Današnja številka obsega 8 strani. „NOVI ČAS„ izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne.Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče. Štev. 47. NOVI CAS LIST STANE : za celo leto . . 4 K mrnj premožne 3 „ Nemčijo .... 5 „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru V Gorici, 19. novembra 1914. Leto V Boljši časi. Boji, s katerimi se naša habsburška monarhija brani svojih sovražnikov na ju gu in na severu, so na čudovit način zed'nili vse narode, ki se nahajajo v njej. Vsi vidijo v teh bojih svoje skupne koristi in prevzeti skupne dolžnosti tekmujejo vsi brez razlike za brambo domovine. Naši jugoslovanski, hrvaški in slovenski polki so želi radi svoje neupogljive hrabrosti občudovanje in priznanje. Isto so ugotovili Mažari sami gledč Rumunov na Ogrskem, katerim dosedaj niso bili posebno nak'o-njeni. To rodi že svoje sadove. Ogerski ministerski predsednik grof T i s z a je poslal rumunsko pravoslavnemu metropolitu Medianu dne 22. septembra znamenito pismo, vredno, da si je radi njegove vsebine mi vsi dobro zapomnimo. Dosedanji nasprotnik rumunskega naroda proslavlja v pismu junaštvo in zvestobo rumunskih čet, ki na bojiščih s svojo krvjo izpričujejo, da so del avstro-ogrskih na rodov. Grof Tisza se čuti vsledtega primo-ranega Rumunom priznati pravice, katerih dosedaj niso bili deležni. Obljubuje reformo ljudskega šolstva, po kateri bi Rumu-ni za svoje šole dobili lastno, posebno upravo. Potem jim tudi obeta, da bi v komi-tatih, kjer oni stanujejo, rumunski jezik postal uradni jezik. Volilna pravica bi se dalje tak6 preosnovala, da bi rumunsko ljudstvo b lo zastopano svojemu številu primerno v ogerskem državnem zboru ; rav- i notak6 bi bili Rumuni zastopani tudi pri j uradništvu v javnih službah sploh. V pismu tudi oDljubuje grof Tisza pomiloščenje vsem političnim kaznjencem med Rumuni, da bi tak6 postala sprava splošna. Koneč-no jim dovoljuje izobešati zastave v rumunskih narodnih barvah, kar jim sedaj ni bilo dovoljeno. To so krasne obljube in mi želimo iz srca, da bi jih Rumuni videli čim preje uresničene pred seboj. Vsaj jih vendar grof Tisza ni dal le za svojo osebo, ampak imenom vlade in dosedaj na Ogerskem vla dajočih Mažarov Če pa Rumuni enkrat pridejo do takih pravic, morajo prej ali slej dosledno do njih tudi priti Slovaki, Rusi-ni, Nemci in Hrvati na Ogerskem. In tak6 bi bili sedanji dogodki porok res boljših časov v naši drugi državni polovici. Toda Rumuni ne prebivajo ramo na Ogerskem, ampak tudi v Avstriji, kjer jih lahko imenujemo S. 1 o v e n c e. posebno koroške in štajerske Slovence. Kakor Rumuni na Ogerskem, tako se Slovenci v Avstriji odlikujejo z občudovanja vednim junaštvom na vseh bojiščih, ki tak6 najlepše, izpričujejo, da imajo v Avstriji z drugimi narodi vred svojo skupno domo vino. Najvišji armadni poveljniki so že junaštvo jugoslovanskih čet povdarjali. Samo mož ni še nastopil, ki bi po vzgledu grofa Tisze nam Slovencem obljubil, kar je Rumunom obljubljeno: šole v maternem jeziku, p sebno na Koroškem, pravice Slovencem ne samo, če zahtevajo vozne listke v svojem jeziku na Koroškem, ampak slovenščino kot uradni jezik po vseh deželah, kjer prebivajo Slo venci, številu Slovencev primerno zastopstvo za državni zbor na Koroškem in drugod, v deželn h zborih pa sploh povsod, poseb no seveda zopet na Koroškem ; konečno še kot nameček neovirano vporabo znakov in zastav v slovenskih barvah na avstrijskih tleh. Kedajpridemož,ki namvime-nu vlade to obljubi in p i sin eno za-jamči? Mi pričakujemo takega moža, ker se zavedamo, da vse to zaslužimo najmanj v isti meri, kakor Rumuni na Ogerskem. To bi bilo res upanje na boljše čase za Slovence v Avstriji, naši skupni domovini, za katero sedaj tak6 junaško kri prelivajo in umirajo. Duhovniki na bojišču. Vojaški škof Bielik je nadzoroval na severnem bojišču delovanje katoliške duhovščine, ki ondi v največjih nevarnostih in najtežavnejših razmerah vrši svojo sveto dolžnost. Škof Bielik opisuje, kaj je videl na bojišču. Posebno zanimivo je njegovo poročilo o požrtvovalnosti katoliške duhovščine. On pravi: V tem času sem imel priložnost, da cd blizu spoznam delovanje vojaških duhovnikov bodisi na fronti pri četah ali pa v vojaških in rezervnih bolnicah ob bojni črti, dalje v trdnjavskih in stalnih zdravstvenih zavodih, bolnicah za kužne bolezni in na železniških postajah. In v njihovo pohvalo morem reči, da svojo službo iz- .i vršujejo in nad vse požrtvovalno. Na -fionti delijo usodo naših vrlih čet tudi v -strelskih jarkih. Eden, ki se mi je javil, je 3 bil celih 13 dni v jarku, ne da bi imel le eno slamico v izboljšanje ležišča. Dru- -gi je bil neverjetno napravljen, obleko ie 1" v posameznih kosih dobil deloma od oficirjev deloma od vojakov, ker je svojo o- -bleko obrabil in svojo prtljago pa izgubil. In tako se godi večini vojaških duhovni- e kov pri četah na fronti. Da je v takih raz- : merah služba božja nemogoča, je jasno. V vsaki bolnici sem dobil po enega duhovnika in povsod od strani predstojnikov čul najpopolnejše priznanje za njegovo požrtvovalno delo. Posebno v bolnišnicah za obolele na griži In koleri noč in dan brez strahu in bojazni vrše svojo sveto nalogo. Posebno pozornost sem o-brnil na odvajalne postaje bolnih in ranjenih. Prepričal sem se, da dobe težko ranjeni duhovno pomoč, če ne že takoj na fronti ali na obvezovališču, gotovo v bolnici, od koder jih potem vozijo dalje. Le pri lahko ranjenih, ki gredo peš in proti prepovedi po ovinkih na postajo, je mogoča izjema. Njihovo stanje pa ni smrtno nevarno in duhovna pomoč ne tako nujno potrebna. Da v vojski, kakoršne svet ni še videl, pri največji skrbi duhovnik ne more stati na strani vsakogar, bo razumel le oni, ki je na licu mesta videl silne razmere. Ne sme se pozabiti, da nekateri duhovne pomoči ne žele, ker imajo lahko vest in so poprej opetovano prejeli sv. zakramente. Naši vrli vojaki so pobožni in boga-boječi, tudi oni. ki so že davno pozabili moliti, so se ondi zopet naučili. Kamor sem prišel, da ranjencem in bolnikom v materinem jeziku dam tolažbe in poguma, povsod sem našel trdno zaupanje v Boga, gin-ljivo pobožnost in pogosto sem čul odgovor: »Sem se že spovedal. Ne teži me noben greh.« Množica jezikov, ki jih govore ranjenci, dela težave. Vsak vojni duhovnik bi moral znati vse jezike monarhije, da bi zadostil vsem.... Veliko lažje je, v bolnišnicah daleč zadaj ranjencem delili telesna dela usmiljenja in kritizirati, ko pa med borečo se vojsko na bojišču v tisočerih nevarnostih in grozah skrbeti za padle in ranjene... Na mestu padlih, ranjenih vjetih in bolnih duhovnikov, ki jih je vsled mnogih težav in naporov veliko, so pripravljeni rezervni duhovniki. Pomanjkanje duhovnikov je vedno večje...« Iz tega poročila vojaškega škofa Bie-lika se vidi, kako se naša katoliška duhovščina na bojišču žrtvuje, svesta si dolžnosti reševanja nesmrtnih .duš. Vsak kdor ima koga svojcev v vojski, je tem junakom v črnih suknijah iz srca hvaležen za vse kar store našim vojakom, bolnikom in ranjencem dobrega v telesnem, osobito pa v dušnem oziru. Svetovna vojska. Na severnih bojiščih se zdi da boji več ali manj počivajo. Toda opažajo se tudi tam od naše strani začetki novega uspešnega prodiranja. Glavno pozornost je obrnilo vodstvo naše armade na jug, v Srbijo, kjer so dosegle naše čete pod vrhovnim poveljstvom feldcajhmajstra Po-tioreka znatne uspehe. Na morju ni nič novega. Zanimivo je, da imamo sedaj eno vojno napoved več in sicer je napovedala sedaj tudi Japonska Turčiji vojsko. Pravijo, da odpošlje svoje čete v Egipt Angležem na pomoč. Veliko sicer jih ne bo zapustilo svojih japonskih otokov, ker se boje za-pletlaja z Združenimi državami, ki čakajo vedno še prilike, kedaj bodo mogle udariti na nevarnega rumenega nasprotnika, čeravno zatrjujejo v uradnih in neuradnih poročilih, da so prijatelji in nimajo med seboj nobenih sovražnih namenov. Prodiranje naše zmagovite armade v globoko Srbijo. Pred dnevi je napovedal poveljnik naših južnih armad fldcm. Potiorek v dnevnem povelju na vojake, da hoče še pred zimo popolnoma zlomiti odpor srbskih sil. In kakor vse kaže hoče držati poveljnik tudi besedo. Naše čete so vrgle po zmagovitih težkih bojih srbsko armado nazaj, vjele 8000 sovražnikov, zarubile 42 topov, 21 strojnih pušk in veliko vojnega m a-terjala, ter so dosegle reko Ko-lubara. Zasedle so Valjev o, ki je ključ do trdnjave Kragujevac in do notranje Srbije sploh. Ravnotako so zasedle tudi Obrenovac, ki leži ob železnici proti Valjevu. Srbi se umikajo v notranjost proti Kragujevacu in dolini Morave. Naša armada je že prekoračila reko Kolubara, Čeravno so Srbi mostove podrli in prodira naprej, naprej. Pričeli so se že novi boji. Potiorek je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem I. razreda. Kak6 velik je ta uspeh, je razvidno iz naslednjega uradnega oklica: Feldcajgmojster Potiorek, višji poveljnik naših balkanskih sil je danes 16. t. m. izdal svojim četam sledeči oklic: Po bojih, ki so trajali 9 dni proti vztrajnemu, po številu premočnemu sovražniku, ki s« je branil v skoraj nepremagljivih utrdbah, so hrabre čete V. in VI. armade po devetdnevnih marših skozi skalnate gore brez potov in skozi 'oreztalna močvirja v dežju, snegu in mrazu došle do Kolubare in prisilile sovražnika, da je moral bežati. \? teh bojih smo ujeli 8000 sovražnikov in zarubili 42 topov; 31 strojnih pušk in bogat vojni material. Domovina opravljenemu delu svoje hvaležnosti in občudovanja ne odreče, moja dolžnost je, da v popolnem obsegu pripoznam odlično zadržanje vseh čet in vsem častnikom ter vojakom V in VI. armade v imenu Najvišje službe izrazim najtoplejšo zahvalo. Kljub s težkimi žrtvami in s silovitnimi napori doseženim uspehom še ne smemo počivati. Izborni duh meni podrejenih čet mi jamči, da nam naloženo nalogo tudi zmagovito dokončamo v zadovoljstvo našega Najvišjega vojnega gospoda v slavo armade in v blagobit domovine. Potiorek, fcm. 1. r. Navedeni oklic, ki naj se istočasno splošno razglasi, bo našel gotovo navdušen odmev. V imenu meni podrejenih vojnih sil sem čestital hrabrima balkanskima armadama in njunemu zmagovitemu voditelju na dosedanjih uspehih, ki pripravljajo popoln poraz vstrajnemu sovražniku. Nadvojvoda Friderik. Med Avstrijci in Rusi. Na severnem bojišču ni bilo dosedaj zaznamovati zadnje dni nobenih važnejših dogodkov. Naša armada se je tako kakor tudi nemška iz strategičnih in nevojaku prikritih razlogov umaknila na nove utrjene postojanke. Ruska armada je prodirala dalje v smeri proti Krakovu, ki se je iz-praznjevalo in je bilo pripravljeno za obleganje. V Tarnov, Jaslo in Krosno je vkorakal sovražnik. Przemysl je obkoljen od Rusov in se brani hrabro in junaško. Dne 14. novembra je trdnjavska posadka podvzela večji izpad in je potisnila oblegovalne ruske čete na severu do višine pri Rokietnici nazaj 18 km. daleč. Pri teh bojih so imele naše čete malenkostne izgube. Naše čete so dosegle določene jim postojanke in že se je pojavil med njimi zopet duh ofenzive proti sovražniku skupno z nemško armado. Dne 17. novembra opoldne došlo uradno poročilo sl^ve: Prodirajoč iz področja Krakova, so zavzele včeraj naše čete utrdbene linije sovražnika severno od državne meje. V ozemlju Volbroma in Pilice so prišli Rusi večinoma le v področje našega artilerijskega ognja. Kjer je napadala sovražna artiljerija, je bila odbita. Eden naših polkov je vjel 500 vojakov in uplenil dva oddelka strojnih pušk. Nemška zmaga pri Kutnein že poka-zuje svoje učinke na celokupni položaj. Med Nemci in Rusi. Velikanska ruska armada je prodirala proti Poznanju in proti vzhodni Pruski. V vzhodno Prusijo so Rusi zopet vdrli in vzhodno od mazurskih jezer so se pričeli novi boji, pri katerih so dosegli Nemci po polen uspeh. Ruska armada je bila pri Kufnem od Nemcev vržena nazaj. Nemci so vjeli 23.000 Rusov, sedaj se Rusi umikajo. Zanimivo je dejstvo, da so vjeli Nemci pri Kutnem tudi varšavskega guber-natorja pl. Korffa s celim njegovim štabom. Poročilo nemškega generalnega štaba z dne 16. novembra o bitki pri Kutnem se glasi : Naše čete. ki operiraio iz zapadne Prusije, so pri Soldau z uspehom ubranile prihod močnih ruskih sil in so vrgle ob desnem bregu reke Visle prodirajoče močne ruske sile po zmagovitem boju pri Lipnu proti Plocku. V teh bojih je bilo do včeraj vjetih 5000 vojakov in uplenjenih 10 strojnih pušk. V bojih, ki so se vršili že par dni kot nadaljevanje uspeha pri Wloclawku, je padla odločitev. Več ruskih armadnih zborov, ki so nam stali, nasproti, je bilo pognanih nazaj do preko Kutna Po dosedanjih konstatacijah so izgubili Rusi 23 000 vjetnikov, najmanj 70 strojnih pušk n topov, katerih število še ni dognano. Boji na zapadu. Boji na dolgi fronti od Severnega morja do švicarske meje se vrše z veliko silo. Nemci ob belgijski meji prodirajo počasi naprej. Tudi drugod se vrše boji, ne da bi mogel en del drugega potisniti nazaj. Cenzura na Francoskem je tako stroga, da niti najmanjša vest o francoskih porazih ne pride v javnost. Na obalih se je pret. m. vršil 3 dni hud boj med angleškimi ladjami in nemškimi topovi na obrežju. Od 24. do 26. oktobra so angleške ladje obstreljevale nemške postojanke na obrežju. Več angleških ladij je bilo poškodovanih oz. potopljenih. Od tedaj angleških ladij ni več, da bi nadlegovale Nemce. Listi poročajo, da se na 17 ladijah vozi na Francosko japonska artilerija. Na morju. O bitki, ki bi se imela vršiti med ja-konskim in nemškim brodovjem v ameriških vodah, še nič ne poročajo. Zato z visokega morja ni novic. Pač pa je v Kanalu pri Dovru nemški podmorski čoln potopil angleško topni-čarko »Niger«. — Na francoski obali se je potopila angleška ladja, ki je vozila 2500 belgijskih vojakov. Zadela je na mino. Rusi so potopili 3 turške prevozne ladje. Sveta vojska mohamedancev. Turški sultan kot glavar vseh mohamedancev je izdal razglas za sveto vojsko. Ta razglas je važen, ker mora vsak mohamedanec, če tudi je v drugi državi, prijeti za orožje in se boriti. Tako so dolžni mohamedanci Afrike in Azije se boriti proti Angležem. Francozom in Rusom. Položaj je posebno nevaren za Angleže. Turki so vrgli nazaj Ruse v Kavkazu. Sedaj pa baje prodirajo v Egipt, kjer je vse pripravljeno za upor. Zato je Anglija poklicala na pomoč Ja- (Kitice, ki zasedejo sueški prekop. Sedaj se I bore s Turki Indijci, ki so zasedli neko I utrdbo ob Rdečem morju. — Vstaja mo-hamedancev pa se širi v Maroko in na Ciper. Za naše vojake. Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele v Gorici, Gosposka (Carducci) ulica 6/II. (Pod nadzorstvom c. in kr. voj. ministrstva-vojno oskrbovalnega urada), je razposlala po deželi naslednjLoklic: Zopet se pripravlja vsa širna Avstrija, da slovesno in razmeram primerno proslavi 66. letni vladarski jubilej Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Pomemben je vedno bil za vsakega Avstrijca - 2. december, a letos tem bolj, ker se zbirajo tesno okoli slavnega prestola našega sivolasega vladarja vsi avstrijski narodi — brez razlike, — da branijo prestol in ljubljeno domovino pred navalom sovražnikov. Še nikoli se niso čutili avstrijski državljani tako spojene s častitljivo vladarjevo osebo, kakor v sedanjih resnih časih. A pogled našega cesarja je obrnjen na bojišče, kjer se bore njegovi zvesti podložniki za čast in srečo Avstrije! Njegova srčna želja je, naj bi vsi dobri državljani sodelovali po svojih močeh z vojaki na bojišču. Mnogo dobrega se je v prilog vojakov že storilo, častno se je odzvala svoji patrijotični dolžnosti naša slov. domovina. A storiti nam je še mnogo! V zmi-slu poziva osred. vojnega oskrb. urada na Dunaju (okt. 1914) se obrača podpisana nabiralnica darov vojnega oskrb. urada za slov. del (ženski odsek S. K. S. Z.) v Gorici, Via Carducci 6/11. do vseh javnih korporacij, do vseh slovenskih društev, tozadevnih krajevnih odborov, ter vseh rodoljubov v mestu in na deželi z nujno in gorečo prošnjo, naj proslave letos cesarski jubilejni dan 2. december na ta način, da naklanjajo velikodušno darila v denarju in v blagu namenjena našim četam na oojišču. Kot božična darila za naše vojake v vojni so posebno pripravni sledeči predmeti: ure, žepni noži, mali samovari, žlice, vaselin v tubah, biiježnice, svinčniki, električne svetilke (samo take, ki ne rabijo nadomestnih tvarin), sveče, smodke, svalčice, tobak s pridelanim cigaretnim papirjem, kratke pipe za tobak( takozva-ne burske pipe), tobak za pipe, užigalice, konserve, keks, preprečenec, čokolada (izključene so druge jestvine). Prav posebno pa še priporočamo za naše vojake zimsko spodnjo obleko (pletenine). Kdor ne more dati obleke, naj pomaga plesti ali naj daruje kaj v denarju. Trkamo torej zopet na požrtvovalna srca, saj ljubezen je neizčrpljiva! Vsak luhko kaj malega odrine! Vsak naj torej dne 2. decembra položi po svojih močeh dar — domu na oltar. Ti darovi so namenjeni za božično našim vojakom. Med tem ko se bodemo doma veselili božičnih praznikov, hočemo tudi vojake razveseliti za božič s temi darovi. Darovi se lahko posameznim domačim polkom namenijo z označbo »Božični dar za polk štev! . . . .«. Da bo ta akcija čimbolj izdatna, naj se prične z pobiranjem darov že nedeljo pred 2. decembrom t. j. 29. novembra in se zaključi z naslednjo nedeljo, dne 6. decembra. Pripomni se, naj se vsi darovi potem takoj pošljejo izključno na naslov »Nabiralnica darov vojn. oskrb. urada za slov. del v Gorici, (Gosposka ulica št. 6.) Ta nabiralnica je pooblaščena po dopisu c. in kr. voj. minist. vojno oskrbov. urada na Dunaju z dne 17. okt. 1914. za pobiranje darov v slov. delu goriške dežele. Nabiralnica tudi skrbi, da prejmejo te darove predvsem naši domači vojaki. V Gorici, dne 15. novembra 1914. Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele I r m a F o n o v a, Josipina Berbučeva, Gizela K r e m-ž a r j e v a, Marija Kopačeva, Ida P e- č e n k o v a, Anica P e r š i č e v a, odbornice. Svetovalca: Josip F o n, državni posl. 1 )r. Josi p L i č a n, prof, bogoslovja. Mrtvi in ranjeni domačih polkov. Izgube 27. domobr. polka. (Izkaz izgub št. 52.) Mrtvi: Cap Lovro (9), korporal Erzetič A-dolf (1), Grilc Peter (9), korporal Kalan (12), Kavčič Štefan (2), Kutner Franc (9), Kunaver Franc (1), Kurnick 12, korporal .Alojzij Leban 3, Likar Ivan 2, četovodja Loboda Vinko 3, Luka Valentin 2, Marti-njak Ivan 10, Marzollini Cittore 10, korporal Noe Franc 3, Oštir Martin 3, Pati-štič Anton 10, četovodja Paulin 12, Pit-kušek 12, Povše 12, Praznik Matevž 1, poddesetnik Ravnik Ivan 1, Reja 15, Rep-nik Jožef 2, Samec 12, Tomazin Ivan 9, Žagar 12, Žan Matevž. V vojnem ujetništvu so naslednji vojaki 27. domobranskega pešpolka. Korporal Krestan Jožef 6, Maraš Ivan 6, Moret-ti Anton 6, Strniša Anton 6, Višintin 6, poddesetnik Zanolla Ivan 6. Ranjeni: Adamič Adolf 1, Balaben Friderik 3, Balaben 6, četovodja Baučar Viktor 15, poddesetnik Bavčar Engelbert 6, Belinger Ivan 1, Benedik Florijan 10, Besednjak Alojzij 6, Bizjak Karel 9, Bo-ems Benedikt 6, Boldan Jožef 1, Bolta Leopold 10, Bon Anton 9, Bonca Franc 6, Bonetigg Peter 3, tit. narednik Brada-schia Srino 2, Brant Ivan 3, Beran Roh-man 17, Bučar Ivan 3, Bukovec Franc 3, Buljevac Jakob 4, čast. sluga Rurja Franc, Buzzin Ivan 3, Calligaris Rudolf 9, Cankar Franc 1, Causig Jožef 9, Ceglar Franc 1, Calligaris Rudolf 6, Confel Andrej 3, Coufal Vaclav 2, Čuk Franc 9, Demšar Franc 3, Dolenz Anton 6, Donda Santo 6, Dose 1, Droli Jurij 2, korporal Duh 10, korporal Dulc Franc 3, Eneimer Ivan 9, Eabjan Franc 1, korp. Fabjan Jožef 9, Fel-cher Jožef 6, Ferenčak Franc 3, Festein » Johann 17, korp. Finžgar 12, Fischer Anton 2, Fischer Oskar 2, četovodja Flis Iv. 1, Fortuna Matevž 1, četovodja Flis Ivan 1, Fortuna Matevž 1, Francovig Danilo 15, Furlan Anton 17, Fiirst Anton i, četovodja Girsig Adolf 1, Glavan Alojzij 3, Godnjavec Ivan 1, Golobic Anton 9, poddesetnik Gorenc Franc 3, Gorenc Martin 2, Gregorc Ivan 1, korp. Grill Franc 1, Granovšek Ivan 1, četovodja Grobar Jožef 2, Grosel Ivan 3, Grošelj Peter 1, Gro-znik Jernej 27, Hrovat 6, Hudorovac Fr. 1, Hudovernik 12, Ilmčič Matija 9, Ižanc Edvard 3, Jan Jernej 4, Janežič Jakob 2, Jane Jakob 1, četovodja qekoš Avgust 6, Jane 12, Jerman Martin 1, četovodja Je-žik Franc 1, korp. Jug Ivan 6, Jurečič Iv. 1. Kaučič Ignac 10, Kenda Ivan 9, Kerin Ivan 3, Kerkovič Ivan 3, Kermec Iv. 2, korp. Kernstein Ivan 3, Klešnik Karel 3, Knaslič 12, korp. Kocjan Franc 3, Kader 12, Kafol Karel 9, Konte Martin 1, Korbar Valentin 3, Korenčan Franc 10, korporal Košuk Leopold 3, korp. Kosmač 12, Kcva-čič Jernej 10, korp. Kozina Jernej 1, Kraj-nik Emest 17, Kramar Franc 2, poddesetnik Krmelj Ivan 1, poddesetnik Laharnar Jakob 1, Langer Rajko 9, Lavrič Jožef. 2, Lekše Alojzij 2, Lekše Lovro 2, korp. Let-nar Franc 1, Levic Gregor 3, Liban Ivan 2, Lisjak Franc 9, poddesetnik Lupieri Anton 17, poddesetnik Lužar 12, Mara Rudolf 2, Maršalek Ivan 1, poddesetnik Mar-tilanz Franc 15, Marušič Ivan 6, Matosel 12, Maur Ivan 17, Mavric Mihael 9, korp. Medved Jakob 15, Mele Ivan 10. Melich 6. Merljak Alojzij 2, Merurana Leopold 3, Micholini 6, Mihelič Andrej 2, podd. Mi-klič Franc 1, Mikuš Anton 10, Milloch 6, Močnik Anton 10, Močnik Franc 2, Mor-sut Anton 3, četovodja Mrkvicka Leopold 6, četovodja Muč 12, četovodja Naglic Jožef, podd. Negrašek 10, podd. Novak Anton 1, Novak Mihael 3, Ocvirk Franc 1, podd. Olivo 12, Orsan Jožef 1, Osebek Avgust 9, Ožbald Mihael 6, korp. Pančur 12, Paternoli 12, Pavlin Franc 13, Pavlo-vič Franc 6, Pavlovič Ivan 2, Pavšič Jurij 2, Peček Franc 1, Pečnik 12, Pelessan Peter 1. Perič Anton 9, Peruzzi Avgust, Petrič Franc 2, Petrovič Ivan 1, Petterau Ivan 6, Pilot Jožef 10, četovodja Pire Jakob 6, podd. Pisk Jožef 3, štabni narednik Podlogar Karol 1, Podobnik Gašper 1, Po-držaj Franc 2, podd. Pogačnik Albin 1, Pominec Matija 3, četovodja Potokar 12, korp. Prinčič 12, podd. Pugel Ivan, četovodja Rakovec Franc 6, Ramovš Pavel 3, Ranguš Jožef 3, poddesetnik Ravnikar 12, podd. Remškar Avgust 1, Rode Jožef 15, Rolt Matevž 1, podd. Rozman Viktor 1, Rozman Vincenc 2, Rozman Ivan 10, Rudolf Andrej 3, Rupnik Franc 9, Rutir Matija 3, Sajovec Ivan 10, podd. Sanzin Ba-zilij 1, Sattler Peter 1, Scochet Anton 9, korp. Šefman Daniel 1, Selan Pavel 3, Siard Anton 1, Sidaj Urban 2, četovodja Silič Ivan 3, korp. Simončič Vladimir 1, Sitar 12, Stare Jožef 10. Skomauc Ivan 10, Skrbic Ivan 2, Skrlep Franc 1, Slapar Franc 1. Slivnik Štefan 10, Snoj Ivan 1, Soršek Franc 10, Spacapan Anton 3, Sta-bile Virginij 3, Stafuza Evgen 3, Stanovnik Valentin 1, Stare Ivan 9, Starman Ivan 1, Steblaj Jožef 2, korp. Steinmetz Franc, Sterle Ivan 3, Strajhar Anton 15, četovo-dja Stražar Franc 4, Strgar Franc 3, Strniša 12, korp. Subic Viktor, Tinta Ivan r>, lome Jakob 6, korp. Tomšič Ciril 1, To-poriš 12, korp. Torkar Jožef 2, Trevisan Rudolf 6, Učakar Martin 1, Učakar Matija 10, Ulčar Alojzij 10, Umek Franc 2, Urbanja Jožef 1. Valjavec Anton 1, Veli-ščič Jožef 9, Vere Friderik 3, Vidic Peter 2, Vilfan 12, Viola Anton 17, Vipavec Peter 1, Višintin 12, korp. Visintin Adam 3, podd. Vitigoj Ignac 9, Vončina Peter 3, Vrech Alojzij 6, Vrtačnik Vincenc 2, četo-vodja Warl Ivan 9, Wanberger Jožef 2, podd. Zaje Ivan 3, Zanolla Friderik 6, Za-vodnik Kristijan 2, korp. Zeleznik Martin 9, Zibert Mihael 4, Zima Jožef 10, Zle Iv. 17, Zrnitek Ivan 10, Znidaršič Matija 3, Zollia Jožef 17, podd. Zugel Jurij 20. (Številka pri imenu pomeni stotnijo.) izgube pešpolka št. 97. Mrtvi: Častniki: Poročnik Bauer Janez 12, nadporočnik Bedenk Janez 12, poročnik Hloužek Jožef 6, stotnik Hren Jakob 12, praporščak Laumann Oton (se pogreša), praporščak Parma Viktor 4, stotnik Profes Rudolf 9, praporščak Ryckte-ra Jožef 12, poročnik Spitz Morie 4, poročnik Strache Karel 10, poročnik de Tar-taglia Olivier 2, stotnik Veith Janez 1. Moštvo: Antonac Humbert 11, Ar-čon Jožef 11, stotnija, Baloh Jožef 3. stot-nija, Ban Alojzij 4, Benčič Štefan 14, Bra-dasehia Peter 5, Breščak Janez 3, Cae Fr. 10, Capek Karel 13, Cebus Peter 10, Ček Jožef 10, Cermita Janez 8, Čič Jakob 10, Cijak Alojzij 6, Čuk Franc 7, Demark Jožef 8, Dodič Andrej 7, Ferjančič Anton 13, Furlan Alojzij 14, Gantar Anton 13, Gar-bo Franc 7, Gasperich Franc 3, Genzo Jakob 7, Gerželj Jožef 5, Gorjan Jožef 8, Grbec Franc 4, Gruntar Janez 1, Hmeljak Anton 10, Hreščak Janez 7, Hvala Frane 10. Jerman Jožef 14, Judrigo Janez 7, Jurčič Anton 14, Kalin Henrik 7, Kalistor Matija 11, Kamensig Karel 7. Kersevan Andrej 12, Komac Franc 11, Košič Martin 7, Kračina Jožef 5, Kučel Franc 7. Lonzar Peter 7, Lulean Anton 11, Macor Alojzij 13, Mazan Evgen 7, Marka Tomaž 6, Ma-telich Janez 10, Matelič Franc 5, Maurič Mihael 7, Mežnar Kristan 6, Morčut Peter 7. Nanut Rok 14, Nefat Jožef 8, Ogrič Valentin 13, Pahor Mihael 11, Pahor Rudolf 7, Pauletič Rudolf 7, Peterin Jožef 3, Pukl Karel 7, Pirih Štefan 15, Prelog Alojzij 10, Prešern Karel 14, Pušnar Valentin 7., Reja Jožef 7, Radešič Rudolf 13, Saksida Lu-dovik 14, Sever Janez 13, Skerlj Jožef 14, Spessot Jakob 3, Sulic Jožef 10, Tomšič Anton 15, Tremul Dominik 7, Tulliach Jakob 7., Valentinčič Franc 10, Vičič Gabrijel 14, Žbogar Anton 8., Zdravlje Alojzij 11. Zidašič Jožef 15, Zoff Dominik 8. Ranjeni: Častniki: Kadet Abram Anton 6, poročnik Benedikt Fric, pripor-ščak Dietrich Fran 1. nadporočnik Ernst Egon, praporščak Geyr Heribert 3, kadet Goli Ludvik 11, praporščak Grassi Olivier 11, poročnik dr. Hofer Leopold 16, praporščak Hofmann Leo; praporščak princ Hohenlohe-Schillingsfurt Ervin 8, stotnik Holub Emil 4, poročnik Jazbec Marijan 9, kadet Kiegerl Ludvik, stotnik Koppitsch Pavel (pogrešan), kadet Kout-nak Jožef 1, kadet Kristen Franc 8, kadet Kroutil Vencel 4, kadet Koudeljsek Ciril 1. praporščak Lampel Fric, poročnik Lich-tenstadt Pavel, poročnik Luschiitzky Friderik 11, poročnik Marki Hugo, nadporočnik Matič Milan 11, stotnik Meese Erih 6, (se pogreša), nadporočnik Miihlhofer Franc 11, praporščak Miiller Rudolf 16, praporščak Pavlin Marij 14, praporščak Piesen Hugo 13, stotnik I-less Rudolf 8 (se pogreša), praporščak Pongratz Albert 4, poročnik Rapoc Jožef 10, stotnik Renelt Avgust, praporščak groi Schaffgotsch Fr. (se pogreša), kadet Spizka, praporščak Trobej Anton, kadet vitez Weekbecker Rudolf 13. Aloštvo: Alesjo Peter 8, Ambrožič Janez 1, Andrejassich Peter 4, Arcon Jožef 14, Avsec Janez 14, Avsec Janez 14, Balič Andrej 7, Bazan Peter, Belinger Fr. 6, Berce Anton 7, Biosal Anton 14, Bizjak Janez 5, Blasich Jožef 10, Blasina Feliks 10, Blaškovič Jožef 15, Blaževič Štefan 7, Blažič Andrej 7, Bonnes Franc 16, Boš-tjančič Franc 16, Božač Jožef, Brac Janez 10, Batma Alojzij 8, Bravničar Ignacij 10, Brce Anton Brgoč Štefan 7, Brečevič Fr. 8. Brezovič Marij 10, Brumal Jožef 15, Brumat Ernest 7, Brumnjak Janez 15, Bu-rich Martin 7, Buršič Janez 12, Buzin Ar-tur 8, Cebron Albert 7, Cedin Jožef 16, Ceb Jožef 5, Čehovin Rudolf 10, Čekoda Janez 8, Celič Janez 1, Cergna Karel 7, černčič Janez 8, Cisilin Henrik 15, Clapie Herman 7, Clemen Anton 7, Cokina Mihael 15, Coselli Bonefacij 13, Cosutta Rudolf 10. Cotič Alojzij 10, Crkvcnik Janez 8, Crosilla Jožef, Čuk Ignacij 10, Čuk Karel 15, Cumar Hektor 7, Cupič Andrej-Danen Just 5, David Lovrenc 3, Divjak Lenart 8, Dobrila Anton 6, Donda Alojzij 10, Drobnič Janez 7, Fabjančič 14, Fajdi-ga Luka 15, Ferlevich Jurij 14, Fighel Jožef 10, Fleiss Anton 4, Francesckini Franc 5, Frank Jožef 4, Furlan Anton 7., Furlan Jožef 7, Furlan Martin, Gabrovec Go-thard, Goldin Janez 8, Goltan, Gorjan Janez Gornik Anton 7, Gostiša Franc 16, Gostiša Martin 16, Greblo Janez 5, Gre-godč Valentin 7, Gropaiz Angelik 16. He-kič Jožef 15, Hlad Janez 4, Hrovatin Jožef 14, Hrvatin Jernej, Ilovič Jakob, Ivamč Vinko 8, Jagodnik Anton 2, Jakončič Janez 3, Jazbec Anton 3, Jekič Franc 6, Jerman Anton 9, Jcsbec Vinko 8, Jurkan Gašper, Kacin Peter 5, Kalčič Janez 16, Kalin Janez 3, Kastelli Franc 8, Kaus Andrej, Kemperle Franc 4, Kenda Jernej 3, Kli-man Martin 7, Knofelj Franc 6, Kočevar Janez 7, Kocian Anton 5, Kocina Jožef 7, Kolich Martin 3, Komac Peter 4, Kosmač Peter 15, Kovačič Alojzij 7. Koza Domi- nik 8, Krajčič Franc; Krajnc Jožef 7, Krizo Rudolf 7, Krvina Anton 11, Kržišnik Anton 9, Kukac Janez 3, Kutin Valentin 5, Lazar Ciril 14, Leban Franc 13, Leban Franc 15, Lenac Anton 8, Lenkič Franc 4, Levar Anton 16, Ličen Jožef 8, Mahne Mihael 5; Majcen Franc 8, Maitzen Jožef 13, Makovec Alfonz 12, Makuc Janez 14, Maligoj Anton 14, Malika Martin 7, Ma-lutta Ernest 10, Manfreda Franc 8, Mari-nič Janez 12, Marinič Peter 16, Markič Karel 15, Martinčič Anton 8, Martinčič Janez 4, Massenich Anton 10, Matevžič Janez 11, Maurič Anton; Mažgon Janez 10, Mejač Jožef 8, Menon Alojzij 8, Meuk Andrej 13, Mihelčič Jakob 15, Mikac Anton 2, Miklas Janez 1, Mikuljan Jožef 15, Milharčič Karel 2, Milioch Franc 10, Mlac Andrej 16, Mlinar Matija 11, Močibol Anton 14, Modec Jožef 13, Mogorovič Jožef 12, Mojmas Adolf 8, Molest Pomper 6, Moljasič Franc 14, Momič Jožef 7, Moret-ti 14, Možetič Jernej 6, Mozenič Vinko 1, Nadoja Jožef 6, Nanut Lovrenc 9, Nefat Celestin 15, Nežič Janez 7, Novinc Anton 14. Oblak Janez 12, Opasovic Jakob, O-pasnik. Orel Edvard 12, Orel Marij 8, Paich Štefan 13, Pavlin Jožef 4, Pazzut 14, Pečar Alojzij 12, Pegan Metod 7, Peli-zon Jožef 8, Perčič Anton 10, Perhar Fr. 8, Perhat Jožef 4, Perini Marij 13, Perlot Anton 8, Pernačič Rudolf 8, Perusco Jožef 10, Pervanja Štefan 2, Peternel Franc 8, Petrov Pavel 8, Petrovič Nikolaj 12, Pe-truž Anton 4. Pettarin Jožef 2 Piazza At-tilio 15, Pinca Livij 4., Pirih Peter 9, Pi-slarič Jožef, Planinčič Dominik 5, Plehan Štefan 6, Ples Franc 4, Polh Alojzij 10, Poljevec Izidor 10, Polpi Feliks 5, Poro-pat Anton 16, Poropat Mihael 4. Povačič Janez 12, Prelič Janez, Prelog Janez 8, Prendivoj 14, Prinčič Viktor 1, Puc Janez 10, Rakovac Marko 10, Rajko Anton 10, Raspar Janez, Remec Edvard 10. Richter Maks 7, Riegul Ludovik 10, Rinald Marcel, Ritossa Angelik 14. Saksida Janez 8, Saksida Jožef 3, Sandal M. 15 Sankovič Andrej 4, Sarson Vinko 5, Savron Jožef 7. stotnija, Selesnik Janez 13, Seljak Jakob 5, Seljak Janez 5, Šile Matija 14, Ši-mac Andrej 16, Simšič Jožef 14, Skam-perle Štefan 3, Skočir Janez 8, Skok Tomaž 6, Skomina Filip 10, Skopač Dominik 7, Skrvina Jožef, Sladina Jožef 10, Span-gher Franc 9, Starčič Jožef 7, Stare Ernest 15, Stavor Matija 14, Sufic Janez 8, Susan Viljem 5, Sušek Franc, Suselj Jožef 6, Sušič 7, Sušič Leopold 7, Susnič Anton 7. Terpin Jožef 4, Tiblas Janez 5, Tomažič Bogomir 13, Toncetič Anton 15, Tonut Fr. 12, Tonzar Rihard 16, Trampuž Rudolf 16, Travisan Janez 10, Trebeč Anton 15, Tu-lič Oskar 5, Turko Janez 4, Tušan, Valič Emil 10, Valle Jakob 9, Vatovec Janez 8. Vesnaver Peter 6, Volk Jakob 3, Vozila Janez 16, Vrh Anton 7, Ziberna Jožef 9. Ziberna Jožef 4, Zlobec Ferdinand 16, Zoff Janez 4, Zovič Marij 2, Zulič Franc 14, Zužič Ernest 12. Ujeti: Aničič Janez 6, Cero Peter 6, Fedel Jurij 5, Primšar Anton 5, Stefančič Andrej 5. Ugrin Matija 5. Izgube 20. íovskega bataljona. (Iz izkaza izgub št. 52.) Mrtvi: Beričič Andrej 1, Bonin Janez 2, Bcrghet Alojzij 2, Celik Franc 1, Čer-golj Jožef 4, iz Naklega pri Sežani. Dai-cich Janez 4, Dudine Nikolaj 2, Flego Blaž 4, Forst Alfred 4, Frankovič Jožef 4, Herzog Anton 3, Lagamis Job 3, Marizza Hektar 4, Marot Anton 1, Mihelčič Franc 1. Petkovšek Karel 4, iz Rakeka, Rabach Jožef 4, Vertačnik Franc 3, Volčič Alojzij 3. Zgavec Alojzij 4, Zin Albin 2. Ranjeni: Babic Anton 4, Bajte Peter, Balja Anton 2, Bartel Franc 1, Bartole Anton 1, Bizjak Franc 1, Bitežnik Štefan 3, Bolzan Jožef 3, Boštjančič Franc 2 iz Vrtojbe, Božič Alojzij 4, Bras Ant., Bran-kovič Avgust 2, iz Gorice, Brenčič Anton 3, Bressan Angel 4, Bressan Rudolf 4, Brezovšek Jožef 3, Brodan Jožef 4, Ček Maks 1, Čenčič Janez, Cenčič Janez 2 iz Sedla pri Tolminu, Černetič Janez 4, Chi-ressick Anton 4, Christin Rihard 4, Co-lanti Lovrenc 3, Kolaučič Rudolf 1, Comar Henrik 3, Coslovich Janez 4. Cossar Robert 3, Cotič Jožef 4, Cozzul Higin, Cunja Peter 3, Curt Anton 1, Cuzzit Dominik 2, Degrassi Engelbert 4, Delbello Janez, Delbello Jožef 1, Dellpicolo Angelik 4, Depangheri Franc 4, Dobrajc Mihael 4, Domitrovič Jožef 4, Drole Janez iz Grahovega, Druškovič Franc 3. stotnija, Eržen Franc 4, Everz Franc 4, Faoretto Vinko 4, Feletič Evgen 3, Ferjančič Franc 2, Fonazar Janez 4, Fortunat Ludovik. Fragiacomo Jurij 3, Frank Karel 4, Fromm Jožef 3, Furlan Anton 2, Furlan Rudolf 1, Gabas Janez, Gaberšček Franc I. Gerion Jožef 4, Grabner Franc 3, Grali-smugg Ludvik 3, Gregorič Anton 4, Gregorio Karel 4, Grobner Andrej, Habijari Marko, Held Franc 2, Hölzer Janez 4, Anton 3, Jelicich Janez 3, Ipavec Jožef 1, Jurčič Roman 2, Jurčinovič Franc 1, Ju-ričič Mat. 2, Kaiser Friderik 3, Kalcina Janez 1, Kanmikar Alojzij 1, Kavrečič Jožef 3, Klemenčič Franc 3, Klun Franc 2, Kobal Franc 2, Körber Karel 3, Kocjančič Tomaž 3, Kosina Rajmund 7, Kovačič Janez 3, Kožar Anton 1, Krašovec Janez 2, Krušvar Anton 2, Kuk Peter 3, Lebar Ignacij 1, Lehman Dušan 2. Lesica Peter, Landl Leopold 2, Marega Peter 4, Mari-nazi Anton 2, Markič Filip 4, Mazaj Matija 3, Mendizza Anton 4, Mevlja Franc 4, Mezinec Franc 3, Miau Peter 4, Mahelič Karel 3, Micheili Ferdinand 3, Minussi Humbert 1, Moretti Janez 4, Novak Alojzij 3, Pečnik Martin 3, Perko Jakob, Per-kon Anton 3, Pérsico Jožef 4, Petre Matija 4, Petruz Anton 2, Petvar Franc 3, Pinčan, Janez 2, Pintar Leopold, Pitta-mitz Alfonz 4, Pivk Janez 4, Poreco Antoni, Popovič Marko 3, Poropat Gregor, Pribyl Ernest 3, Primožič Janez 3, Pust Peter 2, Rejec Anton 4, Sabadello Janez 3, Sayna Franc, Sauson Klemento 4, Fee-bacher Vencel 1, Šestan Rok 4, Sluga Janez 2, Špan Jurij 2, Sparanja Matej 4, Spazzapan Izidor 1, Speršak Franc 1, Srock Ernest 3, Šumberac Janez, Švai-ger Štefan 3, Tomšič Anton, Tomšič Jožef, Tor tul Bernard 2, Trstenjak Anton 1, Uršič Jožef 4, Valentin Virgil. Vescovo Karel I, Vidas-Vidulin Anton 3, Viduc Janez 2, Viller Janez 4, Visintin B. 4. Visin-tin Janez 1, Visintin Jaez 2, Vitor Janez 1, Vulč Anton 4, Zanutel Anton, Žirovnik Mihael 4, Zovič Peter 4, Zucio Jožef 3. — (Številke pri imenih pomenijo stotnijo.) Sveti Oče zopet resrio epo-minja k miru. Iz Rima poročajo 17. novembra: Pa-" pež je izdal na naslov katoliških škofov encikliko, v kateri opisuje sedanjo vojno ter poživlja vladarje in narode, naj končajo bratski morilni boj. Srce papeževo pa žalosti tudi druga vojna, to je vojna duhov, ki je smatrati kot povod prve vojne. Njeni glavni vzroki tiče v pomanjkanju prave ljubezni do bližnjega med ljudmi, kakor tudi v tem, da je postalo materielno blagostanje edini cilj človeškega stremljenja. Papež opozarja na temeljno načelo evangelija, na medsebojno ljubezen, ki povzroča, da se visoki klanjajo pred nižjimi in njihovimi krščanskimi krepostmi in da imajo nižji do višjih zaupanje. Prava sreča pa ne temelji v zemeljskih stvareh, temveč v nadnaravnih. Zato se mora okrepiti vera v nadnaravnost in s tem tudi upanje na neminljivo plačilo. Plevel modernizma naj se zatre in ž njim tudi zli moderni duh. Enciklika se konča z iskrenimi željami miru narodom, ki bodo našli v miru neprecenljive zaklade, cerkev pa bo prinesla mir in potrebno svobodo in konec neznosnih razmer, v katerih je danes papež in proti katerim objavlja proteste svojih prednikov. Papež priporoča končno, naj se moli k Bogu za mir in prosi varstva sv. Device. ftaša in nemška vojska. »Danzers-Armee Zeitung« na Dunaju je 5. nov. priobčila zanimiv članek, ki ga je spisal dvorni svetnik Goglia. Ker je drugi del članka že zadnjič omenil g. posl. Fon, naj navedemo še vsebino prvega dela. Uvodoma pripoveduje, kako so bili ljudje iz začetka zadovoljni z vsem. Vse, kar je zahtevala država, se je odobravalo. A tisto malo število, ki bi bili morda kaj drugega zahtevali, so molčali in se udali. Toda sedaj se pojavljajo na Dunaju neke neskladnosti v javnem mnenju, ki jih je pripisovati staremu avstrijskemu, posebno pa podedovanemu dunajskemu zlu, nad vsem zabavljati, vse bolje vedeti in vedno nergati. V časopisih se sicer ne izraža ta pojav, česar pa avtor po pretežni večini ne pripisuje v takih slučajih neizogibni vnanji sili, marveč resničnemu iz-poznanju in patrijotičnemu mišljenju. Drugače pa je v pogovorih med ljudmi: na trgih, po prodajalnah, gostilnah in kavarnah ter privatnih krogih. Tu se giblje javno mnenje v dveh sremeh. Najprej primerjajo vspeh naše vojske z onimi naših zaveznikov, posebno v Belgiji: vse da gre tam gori hitreje, precizneje, gotoveje, odličneje, nego pa pri nas! Ne pomislijo pa ljudje — tako naglaša dvorni svetnik Goglia — da se mora naša vojska tako na južnem kakor na severnem bojišču boriti ob veliko težavnejih razmerah. Rusi so bili ob začetku vojne, če tudi ne popolnoma, pa vsaj dobro pripravljeni, Francozje pa ne. Rusi razpolagajo z izkustvi velike vojne pred malo leti in jih danes izkoriščajo; belgijska armada pa — ' ne glede na hrabrost posameznika; ampak kot organizacija na sploh — je odločno manje vredna in sploh ni še izvojevala nobene moderne vojske. Dalje se naša vojska vodi v slabo obljudenih, na mestih ubogih deželah in med večinoma siromašnim prebivalstvom, dočim tvorijo bojišče na zapadu ozemlja največje kulture, kjer se tišči mesto ob mestu in se na razpolago najbegateja pomožna sredstva za o- . skrbe vanje in potrebe, tako, da more 4 zmagovalec zahtevati visoke kontribuci-je. In nazadnje pozabijo, da so naša bo- _ lišča večinoma vejno-zgodovinsko nova dežela, dočim so ona Nemcev poznana že stoletja. Dvorni svetnik Goglia zaključuje: »Ko naglašamo vse to, seveda niti od r-x daleč ne mislimo na to, da bi kratili velikanske čine Nemcev; ampak reči hočemo le, da ni pravično, ako se naše meri z isto D mero.« V drugem delu članka se peča član-kar s pisavo dela nemškega časopisja. O |: tem pa je posl. Fon poročal že v zadnji številki. Ranjenci v Gorici. Od 11. novembra so došli v rezerv- -no bolnišnico v Gorici še naslednji ranjen- -ci z bojišč: pešec Franc Zorn, 97. pp.; pe-šec Mat. Grilli 7. pp.; Fr. Kogoj, 20. 1. bat., -pešec Iv. Devetak, 97. pp., pešec Jožet a Garijeleič, 27. dom. p.; lovec Iv. Pacorig, 'i 20. 1. bat.; kadet Tadej Chuttiawsky, 8. -top. polk., praporščak Vencel Leštan, 27. -dom. polk; pešec Urbanica Rihard, 47. -pp.; pešec Viktor Fabbro, 27. dom. polk; pešec Benedikt Beneš, 27. dom. polk; og- -njičar Peter Graf, gorski top. polk 3.; i-poddes. Iv. Vižin, 20. 1. bat.; praporščak p St. Orel, pešp. 47.; desetnik Al. Molmari. 27. dom. p.; pešec Avg. Miljavec, 27. dom.-polk; pešec Al. Delpcnte, 97. pp.; podde-o setnik R. Delneri, črnov. komp. 3/6; podd. e Erm. Tomasin, 97. pp.; pešec Iv. Vižintin, a 27. dom. polk.; peš. Gerh. Stafuza, 27. d.i-polk; topničar Evg. Spacapan 9. top. polk. .• pešec Jakob Marcuzzi, 97. pp.; pešec i Mask Makovec, 27. dom. polk; peš. Ant.'-Zanel, 27. dom. polk; peš. Evg. Silvestri, 27. dom. polk; peš. Ant. Frankovič, 27.1 pešpolk; nad r. Jož. Leban, 17. pešpolk;?1 Albert Mavric, 97. pp.; H. Kodrič 20. 1.« bat.; Franc Leban, 27. dom. p.; Jožef Kor-šič, 20. lov. bat., nad. rez. Franc Silič, i mejna komp. 1/6; Macorig Ant. 2. dom. p.t Al. Devetak, 97. pp.; Ant. Požar, 20. 1. b.;i desetnik Iv. Širok, 27. dom. polk; Peterr Colautti, 27. dom polk; Franc Šilič, mej-h na komp. 3/6; Ant. Ballaben, 20. 1. bat.;i desetnik Mih. Martinec, 27. dom. polk;r Ant. Mušič, pešp. 7.; Jožef Markočič, 27.n dom. polk; Ant. Canova 27. d. p.; Ant.; j r. i Aug. Peios. 27. d. p.; desetnik Martin Menzin. 27. dom. p.; AL Kosof. 27. d. p. To so izključno ranjenci in bolniki, došli z bojišč. Tekoča številka zadnjega znaša 631. — Novice. Duhovska vest. Vič. g. motiš. Ivan Nep. Murovecje imenovan za arhidija-kona slovenskega dela goriške nadškofije. Koroška slovenska doktorica inodro-siovja. Članica kat. akad. društva »Danica« na Dunaju gdč. Angela P i s k e r n i-k o v a, doma iz Žel. Kaple na Koroškem, bo v pondeljek 23. novembra promovira-na za doktorja modroslovja. To je prvi r ženski dolitar iz »Danice«. Častitamo! Orli v vojski. Dobro bi bilo, ko bi \ • vsakem kraju sestavili statistike, koliko ;j članov našega Orla in društev je v vojski. Drugod že zbirajo take podatke, pri nas se nihče še ni na to spomnil. Torej Orli in člani društev, ki ste ostali doma i sestavite za svojo vas tako statistiko in ¡jo pošljite S. K. S. Z. v Gorico. Vojno posojilo. Avstrija najema doma novo posojilo. Računa se, da bomo v obeh polovicah naše države spravili skupaj nad 2 miljardi. V naši avstrijski polovici je do srede bilo podpisanih že 750 miljo-nov. Patrijotična dolžnost vsakogar, ki more, je da pomaga sodelovati pri vojnem posojilu. Umrl je v Gor. Branici posestnik Mihael Rudež. N. p. v m.! O koleri je izdalo c. k. notr. minister-stvo spomenico za ljudstvo. O priliki pri-I občimo, da se ljudstvo more ravnati po j tem in ubraniti kolere. Spomenica se do-: biva tudi v okr. boln. blagajni. Naš rojak v Budimpešti. Iz vojaške bolnice v Budimpešti piše ranjenec: Javljam Vam, da se z menoj nahaja v tukajšnji bolnišnici neki Jakob Podgornik iz Bukovega pri Grahovem ob Bači. Njemu so tudi nogo odrezali, kakor meni. Branil se je vse do zadnjega. Zdravniki so mu prigovarjali in prav tako tudi jaz, . kajti šlo je za njegovo življenje. Z ozirom 1 na to, da si Podgornik ne bo mogel tako i ahko služiti kruha, se je obvezala neka , baronica, da ga bo skozi tri leta podpira-\ a dnevno z dvema kronama, neki zdrav- • lik pa mu je zagotovil enako podporo za , /se življenje. Tako bo revežu vendar po- • naganoi. Ljubljanska kreditna banka sprejema r i blagajni Ljubljanske kreditne banke, ; »odružnice v Gorici. Istotam se dajejo I 'sakomur rade volje vsa tozadevna po-« asnila. Subskripcija se konča z dnem 24. lovembra t. 1. dopoldne. Prebiranje črnovojnikov za goriško gla-arstvo. Pregledovanje 1. 1878. do vštetega I. 1890. rojenih črnovojniških cbvezancev /a goriški okraj se vrši v Gor c', ulica Scuola agrara št. 1 (p< d Turnom) pričenši vsak den ob 8 in pol dopoldne v tem redu: za mesto Gorica: dne 22. novembra pristojne, rojene I. 1890, 1889, 1888, 1887, 1886 in 1885. D n e 23. novembra za v Gorico pristojne, rojene I. 1884 1883, 1882 1881. 1880. 1879 in 1878. Dne 24. in 25. novembra za tujce t. j. one v Girici bivaioče, ki so bili za časa njihovega zadnjega nabora pristojni v kako drugo občino. Za goriško okolico. Dne 26. no v e mb r a občine Štandrež Grgar, Čepo-van, Dornberg. Dne 27. novembra občine: Števe rjan. kočnik, Bilje, Osek. Dne 28. novembra Občine: Miren, Opaljeselo, Ozeljan, Renče. Dne 29. n o ve m b ra občina: Kojsko. Dne 30. novembra občine: Prva čina, Solkan. Dne 1. decembra občine: Podgora, Trnovo. Dne 2. d e c e m b r a občine: Št. Peter. Sempas, SoAodnje, Vrtojba. Za kanalski okraj. Dne 3. decembra občine: Ajba, Anhovo. Bate, Kanal. Ročinj. Za ajdovski okraj. Dne 5. decembra obč ne: Ajdovščina, Cerniče, Dol-Otlica, Ga brje, Gojače, Sv. Križ. Dne 6. decembra občine: Lokavec, Rihenberk, Skrilje. Šmarje, Vrtovin, Vel. Zabije. V srbskem vjetništvu se nahaja g. Jožef Hvalic, organist v Kronbergu in načelnik ondotnega Orla. Pisal je domov iz Niša. »Svetovna vojska«. Pod tem naslovom je pričela »Katoliška Bukvama« v Ljubljani zalagati izdajanje redno izhaja-čih zvezkov, ki opisujejo postanek in razvoj sedanje res svetovne vojske. Naše stališče glede tega dela je sledeče: Delo mora biti vsekako tako pisano, da bi se ga nihče ne sramoval, če bi ga čez 20, 30 let zopet čital. Zato pogrešamo pri gori imenovani »Svetovni vojski« marsikaj. Nekatera poglavja so vse drugače pisana, kakor je dr. Žitnik v Slovencu pisal, ko je pred dvema letoma isto snov obdeloval. Kedo ima prav? Opisuje se postanek vojske s Srbijo. Avstrijskega ultimata pa nikjer ne najdeš. Slikajo se različni dogodki, ki so tako-le zajamčeni. »Neki udeleženec pripoveduje .... »Neki potopisec piše .... »Pismo nekega vojaka, ki slove . . . -»Neki ranjenec pripoveduje .... »Drugi ranjenci pripovedujejo .... »Ranjen častnik je pripovedoval .... i. t. d. i. t. d. »To vse skupaj ni nič. Naši ljudje vendar vedo, da se na tak način vsakdo vsemogoče lahko izmisli. Boljše nič kakor pa na tak način vojsko opisovati. Mi zahtevamo, da je vse, kar se pripoveduje, podprto z dokazi in pričami. Poročila »neki-jev« in časopisov pa za nas niso nobene priče in dokazi. Pričakujemo pa. da bodo nadaljni zvezki res solidno pisani in da bodo radi te- ga želi vse naše priznanje. Tudi ilustracije morajo biti za vse drugačne, ne pa take kakor sedaj. Svečanostni večer v prid avstrijskega rdečega križa, ki bi se moral vršiti dne 19. t m" v Central Bio, mora biti vsled nastopivše hripavosti g. Rijavca preložen na drugi dan, kateri se bode pravočasno obvestil. L stki ki so bili za to predstavo preskrbljeni, obdrže svoj') veijavo. Filmi, ki so bili za ta večer naročeni ostanejo na današnjem vsporedu, in se bodo predstavljali tudi jutri t. j. petek in soboto. Filmi so zelo zanimivi, ker nam prenašajo sedanje bojno pulje, vsled tega naj nihče ne zamudi prilike, ogledati si to prestavo. Štirje sinovi v vojski. Družina Mu-čič V Gorici, ulica Sv. Petra 61 ima v vojski 4 sinove. Najstarejši Ivan je star 26 let in služi pri 8. top. polku. 25 letni Ar-tur je planinec pri 27. dom. polku. Na južnem bojišču pri trenu služi 23 letni Franc. Najmlajši je 20 letni novinec 97. pešpolka Pavel. Štirje sinovi v vojski. Kakor nam poročajo iz Kreda, sta poslala še živa Anton in Marija C e n č i č kar štiri sinove-juna-ke v vojsko in sicer Jerneja, ki je star 34 let in služi pri planincih; ta je ranjen v roko. Drugi, Valentin, 29 leten, četovo-dja pri polj. lovskem bat. št. 7.; tretji, Flo-rijan, 27 let, korporal pri polj. topničarjih št. 9., rajen v nogo in Dominik, 24 leten Unterjager pri polj. lovskem bat. št. 20. Čast taki kmečki hiši in čast fantom junakom! Pet sinov v vojski. Na Stari Gori pri Gorici živi 57 letna mati Katarina Sušič, ki je poslala cesarju v vojsko vseh svojih 5 sinov. Najstarejši Jožef je star 30 let in služi pri trdnj. polku v Kotoru. 28 letni Leopold se je kot poddesetnik 97. pešpolka udeležil bitk v Galiciji, kjer je bil ranjen. 26 letni Viktor je četovodja 27. dom. polka. O 24 letnem Karlu, ki je poddesetnik pri 97. pešpolku, še od 27. avg. ni glasu. Najmlajši 21 letni Valentin je še v Ljubljani kot novinec 97. pešpolka. Oče je še živ in star 70 let. Družina je slovenska. Prav bi bilo, da bi dobila starčka podporo. Razpis štipendija. Z začetkom 1. tečaja šolskega leta 1914-15 se ima podeliti rodbinski štipendij v letnem znesku 176 kron av. v. katerega je ustanovil ranjki kaplan v sv. Polaju (fara Devin) Tomaž Pravica. Vživati morejo ta štipendij po naredbi ustanoviteljevi pred vseni učeči se mladeniči iz rodu zakonskih Antona in Marije Kralj, rojene Obid, katerih prvi je v Slivni (okraj Komen), druga pa v Ravnah (okraj Cerkno) rojena, po bližnji ali daljši rodbinski stopinji, če pa ni takih prosilcev, pa učenci iz podružnice sv. Po-laja, drugače pa učenci iz Devinske fare sploh in sicer brez omejitve na kak posebni šolski oddelek in brez razločka starosti. Štipendij vživajo tako dolgo, dokler imajo v nravnem obnašanju in drugih predmetih dobre rede. Pri sicer enakih razmerah imajo ubožnejši prednost pred premožnejšimi. Prosilci tega štipendija imajo vložiti svoje prošnje do 10. dec. 1914 po ravnateljstvili njih učilišč pri c. kr. namestništvu. katerim je priložiti krstni iti domovinski list, dalje šolska spričevala zadnjih dveh tečajev, kakor eventualno utožni list in slednjič postavni dokaz njih eventualnih rodbinskih razmer, oziroma njih sorodstva z omenjenima zakonskima. 5 vojaških kcnj na prodaj. V pondeljek, dne 23. novembra t. 1. ob 9. uri dopoludne se proda v Gorici, na Travniku, 5 vojaških konj. Morilec tržaških kcčijažev — najden. V kaznilnici v Kopru internirani kaznjenec Aleksander Hamerle, ki je obsojen na 10 mesecev ječe vsled tatvine, je priznal, da je umoril leta 1907. v tržaški okolici 3 ko-čijaže in jih oropal. Priznal je tudi, da je neko damo umoril, razsekal in vrgel v morje. Priznanje da mu je izsilila pekoča ga vest. Kdo je plačal v Pcdmelcu? Dne 11. t. m. je bila na poštnem uradu v Podmel-cu po pošti položnici oddana vsota denarja za »Novi Čas«. Ker pa pošiljatelj ni navedel ne svojega imena ne svojega naslova ne vemo kdo je znesek poslal. Naj ram dotičnik nemudoma naznani svoj naslov in vsoto, ki jo je poslal! Izgubljeno. Neka oseba je izgubila danes, dne 19. t. m. na poti od ulice novega mosta do stolnega trga pokrov od zlate ure. Pošten najditelj naj prinese najdeno v naše uredništvo, kjer dobi primer-no nagrado. ________ Z bojnega, polja. Umirajoča junaka. Angleški bojni poročevalec opisuje sledeči ginljiv prizor: V čakalnici nekega velikega pariškega kolodvora leži več ranjencev na slami. Čakajo, da jih prepeljejo v bolnišnice. E-den med njimi strašno stoka. Sestra mu hoče prevezati rane, a jo odkloni in reče: »Prosim hitro izpovednika!« »Ali je kak duhovnik tu?« vpraša sestra. Neki drugi vojak, ki je tudi nevarno ranjen, z veliko težavo pocuka sestro za rokav: »Duhovnik sem,« komaj izpregovori, »nesite me k njemu, lahko mu podelim odvezo.« Sestra se obotavlja. Ranjeni duhovnik je namreč po granati tako poškodovan, da najmanjše premikanje lahko povzroči njegovo smrt. A slaboten glas ji odločno prigovarja: »Zrano Vam je, koliko je vredna rešena duša. Eno uro več živeti se ž njo ne more primerjati!« Duhovnik-vojak iz-kuša vstati, česar ne more. Neso ga k tovarišu, katerega izpove. Ko mu podeljuje odvezo, je tako slab, da ne more sam napraviti z roko križa, pomagati mu mora sestra. Po sv. izpovedi se oba zgrudita: izpovednik in izpovedanec in umrjeta roko v roki. Ruski topovi v grobovih. Naš rojak Jos. Budal iz Prvačine, ki služi kot črno-vojnik v Przemislu, je pisal domov 28. okt. pismo, ki nam je bilo dano na razpolago: Sovražnik se močno nazaj umika. Da je le vendar nekoliko počitka. Skoro lr/2 mesec so neprenehoma grmeli topovi. Ruske granate in šrapneli so žvižgali po zraku ko muhe. — Rusov je baje na celem severnem bojišču padlo že 800.000 mož mrtvih in ranjenih. Ravno danes je naša infanterija našla 8 ruskih topov zakopanih v zemljo. Topovi so zelo veliki. Rusi jih niso mogli vzeti s seboj, pa so jih zakopali. Na vrh pa so nalašč postavili križe, da bi naši mislili, da tu notri počivajo mrtvi vojaki. Po ravnini okrog vidiš same grobove. Drugi mesec okrog srede novembra bo zopet velika bitka, kakor se sliši. Čujemo, da Rusu zmanjkuje streliva. Kaznovana trdosrčnost. V zoologi-škem vrtu v Lainzu se delajo okopi, kakor v vsej dunajski okolici. Vrhovno nadzorstvo ima stotnik. Nekega dne je prišel k njemu delavec, ki je zaradi svoje sposobnosti bil določen za delovodjo onega oddelka, in je prosil za en dan dopusta. Stotnik je vprašal delavca, zakaj potrebuje dopust, in ta mu je povedal, da mora poiskati stanovanje za svojo rodbino, ker mu jo je hišni gospodar vrgel na cesto. Stotnik je poklical službeni avtomobil in se odpeljal z delavcem k njegovi rodbini. Tamkaj je že cela tolpa pobalinov obska-kovala kup delavčevega pohištva, ki se je že nahajalo na cesti. Stotnik je stopil k hišnemu gospodarju in ga vprašal, zakaj je vrgel delavca na ulico. »Ker mi ni plačal najemnine.« — »Potrpite ž njim,« jn dejal stotnik, toda gospodar je odgovoril, da hoče imeti svoj denar in da ne mara delavca v svoji hiši. Stotnik je potegnil iz žepa listnico in vprašal, koliko je delavec dolžan. »Dvajset kron.« Stotnik je plačal dvajset kron hišnemu gospodarju, se obrnil k delavcu in rekel: »Sedaj morete zopet nazaj v stanovanje.« Toda hišni gospodar se je odločno uprl, češ, naj gre delavec kamor hoče, da ga ne sprejme več v svojo hišo. »In zakaj?« je vprašal stotnik nevoljno. »Zato, ker sem jaz gospodar!« — Stotnik ni rekel nič. vsedcl se je v avtomobil in se odpeljal. Komaj pa je minulo 24 ur pa je dobil hišni gospodar na podlagi zakona o vojnih dajatvah poziv, naj pride kopat okope, in za njegovega prvega predstojnika je bil določen na cesto vrženi delavec! »Gospica. ko se vrnemo, se poročiva« je rekel neki črnovo>jnik, ko je šel na vojsko, na kolodvoru v Camenzi neki draže-stni gospici, ki je razdeljevala darila čr-novojnikom. Smehljaje je odgovorila gospica: »Videla bom- če boste držali besedo.« Kako je pogledal podjetni črnovoj-nik, si lahko predstavljamo, ko mu je za-šepetala na uho ravnateljica postajne postrežbe: »Govorili ste s princezinjo Friderik Viljem Prusko.« Najnovejše vesti. Naši grede v Srbiji vedno naprej! Dunaj 18. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: Dne 18. novembra. Na jugovzhodnem bojišču večkratni večji boji pri razrušenih prehodih čez Kolubaro. Naše čete so že onkraj brega. Dne 16. novembra je bilo vjetih 1400 vojakov in zaplenjenega mnogo vojnega materijala. Nova bitka med Avstrijci in Rusi. Dunaj 18. (Kor.) Uradno se objavlja: » Dne 18. novembra. Gperacije zaveznikov so prisilile ruske glavne sile na Ru-sko-Poljskem k bitki, ki se je razvila na vsej fronti pod ugodnimi pogoji. Ena naših bojnih skupin je vjela včeraj nad 3000 Rusov. Nasproti tem velikim bojem je prodiranje ruskih sil proti Karpatom le podrejenega pomena. Pri patruliranju iz Grybova je bila močna sovražna kava-lerija vsled nenadnega ognja naših baterij razpršena. Namestnik šefa gederal- . nega štaba, pl. Hofer, generalni major. Nemci potiskajo Ruse nazaj. ^ Berlin 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 18. novembra dopoldne. Na Poljskem so se v ozemlju severo-vzhodtio od -Lodza razvili novi boji. Odločitev še ni j padla. Jugovzhodno od Soldaua je bil so- - vražnik prisiljen k umaknitvi proti Mlavi. o Na skrajnem severnem krilu je bila [, močna ruska konjenica dne 16. in 17. no- - vembra prmagana in vržena preko Pili- |i kallena. — Vrhovno armadno vodstvo. Na zapadu. Berlin 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 18. novčmbra dopoldne. Boji v zapadni Flandriji se nadaljujejo. Položaj je v bistvu neizpremenjen. V Argonskem lesu je bil naš napad uspešen. Francoski napadi južno od Ver- a duna so bili odbiti. Napad na naše, pri St. ~ Mihielu na zapadni breg Moze pomaknje- j ne čete, se je po prvotnem uspehu popol- 1 noma ponesrečil. Naši napadi jugovzhodno od Cireya so prisilili Francoze, da so zapustili del svojih pozicij. Grad Chatillon " so zavzele naše čete z bajonetnim naskokom. — Vrhovno armadno vodstvo. Darovi. i- Za naše vojake. Nabiralnici darov vojno oskb. urada \ za slovenski del je došlo na novo: V blagu: Levpa. Amalija Paulin, uč. roč. del, \ poslala 11 p. zapestnic, 9 p. nogavic, 12 , krp za ovitke nog, 2 škatli cigaret. Bovec. Ga. Rozalija Domenik posla- ] la 7. parov zapestnic. ^ Sv. Križ. G. Eliz. Gotič: 1 prt, 3 rju- , he, krpe, več zvezkov »Bogoljuba« in »Misijonska poročila«. i Ravnje Drežnica. Mar. Ivančič posla-la na novo: 12 p. zapestnic, 2 p. pol roka- , vic, 12 parov nogavic dolgih, 13 p. doko- , lenic. Cerkno. Dekliška Mar. dr. poslala: 6 rjuh, 1 jopič, platnene cunje, 3 robce in robidno perje. Gorenjepolje duhovnija: 1 zaboj jabolk. Libušnje pri Kobaridu. Nabrala v tuk. duhovniji Marijina dekliška družba v dru- žbi s tretjim redom. Delale so dekleta in tretjerednice: Spletle so 21 kg sur. volne. Poslale so sledeče: 58 kosov rjuh, 24 kosov brisalk, 21 kosov letnih srajc, 3 kose zim. srajc, 1 maja, 7 sp. hlač, 8 žepnih rutic, 1 prt, 107 parov vol. nogavic. 21 parov vol. visokih nogavic, 14 p. letnih nogavic, 1 par volnenih dokolenic. 1 par volnenih zapestnic, 183 kosov plat. obrez-nic, 10 pl. povojev, 4 posteljne odeje, 1 blazina oblečena, 1 goba, 1 st. grozd, soka, 1 stekl. limonovega soka, 2 škatli smodčic, 3 zavitke tobaka. Zavod čč. ss. »Notre Dame« v Gorici. Notranje in zunanje učenke izdelale za vojake na bojnem polju sledeče: 53 parov zapestnic, 13 parov pol. rokavic, 4 p. ga-maš, 7 parov kolenic, 2 p. nogavic, 1 par dokolenic za ovit. 1 p. črevljev, katere je zavod sam oddal, 44 čepic, 26 šerp, 6 p. za gorkoto ušesam, 3 naprsnike iz volne 3 ovitke za trebuh, dosti cufanja. Iz poslane volne, 27 p. gamaš, 13 p. rokavic, 1 p. zapestnic. 12 šerp, 1 čepico. Čč. mm. uršulinke v Gorici izdelale sledeče: 37 čepic, 12 p. polrokavic, 8 par. zapestnic, 7 p. dokolenic, 2 paketa cufanja in 14 parov spod. hlač. Dornberg. Po gdč. Amaliji Križman došlo sledeče: 3 rjuhe. 2 odeji, 4 p. sp. hlač, 1 srajca, 1 prt. 4 p. obvez na noge, 6 parov nogavic, 1 maja, 4 brisalka, 1 o-vratnik. 1 kuv. pisemskega papirja, 1 p. rokavic. Biljana. Gdč. Karolina Kocjančič, uč. roč. del, izdelala nekoliko, pripomogla tudi dekleta: 24 parov nogavic, 14 čepic, 5 p. zapestnic, (za nabrani denar se je kupila ta volna in izdelala. Črniče, gdč. uč. König: 6 kosov rjuh, obveze in krpe. V denarju: Preč. g. Kos, vikar Brestovica K 10, Mar. Bukovič, Brestovica K 2. Preč. g. župnik Rejec Sv. Križ K 10. Marijino Celje po č. g. Milaniču vis Lovišče K 2.60 v. Britof 1 K. Znidaršič Jož., Znidaršič Ant., Jož. Mahnič iz Šeberljake vsi po 1 K. Jož. Milanič K . Skupaj K 11.60 v. G. Sček tu K 2. Preč. g. dekan AL Novak Črniče K 5. — Skupaj došlo doslej v denarju K 2535.59. — Vsem: Srčna hvala! Prosimo, da vse izdelane kose pletiva, v kolikor je končano pošljete takoj, ker je sila velika. — Vse prosimo poslati na > Nabiralnico darov voj. oskrb. urada v Gorici, Gosposka ulica 6/II. (Carducci.) Kdor še ni zahteval pojasnila radi nakupa izborne turške srečke ga zamore dobiti takoj, in če srečko potem naroči, ž njo v srečnem slučaju že dne 1. decembra zadene 400.000 frankov! Srečkovno zastopstvo 16, Ljubljana. ZeiMMišii in zoDotennišii aieije Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordluira v svojem ateljeju j ed 9. ure dap. do 5. ure pop. Ali ste žb poravnali naročnino? Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel „Pri zlatem Jelenu". Franc Obid, paser v Cerknem se uljudno priporoča č. cerkvenim oskrbništvom za izdelovanje cerkvenega orodja, kakor: moš trance, kelhe, lestence, svečnike i. t. d. Popravlja, prenavlja, pozlačuje, po-srebruje, tudi staro cerkveno orodje. Min tffrieil — lwm cene! M1HAELJ TURK Gorica — na Kornu štev. 6 — Gorica priporoča slavnemu občinstvu svojo briv-nico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po smernih cenah. \/:nr motno, zavreto, se popravi kako VlIlU tudi odvzame duh po piesni ali mufi. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Novega Časa". Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici. Centrala Ljubljana, p družnice . Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst. DBliliŠhS (jlauniCO K 8 300 000 Rezervni zakladi „ 1,000.000 Vloge na knjižice po 412% v tekočem računu po dogovoru." Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Eskont menic. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Borzna naročila. " Stavbeni krediti. Safes. Promese za vsa žrebanja. Predujmi vrednostni ne papirje. Nakazila v inozemstvo. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Srečkena obroke. Kreditna piuma. Za jesen in zimo priporočava svojo velikansko zalogo novosti. Gene vsled kritičnih časov zelo ugodne. Modne knjige priloživa k naročilom zastonj. Pregrad & Cernetič.