439 Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. O seji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko dne 28. novembra 1899, katere so se pod predsedstvom g. podpredsednika Antona Klein-a in ob navzočnosti vladnega zastopnika g. c. kr. deželnovlad-nega svetnika dr. pl. Riilinga udeležili gg. zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Frano Kollmann, Ivan Krajec, Josip Lenarčič, Karol Luck-mann, Franc Omersa, Friderik Pauer, Vašo Petričič, Josip Rebek, Fran Ksav. Souvan, Feliks Stare, Feliks Urbane in Jernej Žitnik, poročamo naslednje: Podpredsednik otvori sejo, globoko obžaluje, da je g. zbornični predsednik zaradi bolezni zadržan udeležiti se današnje seje in izraža upanje, da bode skoro okreval in se udeleževal zborničnih posvetovanj. G. g. zbornična člana Gassner in Supančič sta svojo odsotnost opravičila z boleznijo, Kušar, ker mora biti navzoč v poslanski zbornici in Hren zaradi nftndložliivih onravkov. 440 Overovateljema sejnega zapisnika imenuje podpredsednik zbornična člana Ivana Baumgartnerja in Josipa Lenarčiča. L Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o ukazu c. kr. trgovinskega ministerstva glede pre-membe § 77. obrtnega reda. Odsek vpira svoje poročilo na mnenja in izjave obrtnih in trgovskih zadrug ter tovarniških in drugih podjetij, katera so se za mnenje poprašala. Odsek je dobil od različnih intere-sovanih krogov izjave. Za premembo § 77. obstoječega obrtnega reda, katero je nižjeavstrijsko obrtno društvo trgovinskemu ministerstvu nasvetovalo in ki se glasi: Če se o roku odpovedi ni drugače dogovorilo, velja to tako, da i lastnik obrta i delavec ob vsakem času lahko takoj razdeneta delovno razmerje," se je šest tovarniških podjetij izjavilo. Izmed teh izjav se je ozirati samo na pet, ker se pri eni ni navedel noben vzrok v pod-krepljenje spremetnbe. Od teh pet se je pritrditev nameravani premembi § 77. v obče utemeljila s tem, da delodajalcem rok odpovedi nič ne koristi, ker so i v slučaju, da sami odpovedo, i v slučaju, da jim delavec odpove, primorani delavca takoj odpustiti in mu plačo za ta rok izplačati in sicer zato, ker delavec, bodisi, ako prostovoljno; bodisi primoran, še med tem časom v delu ostane, malo ali nič ne naredi, ali pa še celo škodo dela. Nasprotno se pa delavec, ker se boji delo takoj izgubiti, potrudi, da zadovolji s pridnostjo svojega gospodarja in si s tem zagotovi stalno delo. Bati se pa tudi ni, da bi delodajalci, ako bi delavci kar v masah izstopali iz dela, trpeli škodo ali da bi morali ustaviti svoje obrtovanje ali je občutno omejiti, ker isti porabne in dobre delavce že itak s pogodbo na se privežejo. Večina zbornici došlih izjav se pa izreka za ohranitev obstoječega 14 dnevnega roka za odpoved in sicer iz teh vzrokov: Štirinajstdnevni odpovedni rok je v obojestranski koristi. Odprava odpovednega roka se smatra za nevarno in demoralizujoče zlasti z ozirom na sedanje socijalistične razmere. Četudi sd je udomačila navada, zlasti pri tovarniški industriji, da se delavska pogodba vkljub zgo-vorjenemu odpovednemu roku mnogokrat takoj raz-dere, ker je delodajalec spoznal, da mu delavec, ki je oblastveno prisiljen držati se odpovednega roka, v tem času največkrat ničesar ne koristi, — se mora vsaj na to gledati, da se te razmere splošno ne udomačijo, ker je še mnogo obrtnih obratov in industrijskih podjetij, pri katerih te škodljive razmere še niso v navado prišle. To prizadevanje se bo ravno z določenim odpovednim rokom znatno podpiralo. Zlasti v manjših mestih in krajih nima niti delodajalec pri- like nenadoma izstopivšega delavca z drugim nadomestiti, niti ne more delavec takoj dobiti novega gospodarja. Pri prvem trpi gotovo njegovo obrtovanje, drugi je pa, nepripravljen na to, primoran brez ma-terijalnih sredstev morda dolgo časa brez dela in zaslužka prebiti. Taki slučaji imajo jako slab učinek na delavca. Tudi se je izražalo mnenje, da bi vsled nasve-tovane premembe občutno trpela v javnem interesu zaželjena stalnost vsakega obrta in s tem tudi sto-rilna sposobnost industrije, ker bi delavci pri negotovem delavnem razmerji lahko vsak trenutek v masah izstopali in obratu škodovali, nasprotno pa bi delavec takoj lahko postal brez dela in kruha. V obče je pa mnenje to, da se kupčijsko življenje in povzdig obrta pospešuje najbolj z urejenim stalnim delovnim in službenim razmerjem in da je želja po stalnem delovnem razmerji danes še dokaj večja, kakor je kedaj bila. Dalje se razodeva v izjavah želja po določilu, da bi odpovedni pogoji za oba pogodbena dela enako veljavo imeli in da bi odpovedni rok bil za oba dela isti. Vsled tega naj bi se to določilo uveljavilo tudi za delavce, ki imajo od kosa plačo in ki po dogovoru (akordu) delajo in sicer tako, da pomožni delavci, ki se od kosa plačujejo ali po dogovoru delajo, ne smejo brez postavnega vzroka nifci delo opustiti, niti odpuščeni biti, predno niso prevzetega dela pravilno dovršili. To določilo § 77 o. r. se mora kot v interesu pravne enakosti delojemalca z delodajalcem za nujno potrebno smatrati in to tem bolj, ker je ta enakopravnost tudi v§ 1160 državljanskega zakonika utemeljena. Te nazore in izjave uvažujoč je odsek dosegel mnenje, da se s premembo § 77 o. r., kakor jo je nižjeavstrijsko obrtno društvo c. kr. trgovinskemu ministerstvu nasvetovalo, namreč v tem smislu, da i delodajalec i delavec delavno razmerje vsak čas lahko takoj razdereta, če se o roku odpovedi ni drugače dogovorilo — iz zgoraj navedenih vzrokov ne more strinjati. Zato nasvetuje: Zbornica naj se v smislu tega poročila izjavi na c. kr. trgovinsko minister-stvo. — Predlog se sprejme. III. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o peticiji zbornice posestrime v Inomostu na c. kr. finančno ministerstvo. da naj isto najmanj za dve leti podaljša rok, do katerega sme bakreni drobiž po V2 in 1 kr. še v prometu ostati. Vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 9. junija 1897, št. 4468 preneha z 31. decembrom 1899 dolžnost države sprejemati še bakreni drobiž po */2 in 1 krajcar. Ker je pa še jako veliko tacega drobiža v prometu, je skoro popolnoma nemogoče, da bi se ves drobiž take vrste do 31. decembra t. 1. iz prometa vzel. Isti bode tudi pozneje še v prometu ostal in se, kar je čisto naravno, zlasti pri trgovcih 441 nabiral, ker so ti mnogokrat primorani tak drobiž že radi tega za plačilo vzeti, da svojih odjemalcev ne izgubijo. Pri tem bodo pa trgovci jako občutno škodo trpeli, ker ne bodo c. kr. blagajnice in uradi takega drobiža več sprejemali in bo isti tedaj vso vrednost izgubil. Odsek tedaj nasvetuje, da naj zbornica z enako vlogo na c. kr. finančno ministerstvo podpira prošnjo zbornice posestrime v Inomostu. Zbornični svetnik Vašo P e t r i č i č je proti temu predlogu, ker ne uvidi potrebe, da bi se ta rok podaljšal. Vsakdo je imel dovolj časa znebiti se tega drobiža, ker se je to že davno razglasilo. Poročevalec Karol Luckmann opomni, da je podaljšanje roka le v korist ubogim, da isti ne izgube svojega denarja. Ta drobiž se tako več ne izdaja. Zbornični svetnik Vašo Petričič nasvetuje, da naj se odsekov predlog v toliko premeni, da se rok le za pol leta podaljša, namesto za dve leti. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner podpira odsekov predlog, češ da so se vselej izgube pojavile, kadar se je star denar iz prometa vzel. Po nekaterih opomnjah poročevalca in zborničnega svetnika Frana O mer s a se je odklonil predlog zborničnega svetnika Vašo Petričiča in sprejel odsekov predlog. IV. Zbornični svetnik Fran Omersa poroča v imenu odseka o volitvi dveh zastopnikov v deželno obrtno komisijo. Deželni zbor kranjski je sprejel v seji dne 12. maja t. 1. samostalni predlog deželnega poslanca Ivana Šubica, ki meri na to, da se v Ljubljani ustanovi deželna obrtna komisija, katere naloga bi bila skrbeti za podporo, povzdigo, razvoj in pro-cvit kranjske obrtnije. Med rednimi člani v tej komisiji sta tudi dva zastopnika trgovske in obrtniške zbornice, zato se je deželni odbor kranjski obrnil do zbornice, da imenuje in določi ta dva zastopnika. Ustanovitev deželne obrtne komisije je po mnenji odseka jako velike važnosti zlasti za mali obrt. Komisija bode prirejala učne kurze za obrtnike ter razstave obrtnih izdelkov, priskrbovala obrtnikom delavska sredstva in pospeševala gospodarsko organizacijo malega obrta. Odsek nasvetuje: Zbornica naj zastopnikom trgovske in obrtniške zbornice v tej komisiji izvoli gospoda zborničnega svetnika Josipa Lenarčiča in gospoda zborničnega svetnika Josipa Bebeka. V. Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča, da vsled dopisa podružnice avstro ogerske banke v Ljubljani izstopijo koncem tega leta po preteku zakonite poslovne dobe gospodje cenzorji Otomar Bamberg, Ivan Baumgartner, Alfred Ledenig in Ivan Perdan. Z ozirom na člena 40 in 64 bančnih pravil nasvetuje poročevalec v imenu odseka: Zbornica naj za izpraznjena mesta cenzorjev nasvetuje gospode : Otomar Bamberg, Ivan Baumgartner, Alfred Ledenig, Ivan Perdan, F. M. Regorschek in Urban Zupane. — Predlog se sprejme. (Dalje) Stran 3. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje ) VI. Zbornični tajnik poroča o dopisu zbornice posestrime na Dunaju glede vpeljave brzojavnih dopisnic in drugih poštnih novostij. Ta je namreč naslednje predloge sprejela: 1.) Zbornica naj c. k. poštni upravi nasvetuje vpeljavo brzojavnih dopisnic in brzojavnih zalepk. kakor tudi telefonskih dopisnic in telefonskih zalepk. 2. Zbornica naj c. k. poštni upravi priporoča, da se oddaja rekomandiranih pisem enostavnejše uredi, kakor tudi, da se pobiranje pnevmatičnih korespondenc premeni. N. v. Brzojavne dopisnice naj bi se takole .uredile. Izdale naj bi se posebne dopisnice ž vtisnjenimi ali prilepljenimi znamkami, ki bi proti plačilu poštnine 20 kr. omogočile brzojavno pošiljatev naznanil z največ 10 besedami. Te dopisnice bi se v (navadne ali pnevmatične) poštne tružice vrgle. Na pošti bi se dopisnice pred vsemi drugimi pismi odbrale in takoj najbližnjemu brzojavnemu uradu poslale. Brzojavni urad bi vsebino dopisnice brzojavil na oddajno postajo, katera bi isto zopet na „brzojavno dopisnico" napisala in jo poštnim potom ad-resatu dostavila. Če je pa vsled krajevnih razmer pošiljatev telefonično ugodnejša, se bi pa telefon porabil. Ta naprava, ki se kaže hot duhovita kombinacija pisma in brzojavke, bi čisto prihranila poštni promet na železnicah in omogočila skoro hitrost današnje brzojavke. Prihranitev nasproti brzojavkam se bi pa dosegla z enostavnejšo urejeno manipulacijo pri oddaji in predaji, in trgovski krogi bi s tem imeli za dopisovanje z oddaljenimi kraji zelo ugodno srednjo pot med pismom in brzojavko. Pa tudi za, privatne osebe bi bila ta naprava prijetnejša kot današnja brzojavka. Ne glede na to, da še danes večkrat vbuja zaprta brzojavka mnogim strah in razburjenost, kar bi pri odprti dopisnici odpadlo, bi se brzojavke rabile v mnogih slučajih, n. pr. pri čestitkah i. e. kjer pošiljatelju ni ležeče, na tem Obrtnija. Stran 4. da se vsebina tajna ohrani, ali da se kolikor mogoče hitro dostavi. Brzojavna zalepka naj bi se glede ekspedicije in manipulacije istotako uredila, kakor brzojavna dopisnica. Razloček od dopisnice je ta, da je kot pismo zaprta, za 20 besedij namenjena in je 40 kr. poštnine plačati. Porabila bi se zalepka, kadar stranke želijo, da je vsebina tajna. Te novosti je izumitelj dopisnice, gospod mini-sterijalni svetnik, profesor dr. Herrmann sprožil že pred nekaj leti. Zbornica posestrima na Dunaju je sprejela pa tudi predlog, da se upeljejo telefonske dopisnice in zalepke. Te bi naj imela isto obliko in isto ceno, kakor brzojavne dopisnice in zalepke, razpošilja naj se jih tudi kakor prejšnje. Vrže se jih v poštno tružico in poštni urad jih pošlje bližnji telefonski postaji. Če ima prejemnik sam telefon, tedaj mu vroči telefonska postaja takoj telefonskim potom poročilo, Če pa nima telefona, tedaj pošlje oddajni telefonski urad poročilo javnemu telefonskemu uradu, ki je prejemniku najbližji, in ta ga dopošlje po pošti. Na ta način bi se lahko tudi osebam, ki nimajo telefona, poročalo telefonskim potom. Ker bi se včasih vsebina teh telefonskih dopisnic in zalepk hitrejše poročala brzojavnim potom, tedaj naj bi se izrecno dovolilo, da se — kakor so že krajevne razmere — taka telefonska poročila pošiljajo brzojavnim potom. Nadalje se želi, da se oddaja priporočenih pisem enostavnejše uredi. Omogočilo naj bi se, da se priporočena pisma oddajajo brez poštno uradnih oddajnih potrdil v obliki recepisov. Ta pisma naj bi se s primerno znamko in z nadpisom »priporočeno" metala v poštne tružice, da se jih potem z njimi, kakor z drugimi priporočenimi pismi ravna. Odsek je mnenja, da bodo ti nasveti, ako se jih izvrši, zelo olajšali promet in da bodo v interesu tr. govine, industrije in obrti; radi tega predlaga: Zbornica naj se pridruži tem sklepom dunajske zbornice postrime in naj se obrne v ulogo na c. kr. trgovinsko ministrstvo, da se isti uresničijo. — Predlog se sprejme. VIL Zbornični svetnik Feliks Stare poroča o vprašanju mestnega magistrata v Ljubljani, če bi se prekajevalci in sušilci mesa v Ljubljani, ker nimajo svoje zadruge, priklopih mesarski zadrugi. V Ljubljani je število obrtnikov, ki se pečajo s prekajevanjem in prodajanjem suhega mesa neznatno in zato jim tudi ne kaže radi pičlega števila ustanoviti lastne zadruge. Ker je pa njih obrt soroden z mesarskim obrtom, je torej zelo umestno, da pjekajevalci in sušilci pristopijo k mesarski zadrugi in da so na ta način tudi uvrščeni v obrtno zadrugo. Odsek nasve-tuje torej: Zbornica naj se izreče, da se prekajevalci in sušilci mesa v Ljubljani pridružijo mesarski zadrugi. — Predlog se sprejme. VIII Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da se je podobčina Grahovo obrnila na c. kr. deželno vlado s prošnjo, da se ji poleg dveh že obstoječih živinskih semnjev še dva dovolita in sicer dne 21. marca in 15 novembra. Obstoječa dva semnja sta vedno zelo dobro obiskana, čemur je vzroka iskati v ugodni legi kraja, kamor se od vseh strani stekajo ceste. Z vpeljavo dveh novih semnjev bi se tudi blagostanje tamošnjih prebivalcev in živinoreja zelo po« vzdignila Semnju dne 21. marca ste ugovarjali občini Lož in Zilce. češ, da je ob istem času semenj tudi v Ložu in Št. Vidu. Po poizvedbah imata pa ta semnja le krajeven pomen in ju zunanji kupci le malo obiskujejo. Iz Grahovovega se pa sploh ne prižene nič živine na ta semnja, nasprotno pa dohajajo na semnje v Grahovo tudi inozemski kupci, Ugovor občine Planina, da bi semnji v Grahovem mogli škodovati onim v Planini, je že zaradi, tega brez pomena, ker je Planina preoddaljena od Grahovega. Odsek je je mnenja, da se semnji, ki so zaradi ugodne zveze z vsemi kraji splošno znani in tudi od inozemskih kupcev dobro obiskani, v interesu živinoreje še bolj pospešujejo, zato predlaga: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče za dovolitev naprošenih dveh semnjev. — Predlog se sprejme. IX. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je podobčina Rob naprosila c. k. deželno vlado, za dovolitev 4 živinskih semnjev na leto, namreč dne 4. marca, 1. maja, 5. julija in v mesecu septembru četrtek pred sv. Mihelom. Ustanovitvi teh semnjev ne ugovarja, razun občine Šmarje, nobena druga občina, ki je pri tem udeležena. V občini Rob se živinoreja najbolj goji in tvori glavni pridelek in zaslužek tamošnjih prebivalcev, ker je kaaetijstvo zaradi nerodovitne zemlje in ostrega podnebja jako neznatno. Odsek smatra lego Roba ugodnim za semnje in se pridružuje priporočilu c. k. okrajnega glavarstva v Kočevji, zato predlaga: Zbornica naj v tem smislu poroča c. k. deželni vladi. — Predlog se sprejme. X. Zbornični svetnik Franc Ks. Souvan poroča o prošnji občina Račna na c. kr. deželno vlado, da bi se ji dovolili 4 letni živinski semnji in sicer: četrtek po sv. Pavlu v mesecu januvarju, prvi četrtek po malem Šmarnu. Tretjemu semnju ugovarja okrajno glavarstvo v Kočevji, ker ima občina Struge naslednji dan tudi semenj. Istotako ugovarja c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji tretjemu in četrtemu semnju, ker se vršijo ob istem času semnji tudi v občini Vače. Udeležene občine v okolici tudi ne ugovarjajo, vendar je odsek mnenja, da ustanovitev teh semnjev ni potrebna. Po poročilih se živinoreja v občini Račna bolj v majhni meri goji, ta živina se pa lahko žene na prodaj na bližnje semnje v okolici, ne da bi bilo treba novih semnjev ustanoviti. Semnji v Račni bi bili tudi zelo slabo obiskani, ker že skušnja uči, da se semnji, ki ležijo blizu večjih krajev in trgov imajočih dobro obiskane in splošno znane semnje, nikakor ne morejo razvijati. Tudi krajevna lega je jako neugodna, ker nedostaja cest in potov. Odsek torej nasvetuje: Zbornica naj v smisla tega poročila svoje mnenje izreče. — Predlog se sprejme. XI. Zbornični svetnik Ivan Krajec poroča o prošnji občine Obrh za podelitev treh živinskih se-mnjev v vasi Dragatuš in sicer: v ponedeljek vsve-čnici, v ponedeljek po sv. Janezu Krstniku (24. junija) in v ponedeljek po sv. Lovrencu (10. avgusta) Semnjem ugovarjajo občine Stari trg pri Poljanah, Metlika in Čenomelj, češ, da je v okolici obrški dovolj semnjev in bi tem semnji v Obrhu le škodovali. Ti ugovori so utemeljeni, kajti v Črnomlju, Vinici in Starem trgu pri Poljanah je vsako leto 20 semnjev in noben od teh krajev ni čez dve uri oddaljen od Obrha. Zato nasvetuje odsek: Zbornica naj c. k. deželni vladi poroča, da se naprošeni semnji ne dovolč. — Predlog se sprejme. XII. Zbornični svetnik Ivan Krajec poroča o prošnji občine Preserje za preložitev semnjev iz Rakitne v Preserje. O tej prošnji je že zbornica v seji dne 29. julija 1898 obravnavala in takrat sprejela predlog, da naj c. k. okrajno glavarstvo interesovane občine Grosuplje, Šmarje, Zalog, Polhov Gradec in Vrhnika zasliši in da naj se gospodarski odbor v Rakitni vpraša, če je zadovoljen s premestitvijo semnjev. Sedaj se je to zgodilo in iz spisov je razvidno, da imenovane občine nimajo ničesar proti temu in da tudi gospodarski odbor v Rakitni ne ugovarja proti premestitvi. O prostoru za semnjišče se je c. k. okrajni živinozdravnik izrekel, da je pripraven in umesten. Glede tržnih pristojbin se odsek ne more še končno izreči, kajti predložilo jih je županstvu in ni razvidno, da se je to zgodilo vsled odborovega sklepa, kakor bi bilo treba. Odsek predlaga tedaj: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. k. deželno vlado izreče za dovolitev, da se prelože semnji iz Rakitne v Preserje, — Predlog se sprejme. Stran 5. Stran 25. Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje.) XXI. Zbornični svetnik Josip Lenarčič stavlja nujne predloge glede nedostatkov trgovine z lesom v Trstu. Ko se nujnost sprejme, utemeljuje svoje predloge. Dežela kranjska ima le jako malo tacih predmetov, katere more izvažati in med temi najvažnejši je les Naloga vsakterega, komur je na srcu blaginja domače dežele, je, da skrbi, da se odstranijo vse one ovire, katere utegnejo neugodne vplivati na razpe-čavanje domačih pridelkov in tukaj špecijelno na les v raznih oblikah. Zato je pa tudi naša zbornica v prvi vrsti poklicana, zastopati ta interes in povzdigniti svoj glas v odpravo nedostatkov, kat3ri se pojavljajo v edinem pristanišču, kamor teži naš najiz-datnejši izvoz, in to je Trst. Ti nedostatki so pa različni in so nastali deloma vsled nezdravih trgovskih odnošajev, deloma vsled napačne železniške politike in pristaniščih razmer, deloma pa tudi vsled zastarelega birokratizma, ravna tako, kakor bi bila trgovina oziroma promet in uradniški aparat, ne pa narobe. Stran 26. 1.) V podrobnosti spuščajočem mi je še omeniti v prvi vrsti sedanji običaj lesne trgovine, kakor se pojavlja v Trstu. Poleg obstoječih lesnih trgovin, ktere imajo svoje magacine in skladišča, katere so protokolirane in plačujejo davek, peča se s trgovino z lesom tudi še nebroj mešetarjev. Ti mešetarji prežijo na razne inozemske prekupce, dohajajoče v Trst, ter skušajo blago direktno od železniške postaje prodati. Zadovoljujejo se z malim dobičkom 2% za svoje delo, vsaj pa tudi ničesar ne riskirajo. Blaga jim ni treba kupiti, ker ga od producenta direktno oddajo tujezemskemu kupcu in plačajo, ko so za blago prejeli denar. Naravno je, da so cene potem jako nizke. Res je sicer, da množine tako prodanega lesa niso v primeri z onimi, ktere se prodajo po rednih trgovinah ali na cene pa vplivajo tako, da večjim tvrdkam iste popolnoma pokvarijo, kajti kupci se sklicujejo vedno na take direktne kupčije in tarejo ter znižujejo cene. Redni lesni trgovci nimajo torej sami vsled nezdrave konkurence skoro nič dobička, zato pa tudi ne morejo producentom zvišati cen. To velja zlasti za kupčijo s trami. Trst in Reka sta edini pristanišči, kateri prideta v poštev za trgovino s trami v Italijo in Le-vanto. Cene temu lesu bi se takoj neprimerno zvišale, ako bi se trgovina vršila le po pravilnih potih proto« koliranih tvrdk. Druge dežele ne spravljajo v sredozemsko morje skoro nič stavbenega lesa in lahko bi bilo toraj ceno tako vzdigniti, da bi imeli trgovci kakor producenti in posestniki dobiček. Ako toraj vže vlada noče postopati proti takemu uničujočemu delovanju mešetarjev, naj pa vsaj to stori, da izposluje pri južni železnici, ktera pride kot dovozna proga do sedaj še edina v poštev, znižanje voznin v obliki refakcij ali eksportnih premij za protokolinane lesne trgovine, katerih bi se mešetarji ne mogli posluževati. 2) Uprava reškega pristanišča je uvidela, da je treba takim predmetom, kteri s primerno maj no ceno združujejo veliko težo, dovoliti večjo založno prostost na kolodvoru reškem. Ako je namreč mogoče take težke predmete iz kolodvora prevažati direktno na ladije, je s tem prihranjenega prav mnogo dela, ker ni treba blaga prevažati iz kolodvora v magacin in od tam zopet do obali. Redkokrat se pripeti, da se more pri kratki dobi založne prostosti vkrcavati direktno iz kolodvora ne da bi treba bilo plačevati visocih pristojbin od ležišča. V Reki vrejeno je to tako, da blago, ktero je namenjeno na izvoz, in to je ves les, ne plača 21 dni nikake pristojbine od lečišča. V Trstu pa traja ta prosta doba le 8 dni. Naravno je toraj, da so reški trgovci v tem oziru mnogo na boljem. Vedno se sliši ena in ista pesem, da je naloga naše državne polovice preprečiti, da se promet ne zateka proti Reki marveč naj bi se vršil čez Trst. Vse trasiranje druge železniške proge proti Trstu vrši se pod tem strahom, kteri nadkriljuje druge važnejše odnošaje in bode konečno odločeval proti določitvi proge. Tukaj pa, kjer je Trst očividno prikrajšan proti Rski, postopa se ravno v nasprotnem smislu — kar se pojavlja tudi pri naslednji točki, na ktero pridem. Moj predlog se glasi torej: Zbornica se naj obrne do c. k. vlade s prošnjo, naj ona vpliva pri južni železnici in naj vredi pri državni železnici vse potrebno da sme oni les, kteri je namenjen]izvozu, zlasti trami, ležati brez pristobine 21 dni na razložišču. 3.) Carinski urad tržaški ne umeva svoje naloge kolikor se tiče pospeševanja izvoza oziroma odstranitve nepotrebnih sekatur, prav nič. Ta urad postopa tako, kakor bi ves svet imel samo 7ya do 8 delavnih ur, ves drugi čas pa naj bi spal in premišljeval svojo bedo. Predmeti, kteri se imajo vkrcarati v svobodnem pristanišču, prevažati se imajo skozi velika prista niščna vrata. Človek z normalnim razumom bi mislil, naj bi bila ta vrata za predmete, kteri niso podvrženi carini, odprta ves dan od ranega jutra do poznega večera, vsaj mora biti predmetom, kteri ne prenašajo mnogo stroškov, prilika dana, da se po ceni prevažajo — ali slavni tržaški carinski urad sodi drugače ; pri njem se prične delavni dan še le ob 8. uri traja do 12. ure, popoldne pa od 2. do 53/3 ure po zimi, in od 2.—6 ure po leti. — vzlic temu, da se vkrca-vanje na parnike vrši ves dan od 7. zjutraj do. 7-zvečer. — Predmeti, kteri bi bili lahko že pred zaprtimi vrati, da se slavnemu carinskemu uradu zljubi je odpreti. Naravno je torej, da se pred temi vrati nakopiči velika množica voznikov raznih tvrdk, ktera vsa čaka zaželjenega trenutka otvorjerja, Ta gnječa se podaljša do žal preozkih obalnih prostorov, kjer je vsled pomanjkanja magacinskih prostorov nakopičeno vse polno tacega blaga, kteremu moča ne škoduje. Vsled kratke dovozninske dobe je treba najeti več voznikov. S tem pa yso združeni večji stroški, kteri bi prav lahko odpadli, ako bi carinski urad nastavil slugo, kteri bi stal pri vratih v svrho, da kon-statuje. da je res les naložen in ne kaj druzega na vozeh. Pridruži se pa k večjim stroškom še druga okolnost. Pazniki ostajajo v pristanišču le tako kratek čas, kar ga je neobhodno potreba. Ako eksportujoča tvrdka do šeste ure ni mogla vso partijo pripeljati do parnika, mora ostanek pustiti doma vzlic temu, da parnik še do 7. ure naklada oziroma še-le kasneje odplove. Ako tvrdka noče pustiti enega dela naročnine doma, mora plačati čakalnino parniku. Pripeti se tudi sem ter tje, da carinski urad proti visoki pristojbini spusti še kak voz po zapretju, ali to le na posebno prijaznost. Razvideti je iz tega, da so ti zastareli odnošaji potrebni prav hitre odprave, ako je vladi kaj ležeče na eksportu naših pridelkov. Predlagam torej: Zbornica se naj obrne do tr-govinskego ministerstva, da ono pri finančnem ministrstvu deluje na hitro odpravo omejenega časa za vvoz in izvoz iz proste luke tržaške, vsaj za take i predmet, kteri niso carini podvrženi. (Konec prihodnjič.) Stran 27. Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. O seji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko dne 29. decembra 1899, katere so se pod predsedstvom podpredsednika g. Anton Klein-a in ob navzočnosti vladnega zastopnika c. k. deželnovladnega svetnika g. dr. pl. Ruling-a udeležili naslednji gg. zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Franc Hren, Josip Kušar, Josip Lenarčič, KarolLuck-mann, Andrej Mejač, Fran Omersa, Friderik Pauer, Josip Rebek, Feliks Stare, Feliks Urbane in Jernej iT Žitnik, poročamo sledeče: Podpredsednik otvori sejo, imenuje overovateljema sejnega zapisnika zbornična člana Frana Omersa in Felikta Stare-ta ter pripomni, da so gospodje Gassner Kollmann, Krajec in Supančič svojo odsotnost opravičili z neodložljivimi opravki. Podpredsednik se nato s toplimi besedami spominja dne 4. decembra 1899 v starosti 62 let umrlega zborničnega predsednika Ivana Perdana. Od zadnje javne seje dne 28. novembra 1899 je zbornico zadel hud udarec, nemila smrt je nam vzela preblagega predsednika in jaz nimam dovolj tolažilnib besed za to veliko izgubo. Zbornica žaluje za predragim ranjkim kateri je bil nje vestni član skoro 20 let in je predsedoval 9 let. Naj mu tedaj ohrani najboljši spomin! S svojim ljubeznjivim občevanjem si je pridobil mnogo prijateljev in trditi smem, da pokojni ni imel sovražnika. Da je bil obče spoštovan in priljubljen, dokazuje izredno mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku in izjave odkritosrčnega sožalja, ki so zbornici došle: Od gospoda vodja trgovinskega ministrstva, od njega ekscelence gospod o. k. deželnega predsednika barona Heina, od gospoda vladnega zastopnika c. k. deželnovladnega svetnika dr. pl. Rulinga, od gospoda župana deželnega stolnega mesta Ljubljane Ivana Hribarja, od trgovinskih in obrtniških zbornic avstroogerskih in hrvatskih, od mnogih deželnih poslancev kranjskih, mnogih c. k. okrajnih glavarstev, odvetniške zbornice in mnogih tvrdk. Vsem, ki so se pokojnega spomnili, izrekam v imenu zbornice najtoplejšo zahvalo. Naj mu bode žemljica lahka! Ker ste se s sedežev vzdignili, sem prepričan da ste z menoj istih mislij. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Zbornični svetnik Friderik Pauer poroča, da je glasom dopisov Njega ekscelence gospoda c. k. deželnega predsednika z dne 7. marca in 7. maja 1899 št. 1271 in 2316 Nj. ces. in kralj. Apostolsko Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete ustanovila, ime- nujejo „ Cesarice Elizabete ustanove za onemogle in uboge udove kranjskih obrtnikov", dalje, da se v zborničnem dopisu z dne 26. novembra 1898, št. 2321 imenovane ustanove smejo imenovati. Cesar Franc Jožefove ustanove za učence in učenke na c. k obrtnih šolah v Ljubljani", oziroma „Cesar Franc Jožefove ustanove za učence na c. kr. obrtnih šolah v Ljubljani" oziroma „Cesar Franc Jožefove ustanove za onemogle obrtnike". Zbornica je razpisala osemnajst cesar Franc Jo-žefovih ustanov za onemogle obrtnike in sicer osem po 25 gld. in deset po 10 gld. in pet cesarice Elizabete ustanov za onemogle in ubožne udove kranjskih obrtnikov. Došlo je 29 prošenj od obrtnikov in 16 prošenj od udov obrtnikov. Ko je poročevalec o vseh prošnjah poročal in povdarjal, da je 15 obrtnikov že v prejšnjih letih dobilo ustanove po 25 gld. in sicer 1 trikrat, dva po dvakrat, in 12 po enkrat, je omenil, da se na 6 prosilcev zato ni moglo ozirati, ker se ti ne morejo prištevati k onim, ki imajo pravico do razpisanih ustanov. Ker so vsi drugi obrtniki, kakor tudi udove vredno podpore, se je odsek potrudil najbolj vredne za dovolitev predlagati, pri čemur se je v prvi vrsti na one oziral, kateri še dozdaj niso dobili nobene podpore. Odsek torej predlaga: L Zbornica naj povodom 401etnega vladanja Nj. c. in k. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ustanovljene »Cesar Franc Jožefove ustanove za onemogle kranjske obrtnike" po 25 gld. podeli. 1. 60 let staremu čevljarju Antonu Grošelj. 2. klobučarju Francu Hafner, 3: 60 let staremu ključavničarju Francu Kavčič. 4. 83 let staremu tesarju Jakobu Krašovic 5. 90 let staremu izdelovalcu orgelj Jakobu Mazi. 6. 86 let staremu krojaču Antonu Puš, 7. 80 let staremu pleskarju Gašparju Škrabar. 8. 66 let staremu krojaču Martinu Slamnikar. II. Zbornica naj povodom 50 letnega vladanja Nj. c. in k. apostolskega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. ustanovljene „ Cesar Franc Jožefove ustanove za onemogle kranjske obrtnike", po 10 gld. podeli: 1. 69 let staremu sedlarju Janeza Čupik, 2. 71 let staremu čevljarju Francu Grojzdek, 3. 77 let staremu čevljarju Urbanu Grom, 4. krojaču Janezu Grošelj. 5. 80 let staremu čevljarju Francu Jaklič, 6. 75 let staremu krojaču Mihaelu Jazbec, 7. 76 let staremu krojaču Mihaelu Končar, 8. 72 let staremu zidarju Josipu Magister, 9. 72 let staremu čevljarju Jakobu Potočnik, 10. 65 let staremu čevljarju Gregorju Slabajna. III. Zbornica naj povodom smrti Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete ustanovljene Stran 45. Stran 46. „Cesarice Elizabete ustanove za onemogle in ubožne udove kranjskih obrtnikov po 20 gld. podeli: 1. 89 let stari udovi sodarja Elizabeti Germek, 2. 77 let stari udovi čevljarja Mariji Kobetič, 3. 80 let stari udovi pečarja Mariji Legat. 4. 75 let stari udovi krojača Ani Roje, 5. 79 let stari udovi mizarja Marjeti Ručigaj. Ko je poročevalec odsekove predloge toplo priporočal, so se isti brez debate enoglasno sprejeli. III. Zbornični svetnik Feliks Stare poroča o pra-šanju c. k. okrajnega glavarstva v R., ako zadostuje, da se za izdajo obrtnega lista za izvrševanje preka jevalskega obrta oziroma izdelovanja in prakajevanja kranjskih klobas doprinese spregled učnega spričevala kupcev in odjemalcev o dobroti izdelkov. Zbornica se je že v svojem poročilu na c k. deželno vlado z dne 12 junija 1899, št. 722 izrekla, da naj se tudi v interesu prešičereje ne otežkoči trgovina s klobasami in drugimi prekajevinami in da naj se dotične osebe pouče, kako se doseže pravica trgovanja s prekajenimi kranjskimi klobasami. M. G., katere se to vprašanje tiče, se peča že skoro 40 let s prekajevanjem in izdalovanjem klobas, in ta obrt že 30 let samostojno izvršuje. Gostilničarji in trgovci iz Dunaja, Gradca, Ljubna in drugih mest so ji izdali najboljše spričevalo, da imajo njene kranjske klobase najboljši okus in da vse take izdelke katere so od drugih dobili, prekašajo. Na podlagi teh spričeval in samostojnih poizvedb se je odsek prepričal, da popolnoma zadostujejo priložena spričevala gostilničarke M. G. in da je s tem dokazano, da M. G. lahko samostojno omejeni obrt izvršuje. Če tudi manjkajo prositeljici delavska spričevala, je odsek vender mnenja, da se skoro 40 letni praksi M. G. in priloženim spričevalom, ki so za večjo dobo od 4 let veljavna, sme toliko verjeti, kakor spričevalom prekajevalcev. Odsek nasvetuje: Zbornica naj prošnjo M. G. za dosego obrtnega lista priporoča c. k. okr. glavarstvu v R. — Predlog se sprejme. IV. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o sejmskem redu in sejmskih pristojbinah za semnje v Novemmestu. Odsek je mnenja, da odgovarja sejmski red za letne in tedenske semnje v Novem mestu potrebi in da so sejmske pristojbine, ki postavke zakona z dne 3. decembra 1868, dež. zak. št. 17, ne presegajo, popolnoma primerne zato predlaga: Zbornica naj sejmske pristojbine priporoča c. k' deželni vladi v potrditev. — Predlog se sprejme. V. Prov. predsednik Ivan Baumgartner poroča, da je neki pekovski mojster naznanil c. k. okrajnemu glavarstvu v K., da se mnogi gostilničarji v sodnem okraju K. pečajo s pečenjem kruha, kakor je po deželi navadno, in da zlasti ta kruh tudi čez ulico prodajajo, ne da bi bili v to opravičeni. Zbornica naj se izreče, če je ta navada, pri kateri se seveda ne gre za ono ročnost, ki je pri pekovskem obrtu potrebna sme že pod vsakim pogojem smatrati za rokodelski obrt in če niso gostilničarji že na podlagi pravice, izražene v § 16 lit. b o. r., da smejo dajati v gostilni jedila, upravičeni tudi prodajati svoj kruh. Na Kranjskem je že, odkar ljudje pomnijo, navada, da gostilničarji zlasti na deželi pečejo kruh za svoje goste. V mestih in trgih, kjer so se večinoma peki šele v zadnjih treh desetletjih naselili, je to manj navadno, če se ne ozira na domači kruh, ki se peče za domačo družino v hiši. V glavnem deželnem mestu se pa redkokedaj pripeti, da bi gostilničarji kruh pekli za svoje goste. Kruh pečejo navadno ženske in te imajo — z redkimi izjemami — vsa svojstva, ki so potrebna za pečenje domačega kruha in ktera so si pridobile z dolgo vajo. Ta navada gotovo ni radi tega nastala, da bi se pekovskemu obrtu škodovalo, ampak zato, ker se je poprej na deželi le redkokje pekovski obrt izvrševal. Če so torej gostje v gostilni hoteli kruh jesti, moral jim ga je gostilničar preskrbeti. Ker je torej kruh ena najpotrebnejših rečij za življenje, je umevno, da se od gostilničarjev in krčmarjev lahko kruha zahteva. Odsek je uverjen, da so gostilničarji upravičeni peči kruh in ga svojim gostom prodajati, nikakor pa ne smejo pečenje kruha kot obrt izvrševati in svoj kruh, kakor peki, čez ulico prodajati. Odsek se pri tem sklicuje na ukaz ministerstva notranjih stvari z dne 26. decembra 1875, št. 18699, glasom katerega smejo gostilničarji potrebni kruh za svoje goste sami peči, nikakor pa ne trgovati ž njim. Gostilničarji pa na podlagi svoje v § 16 lit. b. o. r. izražene pravice, da smejo jedila gostom dajati, niso opravičeni tudi kruh prodajati, ker bi s tem, če bi imeli to pravico, kršili pravico pekov in bi svoj kruh ne samo gostom ampak tudi drugim ljudem prodajali. Odsek torej nasvetuje: Zbornica naj v zmislu tega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. VI. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča o obrtnih pravicah ključavničarjev. Ključavničar J. S. v R. prodaja šivalne stroje, kmetijske stroje in kolesa. C. k. okrajno glavarstvo v R. praša zbornico za mnenje, če je omenjeni ključavničar v to opravičen. Vsled razglasa ministrstva notranjih stvarij z dne 24. septembra 1889, št. 12144 je obrtno popravljanje šivalnih strojev rokodelski obrt, za katerega se mora imeti sposobnostno dokazilo ali za obrt meha-nikarjev ali ključavničarjev in da so oni obrtniki, kateri imajo za izvrševanje svojega obrta tako sposobnostno dokazilo, opravičeni popravljati šivalne stroje v svojem obrtu. Kar velja tedaj glede poprav, mora tudi veljati glede sestavljanja šivalnih strojev in glede trgovine z istimi, ker sestavljati jih more le strojetvorec ali ključavničar in se to delo tedaj ne more smatrati za prestopek obrtne pravice, temveč i sestavljenje i trgovina z istimi po § 36 o. r. za dovoljeno. To mnenje se pa izvaja že tudi iz tega, da smejo po mnenji mnogih zbornic ključavničarji za poljedelske stroje in orodja, kar je ravno pri S. slučaj, s svojim obrtom združiti tudi trgovino z istimi, kakor tudi trgovino z železom in železnim blagom, ne da bi morali tega zglasiti kot posebni obrt. Če je tedaj S. imel pravico trgovati s šivalnimi stroji, se lahko trdi, da je bil tudi opravičen za prodajanje koles, posebno z ozirom nato, da se kolesarstvo vedno bolj širi, in to tembolj, ker je izdelovanje koles glede na vso konstrukcijo, razven nekaterih postranskih sestavin, ključavničarsko delo. Če se tudi mora pripoznati, da ključavničarji le redko izdelujejo kolesa, se vendar ne more dvomiti da imajo ključavničarji pravico, da kolesa i popravljajo i izdelujejo, in držeč se načela glede šivalnih strojev, tudi pravico trgovati ž njimi. Odsek pripomni, da se morajo ta izvajanja c. k. okraj, glavarstvo kot utemeljena smatrati in pridružujoč se jim povdarja še, da je I. S. tudi trgovec z železnino, zato nasvetuje: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. k. okr. glavarstvo izjavi, da je ključavničar in trgovec z železnino J. S. opravičen prodajati šivalne in poljedelske stroje, kolesa i. t. d. — Prodlog se sprejme. Stran 47. Stran 54. Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje.) VII. Zbornični tajnik poroča, da je odposlanec trgovske in obrtniške zbornice pri mednarodnem trgovinskem kongresu v Filadelfiji gospod inžener dr. Henrik Luckmann predložil poročilo o posvetovanjih omenjenega kongresa. Trgovinski muzej v Filadelfiji je z dopisom z dne 13. aprila 1899 1. zbornici naznanil, da se bo v oktobru 1899 1. skupno z nacijonalno razstavo amerikanskih izdelkov, priredil mednarodni trgovinski kongres. Ob enem se je prosilo, da se imenujejo odposlanci k temu kongresu. Zbornica je v svoji seji dne 25. maja 1899 1. sklenila od-poslati dva odposlanca k omenjenemu kongresu, če se bode to moglo zgoditi brez stroškov. Kot odposlanca sta bila tedaj imenovana gospoda: inžener dr. Henrik Luckmann in Avgust Trappen, tehnični ravnatelj kranjske industrijske družbe v Jesenicah, kateri je pa vsled neodložljivih opravkov bil zadržan se kongresa udeležiti. Ker je odposlanec prepričan, da bode zbornici trgovinski muzej v Filadelfiji poslal sejne zapisnike, je omejil svoje poročilo le na predmete in posvetovanja, ki so se obravnavala. Mednarodni trgovinski Stran 55. kongres se je dne 12. oktobra 1899 I. v razstavnih prostornih v Filadelfiji ob navzočnosti mnogobrojnih članov diplomatičnega zastopstva v Washingtonu in zastopnikov lokalnih oblastev otvoril. Predsednik Mac Kinley je svojo odsotnost opravičil in pomožni državni tajnik David I. Hill je imel nalogo, reprezen-tante vseh trgovskih narodov in odposlance okrog 200 trgovinskih zbornic v imenu ameriške vlade pozdravit*. Pozdravili so shod tudi mayor mesta Samuel H. Ashbridge in senator Edmuns. Generalni ravnatelj razstave in vodja trgovinskega muzeja Mr. Wilson je potem govoril o namenu trgovinskega kongresa in o zgodovini njegovega postanka. Na večer otvoritvenega-dneva se je vršil na čast odposlancev svečani vsprejem pri mayorju mesta Filadelfije. 13. oktobra so splošno govorili zastopniki raznih držav. 14. oktobra je razpravljal Edward Atkinson, odposlanec Bvard of Trade iz Massachusettsa, o predmetu „Neodvisnost narodov" in se zlasti dotikal vprašanja carinskih pristojbin, upeljave enostavnega merskega in utežnega sistema ter podal podrobne statistične podatke o produkciji in konsumu različnih dežel na svetu. Nato so se predavale sledeče razprave : inozemska trgovina, kot trgovišče ameriškega železa in jekla, južne industri a bombaža. Končno je govoril Leo Vossen od trgovske zbornice v Achnu in izrekel upanje, da naj bi združene države kmalu opustile svojo obrambno carinsko politiko. 15. oktobra so priredili odposlanci izlet v Atlantic City. 16. oktobra se je razpravljalo o prevoznih faci-litetah med Kanado in združenimi državami in se je sprejela resolucija, da naj združene države naviga-gacijske zakone proti Kanadi liberalneje urede. Nadalje se je pretresavalo: izvoz in uvoz iz New-Sudwalesa, obrt in industrija New-Stidwalesa, Viktorija in njene resurce, uvoz industrijskih izdelkov na avstralska trgovišča. Pri resoluciji W. Toster Cockshuta iz Toronta, »da bi se po mnenji kongresa pospeševala svetovna trgovina, če bi združene države dovolile drugim deželam isto trgovinsko prostost, kakor jo te dovoljujejo združenim državam", se je vnela daljša debata, po kateri se je sprejela resolucija zborničnih odposlancev. Dalje se je sprejela resolucija, da naj Kanada iz združene države imenujeta skupno komisijo v to svrho, da izdela načrt, kako bi se naravni izdelki obeh dežel prostejše zamenjavali. Ko so se končala predavanja o trgovini Nove Zelandije, o prevoznih prilikah in ladijnih nakladih (tovorih) za Novo Zelandijo, sestavila se je v pre-iskavanje trgovskih odnošajev med združenimi državami in Nemčijo nemško-ameriška komisija, katere glavni namen je bilo pospeševanje trgovinske reci-procitete med obema državama. 17. oktobra se je razpravljalo o rudniških interesih Queenslanda-, o tamošnji trgovini z bisernimi školjkami in v obče o tej naselbini, potem o južni Avstraliji in o avstralskih kupčijskih razmerah. 18. oktobra je bila na vrsti trgovina s Kitajskim. Debate se je udeležil tudi kitajski minister Wu, ki se je potegoval za razširjenje trgovskih odnošajev med združenimi državami in Kitajskim in omenjal izklju-čevalne zakone proti kitajskih priselnikom v združenih državah. 19. oktobra so se pretresavala vprašanja o prometu združenih držav z Japonskim, Korejo, Indijo in drugimi državami v Aziji ter. so se stavili predlogi v pospeševanje izvoza združenih držav v te dežele. 20. oktobra se je razgovarjalo o ameriški izvozni metodi v primeri z evropejsko, o napredku v papirni industriji. M. Eliot, predsednik Harvard-univerze, je govoril o namenu komercijelnih vzgojevalnih zavodov in pri tem trdil, da so realne gimnazije v Nemčiji najbližje vzoru trgovske šole. Slednjič so mnogi govorniki priporočali mednarodno poštno službo za zavoje. Dne 21. oktobra je predsednik Mac Kinley sprejel v »beli hiši" v Washingtonu okoli 200 odposlancev in vsakega posebej pozdravil. 23. oktobra se je bavilo s trgovsko statistiko, in govorilo o napravi mednarodne pisarna za gospodarske interese, občno vpeljavo meterskega sistema, o mednarodni osrednji pisarni vseh trgovskih zbornic, katere glavni namen bi moral biti razne trgovske zbornice v tesnejšo zvezo spraviti. To osrednje mesto bi moralo zbirati vse komercijelne, industrijelne in statistične informacije in jih pošiljati posameznim organizacijam. Dalje se je razpravljalo o razvoju in izvozu ameriške kolesarske industrije, o svetovni kupčiji z volno in o trgovini v južni Afriki. 24. oktobra se je posvetil vprašanju o prekopih. Govorilo se je o problemu interocejanskega prekopa, o novih trgovinskih progah, o transibirski železnici, o novih železnicah v Indiji, o Kap Kajirski in trans-saharski železnici. 25. oktobra se je največ razpravljalo o razte-znosti in razvoju ameriške trgovine in se predlagala resolucija; da naj bi se po vzoru trgovinskega muzeja v Filadelfiji ustanovili tudi v drugih mestih združenih držav taki muzeji. 26. oktobra je prišel na vrsto razgovor o trgovskih odnošajih z evropskimi državami. Mr. Eurique Ala-amora, odposlance iz Majorke, bavil se je o trgovini s Španijo. Nato so imeli besedo avstrijski odposlanci, ki so se poprej zjedinili o skupnem postopanju. Najprej je govoril Ribard Knoller, odposlanec c. kr. avstrijskega trgovskega ministerstva, zahvalil se trgovinskemu muzeju in mestu Filadelfiji za povabilo in sprejem pri kongresu in omenjal na razviden način trgovino in produkcijske razmere avstro-ogerske mo narhije. Stran 56. Dr. Aleksander pl. Dom, odposlanec avstro-ogerskega izvoznega društva na Dunaju in mnogih avstrijskih trgovskih in obrtniških zbornic, je govoril o medsebojnem pospeševanju trgovine med Evropo in Ameriko. Dokazal je, da mora prohibitivno varstvo carine in izključenje tuje konkurence donesti združenim državam tudi škodo, in da bodo morale združene države iz potrebe opustiti vrednostni carinski sistem, ker je nemogoče, natančno sestaviti določila za vrednost blaga. Govornik je izrekel željo, da bi združene države skoro odstranile škodujoči sistem vrednostne carine in namesto te upeljale specifično carino ter sprejele sistem trgovskih pogodb z vezano carino. Zelo srečno je kritikoval tajno postopanie Board of General Appraisers, kadar se gre za sporna cenilna vprašanja, in želel, da se isto nadomesti z javnim in kontradiktoričnim postopanjem. Govor dr. pl. Doma se je vzlic temu, da je bil največ naperjen proti protekcijonističnemu carinskemu sistemu združenih držav, sprejel z občnim odobravanjem. Alfred I. Ostheimer, c. in kr. avstro ogerski honorarni konzul v Filadelfiji in zastopnik c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja na Dunaju, je podrobno poročal o namenu te korporacije. Profesor Mario Salvini, odposlanec iz Florence in Bologne, je govoril o umetnosti in umetni industriji. Emil S. Fiacher, odposlanec trgovske družbe na Dunaju, je govoril o trgovski vzgoji, o čemur sta tudi mr. Frederic Dmory, pisarniški predstojnik v državnem oddelku za inozemsko trgovino, razpravljala. Dalje so se vrstila predavanja o pomenu norveške industrije in ameriške izvozne trgovine, o koristi sklepa trgovinske pogodbe glede žita in petroleja med združenimi državami, Rusijo in Rumunskim. Nato se je kongresu predložil zapisnik o posvetovanjih nemško-ameriške komisije in predlogi, katere je ista stavila v povzdigo medsebojnih trgovskih odnošajev, kateri zlasti na to merijo, da se v Nemčiji in v združenih državah ustanovi carinsko posvetovalno oblastvo, katero bi se i pri premembi cenika i pri uveljavljenju obstoječih carinskih zakonov za svet vprašalo. 27. oktobra so se razpravljale trgovinske razmere Argentinije in Venecuele, potem so se vrstila predavanja o trgovskih izdelkih Brazilije, s posebnim ozirom na Santo Paulo, največje izvozno pristaniške za kavo. Ulysses D. Eddy iz New Jorka je govoril o prednostih trusts-ov, zlasti v izvozni kupčiji v južno Ameriko, in je povdarjal, da izhaja povzdig ameriške izvozne trgovine največ iz koncentrovanega obrata produkcije in transporta. Slednjič se je govorilo o trgovinskih razmerah južne Amerike, Paraguay a, Paname, o reciprociteti v trgovini in o kilisalpetru. 28. oktobra je bila na vrsti trgovina združenih držav z Meksiko, trgovina in industrija Meksike, bogastva države Tamanlipas, trgovina, prebivalstvo in investicije za industrijske namene v Kostariki, trgovina v Chile, srednja Amerika, naravno bogastvo in trgovina v Houdurasu, revolucije v španski Ameriki in trgovina z bojnim streljivom. naravno bogastvo Brazilije, njen izvoz in uvoz iz združenih držav, trgovina Perua in Bolivije, trgovsko mornarstvo združenih držav in staDje civilizacije v Ameriki. 30. oktobra se je govorilo o Bilbau in njegovih rudah, o trgovini Italije z združenimi državami in nepravična visokost ameriškega diDgleycenika. J. C. Monaghan, konzul združenih držav v Chemnitz-u na Nemškem, je imel govor o zakonodajstvu glede carine, o osvojitvi kakega ozemlja za spečavanje domačih izdelkov, s tem, da se odpošiljajo potovalci, o delovanju trgovinskega muzeja, o trgovini s Kitajskim Indijo in Japonskim, o razcvitu nemške države, o visoki stopnji nemškega šolstva, o razvoju nemškega brodovja, o pazljivosti, s katero zavijajo nemški ekspor-terji trgovsko blago pri odpošiljatvi. — Madridski odposlanec omenjal je trgovske in politične razmere med Španijo in združenimi državami in izvozne ter uvozne razmere v Španiji. Dalje se je predavalo o rudah, izdelovanju železa in trgovini na Švedskem, o trgovskih razmerah v Haiti in Uruguayu, o vrednosti varnostne znamke v trgovini o ideji mednarodnega zakona glede varnostnih znamk, o patentih in varnostnih znamkah v mednarodnem prometu in o mednarodnem registrovanju. 31. oktobra je opisal Oliver kupčijske resurce Three Riverja v Kanadi in je v interesu trgovskega prometa z združenimi državami obžaloval sprejem dingley-cenika. Dalje seje omenjalo o pomenu Jamajke za združene države in o trgovini združenih držav z Leeward Islands v britiški zahodni Indiji. Neki govornik je opominjal ameriške tovarnarje, da naj svoje blago boljše zavijajo in mr. Albert Lucas iz Filadel-fije je razpravljal predmet o večnem miru narodov, dočim je Rockhill, bivši poslanik na Grškem, predaval o trgovskih odnošajih združenih držav z balkanskimi državami. Potem je resolucijski odbor poročal o u.nogih sklepih ki so se enoglasno sprejeli, in sicer: glede enakomernih zakonov o varnostnih znamkah, glede obče upeljave sistema za poštnino zavojev, glede mednarodnega sistema primerjave in razglasitve trgovske statistike, ustanovitev mednarodne osrednje pisarne v združenih državah za zbiranje in predfelavanje poročil o pridelovanju žita; upeljava enakih zavodov kakor je filadelski Commercial Museum v raznih deželah, stališče kongresa proti napravi mednarodnih razsodišč, glede hitre naprave prekopa v Istmu in dr. Dne 1. novembra se je vršila zadnja seja. Pri tej so odposlanci, generalnemu ravnatelju Wilsonu v priznanje njegovih velikih zaslug za uresničenje in koristno delovanje trgovinskega kongresa izročili — izražujoč mu svojo zahvalo — krasno srebrno namizno posodo. Dr. Wilson se je v daljšem govoru zahvalil za priznanje in naznanil, da se je ime trgovinskega muzeja spremenilo v „International Bureau of commerce" in da se je pri sestavi Advisary Boarda trgovinskega muzeja izvolil predsednikom William L. Elkins v Fila-delfijt in za predsednike veliko gospodov iz raznih dežel, med temi dr. pl. Dorn z Dunaja. Po poročilu dr. Henrika Luckmanna je bil sprejem odposlancev v Filadelfiji prav srčen in gostoljuben, oficijelni odposlanci so bili za dobo kongresa gostje mesta Filadelfije in so se za iste aranžirale mnoge slavnosti: razun svečanega sprejema pri mayorju fila delfskem Musical Smoker pri Manufacturer Clubu, Luncheon pri University of Pennsylvania, gledališka predstava v Chestent Theater, sprejem pri The American Academy of Political and Social Science itd. Glede razstave je omeniti, da so na tej razstavili večinoma Filadelfija in država Pensilvanija, ostala Amerika se je je le malo udeležila. Če tudi se ni videlo veliko predmetov, ki bi bili nalašč za razstavo pripravljeni, vendar je ista nudila mnogo zanimivega v različnih strokah. Na predmetih katere so evropske države razstavile, so bili zapisani kraj izdelovanje, prodajna cena in določba predmeta. Odposlanec je v filadelfskih časopisih opozarjal na razširjenje trgovskih odnošajev s kranjsko deželo in najbližjim pristaniščem s Trstom. Poročevalec omenja, da se zanimivo poročilo odposlanca lahko pogleda v zbornični pisarni in ker je odsek iz njega razvidel, da se je odposlanec zelo potrudil podati v kratkem kolikor mogoče jasno sliko trgovinskega kongresa in zastopati domače koristi, predlaga v odsekovem imenu: Poročilo se z zado voljstvom vzame na znanje in odposlancu inženirju dr. Henriku Luckmannu izreče zahvala. — Predlog se je vsprejel. (Konec prih.) Stran 57. Stran 65. Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Konec.) VIII. Zbornični svetnik Fran O mer s a poroča o volitvi dveh zastopnikov zbornice v šolska odbora c. kr. obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. Ker je potekla poslovna doba šolskega odbora c. kr. strokovne šole za lesno obrt kakor tudi odbora c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo, ima zbornica glasom § 4 pravil prvoimenovane, oziroma § 3 pravil zadnje imenovane strokovne šole voliti po enega zastopnika v njih šolske odbore. Odsek nasvetuje: Zbornica naj izvoli svojim zastopnikom v šolskem odboru c. kr. strokovne šole za lesno obrt gosp. Viktorja Naglasa, tovarnarja s pohištvom in hišnega posestnika v Ljubljani in svojim zastopnikom v šolskem odboru c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo gosp. Feliksa Urbanca. zborničnega člana in trgovca v Ljubljani. — Predlog se sprejme. IX. Provizorični predsednik Iv. Baumgartner utemeljuje v odsekovem imenu predlog: Pri trgovski in obrtniški zbornici naj se ustanovi mesto konci-pista z letno plačo 1000 gld. in aktivitetno doklado 200 gld. in provizorično odda. Prosilci morajo dokazati, da so dokončali pravo in državoslovne študije. Ko je zbornični svetnik Josip Kušar predlog podpiral, se je isti sprejel. X. Predsedništvo prevzame provizorični predsednik Ivan Baumgartner. Podpredsednik Anton Klein proroča o proračunu za leto 1900. Po istem znašajo stroški 16.580 gld. 55 kr. kateri so se zlasti radi tega pomnožili, ker se je za mesto koncipista 100 gld., za penzijski zaklad 2000 gld., za cesarja Fran Jožefove ustanove za onemogle obrtnike 2300 gld., za cesarice Elizabete ustanove za uboge udove obrtnikov 100 gld., za obrtni pouk 250 gld., in za kance-lista 250 gld. več proračunalo, kakor v prejšnjem letu. Leta 1901 se bodo stroški v toliko zmanjšali, ker bodo prispevki za penzijski zaklad in za cesarja Fran Josipove ustanove v skupnem znesku 4300 gld. odpadli, če' se od stroškov 1 % priklada v proraču-njenem znesku 4091 gld. 21 kr. odšteje, tedaj je primanjkljaja 12.489 gld. 34 kr., kise bo kakor tudi 25 % blagajnična zaloga v znesku 4145 gld. 12 kr. pokril z blagajničnim ostankom od leta 1899. Poročevalec stavi po natančnem utemeljevanju sledeče predloge: 1.) Zbornica pritrdi predloženemu proračunu. 2.) V delno pokritje potrebščine naj se pobira v letu 1900 1 % doklada od občne pridobnine in od pridobnine od podjetij zavezanih javnemu dajanju računov. Zbornični svetnik Josip Lenarčič podpira od-sekove predloge in vpraša, če so v proračunu vra-čunjeni tudi tiskarski stroški za letno poročilo. Ko je zbornični tajnik opomnil, da se to lahko pokrije s postavkom „tiskarski stroški" kakor tudi z „izvan-rednimi stroški", se predlogi odseka sprejmejo. Predsedništvo prevzame podpredsednik Klein. XI. Provizorični predsednik Iv. Baumgartner poroča, da pripravlja c. kr. trgovinsko ministrstvo glasom dopisa c. kr. deželne vlade načrt novega zakona za vravnavo merskega in utežnega reda Isti naj določa, da se mora za merjenje in tehtanje v javnem prometu rabiti le postavno preskušene in kolekovane mere, uteži, tehtnice in sploh merska orodja. V smislu tega načrta se kot v javnem prometu se vršeč smatra vsaka vporaba mer, utežij in tehtnic ter drugačnih merskih orodij, pri katerih zahteva pravno varovana korist pravo in natančno določbo mere in teže. Taka vporaba se zlasti vrši: a) pri sklepanji ali izvršitvi vseh pravnih opravil, ki se tičejo izvrševanja kakega obrta ali podjetja, in pri katerih se mora višina plačila mezde ali pristojbine določiti z mero ali težo, b) v onih slučajih, kadar se določitev mere ali teže vrši ali potom javne oblasti ali potom privatnih oseb za plačilo. Kot ne v javnem prometu se vršeč se mora smatrati vporaba mer, utežij, tehtnic in drugih merskih orodij pri hišnem gospodarstvu, dalje v laboratorijih, tovarnah, skladiščih itd., razun če ne nastopijo slučaji pod točko a.) Na to se pripravljajoč, da bi se glede izključne vporabe le postavno preskušenih mer, utežij, tehtnic in merskih orodij nadzorstvo uspešno vršilo, namerava c. kr. trgovinsko ministrstvo ustanoviti mere-skusne katastre, v katere bi bile vpisane vse one osebe, ki izvršujejo tako opravilo, pri katerem se vrši ali bi se lahko vršilo m rjenje in tehtanje v javnem prometu. V ta namen je c. kr. trgovinsko ministrstvo ukrenilo, da naj se v abecednem redu vse one kategorije obrtov in podjetij zaznamujejo, pri katerih se vrši ali bi se lahko vršilo merjenje in tehtanje v javnem prometu. C. kr. deželna vlada je zbornici tudi že predložila v izjavo take zaznamke vseh c. kr. okrajnih glavarstev na Kranjskem in mestnega magistrata v Ljubljani. Odsek je te od obrtnih oblastev sestavljene izkaze natančno pregledal. Pri nekaterih se morajo v spopolnitev privzeti še nekateri obrti; obče je pa mnenja, da so ti izkazi pripravni za generalno sestavo zaznamka vseh takih obrtov v celi deželi in predlaga: Zbornica naj v tem smislu predloži svoje poročilo. — Predlog se sprejme. XII. Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča o dopisu c. kr. deželne vlade glede kolizije tedenskih semnjev v Novem mestu in Kandiji, ker imata oba kraja semnje ob istem času, namreč vsak pondeljek. Zbornica je že v neki prejšnji seji povdarjala, da je ta kolizija v interesu trgovskega prometa z živino in v interesu prebivalstva sploh nedopustna. Ker pa ima Novo mesto starejšo pravico do teh semnjev, se je zbornica takrat izjavila, da naj se tedenski semnji v Novem mestu vršijo vsak pondeljek, oni v Kandiji pa naj se preložijo na kak drug dan. Ker bi po odsekovem mnenji ne škodovalo sej-miskim koristim v Novem mestu in ob enem se oziralo na one v Kandiji, če bi se tedenski semnji v Kandiji vsak torek v tednu vršili, je odsek za to, da se tedenski semnji v Kandiji prelože na torek. Kandija bi imela od tega tudi koristi, ker bi bil tukaj i ob pondeljkih, ko so semnji v Novem mestu, i ob torkih precej živahen promet. Tudi one osebe, ki bi v pondeljek vsega ne ^opravile, bi lahko v torek svojo živino prodale, oziroma svoja opravila izvršile. Ob onih torkih pa, ko se vrše letni in živinski semnji v Novem mestu, bi bilo pa boljše, da se tedenski semnji v Kandiji vršijo v sredo, in sicer iz istega vzroka, kakor se je za preložitev tedenskih semnjev na torek navedel. Odsek torej predlaga: Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. XIII. Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko, da je bil pri žrebanju v seji deželne pridobninske komisije izžreban članov namestnik g. Fran Omersa, trgovec v Kranju, katerega je zbornica volila za prvo priredbeno dobo občnega pridobninskega davka. Ker se v smislu zakona izstopivši članov namestnik lahko zopet voli, predlaga poročevalec v odsekovem imenu: Zbornica naj za drugo priredbeno dobo zopet izvoli članovim namestnikom v deželni pridobninski komisiji gosp. zborničnega člana Fran Omersa. — Predlog se sprejme XIV. Zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje predlog: Zbornica naj se obrne do c. kr. trgo* vinskega ministrstva, da se podaljša interurbanska telefonska zveza iz Ljubljane v Škof jo Loko, Kranj, Trbiž, Beljak in iz Kranja v Tržič. Provizorični predsednik Ivan Baumgartner podpira'ta predlog, in dostavi še, da tudi Bled, Novo mesto in Vrhnika dobe telefonsko zvezo. — Oba predloga se sprejmeta. XV. Zbornični svetnik Josip Kušar predlaga: Zbornica naj slugi dovoli za leto 1899 podporo v znesku 50 gld. — Predlog se sprejme. XVI. Zbornični svetnik Fran Hren povdarja, da so — kakor je obče znano — poštne razmere v Ljub- ljani zlasti za nekatere dele mesta zelo neugodne. Posebno občuti to občinstvo iz predmestij, ki je precej oddaljeno od glavne pošte. Da se v glavnem mestu naše dežele pobirajo pisma iz tružic samo trikrat na dan in sicer ob desetih dopoludne, ob eni popoludne in ob polu osmih zvečer, je jako čudno, ker se po drugih manjših in ne glavnih mestih, kakor n. pr. v Mariboru, v Celju itd. pobirajo pisma večkrat na dan. Da bi se ti nedostatki odpravili, in da bi se te razmere zboljšale, obrnil sem se do poštne direkcije v Trstu, in zagotovilo se mi je, da se bo temu opomoglo. In zares se je ukrenilo, da dobimo takoj v začetku prihodnjega leta nove tružice po Vlčkovem zistemu ter da se bodo po vsem mestu tudi zvečer med 9. in 10. uro pobirala pisma iz tružic. Obveščajoč o tem slavno zbornico upam, da bode s tem ukrepom vsem, posebno pa občinstvu v predmestjih, katera so bolj oddaljena od glavne pošte, vstreženo, zlasti če se pomisli, da morajo sedaj vsi tisti, kateri pisem ne morejo odpraviti do polu osmih zvečer, poštne poši-Ijatve nositi daleč na glavno pošto ali celo na kolodvor, ako hočejo, da se še isti večer naprej oddajo- Pri tej priliki pa naj mi bode dovoljeno, omeniti še neke druge, v oddaljenih krajih našega mesta pereče poštne zadeve kakor znano, dobiva prebivalstvo v predmestjih in predkrajih pošto še le okolo desetih dopoludne, ker pismonoše prično z dostavljanjem navadno blizu glavne pošte in pridejo torej prav pozno v oddaljena predmestja. Da je ta okolnost zlasti za trgovca in obrtnika neugodna in cesto združena tudi z gmotno škodo, je umevno. Da se ta nedostatek odpravi, usojam se predlagati, naj bi se trgovska in obrtniška zbornica obrnila do glavne poštne uprave s prošnjo, da se število pismonoš v Ljubljani za toliko pomnoži, da bi pismonoše prihajali takoj v predmestja ter tam pričeli z dostavljanjem. Prepričan sem, da bi glavna poštna uprava tako povsem opravičeno prošnjo upoštevala. Zbornični svetnik Karol Luckmann podpira toplo ta predlog, kateremu zbornic?, jednoglasno pritrdi Slednjič je še podpredsednik Anton Klein po prijel za besedo. Z današnjo sejo bomo zaključili tekoče leto ter skoraj prestopili prag novega leta, katero je posebno pomenljivo kot zadnje v našem stoletju. Želim Vam vsem, da bi Vam prineslo mnogo sreče in blagoslova, narodom ljubljene naše avstrijske domovine pa toli potrebno slogo in mir, kajti le potem je zajamčen procvit tudi trgovini, industriji in obrtu. Bog daj srečo! Naj mi bode dovoljeno, da gosp. vladnemu zastopniku izrečem zahvalo za blagohotno podporo s prošnjo, da nam ohrani naklonjenost tudi v prihodnje. Ob jednem pa prosim, da povodoir novega leta tudi c. kr. vladi sporoči naše čestitke. Provizorični predsednik Ivan Baumgartner se zahvali v imenu zbornice podpredsedniku za objek- Stran 66. tivno vodstvo sej in za tako blagohotne čestitke, dostavi pa, da naj i on sprejme ob novem letu najsrčnejše čestitke zbornice, in da naj tudi v novem letu deluje'v najboljšem zdravju za interese, ki jih zbornica zastopa. Stran 67.