Slovensko-nadjcmaten lisi.	svoboda, čast, narod, resnica.
.Jeseniška Straža" izhaja vsako soboto opoldne — Naročnina za celo leto	Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dva-
3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj	krat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje
se pošilja na upravništvo Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju	večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se iz-
Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.	volijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo Jeseniške Straže" v Kranju.
"»V"5	X- ICl-CA^JIT, 11. svečana li>OC>.	t-^V	leto.
Jesenice nekdaj in —danes.
III.	Dalje.
Ves ta velikanski preobrat na gospodarskem polju, kakor tudi v narodnem oziru je provzročilo torej industrijsko podjetje, katero je postavil na našem ozemlju tuji kapital, katero ima ravno od nas samih največ dobička in katero so povzdignili do take višine in slovenski žulji ga vzdržujejo še danes.
In ta upi i v tujega podjetja se ne opaža v naši občini samo na zunanje; ravno tako velik, če ne še večji prevrat se je izvršil tudi v notranjem. Tovarna ni uplivala samo na posameznike, njen upliv se kaže tudi pri celoti. Ljudstvo je postalo polagoma drugih nazorov in hiti danes za popolnoma drugimi cilji, kakor nekdaj. Da je tovarna izpridila tudi moralo, tega nam skoro ni treba povdarjati, vsaj to lahko opažamo dannadan. Vendar pa, četudi se je ta preobrat izvršil v nekaterih letih, se vse to ni izpremenilo kar čez noč, polagoma se razvije na eni strani moč, na drugi pa propada, od stopnje do stopnje gre naprej. Pa saj tudi ni bilo v načrtu Nemcev, da bi kar naenkrat razbili vse obstoječe razmere; to bi bodlo preveč v oči, to bi bilo revolucijonarsko in bi tudi ne moglo imeti prezdravih posledic. Pola-
PODLISTEK.
Kako se je špik boril z medvedom.
Črtica z gorenjskih planin Spisal Maksim Železnik.
Konec.
Kakor vsi Bučani, tako je bil tudi Špik visoke, močne rasti. Pod lesenimi cokljami, katere so bile okovane z močnimi žeblji, je kar hrstelo kamenje, tako je ubiral Špik korake. Kmalu je dospel do vrhunca. „V dolino bo šlo hitreje," si je mislil in se obrnil po strmi poti navzdol. Hodil je že dobro uro. Od hitre hoje razgret se je vsedel na velik kamen na potu, da se malo oddahne.
Na desni je bila obraščena okolica z nizkim smrečjem in grmovjem, a na levi so zevale strme pečine, podobne prepadu.
Ravno je hotel vstati in napotiti se dalje, ko zasliši nekako pokanje suhih vej. Glasno mrmranje, katero mu je prihajalo na uho, mu je bilo znano, a vendar sam sebi ni hotel verjeti, da ima opraviti z med-
goma hočejo postati močnejši, polagoma raste njih moč, do katere smo jim pripomogli največ mi. Tako hočejo imeti Nemci; to je naravni tok, potem bodo vsaj lahko raztrošali med svet vesti, da nam niso storili nobene krivice, da je moralo tako priti in nič drugače. Nemci hočejo ostati vedno pred svetom v pravici in naj storijo k o m u š e t a k o k r i v i c o.
Dotakniti se hočemo tukaj gospodarskega vprašanja, namreč upliva, katerega ima to tuje podjetje na našega domačina-kmeta. Nočemo trditi, da je napovedala tovarna našemu kmetu smrtni boj, nočemo se povspeti do trditve, da se je že od začetka program nemškega kapitalista glasil: Vničiti in izpodriniti moramo slovenskega kmeta, ali dejstvo, neovrgliivo dejstvo je danes, da po preteku dvajsetih let ne bo kmetskega stanu na Jesenicah, če bo šlo v tem tiru naprej. Pripomogle so k temu tudi druge okolščine, v prvi vrsti to, da je ravno pri nas dolina ozka in da torej primanjkuje že danes za uspešno poljedelstvo pripravne zemlje. Poleg tovarne v naši občini danes že skoro ne more izhajati kmet - poljedelec. V celi občini
plavški in jeseniški Rovti so izvzeti -nimamo danes kmetije, katera bi se mogla preživljati sama iz sebe, nimamo kmeta, kateremu bi pridelki njegove zemlje in iz-
vedom, dokler mu ta -am ni stal kakih deset korakov nasproti.
Ni bil to prvi medved, katerega je videl Špik, a bil je prvi, kateremu je stal tako blizu in brez orožja nasproti. Izkušal je mirno premisliti položaj, v katerem se je nahajal. Vedel je dobro, da bi bilo brez uspeha in gotova poguba pokazati medvedu pete, daljšega premišljevanja ga je rešil medved sam.
Ta, ko jo ugledal Špika, se je ustavil, gotovo se ni nadejal takega nasprotnika, a se je vendar postavil na zadnje noge in jezno korakal nad Špika. Ta, videvši, da mu je boj z medvedom neizogiben, je urno snel coklje raz noge, eno vzel v desnico, z levico pa zgrabil medveda za goltanec in ga udrihal z okovano cokljo po glavi. Medved je lovil udarce s prednjimi tacami in izkušal objeti svojega nasprotnika. Da bi mu bil tak objem smrt, je vedel Špik predobro in tiščal je medveda z nadčloveško močjo od sebe.
Ta boj na življenje in smrt je trajal nekaj minut. Jednak čolniču, kateri se bori z morskim viharjem, se je boril človek z
kupilo od živine zadostovali za preživljanje samega sebe in njegove družine. Zato pa tudi nimamo danes niti jedne kmetije na Jesenicah, pri kateri bi se pečali člani družine izključno le s poljedelstvom in živinorejo. Vsak se danes peča s kmetijstvom le kot s postranskim predmetom in išče drugod glavnih virov. Mnogo kmetskih sinov pohaja danes že v tovarno, postali so tovarniški delavci. Nekateri so se poprijeli trgovine, katera jim sedaj donaša največ dohodkov, drugi so prosili za gostilniške koncesije in se danes opirajo na dohodke gostilne. Nekateri so prezidali svoje hiše, postavili tudi nove in črpajo svoje vire danes iz najemnine. Ker se na obrača glavna pozornost na to, se mora na drugi strani poljedelstvo zanemarjati. Ali to nikakor ni prav, tudi iz kmetijstva bi se dalo dobiti še precej dohodkov. Pri vsem tem pa postaja v tem oziru dan-zadnevom slabše. Že prej se Jeseničani niso mogli ponašati s prevelikim posestvom, sedaj pa se ta posestva dannadan manjšajo in kosajo. Mnogo njiv in travnikov, pa tudi že precčj gozda v dolini je izginilo in na njih mesto stopajo hiše.
Posebno nova železnica, katera bo že skoro stekla po naši dolini, je odjedla našemu kmetu tudi mnogo posestev. Zasipajo se že danes ravno najlepši travniki in naj-
divjo zverjo. Kdo bo podlegel? —: Če ne poseže vmes božja previdnost, podleči mora človek in storiti žalostno smrt.
Špiku so jele pvšati moči. Desnica mu je krvavela od samih udarcev, a tudi medvedu so se videle globoke rane na glavi, zadane od ostrih žebljev na coklji.
Kar se potemni Špiku pred očmi, za-skeli ga v obrazu in nekaj gorkega se mu
vlije po prsih. Bila je kri--— Medved
mu je odtrgal spodnjo čeljust.
V smrtnem bo.ju je udaril medveda še enkrat s podvojeno nločjo po glavi in še videl, kako se je ta zvrnil po strmem potu navzdol, nato so se mu zavrtele skale in smreke pred očmi in nazavesten se je zgrudil na tla.
Zadnji udarec je medveda tako omamil, da je telebnil kakih dvajset korakov od mesta groznega prizora navzdol. A kmalu se je zopet pobral, potegnil parkrat s prednjimi tacami po krvaveči glavi in jel vleči sapo v nos. Takoj je zvohal, kje da leži njegova žrtev, spel se kvišku in nekako

rodovitnejše njive, na njih mestu pa bo stal novi kolodvor, jeden največjih na Kranjskem.	Dalje prili.
Boj za naše planine.
Dalje.
Zato pa sedaj Nemci razlrošajo med širni svet najpodlejše laži o nas Slovencih, predbacivajo nam nehvaležnost in bogsiga-vedi kake druge nečednosti še, pri tem pa se trkajo ponosno na prsi, češ, mi smo otvorili karavanske, julijske in savinske planine prometu s tujci, mi smo tudi ta promet povzdignili in nam se imajo Slovenci zahvaliti, da so zaslužili ljudje v teh zagorskih in nepristopnih krajih kak vinar. Toda naj Nemci naglašajo še tako, da je bilo »Nemškemu in avstrijskemu planinskemu društvu" samo blagostanje naših najrevnejših slojev na srcu, da so hoteli samo zunanji svet seznaniti z našimi divnimi planinami, da nobenega drugega cilja niso zasledovali, naj to še tako zatrjujejo in po-vdarjajo mi jim tega kratkoinmalo ne verjamemo in jim tudi verjeti ne moremo. Saj je iz delovanja „Kranjske sekcije" vse kaj drugega razvidno, kar se ne da spraviti s sveta.
Le poglejmo malo nazaj do one dobe, ko še ni obstojalo »Slovensko planinsko društvo". Res so imeli tedaj Nemci že par koč v naših planinah in res je tudi, da so že takrat lezli na naše vrhove tujci. Ali oglejmo si te »tujce"! Koliko jih je pa bilo, kdc so bili in koliko so nam dali zaslužka? Pohajali so naše planine večinoma le kranjski Nemci, torej dežclani, ki so bili slovenskega rodu. Drugih pa skoro nismo imeli časti videti. Z nahrbtniki, katere so si napolnili doma z živežem, prihajali so ti „tujci" v naše planinske kraje, hodili so največ brez vodnikov v gore, in liajd v nemško planinsko kočo! Ako jim je slučajno pošel živež, kupili so ga večinoma v nemških planinskih kočah. Le, če tam živeža niso mogli dobiti, so se zatekli do našega kmeta - planinca, toda hoteli so imeti vse zastonj in če se ni ustreglo njihovi želji, so nas vlačili po nemških časopisih in nas nazivali oderuhe. Nemške planinske koče so zalagali samo nemški,
oprezno korakal proti nezavestnemu Špiku. Pa kaj je to, da se ne izogne mali skali, katera mu leži prav pred nogami? Glej ga 110, kosmatinca, sedaj je padel kakor je dolg
iu širok čez kamen -..... ga ni videl?
Je morda slep? In res — medved ni videl velikega kamna, kateri mu je ležal ravno na poti, ker dolgi žeblji na coklji so mu izkljuvali oči in tako vzeli pogled. — Počasi se je spravil zopet na noge in taval dalje držeč se bolj leve. — Sedaj je priko-bacal na rob skale le nekaj korakov od Špika — le še en korak na levo in pogubljen je medved, Špik pa rešen gotove smrti. Ta korak in padec medveda v globočino je bil prizor le enega trenotka iu Špik je bil
v istini rešen medveda.
* * #
Zaman so pričakovali zvečer pri Špiko-vih gospodarja. Ko se je stemnilo in so zamigljale redke zvezdice na nebu, je jelo gospodinjo skrbeti. Z nočjo v naravi je rasla skrbni ženi v duši temna slutnja, katera ji
oziroma nemško misleči trgovci z živežem (danes seveda ni nič drugače) in tako so imeli dobiček od teh „tujcev" edinole Nemci, ako se sploh more govoriti o dobičku pri takih razmerah. Naš kmet-planinec ni imel od njih niti vinarja dobička, kvečjemu škodo.. Kako naj bi tudi imel dobiček od njih, saj bi ti nemški »prijatelji" najraje videli, da bi jim naš kmet plačal kaj zato, ker so se potrudili priti pogledat naše planine. Število tujcev je bilo pri vsem tem še tako pičlo, da o kakem tedanjem uspešnem prometu s tujci niti govora ni.
„Nemško in avstrijsko planinsko društvo"se more pač bore malo ponašati s tem, da je povzdignilo promet s tujci v naših planinah in da je s tem gmotno stanje našega ljudstva zboljšalo, ponaša se kvečjemu lahko s to zaslugo, da so postale naše planine razupite in da so se jih vsled tega tujci še dolgo izogibali. Če se pa hočejo Nemci s to zaslugo ponašati, svobodno jim.
Odkar pa deluje naše domače, dično ,,S 1 o vensko planinsko društvo", so se stvari v marsikaterem oz i ru drugače zasukale. Mlado društvo je še sicer naše ,,Slovensko planinsko društvo", obstoja komaj dobro desetletje, a vendar je danes že močno po številu članov in je tudi že marsikaj koristnega storilo. Le poglejmo malo, kaj je že vse napravilo naše jako delavno ,,Slovensko planinsko društvo", katerega delovanje se razprostira čez vse slovenske pokrajine, katero društvo pa tudi povsod, kjer nastopi, uspešno deluje narodu na korist. Delovanje našega dom a-čega planinskega društva nam res koristi na gospodarskem polju.
Ne bodemo naštevali vseh koč in potov, katere je naše ,,Slovensko planinsko društvo" do danes že postavilo in zaznamovalo širom naše slovenske domovine, ne bodemo omenjali, koliko zaslug si je pridobilo to naše domače planinsko društvo zlasti tudi za savinsko dolino in savinske ali kamniške planine, omejimo se samo na njegovo delovanje v Karavankah iu Julijskih Alpah. Posebno na uajdivnejši del naših planin, na
je vedno bolj in bolj stiskala srce. Šla je k sosedu in povedala, da moža še ni domu, akoravno bi se imel že zdavnaj vrniti. Na to je prisopihal pastir v hišo in v naglici povedal, da je videl na poti v Kranjsko goro medveda.
Resno so se na to izpogledali možaki, zgrabili za puške in močne palice ter šli iskat Špika. Našli so ga nezavestnega ležati na mestu, kjer se je boril z medvedom. Rana se mu je polagoma zacelila in čez nekaj časa je zopet hodil, kakor prej nekdaj, v Kranjsko goro po živila za svojo družino,' samo da od istega časa ni več govoril razločne besede in da je imel čez lica vedno zavezan robec, kakor da bi ga boleli zobje.
* x- •>:•
Čudno, da temu možu ni bilo odmerjeno doma med svojci umreti naravne smrti.
Pred nekaj leti je podiral z dvema sinovoma v gozdu smreke. Prav ista, katero je posekal 011, ga je padši udarila tako nesrečno, da je kmalu na to izdihnil in umrl.
Julijske planine obrača naše delavno planinsko društvo vso pozornost, posebno tukaj najdemo že v vsakem, še tako zagorskem kraju sledove tega delovanja. Le poglejmo, kje stoje že danes koče ,,Slovenskega planinskega društva"! V Karavankah je postavilo naše planinsko društvo Tomčevo kočo na Begunjšici. Lansko leto je otvorila začasno kranjskogorska podružnica novo in veliko kočo na naši zeleni Golici. V triglavskem pogorju stoji na Kredarici občeznana koča, najvišja na celem slovanskem svetu. Poleg nje je sezidana kapelica. Na vrhu Triglava je postavljen Aljažev stolp iu par korakov pod njim se nahaja Staničevo zavetišče. Na Velem polju je postavilo »Slovensko planinsko društvo" Vodnikovo kočo (lansko leto je bil v istej železniški minister pl. Wittek). V romantični dolini Vrata je otvo-rilo društvo lansko leto planinski hotel Aljažev dom, stala pa je tam že prej Aljaževa koča. V ostalem julijskem pogorju je postavilo ,,Slovensko planinsko društvo" tudi že dve koči, in sicer Orožnovo kočo pod Črno prstjo v Bohinju in kočo 11a Rodici (nad Bohinjskim jezerom). Dalje je postavilo društvo tudi na Planinici jedno verando.
Konec prih.
popisi.
Iz Kranjske gore. Pri D eu t seli -Koši r j u smo zadeli v pravo sršenovo gnjezdo, ko smo poročali o oudotnem nemškutarenju. Prepričani smo, da ne bo noben pošten Slovenec več prestopil praga te hajlovske gostilne. Zlasti hudi švabinji sta domači dve »frajli", ki bi najraje vse kranjskogorske Slovence snedle. Nič boljši pa ni tudi nadebuden Koširjev sinček. Ali nimamo pri nas res nič zavednih fantov, ki bi dali čutiti tem ljudem, da je Kranjska gora še skozinskoz slovenska?
Cele trope Ne niču rje v z Jesenic in Hrušice so se vsule v nedeljo v Kranjsko goro k Deutsch-Koširju, ker ga je »Straža" malo dregnila, da 11111 dajo na ta način nekako zadoščenje. In razgrajali so ti hajlovci ter vpili po Kranjski gori, kakor kake azijatske hijene. Kaj pa, ko bi jih naši fantje enkrat poklicali na k o r a j ž o! ?
Deulsc h-Koširjev Jože je v Kranjski gori približno to, kar je v cirkusu — »der dumme August". Po gostilnah hodi iu zbija svoje neumnosti ter na ta način rešuje nemškutarsko čast. Zakaj ne otvori v svoji gostilni »kašperltejatra" ?
Iz Rateč. Znano je, kako hitro se je ponemškutarila Bela peč. Pred par desetletji je bilo tamkaj še vse slovensko in danes se skoro ne sliši slovenske besede. Ista usoda preti tudi našim, sedaj še slovenskim Ratečam. Narodna zavednost je pri nas tako majhna, da je treba nemštvu le malo napora in ljudstvo se bo navzelo nemškega duha, ki ga bo popolnoma odtujil našemu narodu. Predvsem moramo opozoriti na to, da pošilja že sedaj mnogo starišev iz Rateč svoje otroke v nemško šolo v Belo peč. Pred kratkim sem šel po cesti, ki pelje iz Rateč proti Beli peči ter srečal malega šolskega dečka. Vprašam ga: »Kaj pa si ti?" „lch bin ein Deutscher!" je bil kratek .odgovor. Otrok je govoril slovenski, a vendar Se 11111 je v Beli peči vcepilo mnenje, da je Nemec. Kdor čuti v sebi le
šc nekaj slovenskega duha, naj se postavi na noge in dela na to, da se prepreči tako sistematično ponemčevanje naših otrok. Ne pošiljajmo svojih otrok v nemško šolo v Belo peč,: kjer se jim vceplja sovraštvo do materinega jezika. Bela peč je izgubljena, ne pustimo pa pasti sedaj še slovenskih Rateč.
Iz Radovljice se nam piše: »Zabavni klub" v Radovljici priredi v soboto, dne 18. svečana 1905 v Hirschmann - Michlovi gostilni maskarado. Godba na lok. Vstop-pina za člane 60 vin., z rodbino 1 K; za nečlane 1 K, z rodbino 1 K 40 vin. — Ne-maskirane osebe plačajo vstopnino. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
ftoviear.
Port Artur so bombardirali jeseniško-savski Nemci v četrtek 2. t. m. Zbralo se je nekaj znanih hajlovskih izzivačev, ki so hoteli sprva res dati vsi zabavi izzivajoče lice, toda so se menda kmalu premislili, ko so videli prihajati velike množice zavednega ljudstva, ki je bilo pripravljeno takoj zabra-niti vsakršno žaljenje slovanskega čuta. Port Artur je bil res oblegan, a obkroževala ga je množica slovenskega ljudstva, ki bi bila mahoma zavzela ledeno trdnjavo, če bi se bili drznili navdušeni nemški Japonci le najmanj pokazati svoje nam tako sovražno narodno stališče. To d a vsi tisti Japonci z mladim Luk m an oni in Maksom vred dobro vedo, da jc danes na Jesenicah vsak javen nastop nemštva nemogoč ter da se more isti vršiti le v senci ■ orožniških bajonetov. Vsa njih zabava je bila preklicano posiljena, ker so uvideli, da imajo le šc v kantini proste roke. Mladi Lukmau je imel pri tej posiljeni predpustni zabavi na prsih vojaško avstrijsko medajlo. Podoba viteza Wolfa jc visela na drogu poleg ledu, stražil pa jo je njegov zvesti pes, ki jc bil tudi okrašen z rdečim trakom. Razume se, da pri tem bombardiranju ni manjkalo naših učiteljic Seli i t ni k. V četrtek so pokazali naši Nemci, da so na Jesenicah nemogoči ter da velja vsak javen nastop že naprej kot ponesrečen.
Nesreča na Mežaklji — pred sodiščem. Minuli torek se je izvršila kazenska razprava zoper gimnazijca Ivana Tavčarja, ki je dne 13. listopada 1904 povodom lova na divje koze na Mežaklji nad Jesenicami sprožil puško na nekaj črnega med listjem in s tem gonjača Franceta Resmana tako obstrelil, da je čez pet dni potem umrl. Njegov zagovornik g. dr. Konrad Vodušek je omenjal, da se iz tega kazenskega slučaja pač zopet enkrat lahko učimo, kako da iz trenutkov veselja, na katere se dolgo in dolgo veselimo, končno kaj rada vzraste najhujša nesreča in velika — žalost. Taisto se je pripetilo obtoženemu Ivanu Tavčarju na njegovem prvem lovu na divje koze. Tam na Mežaklji se je v lovsko veselje vrinila nesreča, ki se je hujše 'skoro ne moremo predstavljati. In že je ena iz žrtev te nesreče v hladni zemlji, kamor smo ga morali položiti, ker na tem svetu zanj ni. bilo več rešitve. Danes pa stoji pred sodnijo druga žrtev te nesreče. In če se razprava] konča z njegovo obsodbo, potem bodemo danes
najbrže pokopali drugo žrtev, četudi v življenju. Vse to naj se pri razsoji blagovoli najprvo preudarki in v tem smislu razlagati veliko strogost in ostrost našega kazenskega zakona. Obtoženec stoji vsem dokazom nasproti z edinim orožjem, namreč s svojim zagovorom, naj se pač upošteva, da je ta zagovor resničen iu od besede do besede odkritosrčen. Dokazano je, da se je nekaj trenutkov tik pred nesrečo začulo v grmovju padanje kamenja, kar je bilo za pričo Sturma .in tudi za obdolženca jasno znamenje, da se bliža mogoče prestrastno pričakovana žival. Obtoženec v tistih trenutkih ni slišal nobenega vpitja gonjaškega, ker je bilo pač še prezgodaj za prihod gonjačev. Moral je tedaj, ko ni bilo ne sluha in ne duha o Resmanu, dobiti najtrdnejše prepričanje, da se nahaja v grmovju samo in edino žival, ne pa kako človeško življenje. In ker je bilo pričakovati, da vsak trenutek skoči žival iz grmovja, nastavil je obtoženec svojo puško in čakal na prvo divjo kozo, ki je imel za-gledati v svojem življenju. In ker je bil prepričan, da v grmovju sploh ni človeške duše, je pač v tistem trenutku, ko je skočil Resman raz rob izpod smreke v „Suhi graben", z vso gotovostjo in jasnobo pa tudi s svojo kratkovidnostjo videl v sko-čivšem objektu ali - če se hoče — fenomenu podobo divjega kozla in sprožil. Če bi se na tem objektu prikazala v tem trenutku le kaka sumljivost, bi obtoženi Ivan Tavčar gotovo ne streljal. Saj se mu menda mora vendarle verjeli, da bi na svojega gonjača niti ne pomeril, če bi se vzbudil le najmanjši sum. Očita se mu, da je že večleten lovec, ki strelja dve leti s krogljo, in ki tudi ni prvič v svojem mladem življenju ta dan'videl »gonjača", mora se pomisliti, da živi veliko takih lovcev na svetu, ki hodijo leta in desetletja na lov, četudi ne na divje koze, ki pa vendar ne dosežejo tiste spretnosti, s katero garantira pravi lovec za človeško varnost. Kaj pa se hoče in more tedaj očitati 16letnemu dečku, ki je stal prvič brez zelo potrebnega nadzorstva na nevarnem staležu in brez pravih informacij ravnal po svojem mladem prepričanju? Naj se tedaj upošteva, da se mu o kaki nevarnosti za človeško življenje v kritičnem trenutku niti sanjati ni moglo. — Kmalu nato je gospod predsednik razglasil sodbo, da se obtoženi Ivan Tavčar oprosti od vsake obtožbe.
Novo državno cesto, ki pelje z Jesenic na Savo mimo novega državnega kolodvora, je pričelo delati podjetje Madille & Comp.
Nogo si je zlomil Anton Šušteršič, kovaški pomočnik pri Kapusu, vsled nesrečnega padca. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Poročil se jc v nedeljo 5. t. m. blagajnik jeseniškega »Sokola", brat Maks Kopitar z gospico Marico Cesarjevo iz Ljubljane. Na mnoga leta!
Za Jeseniškega Sokola je nabrala gospica Rozika KI i na rje v a v veseli družbi 4 K.
V gostilni pri Arhu» se je darovalo o priliki veselice trgovskih pomočnikov za družbo sv. Cirila in Metoda 8 K. Svota se je poslala na osrednji odbor.
Na veliko predpustno veselico jeseniškega »Sokola" opozarjamo tem potom še enkrat. Ista se vrši v nedeljo, 12. svečana
t. 1. v kolodvorski restavraciji. Začetek ob 8. uri zvečer. Svira godba na lok slavne meščanske godbe iz Kranja. Na veselico pride tudi dokaj Ljubljančanov. Veselica obeta biti velezabavna.
Jeseniška požarna bramba priredi svojo veselico 19. t. m. v gostilni gospoda župana Klinarja na Jesenicah.
Andrej Hermann, doma iz Slovenskega Svabeka pri Priberku, katerega starši ne znajo nemško, ki živi pri nas od slovenskih žuljev in slovenskih odjemalcev, ki se kaže za prijatelja Slovencem, katerih dobrote tu uživa, je pred kratkim v Ljubljani pri »Lloydu" rohnel proti »Straži" in proti bindišarjem na Jesenicah in na Savi. Njegova mesnica je pod pokroviteljstvom tovarne.
Hiille. V zadnji številki smo priobčili notico o Hiilleju in učitcljici na Dovjem. V naglici smo prezrli obliko, katero bi bili sicer izpremenili.
Plesni venček napravi prostovoljno gasilno društvo na Koroški Beli dne 19. svečana 1905 v gostilni g. Frana Čopa na Koroški Beli. Pričetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina prosta. Preskrbljena je tudi obširna zabava za neplesalce.
Rusko-japonska vojna.
Na mandžurskem bojišču.
General Kuropatkin poroča z dne 7. t. m.: Na levem krilu so naši prostovoljci napadli več v japonskih rokah se nahajajočih fanz v bližini vasi Vajtošan. Več Japoncev je bilo ustreljenih ali pa z bajoneti ubitih. Ostali so se spustili v beg. 7. t. m. ob 3. uri zjutraj so stopili Japonci v centru v ofenzivo, toda naši sprednji voji so jih zapazili ter jih po poldrugouriiem boju prisilili, da so se umaknili. — Iz Tokija pa se brzojavlja: Iz japonskega glavnega taborišča se poroča, da so Rusi v pondeljek ponoči na več mestih obstreljavali japonske pozicije in da so manjši oddelki ruske pehote na raznih točkah napadli japonske vojc, a so bili vselej odbiti. Rusi se utrjujejo v okolici Si-tajentuna, Cemhiepasa in Hejkontaja.
Kam pa gremo, Jeseničani in Savča-ni, v nedeljo 12. svečana 1.1.?
Vsi gremo na veliko predpustno veselico, ki jo priredi »Jeseniški Sokol" v kolodvorski restavraciji (prostori g. E. Guština).
— Ples. — Svira godba na lok si. meščanske godbe iz Kranja. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za nečlane 1 K, dame proste.
pP^j. I'ydroye žitne kaue
^Sj^J*05"1^11^	Vzoren dragovo'jno.
HrostfSV* N ^te L^Žfiv^ pošina 5 kg poiiljka 4 K 50 h franco.
DOMAČI PRIJATELJ"
*knm oa,»rtuic«m ittionj pos,il|cn> moiatn*.
Z j/drc t)a fečarna Ji/nt katit Qraga-Vin.
Krojaški salon za gospode
Ivan Magdič
Ljubljana, Stari trg št. 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.	4—8 Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
HOTEL „ILIKIJA"
16"6 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelin kovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Kaj je^_____—---
JEVDUH^
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se: Lekarna Šavnlk v Kranju.
Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—9
JŠL Imcij
f§p Siluj
urar na Jesenicah	,
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur 1
kakor žepnih, stenskih ur in	I budilk, verižic, prstanov, uha-	| nov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.	' Sprejme tudi popravila, kate-	| ra izvršuje natančno in točno po	j zelo nizkih cenah. 6 9	^
Josiu Brinu
pleskar na Jesenicah št. (i
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa
v pleskarsko stroko
spadajoča dela, katera izvršuje hitro in po nizkih cenah.	5 9
Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d.
Postrežba točna!
G. fttier-jdih ddičd	f
V Ejiibljani	\
Wolfove ulice št. 12
iriporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
izbomo marčno in na bavarski način varjeno pivo.	H
t* Pivo se oddaja v sodcili in zabojih.	■
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokro-	M
nogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi,	v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem
(Goriško) in v Podgradu (Istra).	Hj)
Ustanovljena leta 1854.	Jh?
rvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z	UBT
nniniSiitTi r\Hi;i^r>woni.>„i nnmrpr 7 crr.nnH nriv" rastnim križ-
9 7	Gostilna
Jakob jtiesar
na Jesenicah št. 100
tik državne železnice in v neposredni bližin novega kolodvora se priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolice. Toči raznovrstna najboljša domača pristna vina in neprekos-Ijivo Gossovo ter Kernovo pivo. Tu se dobe vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boreti čaj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk se prav toplo priporoča
Jakob Mesar.
Melh. Breme
ključavničarski in kleparski mojster na Jesenicah
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in naročila. Popravila in zunanja naročila točno in po nizkih cenah. Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo
trgovino s kuhinjskim orodjem, že-leznino i. t. d. u »