Prlzorl in dogodhl v laaerflh (taboriSiih) smiii. Mesnica na otoku Kond. Po zimi se nabere po vseh komandirovkah, to je v delavskih okoliših na severu, na tisoče pohabljencev. Enemu raanjkajo prsti, drugemu ali obe roki, tretjemu noga, četrti je drugače pohabljen. Pomladi, ko se začne paroplovba, prepeljejo vse te pohabljence na otok Kond, ki leži v Belem morju ob izlivu reke Onega. Kisselev-Gromov piše, da se mu ta otok zdi kot grob, v katerem so ljudje živi pokopani. L. 1929 je bilo tu 620 kaznjencev, v zimi leta 1929-1930 jih je prezimilo tu 4850, torej jih je v teku zime umrlo 4230. Še hujše je bilo leta 1926-1927, ko je tam zapovedoval čekist Reva. Vse je umrlo; živi so ostali le on, 15 čekistov-paznikov in 3 lepe deklice, ljubice paznikov. Kaznjenci na otoku Kond stanujejo v 3 krajih. Poleg poveljstva taborišča je pet barak, v Abakumihi in Makovicah pa stanujejo kaznjenci v podzemeljskih luknjah, pokritih z deskami. Vsa ta stanovanja so umazana, vlažna in smrdljiva. Večina teh kaznjencev nič ne dela, ker so z eno nogo že v grobu, le nekateri so z delom zaposleni. Da bodo čitatelji spoznali razmere kaznjencev na tem otoku, naj navedem nekaj zgledov iz knjige Kisselev-Gromova: Nekega dne, piše ta, sem hodil ob morskem obrežju. Naenkrat stoji pred menoj 181etni fant Semjonov. »Državljan predstojnik«, kriči z divjim, v srce segajočim glasom, krvav in solzan,ves trepetajoč mi kaže svojo v členku odekano roko. »Državljan predstojnik, za nič in zopet za nič me tepejo desjatniki po stokrat na dan. Za nič in zopet za nič — državljan predstojnik! Le 500 gramov kruha prejemam na dan. Kako je mogoče pri tem dnevno izkopati 25 drevesnih štorov? In, če tega ne storjm, me postavijo na štor in moram kar naprej klicati: »Jaz sem Filou!« Že stotisočkrat sem tako klical. kaj mi je storiti? Pomagajte mi!« Šel sem ž njim, piše Kisselev-Gromov, k dr. Agajevu. »Jaz ne vem, kaj naj storim ž njim«, je rekel zdravnik, tu nimam pro- storov, nimam zdravil, obvez jn vsak dan Poslcdnfe vcsii. Domače novice. V pondeljek, 26. oktobra, ob pol 11. uri predpoldne se je zbrala v cerkvi Sv. Martina pri Slovenjgradcu velika množica Ijudi, odraslih in šolske mladine, da spremijo umrlega profesorja dr. Somreka na njegovi poslednji zemeljski poti. Pogreb, ki se ga je udeležilo okrog 60 duhovnikov in nad 40 bogoslovcev, je vodil g. stolni prošt dr. Vraber ob prisotnosti g. kanonikov Janežiča in dr. Ostrca. Bogoslovno fakulteto ljubljanskega vseučilišča sta zastopala profesorja dr. Slavič in dr. Lukman, zbor bogoslovnih profesorjev v Mariboru pa dr. Hohnjec. Izmed šolskih tovarišev f dr. Somreka je bil poleg dr. J. Hohnjeca še navzoč dr. Jančič, župnik pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Tiskarno sv. Cirila v Mariboru sta zastopala ravnatelj Hrastelj in monsignor Vreže. Kot predstavnik politične oblasti se je udeležil pogreba okrajni načelnik dr. Potočnik. V cerkvi se je v ganljivih besedah poslovil od rajnega g. Karo, špiritual v mariborskem bogoslovju, ob grobu pa so spregovorili gg. stolni prošt, bogoslovec Volasko in dekan monsignor Meško. Žalostinke sta zapela domači cerkveni pevski zbor in zbor bogoslovcev. Pokojniku svetila ve^na luč! Avtomobilska nešreča. Ne daleč od Sv. Mar« jete ob Pesnici se je zgodila 25. X. zvečer precejšnja avtomobilska nesreča. Ker je počila pnevmatika, je zgubil šofer oblast nad vozilom, katerega je vrglo v obcestni jarek. Vai, ki so blli v avtomobilu, ao padli iz njega. 261etnega mesarskega pomočnika Stanka Kalana je pognal eunek na kup gramoza, kjer je obležal z zlomIjeno nogo in a težkimi poškodbami na glavi. Prepeljali ao ga v mariborsko bolnico. Od peska zasut. V pežčeni jami ne daleč od Spodnje Kungote ob aeverni meji bi bil zadnjo soboto skoraj mlad delavec ob življenje. 171etni rvan Jakob je bil aam v jami, ko ga je zasula plast peska do vratu. Skušal se je aam odkopati, pa ni šlo. Sele na večer ao mu priakočili na pomoč lesni delavci, ki ao se vračali mimo jame in ao ga izvlekli še živega. Podauti, ki ima elomljeno lcvo nogo in poškodbe na apodnjem delu teleaa, ae je čez nekaj časa zavedel in ao ga odpremili v Maribor v bolnico. S hudimi opeklinami ae je zatekla v maribor« sko bolnico alužkinja Jožefa Smole iz Maribora. Skupno z goapodinjo je anažila šivalni atroj in ga je preveč oblila a petrolejem. Ko se je približala z gorečo vžigalico, se je petrolej užgal in naenkrat je bil atroj v plamenih. ženaki sta sicer ogenj pogaaili, vendar ae je alužkinja moCno opekla. Nadaljevanje na 10. strani. Smrtna nesreča viničarja. V potoku pri Račah so našli mrtvega Alojzlja škorjanca, viničarja iž Frama. Nevaren udarec s konjskim kopitom. Lojzeka Zajca, osemletnega sinka pismonoše iz Braaloyč je udaril na paši konj s kopitom in mu je zflrobil lobanjo. S smrtno Jievarno poškodbo je-%il otrok predan v bolnico. Napad. V Belem potoku pri šmarju je nekdo tako vrgel 431etnega aina posestnice Ivana Rora iz Belega potoka, da se je moral radi poškodb zateči v bolnico v Celje. Draga ceha. V Studencih prl Mariboru je neki zasebnik popival s tremi mlajšimi moškimi, dokler ni zaspal. Ko se je prebudil, je opazil, da mu manjka 4000 Din. Orožniki so zaprli osumljeno trojico. Vlak povozil s pohištvom naložen voz. Tomaž Kosl, posestnik v Olimju pri Podčetrtku, je peljal svojo selitev preko Celja v Zg. šiško prl Ljubljani. Na železniškem prelazu pri Medlogu v bližini Celja se je voz zataknil med tračnice in ga Koai ni mogel potegniti a tira, ker je že prihajal tovorni vlak. Izpregel je konja, skušal je dopovedati z znamenji atrojevodji, da bi ustavil vlak, a je oilo že prepozno. Lokomotiva je zadela ob voz in sunek je raztrosil daleč na okrog vse pohištvo in naložene pridelke. Koai lma dobrih 3000 Din škode. IVUsijonski koledar. Misijonišče v Grobljab. (p. Domžale) je izdalo 18. letnik »Miaijonskega koledarja« (za leto 1937). Ta letnik je povse posvečen slovečemu alovenakemu miaijonarju škofu Baragi, čigar beatifikacija je srčna želja vsega slovenskega naroda. Temu visokemu amotru služi vsebina knjige, ki jo toplo priporočamo. Cena: 10 Din. Misijonaka tiskarna v Gro bljah je tudl izdala za ljudstvo prikrojeno porofiilo z naalovom: II. evhariatični kongrea za Jugoslavijo v Ljubljani 1935. Knjiga, ki je opremljena a premnogimi slikami, dobro poroča zlasti o zunanjem poteku tega veličastnega kongresa. Prireditve. Dol pri Hrastniku. Proslava v spomin rajnim v naši fari je dobro uapela. Pevci ao zapeli psalm »Usmili se me Bog!«, nato je bil kratek nagovor v smislu proslave in nato ao igralci vzorno podall Jalenove »Grobove«. Igrali ao z občutjem in gledalce zadeli. — V nedeljo 8. novembra ob štirih popoldne bo v dvorani otvoritev »Farne unlverze«. Fara namreč ni samo duhovna družina, akupnost vere in ljubezni, ki bi ae izživljala le v cerkvi, temveč njena vzgoja mora segati v javnoat. Farna univerza na Dolu bo imela namen Ijudl poučevati o aktualnih vprašanjih našega čaaa. Predavali bodo vedno rea strokovnjaki. Na otvoritveni dan 8. novembra bo predaval profesor ljubljanake univerze g. dr. Lambert Erlich o špiritizmu. Snov je privlačna in obenem pomembna še posebno za naš kraj, že veste zakaj. Predavatelj bo nazorno pokazal razvoj šplritizma, reaničnoat in laž in vse podkrepil a tehtnimi zgodovinskimi dokazi. Farna univerza je šola za odrasle. Predavanja bodo meaeCno in brez vstopnine. Pridite in vršite apostolat še pri drugih, potrebnih! Vedite, da to ni novo društvo, to je le šola raše farne družine. In potrebna! * Dopisi. Košaki. Na Košakih pri Mariboru na domu staršev je preminul 23. X. g. Joaip Mohorko, učitelj nr. Ojatrici pri Dravogradu, v starosti 22 let. Rajni je bil blag značaj ter izboren vzgojitelj. Pokopan je bil na Pobrežju pri Mariboru ob obilni udeležbi sorodnikov, znancev, in eden od sošolcev mu je govoril poslovilne beaede, oatali tovariši pa so mu zapeli žaloatinko. Blagemu mladeniču svetila večna luč, žalujočim starSem in aorodnikom naše sožalje! Sv. Marjeta nlže Ptuja. Občinake volitve ao nam prinesle mnogo ameha in zabave. Naši naaprotnim ao z velikim pompom sestavili kandidatno listo in raztrobili, češ, skoraj polovlco glasov dobimo, s štirimi odborniki jo bomo pripihali v občinakl odbor. Z obljubami, neresnicami in vailjevanjem so ti nekdaj jako goreči JNSarji firtabega spomina premotili več nezadovoljnežev in nevednežev, nekaj pa tudi poštenih mož, da so jim šli na limanice. Pa naši šmarječani so hitro sprevideli to političiio igro in zavednejši ao celo na dan volitev dali prl župni cerkvi javno preklicati to svojo zmoto, pa tudi skoraj vsi drugi so istotako volili našo kandtdatno listo z g. županom Muhičem na čelu. Sljajno smo zmagali, ker od 741 volilnih upravičencev je glasovalo za našo listo 555. Opozicija je dobila rekordno število, celih sedem glasov. Tako je vaeh 24 odbornikov naših. Ni čudno, kajti le poveljnik in njegov adjutant sta zjutraj prišla na bojišče, pa še ta dva sta hitro odšla. Ker preje napovedane toli številne armade ni bilo, so tudi generali, čuteč strahoten poraz, ostali enoatavno doma. Napovedali so aicer ojačenja, računajoč menda na jurišno četo bratovščine jeruzalemskega osla, pa ni bilo nič. Upravičeno ae sumi, da je pri tej politični strategiji bil soudeležen tudi neki pod nacijonalnim režlmom jako priznan^ veščak tam za Pesnico. Nekako pred 3 leti je »Domovina« pisala o padcu klerikalne šmarjetake trdnjave, ki je rojatni kraj našega odličnega rojaka g. prof. Vesenjaka, miniatra v pokoju. Danea so pa tiati takratni generali popolnoma brez vojske, kar. ae jim seveda aedaj zdi kot nekaj nemogočega, da so degradirani. Naša klerikalna trdnjava, ki je bila z nacijonalnim režimom nasilno zavzeta, je bila pri tokratnih. občinakih volitvah od- nas ponovno zavojevana vkljub temu, da se 'je naše najboljše može in fante po krivici občutno kaznovalo, preganjalo, zasledovalo in^šlkaniralo. Sedaj pa zopet ponosno in trdno stoji sredi Liikarije. Zaupno se govori, da dobe poraženi JNSarski generali »lederne medalje«, plašljivci, ki niso glasovali ,strog ukor in zgubo častnih pravic pri JNS stranki, a d?zerterji pa Jeneaarako prokletatvo. — šmarječani! Sijajno ste pokazali, da ste možje za red in pravico in nekdanjo slogo in vajemnost. Slava vam, ker ate s tem izkazali tudi zaupanje našemu zaslužnemu in izkušenemu narodnemu voditelju, kateremu kličemo: Še na mnoga. leta in gromoviti »živijo!« Dan sodbe in obsodbe za JNS in njcno družbo. SIJAJNA ZMAGA JRZ. Ljubljana, 26. X. (Avala.) V Dravski banovini so se vršile 25. X. občinske volitve v 225 občinah. Od 153.751 vpisanih volilcev jih je volilo 97.276. Udeležba je znašala 63.27%. Dobile so: JRZ (dr. Korošec) 70.820 glasov (to,je 72.80%). JRZ v kompromisu 7149 (to je 7.34%) glasov. • Združena opozicija 17.157 (17.62%) glasov. JNS 921 (9.95%) glasov. Jugoslovanska ljudska straiika (Hodže- ra) 21 (0.03%) glasov. Nemška manjšina 1208 (1.24%) glasov. JRZ je zmagala v 184 občinah z 81.8%. JRZ v kompromisu z drugimi strankami si je priborila 13 občin s 5.7%. Združeni opoziciji je pripadlo 24 občin z 10.7%. — JNS ni dobila niti ene občine (0.04%). — Jugoslovanska ljudska stranka (Hodžera) tudi nima niti ene občine, Nemci 3 (1.3%). Vloženih in potrjenih je bilo skupaj 321 kandidatnih list. Od teh jih odpade na: Jugoslovansko radikalno zajednico 261 list, Jugoslovansko radikalno zajednico v kompromisu z drugimi strankami 40 list, skupno opozicijo 110 list, Jugoslovansko nacijonalno stranko 6 list, Jugoslovansko narodno stranko (Hodžera) 1 lista, Nemce 3 liste. Ako se k rezultatom teh volitev prištejejo še rezultati volitev, ki so se v 75 občinah že prej izvršile, potem je dobila  JRZ 88% občin, opozicija pa 12% občin. Okraj Brežice Artiče: JRZ 17 mandatov, akupna opozicija 1. Bizeljsko: JRZ 21, opozicija 3. Blanca: JRZ 23, skupna opozicija 1. Brežlce: JRZ 3, skupna opozicija 15. Brežice okolica: JRZ 16, skupna opozicija I (šetinc) 2, skupna opozicija II. (Kržen) 0. Dobova: JRZ 15, opozicija 3. Globoko: JRZ 2, skupna opozicija 16. Kapele: JRZ 1, akupna opoziclja 17. Plšece: JRZ 1, skupna opozicija 17. Podsreda: JRZ I. (Koa) 2, JRZ II. (škerbec) 16. Sevnica: JRZ 2, akupna opozicija 16. Videm: JRZ 16, akupna opozicija 2. Zabukovje: JRZ 3, opozicija 15. Zdolet JRZ 16, opozicija 2. Okraj Celje Braslovče: JRZ 16, opezicija 2. Gomilsko: JRZ 15, ekupna opozicija 3. ' Griže: JRZ 3, opoziclja 15. Kalobje: JRZ (Erjavec) 18, JRZ kompromis (Salobir) 0. Sv. Peter: JRZ 15, JNS 3. Skofja vas: JRZ I. (Samec) 22, JRZ II. (Okorn) 2. Teharje: JRZ 22, r-ozicija 2. Vojnlk trg: JRZ 3, ppozicija 15. žalec: JRZ 2, JRZ kompromis 16. Okraj Dolnja Lendava Crensovci: JRZ (Horvat) 22, JRZ kompromis I. 2, JRZ kompromls II 0. Odranci: JRZ 17, JRZ kompromis 1. Orešje: JRZ 4, opozieija 20. Okraj Dravograd Brezno: JRZ 18. C'rna: JRZ kompromis 24. Dravograd: JRZ 24. '. Guštanj: JRZ 24. Marenbcrg: JRZ 17, opozicija 1. Mezica: JRZ kompromis 18. Muta: JRZ 18, opozicija 0. Prevalje: JRZ 24. Remšnik: JRZ 17, opozicija 1. Ribnica na Pohorju: JRZ 1, opozicija I. (Zabovnik) 16, opozicija II. (Uran) 1. Vnhred: JRZ 17, opozicija 1. Vuzenjea: JRZ 18. Okraj Gornjigrad Gornjigrad: JRZ I. (Mermal) 16, JRZ II. (Božič) 2. l.uče: JRZ 16, opozicija 2. Mozirje: JRZ kompromia 18. Solčava: JRZ 17, opozicija 1. šmartno ob Paki: JRZ 18. Okraj Konjiee Konjice okolica: JRZ 24. Lo«e: JRZ 23, opozicija 1. Opletnica: JRZ 22, opozicija 1. Tepanje: JRZ 18. Zreče: JRZ 22, JRZ kompromisna 2. Okraj Laško Jurklošter: JRZ 18 mandatov. Laikoi JRZ 16, skupna opozicija 2 mandata. Marija Gradec: JRZ I. 23, JRZ II. 1. Sv. KriStoi: JRZ 23, opozicija 1. Sv. Lenart nad LaSkim: JRZ I. 12, JRZ II. 4, opozicija 2. * Zidani most; JRZ I. 23, JRZ II. 1, Okraj Ljutomer Apače: JRZ 1, Nemci 23. Ljutomer-mesto: JRZ 3, JNS 15. Ljutcmer-ckolica: JRZ 23, skupna opozicija 1. Mala Nedelja: JRZ 16, skupna opozicija 2. Negova: JRZ I. 17, JRZ II. 1. Slatina-Radcnci: JRZ 22, skupna opozicija 2. Strigova: JRZ 30. Okraj Maribor desni breg Fram; JRZ 12, opozicija I .6, opozicija II, 0, Limbuš: JRZ 18. Makole: JRZ I. 3, JRZ II. 15. Pobrežje: JRZ 26, JNS 2, združeni jnarksisti 2. opozicija III. 0. Podvelka: JRZ I. 16, JRZ II. 2. Poljčane: JRZ I. 21, JRZ II. 0, kompromisna 3. Rače: JRZ I. 5, JRZ II. 16, JNS 0, opozicija 3. RuSe: JRZ 24. Slivnica: JRZ I. 18, JRZ II. 0, kompromisna 0. Slov. Bistrica-mesto: JRZ 15, opozicija 3. Slov. Bistrica-okolica: JRZ I. 22, JRZ II. 2. Sv. Lovrenc na Pohorju: JRZ 18, Šmartno na Pohorju: JRZ 17, opozicija 1. Okraj Maribor levi breg Duplek: JRZ 18. Jakobski dol: JRZ I. 17, JRZ II. 1. Jarenina: JRZ 18. Kamnica; JRZ 18. Korena: JRZ 24. Kciaki; JRZ 28, JRZ-kompromisna 0, združena opozicija 2. Selnica: JRZ 23, kompromisna 1. Svečina: JRZ 18. Sv. Jurij ob Pesnicii JRZ 18. Sy. Križ: JRZ 18. St. Lenart v Slov. goricah: JRZ 16, JNS 2. Sv. Marjeta ob Pesnici: JRZ 17, kompromisna 1. Velka; JRZ 2, JRZ-kompromisna 22. Voličina: JRZ 24. Zdomia Kungota: JRZ 3, JRZ-kompromisna 15. Okraj Murska Sobota Bodenci! JRZ I. 2, JRZ II. 16. Cankova: JRZ I. 2, JRZ II. 15, korapromisna L Gornja Lendava: JRZ I. 20, JRZ II. 4. Gor. Petrovci: JRZ I. 24, JRZ II. 0. Gor. Slaveča: JRZ I. 16, JRZ II, 6, kompromisna 2. Krilevci: JRZ I. 2, JRZ II. 22. Kupšinci: JRZ I. 2. JRZ II. 16. MačkoTci: JRZ I. 3, JRZ II. 15, komproraisna 0. Martjanci: JRZ I. 2, JRZ II. 16. Murska Sobota-mesto: JRZ 24. Murska Sobota-okolica: JRZ 21, kompromisna 3, Pertoča: JRZ 22, kompromisna 2, skupna opozicija 0. Prcsenjakovci: JRZ I. 18. JRZ II. 0. Puconci: JRZ I. 22. JRZ II. 2. RogaSevci; JRZ 21, kompromisaa 3. Štrukovci: JRZ I. 2, JRZ II. 12. JRZ III. 4. Šalovci: JRZ I. 4, JRZ II. 20. Tešanovci: JRZ 18. Tišina: JRZ I. 3, JRZ II. 21. Okraj Ptuj Cirkovci: JRZ I. 17, JRZ II. 1. Dornava: JRZ I. 16, JRZ II. 2. Hum: JRZ 18. Leskovec: JRZ 12, kompromisna 2, skupna opo- zicija 4. Orraož: JRZ 16, skupna opozicija 2. Pcdlebjtik: JRZ 3, opozicija I. 16, opozicija II. 5. Polenšak: JRZ I. 3, JRZ II. 15. Ptujska gora: JRZ 17, komproaiisna 1. SrediSče ob Dravi: JRZ 2, opozicija 16. Sv. Barbara v Halozah: JRZ 4, JRZ-kompromisna I, 20, JRZ-kompromisna II. 0. Sv. Bolienk v Slov. gor.: JRZ I. 17, JRZ II. 1. Sv. Marjeta nižc Ptuja: JRZ 24, opozicija 0. . Sv. Marlio niže Ptuja: JRZ 22, kompromisna 2 Svetinje: JRZ 16, JNS 2. Sv. Tcmaž pri Ormožu: JRZ 24. Sv. Urban; JRZ 3, opozicija I. 15, opozicija II. 0. Sv. Vid pri Ptuju: JRZ 21, opozicija I. 1, opozicija II. 2. Št. Janž na Dravskem polju: JRZ 16, opozicija 2. Velika Nedelja; JRZ I. 17, JRZ II. 1. Zavrč; JRZ I. 16 JRZ II. 2. Okraj Sloveujgradee Psmeče: JRZ 18. Podjjorje: JRZ 18. Razbor: JRZ 18. Stari trg: JRZ 18, opoziciic 0. Škale; JRZ 18. Šmartne pii Slovenjgradcu: JRZ 22, opozicija 2. Šoštanj-mesto: JRZ 18. Sv. Andraž pri Veleniu: JRZ 18. Št. Ilj pri Velenju: JRZ 18. Št. Janž na Vinski gori: JRZ i^, opozicija 2. Topolšica: JRZ I. 18, JRZ II. 0. Okraj šmarje pri Jelšah Kozje: JRZ-kompromisna 16 mandatov, opo^icija 2 mandata. Pilštajn: JRZ 15, opozicija I. 3, opozicija II. 0 Planina pri Sevcici: JRZ 23. opozicija 1. Sv. Peter pod Sv. gorsmi: JRZ 16, opozicija 2. Ivako je volila Kranjska? Iz Kranjske navajarao po posameznih okrajih število JRZ mandatov in skupno številko mandatov opozicije: Črnomclj: JRZ 43 mandatov, skupna opozicija (mačkovci) 76 mandatov. " ^ Kamnik; JRZ 78, opozicija 17. ^1 Kočevje: JRZ 156, opozicija 54 (v nekaterih nemških občinah so zmagali Nemci). Kranj; JRZ 156, opozicija 42. Krško: JRZ 97, opozicija 17. Ljubljanska okolica: JRZ 146, opuzicii.i 22. Litija: JRZ 131, opozicija 7. Logatec: JRZ 127, opozicija 41. Novo mesto: JRZ 115, opozicija 5, Radovljica: JRZ 167, opozicija 24. Skolja Loka: JRZ 72, opozicija 0. prihajajo k meni z odsekanimi rokami.« — Čez en teden je umrl nesrečni Semjonov vsled zastrupljenja krvi. In že drug slučaj iz življenja kaznjencev na otoku Kond navaja Kisselev-Gromov. Bilo je jeseni leta 1929. Pri večernem raportu je naznanil vodja tretje čete, AlekBander Maslov, da se ni vrnil z dela kaznjenec Sandul, ki je krčil drevesne štore. Čakali so, a ker ga ni bilo, je nagnal poveljnik vse »Indijance« — tako nazivljajo čekisti kaznjence — iz barak in iskati so morali pogrešanega Sandula. Čez pol ure je že prišel »Indijanec« Nikolaj Januševskij in je naznanil: »Državljan predstojnik, Sandula smo že našli, na neki smreki v gozdu se je obesil.« Samomor na otoku Kond je na dnevnem redu. Kisselev-Gromov piše, da se je v teku petih mesecev, ko je tam bival, obesilo 105 kaznjencev. In ie obesiti se ni lahko, ker se težko najde kaka vrv. Kaznjenci na tem otoku prejemajo dnevno le 300 gramov kruha, spati morajo v mrzlih, temnik barakah, oziroma luknjah, na golih deskah, namesto obleke imajo na sebi vreče z luknjami za noge in roke in nraven so prepričani, da jih čaka gotova Bmrt. Vse to jih goni v samomorilno smrt. Zgled, kako kaznjenci iščejo smrt: Bilo jih je osem, ki so ukradli 2 kg kruha. Zato so bili obsojeni v ječo »krikušnik«. A oni so rekli: Rajše takoj umreti, kot pa v dolgem trpljenju pričakovati smrt. Umorili bo čekista-paznika in ravno zjutraj so tekli proti morju v nadi, da bodo čekisti tekli za njimi in jih postrelili. In posrečilo se jim je. Res so čekisti tekli za njimi in so vseh osem ustrelili. In niti zagrebli jih niso. Pogreb so prepustili ribam, ko se bo pomladi led raztajal. To je bilo leta 1929. Dostikrat se zgodi, da kaznjenci, ki so bistrega uma, skušajo pobegniti, kar pa se jim navadno ne posreči. Gorje jim, če jih čekisti ujamejo! To se je zgodilo leta 1929 nekemu Juhneviču in Ivanu Krištopu. Delala sta v gozdu in sta skrivaj iztesala iz nekega drevesa mal čoln. Kruha nista imela, nabrala sta nekaj kilogramov jagod, s katerimi bi se živila. Nekega večera sta se odpeljala s čoinom, a čekisti so izvedeli za beg in so šli s čolnom za njima. Ko so ju dotekli, so rekli: Kvišku roke, in so začeli Btreljati. Krištop je bil " akrat Juhnevič pa trikrat v roke ranjen. Od brega do barake sta morala reveža z ranjenimi rokami nesti tudi čoln. Ker je bil čoln težek, sta omagala in nista več mogla nesti, zato so ju čekisti zmerjali in tepli. Ko sta prišla do barake, je planilo nad nje še drugih 8 čekistov, ki so jih vali, n .usmil jeno tepli z biči, palicami in puškinimi kopiti. Čekist Aleksander Slovjov je bil tako besen, da je ko mu je roka omagala, začel enega izraed obeh beguncev grizti. Potem so jih zaprli v »krikušnik« in so jih z vodo polili. Kisselev-Gromov piše, da je vse to videl. Vsled razburjenja ni mogel celo noč spati. Zjutraj je šel v »krikušnik« in je videl, da Bta oba tako otečena vsled tepenja, da nista bila za spoznati. Strašno sta trpela. Dal jima je cigaret, čaja in sladkorja. Od čekista nista kaj takega pričakovala, zato sta bila zelo hvaležna. Oba sta še isti večer umrla. Oba »Indijanca« so čekisti vrgli v skupno jamo k drugim mrtvecem. Ta članek zato priobčujemo, da bodo vedeli naši čitatelji, kako delajo judovski marksisti z ubogim ruskim ljudstvom. To je tisti raj, katerega oznanjujejo po Evropi mastno plačani moskovski agitatorji. Bog nas varuj tega raja! I f Prof esor Somrek na zadnji poti. J