni odbor je imel vsega skupaj dve seji, v katerih se je zlasti obravnavalo o vloženih prošnjah za podelitev gostilniških koncesij. Od vseh prošenj,
ki so bile vložene, je načelstvo priporočalo samo eno, toda obrtna oblast niti te ni podelila. V tem oziru se torej člani ne morejo pritoževati nad postopanjem obrtnega oblastva. Dalje se je zadružno načelstvo posvetovalo glede oddaje mnenja radi omejitve žganjetoča. Obrtna oblast je namreč naziranja, da je največkrat žganjepitje vzrok raznih pobojev in se je vsled tega vprašala pri zadrugi, kako stališče zavzema k tej točki. Zadruga je oddala svoje mnenja v tem smislu, da nima nič proti temu, ako se ob sobotah in dneve pred prazniki prekine točenje žganja že ob 4. uri popoldne, ob nedeljah in praznikih pa že ob 10. uri zjutraj. Seveda nima ta omejitev nikakega vpliva na dajanje boljših vrst žganih pijač tujcem, kolesarjem itd.
Navzoči se strinjajo s tem, izrekajo samo željo, da bi se na vpoštevanje te omejitve pazilo zadostno tudi pri žganjekuharjih, za katere take prepovedi običajno nimajo nikake veljave, ker se na nje sploh ne ozirajo. Zadružni inštruktor priporoča, naj zadružno načelstvo poda okrajnemu glavarstvu primerno vlogo, s katero se opozarja na te okolnosti. Okrajno glavarstvo bo potem gotovo dalo orožnikom potrebna navodila.
Potem se razvije daljša debata glede raznih zahtev gostilničarjev. Naš urednik daje pri tem pojasnila, kaj je gostilničarska organizacija v tem oziru doslej storila.
O računskem zaključku poročata kot pregledovalca računov gg. Karel Dolenc iz Železnikov in Fran Tavčar iz Selc. Vseh dohodkov je imela zadruga v pretečenem letu 517 K, troškov pa 25072 K in sicer zlasti z nabavo tiskovin, knjig in pravil ter z naročnino lista. Blagajniškega preostanka je tedaj 266'28 K. Predlagani absolutorij se načelniku podeli soglasno.
Gosp. Tavčar iz Selc priporoča, naj pridno vpisujejo člani svoje sinove in hčere
pri zadrugi za vajence.
Pri proračunu soglašajo navzoči s tem, da naj zadruga naroči za tekoče leto za vse svoje člane „Gostilničarski Vestnik“ in da bodi zadružna doklada za 1. 1913 za vsakega člana 5 K. Dalje naroča občni zbor načelstvu, naj prihodnjič nalaga redovne globe onim članom, ki neopravičeno izostajajo od občnih zborov.
Zadružni načelnik končno priporoča članom, naj se zedinijo pri prodaji piva na enotno ceno. Skoraj povsod se že namreč toči vrček za 24 h, samo nekateri še vedno garajo popolnoma zastonj in ga točijo po 20, ozir-22 h. Naj bi sledili vzgledu ostalih.
Po teh razpravah poda še naš urednik poročilo o državnem zborovanju gostilničarjev v Trstu, katero poročilo prinašamo itak na drugem mestu in na to končno sklenejo soglasno zborovalci, da bodi za vse člane obvezna odprava boba ob žegnanju, potic o božiču in piruhov ter drugih takih stvari o Veliki noči, to se pravi, da je članom zadruge pod kaznijo prepovedano dajati brezplačno svojim gostom te stväri, četudi je to ponekod v navadi. To pomenja namreč razvado in razvade odpraviti je načelstvo, oziroma zadruga opravičena, istotako pa tudi opravičena kaznovati z redovno globo do 20 K one svoje člane, ki se temu ne pokore.
S tem je bil dnevni red zborovanja izčrpan. Zato je načelnik ob pol 6. zaključil z običajno zahvalo zborovanje.
Jemljemo v vednost.
Kakor smo že poročali, se je na letošnjem zborovanju avstrijskih gostilničarjev v Trstu med drugim tudi sklenilo, da naj se enako
Novo došla dunajska damska kapela
koncertuje od danes naprej vsak dan
v kavarni „CENTRAL“
od 9. ure naprej. Vstop prost. Kavarna je vso noč odprta. Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan Miholič.
zborovanje vrši drugo leto v Inomostu na Tirolskem.
Tirolci zavzemajo pogostoma jako čudno stališče; skoraj bi trdili, da bolehajo na gotovi bolezni; vedno in povsod se čutijo zapostavljene, prikrajšane. Četudi se n. pr. za tujski promet na Tirolskem tudi s strani države in in drugih javnih korporacij stori mnogo in to leto za letom, vendar vedno jadikujejo, da se zanje prav ničesar ne stori, da se jih vedno prezira, prav kakor da bi bila Tirolska edina dežela, katera sme imeti tujski promet in edino v kateri se sme podpirati tujski promet s strani države. Ako bi mi stali na enakem stališču, potem bi lahko vse drugače polnili svoje predale s primerami, kako država podpira pri nas ta stremljenja in kako drugod.
Skratka, Tirolci so postali prvi separatisti in sicer tudi tirolski gostilničarji.
Tirolci imajo podobno kakor na Kranjskem svojo gostilničarsko zvezo in izdajajo tudi svoje glasilo, v katerem odmevajo nazori te organizacije.
Takoj po povratku iz zborovanja v Trst se je v tem listu objavil članek, v katerem se zahvaljujejo tirolski gostilničarji za nameravano zborovanje avstrijskih gostilničarjev v Inomostu, češ da nikakor ne morejo prepustiti, da bi se Inomost onečastil s tem, da bi se na tem zborovanju govorilo podobno kakor v Trstu tudi v drugih jezikih in ne samo v nemščini. Zajedno se v tem članku zahteva, naj se kot uradni, oziroma občevalni jezik državne zveze proglasi edino-le nemščina.
Ker se njih predrzni zahtevi ni nemudoma ugodilo, nadaljuje tirolska organizacija sedaj naravnost na nesramen način svojo nacijona-listično gonjo in skuša pridobiti tudi ostale avstrijske kronovine, v katerih prevladuje kot občevalni jezik nemščina, za to svojo zahtevo.
Tako je tajnik tirolske gostilničarske zveze baron Villa-Secca na zborovanju koroških gostilničarjev med drugim govoril tudi sledeče:
„Državno zborovanje v Trstu je bilo široko zasnovano in je majhno končalo. Govorilo se je češko, poljsko, slovensko in se — hvala Bogu — tudi ničesar ni razumelo . .. Razpravni jezik mora biti nemški.“
Da se je ta zagrizenec posluževal nesramne laži, mora pritrditi vsak, kdor je bil na zborovanju v Trstu. Res je, govorilo se je tam razven v nemškem in laškem jeziku tudi v zgoraj navedenih slovanskih jezikih, toda vsi referenti so bili tako taktni, da so v svrho varovanja svojega materinega jezika pričeli svoja poročila v svojem jeziku in potem nadaljevali nemško in da so jih zborovalci prav dobro razumeli.
Ta slavni gostilničarski organizator pa se poslužuje menda povsod te svoje laži, zavedajoč se, da so bile Tirolska, Predarlska, Koroška in Solnograška na zborovanju v Trstu razmeroma slabo zastopane, in glasom najnovejših poročil hočejo te dežele hoditi ravno iz strahu pred slovanskimi jeziki popolnoma svojo pot, hočejo se ločiti od splošne državne gostilničarske zveze in ustanoviti lastno zvezo za te kronovine ter pritegniti še Štajersko.
To za gostilničarsko stanovsko organizacijo kvarno stališče, ki mora in sme sloneti samo na stanovskih interesih, ako hoče prospevati, jemljemo v vednost.
Vzame naj pa ta gospoda tudi v vednost, da lahko vračamo milo za drago in jih h koncu samo vprašamo, ali pri tujcih, ki pridejo
k njim v goste, tudi najprvo vprašajo, ali so nemške narodnosti in v slučaju, da niso, ali se potem branijo od njih zaslužka.
Jemljemo v vednost to izrazito solidarnost tirolskega, koroškega in solnograškega gostil-ničarstva, nadejamo se pa, da jih prej ali slej, gotovo pa v 40 letih vendarle pamet sreča.
—r.
Razno.
V upravičilo. Današnja številka se je nekoliko zakasnela, to pa radi tega, ker ima naše ureeništvo s pripravljanjem „Nauk o serviranju“ mnogo opravka in ker je bil razen tega naš urednik klican v zadnjem času od raznih gostilničarjev na posvetovanja. To zamudo popravimo na ta način, da bodo sedaj sledile nekatere številke hitro druga drugi, kar naj naši naročniki blagovolijo vzeti v vednost.
Brez zamere. Današnjo številko smo razposlali samo onim, ki so nam že nakazali celoletno ali vsaj delno naročnino. Tega namreč nikakor več prenašati ne moremo, da bi pošiljali list skozi celo leto posameznikom, ti pa bi se za plačilo naročnine prav nič ne zmenili. Naše upravništvo je storilo več kot svojo dolžnost, ko je te vrste gospodi kar trikrat priložilo izpolnjene poštne položnice, jim torej stvar napravilo prav priročno. Komur izmed gostilničarjev je njegovo strokovno glasilo tako malo pri srcu, da niti naroknine ne poravna, ta pravzaprav niti v ta stan ne spada. Kdor izmed teh hoče dobivati še dalje list, ta naj nakaže naročnino.
Načelstvo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“. Odbor „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem" je v svoji zadnji seji izvolil za svojega načelnika zopet gospoda Vinkota Ogorelca iz Ško-feljce in za njegovega namestnika g. Franca K r a p e š a, kavarnarja v Ljubljani.
Hrvatsko gostilnlčarstvo. Na Hrvatskem je gostilničarska organizacija že precej razvita in ujih zveza je izdajala svoje glasilo, nazvano „Gostioničarski list“. Po petih letih so sedaj spremenili naslov lista, ki ga sedaj kratko na-zivljejo „Gostioničar“. To utemeljujejo s tem, da izdajajo v Sarajevem in v Splitu Hrvatje tudi strokovne gostilničarske liste z naslovom „Gostioničarski List“. Nam se pa zdi, da bi bilo morda umestneje in prikladneje namesto spreminjati naslove, razmotrivati o tem, ali bi ne bilo mogoče združiti vse tri liste v eno samo močno glasilo, četudi je hrvatsko gostil-ničarstvo vezano na tri različne obrtne postave. Že ta različnost bi delala list zanimivejši.
Iz dežele presenečenj. V Zagrebu je bil kaznovan neki gostilničar radi malenkostnega prestopka proti novemu vinskemu zakonu naravnost kruto, na globo, zapor, konfisklcijo itd. in po pravomočni razsodbi mu je bila odvzeta še koncesija. Ker pa je imel obilo, še nedoraslo družino, je bila na gostilniško obrt tako-rekoč navezana cela rodbina. Zato je soproga dotičnega gostilničarja zaprosila na svoje ime za potrebno koncesijo, toda prošnja ji je bila odbita z utemeljitvijo, da živi skupaj z možem, ki je bil kaznovan radi prestopka proti vinskemu zakonu. Ko je uboga žena uvidela, da ne more preživljati sebe in svojih šest otrok, je vložila proti možu tožbo na ločitev zakona od mize in postelje in to svojo tožbo utemeljevala z ravnokar zavrnjeno prošnjo. Mož se je seveda prvotno tej zahtevi upiral, končno pa, ko je uvidel, da ni druzega izhoda za preživljanje njegove dece, se je udal in tako sta bila ločena. Žena se je seveda tudi pritožila proti prvotni zavrnitvi njene prošnje in pozneje še dokazala, da ni več prvotnega zadržka in druga inštanca je njeni pritožbi ugodila ter jej podelila koncesijo, četudi za veliko žrtev, namreč za ceno moža. (Po „Gotioničarju“.)
Popust. Ponovno opozarjamo na ugodnost, da dobi oni, kdor se sklicuje pri tvrdki Srečko Potnik v Ljubljani in pri Tclstovrški slalini pri svojem naročilu na „Gostilničarski
Vestnik“, 10% popusta od običajnih cen po ceniku. Naj bi se gostilničarji samemu sebi v prid vedno sklicevali na to in naj bi se tudi pogostoma posluževali te udobnosti.
Tujska zezona. Kljub temu, da je nastopilo precej vroče vreme in da se je letos sto rilo precej reklame za naša letovišča, se vendar dosedaj še ne obeta za gostilničarstvo v teh krajih nič kaj ugodna sezona. Vzroke temu pojavu je iskati pač v še vedno trajajoči politični napetosti in s to združeni gospodarski krizi.
Opozarjamo na inserat „Zadružne pivovarne“ v Lescah. Ta pivovarna je namreč v rokah gostilničarjev in zlasti gorenjski gostilničarji bi lahko mnogo pripomogli k temu, da bi se podjetje dvignilo in da bi se mu ne bilo treba več boriti z onimi težkočami, s katerimi se je doslej moralo.
Koliko se spije v Nemčiji na leto piva? Na Nemškem spijejo na leto samo 80,805.000 hektolitrov piva. Sod, v katerega bi se moglo natočiti vse to pivo, bi moral biti 5koraj dvakrat tako visok kakor je stolp znamenite katedrale v Kelmorajnu, ki je 160 metrov visok in skoraj trikrat tako širok kot so branden-burška vrata v Berolinu, ki meiijo 60 metrov. Na vsacega prebivalca Nemčije odpade tedaj povprečno 114 litrov piva na leto.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 30. junija t. 1. ob 9. dopoldne v posvetovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo o zvezinem delovanju v 1. 1912. 3. Čitanje zapisniča. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Predlog o ustanovitvi podružnice zavarovalnice proti nezgodam v Ljubljani. 7. Predlog o ustanovitvi meščanskih šol na Kranjskem. 8. Imenovanje častnih članov. 9. Raznoteresti. O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se razpravlja le tedaj, če tretjina navzočih zastopnikov prizna nujnost (§ 11 c zveznih pravil). — Če sklicani občni zbor ob 9. dopoldne ne bo sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje. Po občnem zboru ob 11. dopoldne se v isti dvorani vrši povodom lOletnice obstanka zveze slavnostno zborovanje. Po slavnostnem zborovanju ob 1. popoldne banket na vrtu hotela „Tratnik“. Za udeležbo k banketu se je zglasiti do 26. junija in stane kuvert brez pijače 3 K, katero vsoto se naj isto-časvo pošlje po poštni nakaznici ali osebno izroči načelniku zveze g. Eng. Franchettiju, Ljubljana, Sodna ulica 2. K slavnostnemu zborovanju in k banketu bodo vabljeni tudi zastopniki obrtnih zadrug s Spod. Štajerskega, Primorskega, Goriškega in obrtne organizacije iz Hrvaškega. Vabila se prično te dni razpošiljati. Če bi se komu prezrlo, dostaviti vabila in bi se te prireditve rad udeležil, naj se blagovoli zglasiti pri načelniku zveze.
Prodaja živil čez ulico. Dunajska trgovska in obrtniška zbornica je te dni podala na prošnjo nekega nižjeavstrijskega okrajnega sodišča zanimivo izjavo o tem, ali je gostilničar dolžan vsled obstoječih predpisov ali po obratovalni navadi prodajati čez ulico tudi živila, katera niti ne izdeluje niti ne prideluje. Dotični gostilničar je bil obtožen radi prestopka po § 482 kazenskega zakona (kazen proti obrtnikom, ki zalogo za preživljanje potrebnega blaga skrivajo ali se jo branijo oddati) in sicer radi tega, ker ni hotel prodati čez ulico za 20 h salami in za 4 h kruha. Gostilničar se je zagovarjal s tem, da je navedene predmete dolžan dajati samo gostom v gostilniškem lokalu, da pa ni primoran jih prodajati na drobno čez ulico, katero dolžnost imajo trgovci z mešanim blagom. Zbornica je v svojem mnenju označila zagovor gostilničarja za popolnoma utemeljenega tako vsled predpisov obrtnega reda kakor tudi vsled obstoječih navad. Gostilničarji so namreč opravičeni oddajati jedi sedečim ali stoječim gostom. Niso pa opravičeni nadrobno prodajati živila.
Rok za napoved osebne dohodnine je podaljšan do konca julija, dočim bodo pri-dobnino pobirali za prvo polletje na podlagi imere lanskega leta.
Dobra kava marsikaterega gosta privabi na senčni vrt, posebno zdaj ob teh vročih popoldnevih, Dobra kava pa se ne da napraviti, če ni pri roki dobre kavne primesi, kajti slaba kavna primes kavo lahko popolnoma skazi. Kot najboljšo kavno primes priporočamo slovenskim gostilničarjem znano Kolinsko kavno primes, ki se je zaradi svoje odlične kakovosti priborila pot že v vse kroge. Kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, vsakemu najbolj ugaja in jo vsak najraje pije. Če hočete svojim gostom postreči z res okusno kavo, ji pridevajte Kolinske kavne primesi. Kolinska kavna primes je tudi zato našega priporočila vredna, ker je pristno domače blago, in je torej tudi narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Slovenke, da jo kupuje.
Modne potrebščine kupuje gostilničar v največji slovenski trgovini te stroke, t. j. pri tvrdki P. Magdič v Ljubljani nasproti glavne pošte in je tako z blagom kakor s postrežbo gotovo zadovoljen. Naj bi naši gostilničarji opozarjali tudi svoje goste na to tvrdko.
-o
o
-i
o
n<
r-4
<T>
3
(£<
ft
3
O
o
t*
'inif "VOZIŠ!"zn ZRZEZD. 'ff3		
Prihod	Ljubljana	Odhod		
|l255|	448| 55s| 957|l247| 546 S^jj Dunaj		12ii|l218| 438| 730|H26| 811 632 955]
1205 4_4 904 11211 2511 6I7| 950 1142: 725 952|lll4 433 6611 816|ll3l	Trst Gorenjsko	120| 319 523| e<>3|l003 106| fiM 888| 547| 654| 909] 1130 340 635 lom	1	1	1
859| 300j 9]6	Dolenjsko	732 130| 746]	j , j	1	1
j	j 638jl036| 7_3	Vrhnika	1 00 13
1	1	1 642|uoo| 2411 6l£:l()30	Kamnik	732|ll50| 312| 715|1100j
Prihod 7-171 85811103 138 , 552 83511200	Jesenic Ljubljana Celovec	e	Odhod 552 815: 937, 232 433 63U 944	I
1252 548 807 921 125| 200 419j 455 gOS1 9U>		12H 348 519' 925 1114 1 222 218 245 glfl 851 909 936
1205 320| 800 1110 1 216 1.58 241 5561 843 933	Gorica	505 551 812 935] 128 223 423 458; g«! 93&!	|
1 805| 143; 602j 902	Trbiž	813] 927] 206] 620 940]
Opombe. Debelo tiskani časi pomenijo brzovlakc. — Podčrtane minute po menjajo nočni čas. — Kamniški vlaki odhajajo oziroma se ustavljajo v Ljubljani državni kolodvor. — Kamniška vlaka: odhod iz Ljubljane 7'32 zjutraj in 11. uri ponoči, i prihod v Ljubljano ob 6'42 zjutraj in lO BO ponoči vozita samo ob nedeljah in praznikih. — Gorenjski vlak : odhod iz Ljub- , Ijane 5*47 zjutraj, prihod na Jesenice 7 47 zjutraj vozi do 1. julija samo ob nedeljah in praznikih, nadalje pa vsak dan.		
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Gostilničarskem Vestniku“.
GRIČAR & MEJAČ
: LJUBLJANA, Prešernova ulica 9. :
Naj večja zaloga zgotovljenih oblek :: za gospode, dečke in otroke. ::
Konfekcija za dame.
Točna postrežba. : Solidne cene.
JOSIP BOŽIČ, trgovina z vinom
Spodnja Šiška pri Ljubljani
priporoča sl. občinstvu, gg. hotelirjem in gostilničar-: ; : :	jem priznano dobra in pristna : : : :
'XTIZrSTJL,
kakor rdeči čviček, bizeljsko rdeče in belo, fino Iju-tomerško vino v sodcih in buteljkah. V mestu se dostavlja na dom. — Cene zmerne.
Za gostilničarje
kavarnarje,
električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok žf od 600 K naprej prodaja iz prve roke
8. Kmetetz
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 26
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarske n obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!

I^EINOSCHEG-
DERBYSEC
Priporočajte in Širite „GOSTILMIČARSKI VESTNIK"
Umetna knjigoveznica pf, BreSkV3T
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev. Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za ho tele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
In.sta.l8Lter ZF’r- SasK,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Dunajska cesta 20 nasproti kavarne Evrope, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.
,Narodni hotel' postoma
renoviran in povečan
se priporoča cenjenim posestnikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
VINSKA TRGOVINA
PETER STEPIČ
SPODNJA ŠIŠKA 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, go-riških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r. z.zo.p.
Slomšekova ulica štev. 27
priporoča običajne pokalice in sodavico.
(D
.H /
_s
03
CL
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
„Nektar“
„Jabolčni biser“ „Malinovka“ „Kristalna citronada“
Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
tampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje i. t. d.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
LJUBLJANA
Šclenburgova ul. 1.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Uh. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
Najstarejša domača zlatarska tvrdka.
Zlatnina, srebrnina, juveli in razne ure.
Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Najnižje cene. Strogo solidna postrežba.
LVI). ČERNE
\V juvelir, trgovec z urami, : : zapriseženi sodni : : : : : :	cenilec : : : :
Ljubljana, Woliova ulica 3.
Edina zaloga najboljših ur z znamko „TUP“.
Fotografični atelier
VIZKZTOZR,
—=r' v v Ljubljani	■
Bethovnova ulica štev. 7, poleg .Kranjske hranilnice“,
se priporoča za izvršitev modernih portretov.
_A_iXTT- OOZElŠE-to-v-a.
Restavracija „NOVI SVET“
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14
se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba.
Priporočamo svojim cenjenim tovarišem gostilničarjem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno
Mic ni boljšega
za hitro pripravo najfinejše goveje juhe kot
-JEVA!
kocka za govejo juho ä 5 vinarjev.
MhGGI-)EVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Samo prave z imenom MRGGI in varstveno znamko zvezdo
mom MRGGI In BUHI
:vezdo s križcem,

Dva dobro ohranjena
(Wendebrett Seifert)
se prodasta po nizki ceni.
Več v restavraciji
„NARODNI DOM“ Ljubljana.
NAJBOLJŠE SREDSTVO zoper stenice in drugo mrčes je
IVLorana
Morana uniči stenice in golazen, ter se naroči pri
M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
100 g stane 50 vinarjev, 200 g 1 K, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat.
PIVO

največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani.
TS/EežS tnst. 3n.rsLnilza.iosL Ijnto— IjsLnsksL
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 41/20/0 brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim^ premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 50,o obrestmi in najmanj l|20!o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tndi na menice in vredn papirje
^ CF
^ t>:
_____1

Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA KOVAČIČA
Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana, Marije Terezije cesta 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del.
Žganje — Likerji!
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarjii
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste l in fine likerje dobite pri l
Gabrijelu Erženu v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj.)
Pozor gg. gostilničarji Odlikovan na razstavi v Radovljici I. 1904. s častno diplomo in kolajno I. vrste za sadje in sadno žganje.
CJL
Pozor!!!
Gostilničarji pozor!
Politirane stole z deskami, boljše stole za gostilne in kavarne, vrtne stole, patentovane zaklopne stole za dvorane in vrtove, klopi, mize, otročje stolčke, kuhinjske stole, mizice za pisalne stroje, stojala za knjige in itd. ponuja po nizkih cenah
8T0LARNA V SODRAŽICI
(Kranjsko).
Gostilničarji, ki nameravajo gostilne na novo otvoriti, naj se v svojo korist obrnejo na imenovano tovarno po ilustrovan i cenik, ki se jim brezplačno dopošlje.
Kažipot
za izletnike, turiste in letoviščarje.
Hotelirje, gostilničarje pa tudi obrtnike, trgovce in dr. opozarjamo, da bomo priobčevali v .Slovenskem Itustrovanem Tedniku“ pod oosebno rubriko „Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje“, kar bo velevažno za vsakokar, ki hoče izletnike, turiste in letoviščarje opozoriti na svoj hotel, svojo restavracijo, obrt ali trgovino.
.Slovenski Ilustrovani Tednik" je vseslovenski list, ki ga čitaj o po vseh slovenskih krajih pristaši vseh strank. „Slovenski Ilustrovani Tednik" ni razširjen le po vsem slovenskem Štajarskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trsiti in okolici, temveč ga imajo naročenega tudi v Istriji, Dalmaciji, Hrvaškem, Bosni, Srbiji in Bolgariji, na Dunaju, Češkem, Moravskem in dr. Slovenskim in sploh vsem slovanskim izletnikom, turistom in letoviščarjem bo torej naš kažipot žeto dobrodošel.
Da omogočimo vsakomur, da da oglas v naš „Kažipot“, računamo jako po ceni, namreč enostolpno za vsak cm visokost 26krat priobčen (skoz pol letat U K in 52krat (skoz celo leto) priobčen pa le 20 K. Prostor si lahko vsak izbere visok kolikor cm hoče, zadostuje pa 1 ali 2 cm tudi.
IVAN KOS, gostilničar in mesar na Vrhniki
naznanja slavnemu občinstvu, da je
o tvoril fililalko v Sp. Šiški,
Priporoča se cenjenim gostilničarjem za vsakovrstna naročila. — Pri zmernih cenah solidna postrežba.
Razpošilja pristne kranjske klobase,
ajmanj 30 komadop ä 36 h prot povzetju.
Gostilna in prodajalna ob okrajni cesti,1/* ure od postaje
se cLa. v na.] ein
: : : : v Sp. Beznici štev. 25 pri Kranju. : : : : : : : Več pove Ivan Papier, Zg. Beznica. : : :
Vsak prasičerejec
mora imeti tudi snažen in svetel
svinjak
1‘90m.
tiPl
z železnim koritom in ograjo patent Bobis, ako hoče imeti zdravje in srečo pri prašičih. Ta praktična naprava vsakomur ugaja in se za najmanjše naprave izplača napraviti. Korito se z lahkoto pomije, obrne z enim pritiskom in zniža za male živali. — Izdeluje se z železnim omrežjem in za leseno steno namesto omrežja. Cena za 100 kg 60 K. Pošljite mere in zahtevajte proračune pri tvrdki
J"akofc) ZMZa.lenšelc
želeiokonstrukcijska delavnica, Boh. Bistrica, Gorenjsko
Ponehale so že Vse kritike
:ato pijte le Tolstovrško slatino
jetično zaprl in našel še nov pritok, ki je bogat na ogljikovi kislini in vslcd
ker zboljšano ,Tolstovrško*
vsak hvali.	------- |- - ----------- —	- — - — - — - .	w ■ v« ■
teirf TMstovršL^-^epHni8^!!?1'1'1’ r^S Z^° dobra P^ninska kisla voda Vrelec se je hermetično zaprl in našel še nov pritok, ki je bogat na ogljikovi kislini in vslcd
vilo za katare v »rlu nliiičih^MnHn,,0?«3!^ tlldl.Č,s*a ,n dobraJ (zvrstna zdravilna namizna pijača! — „Tolstovrška’ pospešuje tek in prebavo in je zdra-,	.	.	pljučih, želodcu i. Črevesih, ter za želodčni krč, zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju. — Tolstovrška“ ie vslnti nriiptnn
rezkega okusa m velike množine natrona, ki se zveže z vinom zelo priporočljiva namizna pijača ter ne pobarva vina Dalje je Tolstovrška “ nrinornčmv n ki er imajo slabo pitno vodo in pri različnih epidemijah, n. pr. pri vročinski in drugih boleznih ter nied ^r^a.dem Za absBnente^ L ;iaDravo limrade in ?a n,e sanje med druge sadne šoke! Kadilci m pevci! Katar, zasluzenje itd. najbolje ozdravite, če pridno grgrate in pijete Tolstovrško- Posebno orinoročliNva za brizgance! Poskusite! Dobi se po sledeči znižani ceni: 1 zaboj s 25 a/s / steki. 5 K; 1 zaboi s 50 «s / steki 9 K IzuhoiC^ 'i ,,	, P,zP ,	'is
50 jz l steki II K z zabojem in steklenicami vred. Steklenice vseh vrst se prejmejo Spod. Dravograd po povzetju v polnitev po najnižji ceni — kunito seV1 •' 1 : : : : steklenice z zabojem vred vsako množino! - Gostilničarji ki se sklicujejo pri naročilu na" „GostilniLrsk7vestnU‘' ilob" ia'/o pop^a i : = =
Edino domače podjetje: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško	^ P
■	delniška pivovarna I
tummmuma	v Senožečah	■■■■JI
cm
> oo
o ~
C"
IG '*-e
Ji 0)
V) —
v Senožečah
priporoča svoje izborno izvozno, adria, marčno, dvojnomarčno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah.
Izvoz po vsem. svetu..
FR, P. ZAJEC. Ljubljana, Stari trg 9. Največji optični zavod.
.a U;;yi;
at,
Prvi specialist za očalain ščipalnike
Z električnim obratom urejena delavnica
V zalogi imam pripoznano najboljše švicarske ure, nadalje najbogatejšo izbiro vse druge zlatnine in srebrnine po najnižjib cenah.
Nagodneifci nakup za gg. gostilničarje
Gramofon od K 25•— naprej, plošče od K 1 95 in igle od 1‘80 naprej. — Zahtevajte cenik .dobite ga zastonj
Fr. Stupica v Ljubljan
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratll čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodja, kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za pivotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka,tra verze, želežniške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.

%

Imam na prodaj 5;
^le na Poljeh ob glavni cesti k Bohinj- Ne
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
%
skem jezeru enonadstropno zidano hišo s hlevom in velikim vrtom.
■ ■ ■
Hiša je posebno prikladna : . za gostilno : :
■ E ■
Več o tem pove lastnica
H
%
%
S. Franica Kravanja, Polje. p. Boh. Bistrica, je
Vinska trgovina
Ant. Mtiller-ja,
- v Domžalah, •
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
ZADRUŽNA PIVOVARNA
v LESCAH
priporoča svoje izborno, dobro vležano marčno-svetlo, kakor tudi temno bavarsko
v sodčkih in steklenicah. Pivo je sedaj tako izborno, da se zamore primerjati z češkimi izdelki, a pri tem je cena zelo ugodna. Blagovolite se prepričati s poskusnim naročilom.
Popolnoma domače podjetje! Svoji k svojim!
Ustanovljena 1. 1818.
Ustanovljena 1. 1818.

E
Pivovarna
JXJXjXTJS
priporoča svoje is,borno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Naročila sprejemajo zaloge:
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19. Cerklje na Gorenjskem, Dragomlje, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji
ali pivovarna v Mengšu.
mm
h________________________________________________
$
ž:
$
e:
"r
i
i
%
mr
((
r
Modna in športna trgovina P,	LjlSbljSUS Nasproti glavne pošte
't
1
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
mwmmmwmmmmm
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolcnice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Ü
I

Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik* Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.