P CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREPA, 13. JANUAR 1993 - ŠT. 1-2, LETO XXVII DRNOVŠEK - SLON MED PORCELANOM ŠUSTER: SLOVENIJA NA RAZPOTJU PODOBNIK: S TASTOM SE NISEM ŽENIL SREČKO BREZ SREČE KRANJ: POLICIJI NI ZA SEKS RADGONA: VOLI IN OSTALI SLOVENEC PROTI NEBESOM KONDOM ZA PROFESORJE ...bemti državo, če nima Peterleta Je slovenska Cerkev še ločena od države? Cerkev in država Glede na vpletenost prevladujoče religije v družbenopolitično organizacijo poznamo veC tipov državnih skupnosti. Osnovni tovrstni organizaciji sta: prva, ki priznava eno vero za svojo, za drZavno in druga, ki religijo izloCa, se od nje distancira. Obstajajo Se drugačne simbioze med religijami in drZavami, od izključnega podrejanja drZave pod določeno veroizpovedjo, do popolne prepovedi In preganjanja neke ali vseh religij. Kje med njimi se nahaja Slovenija? Po vsem nam znanem, bi bilo pričakovati, da spada Republika Slovenija v vrsto drZav, ki poznajo ločitev posvetne politične in cerkvene oblasti. Je res tako? Na papirju mogoCe Je, sodec po odgovoru bodoCega slovenskega kardinala dr. Alojzija Šuštarja na vprašanje, Ceje slovenska Cerkev loJalneJSa do slovenske drZave ali do Vatikana, pa ni. „Za boZJo voljo, slovenska Cerkev je del slovenske drZave!" Je izjava, ki Ji moramo verjeti. NajviSji slovenski cerkveni dostojanstvenik Je torej prepričan, da drZava Republika Slovenija in slovenska Cerkev nista (veC) loCeni. Radi mu verjamemo. Zakaj? V prvi vrsti zato, ker je v zadnjih Časih slovenske samostojnosti, neodvisnosti, suverenosti in podobnih visokoletečih atributov brez materialne osnove, slovenska Cerkev nastopala v politiki veC kot vsega preteklega pol stoletja. NIC Čudnega, daljša kot Je abstinenca, veC Je nakopičene energije, čeprav se kleriki na vse kri-plje izgovarjajo, da se v politiko ne vmešavajo, Jim malo kdo verjame. Zakaj le je potem pred volitvami dr. Janez Gril, predsednik komisije (cerkvene) za sredstva Javnega obveščanja, opozoril duhovnike, da imajo pravico (judem svetovati in Jih opozoriti na tista merila, na podlagi katerih naj se odločajo za tega ali onega kandidata, za to ali ono stranko? Slovenski volilci so torej neumni in potrebujejo politično doSolanJe Izpred oltarja ali po maSi, kot v Časih nedeljskih Sol tipa Antona Martina SlomSka. Eden naJlepSih dokazov paJdaSenJa slovenske drZave in Cerkve Je sprejemanje TeoloSke fakultete v Univerzo v Ljubljani, če postane cerkveno Šolstvo del državnega, lahko tudi Cerkev razumemo kot drZavno sestavino. Je pa Šolstvo tisto podrotje družbenega Življenja, kjer lahko Cerkev dodobra izkoristi tisto Cesar nima - pamet in to kar Ima (ali bo Se dobila) - denar. Ustanavljanje privatnih cerkvenih srednjih In osnovnih Sol Je profitabllno iz dveh vidikov. Iz materialnega in iz duhovnega. StarSi bodo Cerkvi plačevali drage denarce, da bo njihove otroke vzgajala v svojem (božjem) duhu - za sebe. „Cerkvena indoktrinacija" slovenske mladine se Ze vrSi v privatnih Šolah v Želimljah in v Vipavi, pripravljajo pa se na odprtje tretje cerkvene Sole -škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. Mnogi katoliški cerkveni prazniki so dvignjeni na nivo državnih, njihovo obeleževanje pa se vrSi med drugim tudi z neposrednimi prenosi cerkvenih obredov preko osrednjega državnega radia in televizije. MaSevati se Je zaCelo v državnih ustanovah, tudi v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru. Brez „Zegnane vode" mine redko katera otvoritev pomembnejše drZavne ustanove, da o manjših koCah in kapelah v Triglavskem narodnem parku In drugod sploh ne govorimo. Ker Je po besedah dr. Alojzija Šuštarja slovenska Cerkev lojalna tudi do Vatikana, lahko po tistem, ko si bo Izborila v naSi drZavi zavidanja vredno mesto, Ce le tega Ze nima, pričakujemo skorajšnjo Šrafuro državice na sonCnl srani Alp na svetovnem zemljevidu v papeSki državici. Cerkvenemu dostojanstveniku v rdeCi odorl gotovo ne bo Zal flomastra. Franc Furland Obnove inscenirpnih povojnih procesov Umaknjene obtožbe V preteklem letu je imelo ljubljansko temeljno sodišče veliko dela z obnovami kazenskih postopkov, ko so obsojeni in njih svojci v povojnih političnih in vojaških procesih na podlagi novih dejstev in dokazov zahtevali razveljavitev obsodb. Ponovno so razsojali o nekaterih sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani v letih 1946, 1949 in 1974 ter Vojaškega sodišča Ljubljanskega vojnega področja v letu 1945, med drugim pa so razveljavili tudi sodbo vojaškega sodišča, ki je obsodilo 57 ljudi zaradi sodelovanja z okupatorji. V svojem sporočilu o tej sodbi je ljubljansko temeljno sodišče zapisalo naslednje. S sodbo Vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega področja opr. št. II Sod 1508/45 z dne 28. 8. 1945 so bili: 1. Angela Mačehe (roj. 28. 3. 1906 v Blokah), 2. Vida Wagner (roj. 29. 11. 1900 v Ljubljani), 3. Franc Wa-gner (roj. 30. 10. 1903 v Ljubljani), 4. Anton Princ (roj. 13. 1. 1885 v Kašlju), 5. Lovro Zorc (roj. 8. 10. 1894 v Dobravi), 6. Emil Jakil (roj. 28. lO. 1903 v Hupi), 7. Marija Dekleva (roj. 15. 10. 1895 v Straži) 8. Joško Medved (roj. 26. 6. 1906 v Gorici), 9. Franc Vavpotič (roj. 23. 4. 1911 v Ormožu), 10. Marija Jurman (roj. 19. 5. 1897 v Ljubljani), 11. Julijana Fojkar (roj. 4. 5. 1905 v Stari Loki), 12. Julij Kavčič (roj. 12. 4. 1910 v Ljubljani), 13. Angela Oven (roj. 4. 4. 1907 na Bledu), 14. Zora Boc (roj. 1. 3. 1909 v Ljubljani), 15. Josip Ivac (roj. 19. 2. 1890 v Veliki vasi), 16. Jože Okorn (roj. 23. 2. 1875 v Moravčah), 17. Lojze Rojec (roj. leta 1910), 18. Ivo Filipčič (roj. 3. 3. 1894 v Brežicah), 19. Ivan Samec (roj. 17. 11. 1896 v Ljubljani), 20. Frančiška Struna (roj. 18. 4. 1906 v St. Lam-bertu), 21. Franc Boc (roj. 14. 7. 1900 v Št. Juriju, Gro- suplje), 22. Jana Milčinski (roj. 5. 12. 1920 v Ljubljani), 23. Albina Vehovec (roj. 1. 3. 1902 v Martinji vasi), 24. Ivan Špan, 25. Emil Batisto (roj. 5. 4. 1892 v Muškulji), 26. Josipina Batista (roj. 6. 8. 1890 v Višku), 27. De-sanka Knez (roj. 12. 2. 1901 v Žabarju pri Novem Sadu), 28. Alojz Smerkolj (roj. 28. 11. 1877 v Novem Mestu), 29. Pavla Valič, 30. ing. Vinko Košir, 31. Heli Mezgo-litz, 32. Antonija Božič, 33. Pavla Jakomin, 34. Bogdan Rebolj, 35. Albin Vrhovec, 36. Stane Rožnik, 37. Ana Esbaher, 38. Janko Vertin, 39. Felmut Turzanski, 40. Stanko Kos, 41. Julijana Konjar, 42. Bruno Galetta, 43. Karel Rosenvvirt, 44. Mel-hior Fornik, 45. Adolf Re-fmic, 46. Enriko Medic, 47. Evelina Pahor, 48. Oto Ster-zelb, 49. dr. Oto Bajc, 50. Vladimir Bajc, 51. Marija Bazovičar, 52. Ignac Vok, 53. Boris Vizjak, 54. Marta Blinc, 55.Bizovičar, 56. Matija Sečko in 57. Irma Samec spoznani za krive kaznivega dejanja po čl. 14 Uredbe o vojaških sodiščih, ker da so politično in gospodarsko sodelovali z nemškim in italijanskim okupatorjem, s pod- pisovanjem listin, s katerim se prizna aneksija in da so kupili od italijanske firme „Emona“ nepremičnine izseljenih Nemcev. Za to kaznivo dejanje so jim bile izrečene kazni zaplembe premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem; poleg tega pa tudi Antonu Princu in Juliju Kavčiču vsakemu kazen 6 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, pogojno za dobo enega leta; Ivu Filipčiču kazen 1 leto in 6 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom pogojno za dobo 1 leta in zaplemba vse nepremične imo-vine; Jošku Medvedu kazen 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom pogojno za dobo dveh let in zaplemba vse nepremične imo-vine; Pavli Valič 1 leto odvzema prostosti pogojno za dobo 2 let in zaplemba celotne imovine; Brunu Galetu kazen 1 leto odvzema prostosti pogojno za dobo 2 leti in zaplemba polovice imovine; Ignacu Voku kazen 1 leto odvema prostosti s prisilnim delom, izguba državljanskih pravic za dobo 4 let ter zaplemba celotne imovine. Vrhovno sodišče RS je s sodbo opr. št. I Ips 109/91 z dne 1. 7. 1992 ob reševanju zahtev javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča Ljubljanskega vojnega področja opr. št. II Sod 1508/45 z dne 28. 8. 1945 po uradni dolžnosti razveljavilo ter zadevo poslalo Temeljnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. V nadaljnem postopku pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani, Enota v Ljubljani je Temeljni javni tožilec v Ljubljani prvotno obtožbo umaknil. Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani pa je s sklepom V K 185/92 z dne 14. 9. 1992 kazenski postopek zoper vseh 57 obdolžencev ustavilo. Na novo pa so pravico delili tudi v štajerski metropoli. Temeljno javno sodišče v Mariboru je umaknilo obtožnico, Temeljno sodišče v Mariboru, enota v Mariboru pa razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS iz leta 1949. Zoper dijake Ekonomskega tehnikuma v Murski Soboti sta bila inscenirana dva procesa - prvi v januarju, drugi februarja 1949 zaradi »organiziranja oborožene tolpe”, v katerih so bili obdolženi obsojeni na po več let odvzema prostosti s prisilnim delom. V prvem procesu je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo opr. št. K 644/48, z dne 8. 1. 1949 obsodilo, Vrhovno sodišče LRS v Ljubljani,'opr. št. KŽ 17/49, z dne 2. 2. 1949, pa potrdilo sodbe obdolženih: 1. Hermana Tancek, (roj. 11. 1. 1930 v Murski Sobo-tri), 2. Ernesta Bransber-gerja (roj. 7. 1. 1929 v Ko-rovcih), 3. Jožeta Horvata (roj. 4. 3. 1930 v Murski Šoboti), 4. Franca Kološa (roj. 20. 9. 1930 v Murski Soboti). Sodbe so razveljavljene, kazenski postopek pa ustavljen s sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Mariboru, opr. št. IV K 171/91 - 37, z dne 22. 11. 1991. V drugem procesu je Okrožno sodišče v Mariboru, s sodbo opr. št. K 21/49, z dne 8. 2. 1949, obsodilo, Vrhovno sodišče LRS v Ljubljani, s sodbo št. Kž 61/49, z dne 23. 3. 1949, pa potrdilo sodbe obdolženih: 1. Evgena Kuštorja, 2. Franca Bencika, 3. Štefana Merklina, 4. Belo Štivana - vsi iz Murske Sobote. Na zahtevo obsojenih po obnovi postopka, zaradi sodbe oprte na neveljavnih dokazih in »priznanja le zaradi brutalnega fizičnega in psihičnega nasilja", pa je senat Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, opr. št. K 482/91, z dne 13. 12. 1991, sklenil, da se dovoli obnova kazenskega postopka, ki je bil pravnomočno končan z zgoraj navedenima sodbama. Krivda Josipa Benka inju, uro- jansKim oKupatorjem, 8 pod- 0 MOMUjam Qhnn va procesa Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. Na zahtevo Edite Benko, vnukinje znanega industrialca iz Murske Sobote, je senat Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, pod predsedstvom predsednika sodišča Ladislava Panteka, sklenilo, da se zoper obsojenega Josipa Benka dovoli obnova kazenskega postopka. S sodbo vojaškega sodišča JA za Štajersko in Prekmurje, opr. št. Sod 8/45 - 20, 'z dne 1. 6. 1945 je bil imenovani obsojen na 12 let roblje, na trajno izgubo državljanskih časti in na zaplembo njegove celotne imovine, premične in nepremične. Višje vojaško sodišče za Slovenijo, opr. št. Sod 8/45, z dne 12. 6. 1945, je sodbo potrdilo, v zvezi s 1. členom Uredbe o dopolnitvi uredbe o vojaških sodiščih pa izreklo smrtno kazen, ki je bila izvršena 15. 6. 1945. 13. januarja NOV/! i DOBA 3- STRAN Brezposelnost bo naraščala, proizvodnja še naprej padala Kaj nas čaka Projekt Zdravih mest Sejem Paracelsus v letu 93 Kljub temu, da smo v novo leto stopili dokaj optimistično razpoloženi, se vse bolj kaže, da za takšno razpoloženje ni bilo prave podlage, kajti tudi v letošnjem letu se bo po vseh predvidevanjih nadaljevalo zmanjševanje domačega bruto proizvoda, ki naj bi bil letos realno še za odstotek manjši kot lani, ko je padel za 7,S odstotka v primerjavi s predlanskim. Morda to res pomeni ustavljanje padanja gospodarske rasti, ni pa nobeno zagotovilo, da bo pričela proizvodnja kaj kmalu naraščati, kar bi nas edino lahko pripeljalo iz sedanjih težavnih razmer. gov na. jugu in vzhodu še ni pobralo. Edini izhod je izvoz! Makrpanalitiki so v videnju letošnjega gospodarskega leta vse podredili izvozu, ki je ključ slove-skega gospodarskega razvoja in edini, ki lahko, vsaj v kratkem času, spodbudi gospodarsko rast. Po njiho- bohotno in nesposobno birokracijo, tako v podjetjih kot v državni upravi in javnih službah. Če upoštevamo teh 35 odstotkov delavcev in številna podjetja, ki po mnenju najbolj črnogledih analitikov v novih razmerah nikakor ne bodo mogla preživeti, dobimo po njihovem mnenju katastrofalno številko 350.000 nezaposle- Ti suhoparni podatki pomenijo, da bo leto 93, ne glede na makroekonomske kazalce o ugodni zunanjetrgovinski menjavi in inflaciji, leto še večjih socialnih in človeških stisk, kot je bilo prejšnje. Vlada sicer položaja ne prikazuje tako črno, vendar pa je treba biti do njenih napovedi skeptičen, saj nas v tem potrjujejo izkušnje iz preteklosti. Tako je piscu teh vrstic nekaj mesecev po nastopu Drnovškove vlade, tedanji podpredsednik vlade za gospodarstvo in sedanji predsednik Državnega zbora, mag. Herman Rigelnik v intervjuju trdil, da se gospodarska gibanja že izboljšujejo oziroma, da smo že dosegli dno krize, in napovedoval pričetek gospodarske rasti, čeprav se ta še do danes ni pričela. Proizvodnja še naprej pada - to pa je eden bistvenih kazalcev gospodarskega stanja v državi. Še vedno nismo dosegli dna krize, saj se sedaj tudi vladni resorji (makroekono-misti iz republiškega zavoda in ministrstva za planiranje) strinjajo z napovedmi o še nadaljnjem padanju domačega bruto proizvoda. En odstotek je sicer precej manj kot v minulih dveh letih (lani je bruto pro- izvod padel za 7,5 odstotka, predlani pa kar za 9,3 odstotka), vendar pa-to še nikakor ne pomeni oživljanja proizvodnje. Tudi investicije, po predvidevanjih letos še ne bodo oživele, po nekaterih predvidevanjih naj bi se investiralo celo manj kot lani -kar ravno tako ne daje upanja za nekakšno zgodbo o uspehu. Resda naj bi letos gospodarstvo poslovalo v nekoliko stabilnejših razmerah. Tečaj tolarja naj bi po napovedih sledil relativnim cenam, inflacija naj bi bila zmerna pa tudi obresti naj bi se nekoliko zmanjšale -vendar ne bistveno! Analitiki predvidevajo, da bo centralna banka zaradi stabilizacije vztrajala pri precej omejevalni denarni politiki. Do poletja pa naj bi bila nared tudi najnujnejša spremljevalna zakonodaja zakonov o privatizaciji in o sanaciji bank. • V primeru, če bi se sedanja prodaja na trge nekdanje Jugoslavije zmanjšala še za polovico - strah, da bi do tega res prišlo nikakor, ni neutemeljen, bi slovenska proizvodnja padla še za nadaljnje 3 odstotke. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da se gospodarstvo zaradi izgube tr- vem mnenju bi lahko prodajo blaga na tuja tržišča ob upoštevanju domačih konkurenčnih pomanjkljivosti, realno povečali za 5 odstotkov, izvoz storitev pa predvsem na račun turizma, za 12,5 odstotka. Po vseh predvidevanjih bo tudi letos naršščalo število brezposelnih - to naj bi že kmalu občutili kot posledico prestrukturiranja in sanacije podjetij. Zelo pa se razlikujejo ocene o tem, za koliko naj bi se povečalo število brezposelnih. V najboljšem primeru naj bi bila stopnja brezposelnosti v letošnjem letu 13,6 odstotna (120.000 brezposelnih -tej številki smo se že zelo približali), vendar pa je to število vprašljivo, saj analitiki, ki opravljajo analize v številnih podjetjih, ugotavljajo, da je v povprečju, kar 35 odstotkov zaposlenih preveč. Ti ne ustvarjajo nobene vrednosti, pač pa povzročajo dodatne in nepotrebne proizvodne in poslovne stroške. Vendar pa te ocene ne letijo toliko na delavce v proizvodnji, ki jih je moralo zaradi drastičnega in nepremišljenega odpuščanja marsikatero podjetje celo ponovno zaposliti, pač pa predvsem na še vedno pre- nih in le še 500.000 zaposlenih. Tako daleč verjetne le ne bomo prišli (vsaj še letos ne), vsekakor pa je v letošnjem letu dokaj malo verjeten kakršenkoli razvojni preboj in zato bi bil uspeh že, če bi se vsaj ustavilo padanje proizvodnje in bi se le-ta pričela vsaj rahlo dvigovati, vendar pa po mnenju makroekonomistov, vsaj v letu 93 tega ni realno pričakovati. Janez Vodnar VULKANIZACIJA In AVTOPRALNICA a nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji ■■ Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.; (063) 32-900 V okviru projekta Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta bo v Celovcu od 14. do 17. januarja sejem Paracelsus, namenjen vsem, ki želijo strokovni kot tudi širši javnosti predstaviti svoje delovanje na področju zdravljenja, promocije zdravja in prispevati h kvalitetnejšemu življenju v bolj zdravem okolju. Na sejmu, ki poteka pod pokroviteljstvom avstrijskega ministra za znanost in raziskovanje, ministrstva za zdravstvo, ministrstva za delo in za šolstvo, koroške vlade ter mesta Celovec, bodo sodelovala tudi nekatera slovenska mesta. Poleg Ljubljane, Maribora in Trebnjega bo skušalo tudi Celje dati svoj prispevek k zdravemu okolju. Zdrava mesta Slovenije, od novembra dalje povezana v nacionalno mrežo, že dalj časa na različne načine sodelujejo z nekaterimi avstrijskimi organizacijami in mesti. S predstavitvijo na sejmu Paracelsus bomo tudi v mednarodnem prostoru predstavili naše delovanje, skrb za okolje in zdravo življenje, druga prednost pa prinaša priložnost za tesnejše sodelovanje z avstrijsko mrežo Zdrava mesta, kjer se ukvarjajo z razrešitvijo podobnih problemov kot pri nas. Nedvomno bo dobrodošlo povezovanje z malimi in sre- dnjevelikimi mesti, ki imajo neredko drugačne probleme kot velemesta. Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč bo skupaj z avstrijskim ministrom za zdravstvo dr. Michaelom Aus serwinklerjem sejem odprl, po otvoritveni slovesnosti pa bo na srečanju, ki se ga bodo udeležili pomembni strokovnjaki s področja promocije zdravja, med njimi tudi direktorica urada WHO za promocijo zdravja dr. Ilona Kickbusch, predstavil prizadevanja Slovenije za boljše človekovo zdravje. Petsto let mineva od rojstva slovitega Paracelsusa, zdravnika, filozofa, alkimista in mistika, predvsem pa utemeljitelja k celostnemu pristopu zdravljenja človeka. Tudi ta obletnica je eden izmed razlogov za skrbno organizacijsko in vsebinsko pripravljeno srečanje. Če ne kaj več, nam bo uspelo dokazati vsaj to, da nam ni vseeno. K. L. Božo Bork FOTO ATELJE 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 k ADIO ALFA d. o. o. Cankarjeva 1, 62380 Slovenj Gradec, Tel. 0602 41-630 >FAX 0602 41-244 PRVA PROPAGANDNA AGENCIJA NA KOROŠKEM IN RADIO BREZ STALNE FREKVENCE Smo producenti PROGRAMA ALFA RADIA VELENJE Prisluhnite nam vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 24. ure na frekvencah 88,9 in 97,2 Mhz. NOVCi90BA Wv Pomurski sejem se želi odcepiti od Ljubljanskega Voli in ostali Splošni odcepitveni trend, ki je zavladal v Evropi, na Balkanu in ne nazadnje tudi v Sloveniji, posebej v njenem vzhodnem delu, je očitno okužil tudi Pomurski sejem. Kar naenkrat se vrli sejmarji iz Gornje Radgone več ne spominjajo, da so že od leta 1975 v enoviti firmi skupaj z današnjim Ljubljanskim sejmom. Pomurci verjamejo, da bodo samostojni uspešnejši, kar pa jim Ljubljančani ne preprečujejo. Do zapleta je prišlo ob skega, zgradili v Gornji Rad-preoblikovanju Ljubljanskega goni številne objekte in tako sejma v delniško družbo, ko ^ drugače izboljševali proso nekateri zunanji sodelavci jekt. Pomurskega sejma najbrž Pomurski zunanji sode-zavohali denar, čeprav vsi l&vci vztrajajo na tem, naj Borut Jerše, direktor Ljubljanskega sejma v en glas trdijo, da cvenka se „njihov“ sejem organi-nočejo, da jim gre le za ra- žira kot samostojno podje-zvoj regije. Res je, da tje. V prid temu nava-so v svetem neznanju, da jajo trditve, da iz urbane je Pomurski sejem že sko- - Ljubljane ni mogoče voditi raj dvajsetletje del Ljubljan- sejmov ruralnega značaja, pri čemer pozabljajo, da je „močvirnikom“ do zdaj kar dobro uspevalo. Kar naenkrat so postali nejevoljni tudi razstavljale!, ki trdijo, da so vložili preveč denarja v njihov, pomurski projekt, da bi zdaj med polizali Ljubljančani. Zahtevajo ustanovitev kapitalske družbe Pomurski sejem, samostojnega gospodarskega subjekta, katerega bi si lastila podjetja, ki so do sedaj vlagala v razvoj sejma, vrata po bodo ostala odprta tudi drugim pravnim in fizičnim osebam. Upokojeni direktor Pomurskega sejma Ivan Kovač, ki si je svoj penzion zaslužil z zares dobrim delom, kar mu prav nihče ne oporeka. Tudi on trdi, da o sejmu odločajo tisti, ki so nič ali zelo malo prispevali k njegovemu razvoju. Najbrž je mislil na Boruta Jeršeta, direktorja Ljubljanskega sejma. Omenjeni gospod iz Ljubljane ne vidi nobenega zapleta: »Nekateri posame- zniki so stvar preveč napihnili, namesto, da bi ji pustili prosto pot. Ve se, da je bila ob stečaju Pomurskega sejma leta 1975 vsa pozitiva in negativa prenešena na Gospodarsko razstavišče. Od takrat je obstajala enovita firma, naziv Pomurski sejem pa se je ohranili iz več razlogov, najvažnejši je bil vsekakor v njegovi tradiciji. Enovitost je pomenila enotno poslovno politiko in enotno ekonomsko upravičenost. Takrat so bila postavljena izhodišča, kaj bomo razvijali v Ljubljani in kaj v Gornji Radgoni. V Gornjo Radgono je prihajal denar tako iz Ljubljane kakor tudi iz regije. Veliko objektov zgrajenih v mestu ob Muri je last posameznikov in firm. Dejstvo je, da je deleže zelo težko ugotavljati, sigurno pa je, da je bil regi- onalni ogromen. V Gornji Radgoni so prišli s predlogom, da bi bili radi samostojni, kar sprejemam z razumevanjem. Problem je samo v tem, da bi to radi dosegli prehitro. Gre za ustanovitev novega podjetja, pri čemer je potrebno vedeti, da so sejemski objekti družbeno premoženje in je nemogoče prehitevati zakonodajo. V četrtek imamo sestanek na občini v Gornji Radgoni, kjer se sestajamo že od poletja dalje. Dogovarjamo se s predstavniki občine, medobčinske gospodarske zbornice, delavcev, razstaljalcev in drugimi zainteresiranimi. Stvar teče naprej, nekomu prepočasi, drugemu prehitro. Kar tiče Kovača, kije imel starostne pogoje in delovna leta, je najbolj logično, da je odšel v pokoj. On se je s tem težko sprijaznil. Morate me razumeti, da potrebujem aktivne ljudi in ne smem dopustiti, da bi kdo počasi postal ovira. Ne želim se spu- stiti na nivo, da bi drug drugega napadala. Cenim njegovo delo, ni pa lepo, da negira naš doprinos. Mislim, da izhajamo vsi iz tega, da bomo delali dobre sejme,“ končuje Borut Jerše, direktor Ljubljanskega sejma. Ljubljančani tako prav nič ne ovirajo Prekmurcev, da odidejo po svoje. Mogoče so celo veseli, saj niso »iredentisti" ob stečaju imeli kaj prinesti. Tako so se predstavniki Ljubljanskega sejma in Gospodarskega razstavišča na zadnjem, novembrskem sestanku v Gornji Radgoni strinjali, da se do 15. januarja letošnjega leta ugotovijo lastninski deleži Pomurskega sejma in da se ustanovi komisija sestavljena iz predstavnikov Ljubljanskega sejma, Gospodarskega razstavišča, občine Gornja Radgona, Gospodarske zbornice za Pomurje, SDK Murska Sobota in predstavnikov razstavljalcev, ki bo »cenitev" izvedla. 28. decembra 1992 pa je iz Ljubljane proti Gornji Radgoni poromalo pismo naslovljeno na župana Alojza Vogrinčiča. Sporočilo, ki ga je sestavil in na svetlo dal Borut Jerše, glasi takole: „V zvezi z našim zadnjim sestankom pri vas v Gornji Radgoni 16. novembra 1992 vam predlagamo, da se formira Pomurski sejem kot samostojna delniška družba izven Ljubljanskega sejma. Predlog je obravnaval in ga sprejel že tudi Upravni odbor Ljubljanskega sejma. O pripravi potrebnega elaborata in zadolžitvah v zvezi s tem bi se dogovorili na našem prihodnjem sestanku. Ostale dogovorjene podatke v zvezi s preteklim poslovanjem vam bomo posredovali takoj po Novem letu." Pisemce z novoletnimi pozdravi na koncu je Pomurcem končno naznanilo tako dolgo pričakovano »svobodo". Franc Furland Privatizacija zdravstva ustvarja nevarne konflikte Zdravniške zdrahe v Kranju Pet ginekologov Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju je zaradi oddaje prostorov bolnišnice v najem zasebnemu kirurgu decembra lani naslovilo protestno pismo občini Kranj in zdravstvenemu ministrstvu. Ker odgovora teh dveh organov še niso dočakali, so s svojim protestom seznanili tudi javnost. 4 V porodnišnici še plastična kirurgija Poleti so v bolnišnici pričele krožiti govorice, da bo dal direktor porodnišnice prof. dr. Marko Lavrič zasebnemu kirurgu plastiku v najem ambulanto in malo operacijsko dvorano. Ob koncu leta je bila pogodba o najemu sklenjena, podpisala pa sta jo zasebni kirurg dr. Fabijan in direktor porodnišnice. To je povzročilo ogorčen protest petih od sedmih ginekologov, ki so zaposleni v bolnišnici. Zdravniki so direktorju zamerili predvsem to, da je oddal prostore v najem zasebniku brez posvetovanja s strokovnim kolegijem . Dr. Žabkar je prepričan, da pogodba za njihovo bolnišnico nikakor ni koristna, pač pa škodljiva. Meni, da je napisana tako, da lahko v najkrajšem času uniči njihovo ustanovo, ki le še ni v tako hudih težavah, da sama ne bi zmogla izplavati iz njih. Dr. Žabkar pravi, da je direktor Lavrič zagotavljal, da velja pogodba le za leto dni in da je korektno sestavljena. Na sestanku, do katerega je prišlo zaradi nasprotovanja ginekologov, pa naj bi med drugim izjavil tudi, da ne ve za točno vsebino pogodbe, kar po mnenju dr.Žabkarja pomeni, da je nesposoben za funkcijo, ki jo opravlja, če sploh ne ve, kaj podpisuje. Dr. Žabkar je kot primer za neekonomsko odločitev direktorja navedel svoje ordinira-nje enkrat tedensko v ambulanti v Savi, za kar njegova bolnišnica dobi 65.000 tolarjev mesečno. Od najemnine zasebnega kirurga, lu bo or-diniral in operiral trikrat tedensko, pa naj bi, sodeč po pogodbi, bolnišnica dobila le malenkost več. Zakaj tako nizka najemnina Direktor prof. dr. Marko Lavrič utemeljuje svojo odločitev za oddajo prostorov v najem z ekonomsko logiko. Navaja, da je v zadnjih petih letih v porodnišnici pa- dlo število porodov za 30 odstotkov, število oskrbnih dni za 12 odstotkov, število operacij pa se je zmanjšalo kar za 27 odstotkov. Zato so zmogljivosti zapolnjevali z daljšanjem ležalne dobe. Izračuni kažejo, da je ležalna doba žensk na ginekologiji v Kranju najvišja v Sloveniji, kar pomeni, da pošiljajo v bolnišnico tudi ženske, ki bi jih lahko zdravili ambulantno. »Prepričan sem, da je to ena od možnosti, ki nam lahko pomaga preživeti v teh težkih časih," mehi direktor Lavrič. Direktor zavrača očitke ginekologov, ki menijo, da je z oddajo male operacijske sobe v najem ogrožena varnost žena in novorojenčkov. Meni, da varnost pacientk zaradi tega nikakor ni ogrožena. V podkrepitev navaja tudi mnogo malih bolnišnic, kjer ginekološke in kiruške sobe sploh niso ločene. Kar se pogodbe tiče, pravi, da ni profitna, je pa ekonomska, saj bodo z najemnino za prostore pokrivali stroške, ki jih imajo z njimi. Vanjo ima vpogled ministrstvo za zdravstvo in Republiški zavod za zdravstveno zavarovanje, ki nista imela pripomb nanjo. Direktor je konec novembra sklical svet bolnišnice, kjer je razložil svojo odločitev in zanjo dobil podporo večjega dela kolektiva. Tako je peterica ginekologov s svojim nasprotovanjem ostala v manjšini. Sicer tudi oni v svojih izjavah nimajo načeloma nič zoper zasebno zdravniško prakso, vendar je tudi tokrat »hudič v detajlih". Ginekologi zahtevajo ustrezen nadzor nad zasebno zdravniško prakso, razumno razmerje med državnim in zasebnim sektorjem in seveda čiste račune. Morda je tudi ravnanje kranjskih ginekologov eno od pojasnil, zakaj ne prihaja do hitrejše privatizacije zdravstva, ki naj bi v bodoče le stekla. Seveda s tem ne mislimo omadovaževati trditve ginekologov, ki smatrajo, da takšen način ni najboljša rešitev in da bi morala biti najemnina vsaj profitna, vendar se človek ob tem sporu ne more otresti vtisa, da je pri vsem tem tudi kanček nevoščljivosti, saj ni razloga, da se prostora, ki je v bolnišnici sameval, ne bi smeli oddati v najem. Kljub temu pa bi zaideva verjetno dvignila precej manj prahu, če bi tudi direktor prof. dr. Marko Lavrič svoje kolege s tem pravočasno seznanil in pojasnil ter razložil svoje stališče in ne da so zdravniki šele po urgencah dr. Žabkarja zve-deli, za kaj pravzaprav gre. Adriano Ferrari NOVCi90BA ____vTi___ Pogovor s predsednikom Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom Kje se konča pragmatizem »Slovenska vlada nima kmetijske politike, to kar žiti, kot presuti dve gajbici dela, je namerno uničevanje slovenskega kmetijstva, jabolk v eno. Glavni odbor ki bo imelo katastrofalne posledice. Tolikšna libera- stranke se je s štiriinosemde-lizacga uvoza kmetijskih pridelkov, kot smo ji priča setimi glasovi izjasnil za zadnje pol leta, ima lahko za cilj zgolj uničenje slo- sodelovanje, štirje so bili venskega kmetau. Takšne nečedne namene je Dr- vzdržani, nihče pa ni bil novškovi vladi ob koncu pogovora pripisal predse- za takojšnjo združitev ozi-dnik SLS Marjan Podobnik. roma za združitev po predla- sposobna dobrege sodelovanja v vladi, če bi se vključila vanjo, in pa tudi močnega opozicijskega delovanja. S svojimi zvezami smo sposobni na kmečkem, delavskem in drugih področjih močnega sindikalnega delo- V pričujočem intervjuju je tekla beseda tudi o povolilnem povezovanju desnosredinskih strank in o razlogih, zakaj ni prišlo do združitve SKD in SLS ter še dveh manjših zunaj parlamentarnih strank. Ravno tako pa tudi o možnostih sestave desnosredinske vlade, ki jo zagovarja Slovenska ljudska stranka. Vaša stranka in vi osebno ste očitno dokaj zadovoljni z doseženim volilnim rezultatom, čeprav ste v primerjavi s prvimi volitvami izgubili 3 odstotke glasov. »Res smo izgubili nekaj odstotkov, vendar pri ocenjevanju rezultatov izhajamo iz dejstva, da smo bili nekaj mesecev pred volitvami izredno nizko in da smo v kratkem času postavili Ljudsko stranko na nek način ponovno na noge. Prehod Ivana Omana kot predsednika stranke je bil za stranko določen stres in mislim, da smo večino tega nadoknadili, predvsem pa smo zadovoljni zato, ker smo stranka v vzponu. Toda glede na pričakovanja večine mislim, da smo dosegli uspeh. S temi volitvami smo uspeli afirmirati, predstaviti Slovensko ljudsko stranko in to je uspeh.“ Kot kaže, ste se takoj, ko so bili znani volilni rezultati, odločili, da bo SLS ostala v opoziciji. Očitno menite, da bo takšna drža koristila stranki na naslednjih volitvah? »To ne drži. Mi smo povedali določena stališča in tudi razloge zaradi katerih smo menili, da smo programsko in v delovanju nekompatibilni z nekaterimi strankami. Programsko smo si npr. z Združeno listo povsem nekompatibilni, podobno je tudi z Liberalno demokratsko stranko. To smo jasno povedali. Podali smo konstruktiven predlog za takšni desnosredinski vladni koaliciji, kjer bi bila tudi LDS in eventuelno Drnovšek kot mandatar. Jasno pa je, da kot stranka, ki se zaveda razlogov za rezultat, ki smo ga dosegli in tega, kdo nas podpira, ne moremo pristati na to, da bi šli v neko vlado, kjer bi bili zraven samo zato, da bi nekdo z nami mahal." V svoj predlog o desnosredinski vladi ste vključili tudi Slovensko nacionalno stranko. Nekatere vaše pobude ustvarjajo celo vtis, da vam je na nek način ta stranka bližja kot pa Slovenski krščanski demokrati. »Potrebno je poznati razmerja poslancev ne strank. Sedaj imajo poslanci večine strank, od demokratske do socialdemokratske, zelenih in tudi drugih, zelo različne politične poglede. Na osnovi mojih spoznanj, ki izvirajo iz kontaktov z novimi poslanci ugotavljam, da tudi za takšno vlado obstaja realna možnost. Če bo Drnovšek uspel sestaviti levo vlado, jo bo pač sestavil, če pa ta vlada ne bo stabilna oziroma ne bo mogla obstati, bo potrebno iskati tudi druge možnosti. Z SKD smo si programsko zelo blizu. Obstajajo pa nekateri različni politični pogledi (npr. o sodelovanju v koaliciji z ZL). V interesu obeh strank je nadal-nje usklajevanje vseh stališč. O Jelinčičevi SNS pa tole: to je stranka, ki je na svobodnih volitvah dobila svoj del glasov in jo je kot takšno potrebno upoštevati v parlamentu. Sedaj pa se ta stranka občasno obravnava, kot da je celo v parlamentu nek tujek. Prepričan sem, da je za slovenski politični prostor dobro, da je nacionalna stranka v parlamentu, ne na ulici." Na vaš račun letijo hudi očitki, da s svojim zavračanjem združitve zmerno desno usmerjenih strank poglabljate razdor na desnici in ji s tem povzročate veliko škodo. So morda krivi osebni razlogi za to, da z Lojzetom Peterletom in ostalim vodstvom SKD ne najdete skupnega jezika? »Osebno s Peterletom nimava nikakršnih sporov in jih tudi nikoli nisva imela, razen kolikor je normalno v nekem političnem življenju in dogajanju. Poenostavljajo tisti, ki mislijo, da je možno dve močni, dobro organizirani stranki tako enostavno zdru- ganih variantah. Upam si trditi, da je največ za sodelovanje in približevanje desnice naredila prav Ljudska stranka in da tisti, ki ultimativno postavljajo celo neke roke, vi veste, da je ena od variant celo določala 30. decembra ob deseti uri združitveni kongres, niso resni. Mi smo pač resna stranka in ne pristajamo na nobene takšne zahteve, pa tudi sam sem prepričan, da Slovenija v tem trenutku rabi resno in dosledno Ljudsko stranko. Stranko, za katero se ne bomo vsak teden posebej bali, s kom bo šla v koalicijo, ali bo zamenjala svoj program zaradi nekih takšnih ali drugačnih osebnih ambicij. Na desnosredinskem prostoru je to pač Ljudska stranka. Da v svojih razmišljanjih nismo sami, dokazuje to, da smo stranka z daleč naj večjim vzponom. Prepričan sem, da k nam prihaja več uglednih posameznikov kot h katerikoli drugi stranki. Pridružujejo se nam celo krajevni odbori, precej pa je tudi napovedi prestopov poslancev prav v SLS. Za nas je to znak, da smo na pravi poti." Se strinjate z mnenjem, da je edina alternativa slovenskih zmerno desnih strani njihova združitev? »Prepričan sem, da bo razvoj potekal v smeri zmanjševanja stranki vendar sem tudi prepričan, da bi z neko napol špekulativno združitvijo desno usmerjenih strank naredili največjo uslugo prav levici, saj bi to oslabilo notranjo moč teh naših strank. V tem trenutku je SLS notranje izjemno stabilna in močna stranka, ki je sposobna velikih projektov, la je vanja. To je treba ceniti in ohranjati. Nekaj podobnega, mogoče malo manj, velja tudi za krščansko demokracijo. Združitev, ki se pričakuje, so druge države izpeljale v svoji demokratični preteklosti, ko je zato napočil čas, in če bo razvoj normalno potekal, bo šel tudi pri nas v tej smeri. Vendar mi trdimo, da takšni poizkusi, kot je bil Omanov, ki je zahteval ali združitev ali pa grem, zahtevajo tudi svoje posledice. Zaradi tega so bili za pol leta ustavljeni vsaki pogovori o normalnem sodelovanju med temi strankami." Pod kakšnimi pogoji bi SLS pristala na združitev SKD? Bi na primer hotela imeti predsednika te nove stranke iz svojih vrst? »To sploh ni temelnjo vprašanje. Nikjer se to vprašanje kot tako ni postavljalo. To so špekulacije. Mi lahko npr. v primeru neke združitve ohranimo vse funkcije vendar bi bila združitev, če ne bila posledica demokratičnega procesa negativna." Veliko govorite o načelnosti, premočrtnosti in zvestobi svojim volilcem. Vendar pa mora biti politika tudi pragmatična, pripravljena na pogajanja in kompromise. »To drži, vendar pa je vprašanje kje se konča pragmatizem in kje je meja, preko katere ne moremo iti. Prav gotovo ni pragmatizem, če bi se zaradi sodelovanja v vladi odpovedali svojemu programu." Janez Vodnar Drnovšek -slon med porcelanom Kljub temu, da od volitev minevajo že trije tedni, nove vladne koalicije 5e vedno nimamo. To v razmerah parlamentarne demokracije in glede na volilne izide sicer ni niC Čudnega, vendar pa dogajanja katerim smo v zadnjih dneh priCa na slovenski politični sceni, ne dajejo kaj dosti upanja, da bomo kmalu dobili stabilno vladno koalicijo, saj bo le;ta, ki se sedaj nakazuje vse prej kot stabilna. Vse bolj se vidi, da Je levosredinska koalicija najverjetnejša možnost, seveda Je to odvisno predvsem od krSCanskih demokratov, ki so ta hip od vseh parlamentarnih strank v najtežjem položaju. Od njihove odločitve za vstop v vlado Je resda odvisna tudi bodoCa razdelitev političnega vpliva v državi, vendar pa bi imela takSna odločitev lahko za samo stranko tudi izredno negativne posledice, posebej Se glede na to, da si Drnovšek oCitne ne more in noCe zamisliti nove vlade brez sodelovanja Združene liste v njej. Položaj KrSCansko demokratske stranke Se otežuje cela vrsta grobih napak, ki Jih je naredila po volitvah. Prva Je gotovo Peterletovo razlaganje doma in v tujini, da bo on bodoCi zunanji minister, kar se sedaj kaže kot vse bolj nerealna opcija. Dejstvo Je, da se SKD srečuje s težavno dilemo - Ce gre v tako imenovano veliko koalicijo, kamor Jo Drnovšek oCitno želi spraviti, s tem tvega, da Ji njeni volivci tega ne bodo nikoli odpustili in bodo na prihodnjih volitvah raje oddali svoj glas konkurenčni Slovenski ljudski stranki. Le-ta se tega dobro zaveda in zato kljub temu, da Ji je Drnovšek zaradi vztrajanja KrSCanskih demokratov, ponudil možnost sodelovanja v vladi nikakor ni pripravljena iti v koalicijo z Združeno listo. UCitnaje tudi Drnovškova želja, da bi učinkovito razbil desnico s tem, ko bi v vlado pritegnil zgolj SKD ne pa tudi SLS. To so spoznali tudi na desnici, zato Je njihov vstop v vlado skupaj z Združeno listo dokaj neverjeten, Ce pa bo do njega vseeno priSlo lahko SKD na bodočih volitvah, resi le eno - in sicer, da se bo do teh volitev v državi bistveno Izboljšala gospodarska situacija, kar pa glede na vsa makroekonomska predvidevanja in naraSCajoCo brezposelnost, ki Je ne bo tako kmalu uspelo umiriti nobeni vladi, ni dosti verjetno. Ob tem se vsiljuje vprašanje ali Je v Sloveniji res že napodi pravi Cas za levosredinsko vlado, ki Jo bomo po vsej verjetnosti dobili. Mar sta bili dovolj dve leti demosa (ki Se daleC ni bil usmerjen tako desno kot se Je takrat zdelo). Zakaj se Drnovšku zdi tako nemogoča desnosredinska vladna koalicija, ki bi v bistvu zajemala vse stranke razen SNS na desni In ‘Združene liste na levi, zunaj pa bi verjetno ostali tudi zeleni, katerih odločitev, da ostanejo v opoziciji Je za stranko te vrste tudi najpametnejša? So res tako nepremagljive programske razlike med LDS in LSL? če vemo, da ižja-vljajo tako KrSCanski demokrati kot Liberalni demokrati, da sta sl njihova programa precej podobna, in da ne bi bilo pretežko doseči soglasja o temeljnih programskih usmeritvah, in da po drugi strani tudi v Slovenski ljudski stranki govorijo o precejšnji podobnosti svojih programskih usmeritev z usmeritvami SKD to nebi smel biti glavni vzrok. Se DrnovSek boji premočnega vpliva dveh desno usmerjenih strank na delo svoje vlade. Resje, da imata SKD In SLS skupaj veC poslancev kot LDS, vendar pa bi DrnovSek to kaj lahko kompenziral z glasovi demokratov in socialdemokratov, ki bi prinesli večjo težo sredinskim strankam. Sposobnost Liberalno demokratske stranke naj-lepSe razgali dejstvo, da z DrnovSkom na Čelu, niso bili sposobni niti izračunati, kaj Jim bo volilni sistem prinesel. Zato so Izgubili od treh do desetih mest v parlamentu, kar se Jim sedaj hudo otepa. Tako kot niso znali izračunati prednosti in slabosti volilnega sistema, ki si ga bodo sedaj prizadevali Cimprej spremeniti, se oCitno tudi ne zavedajo prednosti, ki bi jih prinesla desnosredinska vladna koalicija brez Združene liste. In ravno Drnovškova nepripravljenost, da bi se odrekel prenoviteljem, kijih mimogrede reCeno, kljub njihovi veliki želji, za socialdemokrate ni priznala niti socialistična interancionala, onemogoča sestavo desnosredinske vladne koalicije, ki bi lahko bila precej stabilna in tudi v tujini brez dvoma deležna precej veC simpatij in zaupanja kot pa Jih bo vlada, ki se nam obeta. Adriano Ferrari ___________________________ v Pogovor z Dagmarjem Šusterjem, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Slovenija na razpotju Novi prvi mož slovenske gospodarske zbornice, najširšega združenja podjetij na Slovenskem, je pred kratkim postal njen dosedanji podpredsednik Dagmar Šuster. ZnaSel seje v zapleteni vlogi krmarja slovenske gospodarske barke med Scilo in Karibdo ali drugaCe: med vlado in sindikati. Kako se izogiba Čerem in kakSna bo nadaljnja plovba, bi ga lahko vprašali najprej, pa nismo. Bili ste v dokaj nenavadnem odnosu s (prejšnjo) slovensko vlado, da ne rečemo v sporu. Še vedno trdite, da ni imela ustreznega programa? „Trdim In pri tem vztrajam, da vlada celovitega koncepta parlamentu ni predložila. Koncept, ki ga je stara vlada prinesla v parlament lanskega decembra, Je slednji zavrnil in ji dal 'domačo nalogo’, naj se z njim pojavi marca, ko bo sprejet proračun. Ob sprejemanju proračuna pa so pozabili, da bi bilo potrebno storiti Se kaj drugega. Nova vlada je nato sama sprejela dokument z naslovom Zasnova ekonomske politike, ki ima nekatere dobre elemente, njegova bistvena pomanjkljivost pa Je, ni pa celovit. S tem je povezano tudi to, da Banka Sove-nije, odkar opravlja monetarno oblast (Štirinajst mesecev), Se ni priSla v parlament s predlogom monetarne politike, ki Je za gospodarstvo zelo pomembna. Banka Slovenije ima namreč odločilni vpliv, ne samo na monetarni agregat, temveč tudi na kreditno, na obrestno in na tečajno politiko. Zato nekateri upravičeno trdijo, da 'Sef' ekonomske politike na Slovenskem pravzaprav nista bili ne stara ne nova vlada, ampak Banka Slovenije. Na prvi seji Državnega sveta sem predlagal sklep, ki je bil sprejet, da bo tudi Državni svet razpravljal o gospodarski politiki, proračunu, bilanci Javne porabe in o monetarni politiki. Po-skuSali bomo uveljavljati svoja staliSča v parlamentu, Kjer imamo tudi delodajalci Štiri svoje člane. V parlamentu so tudi drugi ljudje iz gospodarstva in pričakujemo, da bodo sedanji objektivno osrednji interesi nove države tudi upoštevani." Odtali ste, da Je gospodarstvo na psu zaradi dajatev. ReSili nismo ne bank in ne Železnic kot največjih agregatov porabe. Kritizirali ste davčno politiko, odnose do delovnih organizacij, s skupnim predznakom, da Je drZava gromozanski porabnik ... „Trdim, da so letošnji rezultati gospodarjenja do določene mere Se vedno posledica vseh tistih nesreč, ki so se nam zgodile v preteklih letih (velika izguba trgov, razpad države, vojne, izpad SEV, itd.) in naSe neustrezne gospodarske politike. Z drugačno gospodarsko politiko bi lahko bili rezultati boljši. Sprijazniti se bomo morali s tem, da se ne moremo do neskončnosti izgovarjati na dediščino (Markoviča, vojno, razpad države), ampak moramo razmišljati predvsem o tem, ali smo se problemov v novi situaciji lotili prav. Razlogov, zakaj gospodarstvo v lanskem letu ni naredilo in prodalo več, Je kar nekaj. Prvi je v pomanjkanju trgov in s tem povezanih premalo agresivnih aktivnosti za iskanje novih. če pa bi bili nekateri elementi gospodarske politike drugačni, bi bili rezultati boljši. Tako na primer v prvem polletju nismo imeli ustrezne monetarne, obrestne in predvsem tečajne politike, še vedno velja, da smo v enajstih mesecih tolar v primerjavi z marko revalvirali za neverjetnih 18 odstotkov in smo edina država na svetu, ki je svojo nacionalno valuto revalvi-rala glede na marko, čisto sprenevedanje je jokanje za izvoznimi rezultati, prodajo, produkcijo In trgom, če ni temeljnega (ne pa edinega in osamljenega) motiva, kot Je kurs. Do junija Je bil le-ta ekstremno nizek, v drugem polletju pa so se z njegovim delnim izboljšanjem popravili tudi rezultati. Cena denarja je naslednji problem. V prvem polletju je bila cena kapitala enormno visoka in se ni dovolj zmanjšala niti po intervenciji države in Banke Slovenije. Tretji problem so stroSki. Celotna javna poraba (ki je v zadnjih mesecih mesečno 750 milijonov mark, kar znese letno 9 milijard mark) in stroSek dela( ko so plače, posebej v zadnjih mesecih previsoke in bi morale nekaj časa mirovati, da bi lahko prisil na realni nivo, ki ga lahko gospodarstvo prenese s svojo kalkulacijo), sta za naSa podjetja tako visoka, da ne morejo biti konkurenčna ne glede na to, kako dobra so. Tu Je Se problem monetarne politike, ki Je bila v prvem polletju ekstremno restriktivna, kar je sicer vplivalo na bistveno znižanje inflacije, vendar tudi na 14-odstotni padec produkcije v enajstih mesecih. Padec bruto domačega proizvoda bo zanesljivo bistveno večji, kot napovedujejo, najmanj 10 odstotkov, kar je zelo visoka cena za stabilizacijo, pri čemer se nekateri vzroki težav prikrivajo, namesto da bi se reševali. Gre za velike dubioze v bankah in gospodarstvu, tuje dolgove, izgube in kalkulacije v javnem sektorju. Del teh problemov se prenaša in Jih bomo morali reševati Se v naslednjih letih." Ste s sindikati, ki so vam „smrtno" zamerili odpoved kolektivne pogodbe, v sporu? „Vse, kar so sindikati povedali, Je njihova pravica, saj se borijo za svoje člane, na nekaj bistvenega pa so vendarle 'pozabili'- na ekonomske razmere, v 'katerih živimo. Pa Se to. Kolektivne pogodbe se izvajajo v Sloveniji povprečno v višini osemdesetih odstotkov, kar pomeni, da naS predlog ni poskus znižanja plač, temveč uskladitev izhodiščnih plač z dejanskim stanjem. Sindikati prav tako dobro vedo, da smo se pol leta, do zadnje seje upravnega odbora v torek, 22. decembra, dogovarjali o novi pogodbi in spremembah. šele v torek zjutraj smo dobili sporočilo, da sindikati niso pripravljeni na nikakršen dogovor, niti začasen. Po pol leta govorjenja o odpovedi kolektivne pogodbe smo to morali tudi storiti in si 'ohraniti obraz’. TakSno Je bilo staliSče gospodarstva. Storili pa v resnici nismo nič drugega, kakor prisilili sindikate in sebe, da se dogovorimo v naslednjih dveh mesecih. Odpovedni rok do 1. marca nudi možnost razrešitve stvari. Sindikati so pozabili povedati tudi, kakSno Je dejansko stanje gibanja osebnih dohodkov. V oktobru so bili v gospodarstvu realno bistveno večji, v novembru in decembru pa so bili Se višji. Dejstvo Je, da so povprečni osebni dohodki v gospodarstvu ta hip previsoki, kar Je posledica tako imenovanega Tanzi efekta, ko se Inflacija hitro znižuje, osebni dohodki pa se gibljejo po inerciji. če bi se hoteli s sindikati prepirati, kar pa ni naS interes, saj se želimo z njimi dogovoriti, bi imeli za njih veliko zoprnih vpraSanj. Morajo namreč vedeti, da Je višina osebnih dohodkov v direktni korelaciji s Številom zaposlenih, če bodo plače tako visoke, se bo Se zmanjšalo Število zaposlenih. Postavlja se vprašanje, kakSna je vloga sindikatov, če je gospodarstvo v treh letih že Izgubilo 180.000 delovnih mest. Mi smo ponudili za prihodnje leto konsistentni model gospodarske politike, ki predvideva realno enake osebne dohodke in enako zaposlenost kot letos ob minimalni rasti bruto domačega proizvoda. Zelo enostavno se je postaviti na demagoSko pozicijo 'smo za brezpogojno spoštovanje kolektivnih pogodb’. To pa nima veliko zveze z resničnostjo. Kolektivnih pogodb namreč v praksi niso izpolnjevali, ker Jih niso mogli. 2e v začetku leta bomo začeli s sindikati trdi pogovore. Upam, da se bomo z njimi kakor tudi z državo do- govorili. Preprosto ne morem verjeti, da bi glede na specifične interese in ambicije, ki Jih imajo država, sindikati in zbornica, kdo od teh imel slabe namene." Na drugi strani Je spor z drZavo. Dejstvo Je, da kot pogajalec niste za vse sprejemljivi in da vas nekateri ne vidijo radi. če se bo oblikoval vas koncept gospodarske zbornice, bo bilZJe sindikatu kot drZavi ... „Za predsednika sem bil izvoljen na tajnih volitvah s 83 odstotkov glasov. Predsednika gospodarske zbornice ne more (več) voliti niti država niti vlada niti sindikat. Semolič pravi, da Je za naSo odločitvijo v zvezi s kolektivno pogodbo država. To ni res, kar Je mogoče zlahka dokazati. Ni pravila, ki bi določalo, do katerih stvari bodo Imeli partnerji (sindikati,vlada, gospodarska zbornica) enotna staliSča, kdaj pa se bodo odločali različno. Vprašanje je, če Je ta triparti-zem ali tripartitnost socialnih partnerjev že dovolj izčiščen, ali Je odnos natančno definiran. čaka nas dodatni napor, da pridemo do rešitev. Spori so smiselni in dopustni samo dotlej, dokler so produktivni In dajejo rezultate. Ker Je interes za skupni rezultat zelo podoben pri vseh treh partnerjih, sem optimist. Rabili bi tudi nekaj temeljnih dogovorov strank v parlamentu o vprašanjih gospodarske situacije. če ne bo političnega konsenza za nekatere nujne reSitve, bo stvar Sla v napačno smer." Nova vlada se Se ni oblikovala. Ste presenečeni nad volilnimi rezultati? „Malo so sicer res drugačni od mojih zasebnih napovedi, globalno pa ne. Iz optike gospodarskega razmišljanja bi želel, da bi se naSa politična scena Cimprej normalizirala v tem smislu, da bi dobili predvsem tri resne stranke. Močno levosredinsko in z liberalci v sredini, po zgledu Nemčije ali Avstrije. Volilni prostor s petindvajsetimi strankami Je bil malce nepregleden. Blizu so mi ideje, ki govorijo o združevanju desno in levo od centra. To bi omogočilo stabilnejšo politično sceno in lažje soglasje vsaj o nekaterih temeljnih vprašanjih. Slovenija je trenutno na razpotju, ali bo uspela premagati izjemno težke materialne probleme na demokratičen način ali pa se bodo stvari hudo zaostrile, če kdo v politiki misli, da se da kapital kovati na nacionalni nesreči, ki se nam lahko zgodi, bo razočaran. Alternative za parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo niso v domeni nobene stranke. Alternative so socialni revolt in taksne ali drugačne trde 'variante', tudi dikata- tura in vse, kar spada zraven. Zdaj je čas, ko se bodo morale politične stranke z veliko odgovornostjo odločiti za dogovor vsaj o nekaterih ključnih gospodarskih vprašanjih. Gre za dogovorno reSitev temeljnih materialnih problemov države in njenih držvljanov, ki bi morala preseči ozke strankarske Interese. Dovolj bo Se možnosti za strankarsko profiliranje, najprej pa Je potrebno živeti." ManJSe banke, ki so bile ustanovljene za razvoj podjetništva, ne usmerjajo denarja v gospodarstvo, temveč v Ljubljansko banko, kjer imajo fantastične obresti in nikakršnega rizika ... Narodu se poskuSa naložiti dolg za Kidričevo, Železarne, 180.000 (Judi Je Ze na cesti ... »Potrebno je vedeti, da Ima Slovenija cel kup dolgov, ki so sestavljeni iz dolgov do tujine, do deviznih varčevalcev, imamo izgube v bankah, infrastrukturi in gospodarstvu. Dolg Je večji, kot se govori, zanesljivo pa ni manjši od desetih milijard dolarjev, kar je enako višini letnega slovenskega bruto domačega proizvoda. Dolg Je potrebno najprej točno ugotoviti in ga izplačati, kolikor se more iz državnega premoženja. Kar bo ostalo, je potrebno razmejiti na 20 ali x let. Dokler se dolg ne da na mizo, Je cel kup problemov nerešljiv. Dolgo pa se ne da blefirati, čeprav so se tega nekateri v bivSem sistemu dobro naučili. V tem kontekstu vidim tudi banke in železarne. Težko Je odločati parcialno, če se ne vidi celota. NI bilo dovolj transparentno, kaj pomeni, če se železarske obveze sprejmejo za bančni sistem, kaj pomenijo bančne obveze za realni gospodarski sektor. Nekateri tuji eksperti ne morejo verjeti, zakaj tako dolgo Je mozirska krajevna skupnost društvu "Kalin" ukradla dom v Savinjskem gaju? Ptički brez gnezda Ljubitelji ptičkov iz Mozirja in okolice, zbrani v krilu Društva za varstvo in vzgojo ptic »Kalin", se počutijo okradeni po tistem, ko jim je Krajevna skupnost Mozirje odvzela dom v Savinjskem gaju — brunarico s pripadajočimi zunanjimi kletkami in ga dala v najem društvu Mozirski pust. Mozirski »ptičarji" se sklicujejo na žulje, pridobljene ob graditvi objekta, »pustnaki" na čiste račune, krajevne oblasti pa na zakone. Adolfa Božiča, izvršnika mozirskega, o aferici nismo pobarali ... odlaSamo s sanacijo bančnega sektorja, kar je neizbeZna naloga. Strinjam se s tistimi, ki zagovarjajo, da morajo banke pri poravnavi svojih dolgov dati svoj delež, prodati del svojega premoženja, zmanjšati Število zaposlenih, narediti napor v smeri kadrovskih okrepitev in sprememb v manage-mentu. Kar se tiče števila bank, bi rekel, da je univerzalnih tovrstnih ustanov pri nas najbrž preveč in da se bo njihovo Število v bodočnosti verjetno zmanjšalo. Okrepila pa se bo mreža specializiranih bank in hranilnic, ki bodo opravljale servis občanom ter manjšim in srednjim gospodarskim subjektom. Odločilnega pomena pa Je, da bodo banke zdrave in dobre. Da Jim bomo zaupali in da bomo v njih radi varčevali - če bomo kaj imeli. Po naravi sem optimist. Predvsem verjamem v pametne, sposobne in pridne Slovence. Zato bomo imeli. Gre le za to, da bi bilo to čimprej mogoče." Nekatere banke so se udeležile grabe-2a družbenega kapitala. SKB kupuje za majhen denar tovarne In zemljišča, ki niso nove vrednosti. Od kod bo lahko to servisirala? „SKB 'kupuje' kolikor vem samo tiste tovarne, v katerih ima svoje pla-smane in kar je Iz njene podjetniške optike edini izhod. Specializirana podjetja za nakup in prodajo nepremičnin nimajo direktne zveze z bančno funkcijo. Koržetov sklad ima prav, ko trdi, da banke premalo spremljajo sanacijo realnega sektorja. Banke so zelo trde, ko Je treba na primer kontaminirane plasmane spremeniti v dolgoročni kredit ali lastniški vložek. Mislim, da v bodoče ne bodo nekakšni 'su-perlastniki' dela gospodarstva." Kje vidite hitro rešitev? „V Sloveniji ni nihče razen gospodarske zbornice povedal, kakSno celovito gospodarsko politiko potrebujemo v letu, ki se Je že začelo. Na potezi Je nova vlada. Mi smo pripravljeni sodelovati pri oblikovanju in uresničevanju taksne gospodarske politike, ki nam bo pomagalo narediti resen gospodarski korak iz hude gospodarske krize. Leto 1993 Je Se vedno lahko uspeSno leto." Janez Sever Franc Furland i""11 ---------—...—- Okupatorske topovnjače v Piranskem zalivu Hrvati žalijo Tudi v najbolj ledenih časih komunizma ni bilo primerov, da bi katerakoli armada s topovnjačaml napadala goloroke - turiste. Zaporedna izzivanja vojnih ladij sosednje države Hrvaške v Piranskem zalivu mejijo na - otročje. Vse kaže, da tudi naši sosedi kot nekdanji bratje Srbi ne morejo čez zgodovinsko dejstvo, da nikoli doslej niso iz nobene vojne izšli kot zmagovalci In se zdaj junačijo s svojimi topovnjačaml v Piranskem zalivu, namesto da bi Iz svoje države pognali resničnega okupatorja in lakotnika po krvi. Hrvaška politika in medijska gonja zoper Slovenijo in Slovence se v ničemer ne razlikujeta od njihovih bratov Srbov. Razlika je le v tem, da naše predsedstvo in naša vlada vdano sprejemata žalitve naroda in Izzivanja, ki mejijo že na poniževanje, pa najsi bo to z ropanjem naših počitniških domov, prestavljanjem mejnikov ali ropotanjem topovnjač. Kako je dejansko s tem, so Hrvati lepo dokazali ob vojni v Sloveniji, v Vukovarju in zdaj dokazujejo v Bosni. Le zakaj se ne petelinijo pred svojim Dubrovnikom? -ez Megla v gaju, zima v srcu ... Mnenje, da se počutiš v naravi manj osamljen, kakor v mestu, pozimi najbrž ne velja. Zagotovo ne v mrzlem meglenem januarskem dopoldnevu, ko osamljeni novinar ob hoji skozi Savinjski gaj začuti v srcu le še večjo praznino. Mogoče bi se duša malce ogrela, če bi skozi svinčeni zrak zažvrgolela vsaj najdrobnejša sinička. Pa ni ... Pod z injem okrašenimi smrekami je mogoče uzreti nizko brunarico z balkonom, ob kateri zevajo prazne, zanemarjene ptičje kletke. Slednje sicer pozimi niso nikoli gostile žvrgolečih bi-tjic, so pa bile počiščene, zaščitene in pripravljene na novo „sezono“. Res pa je, da brunarica, ki so jo pred leti zgradili (in lani izgubili) mozirski »ptičarji", kaže povsem mično podobo. Če odštejemo komaj opazne posledice nasilnega odpiranja vrat, ki profesionalnemu »raziskovalcu" pač ne morejo uiti. Savinjski gaj sicer tudi poleti ne kaže več takšnega obraza, kot ga je pred katastrofalnimi poplavami. Voda je naredila svoje, rane so ostale. Tudi v človeških srcih (in možganih). Pplicija je prezrla prijavo Kmalu po ustanovitvi mozirskega Društva za varstvo in vzgojo ptic »Kalin" v letu 1977 se je v isto »gnezdo" včlanilo kakšnih 60 navdušencev, od katerih seveda niso bili vsi enako prizadevni. Prirejali so redne razstave in gojili ptice na svojih domovih, so pa skrbeli tudi za kljunčke v naravi, posebej pozimi, ko so pomoči, izraženi v z zrnjem napolnjenih krmilnicah, najbolj potrebni. Naslednje leto so »ptičarji" na pobudo najbolj »zagnanega" člana Ljuba Benetika in vrtnarja Jožeta Skornška zasadili lopate v Savinjskem gaju, po letu in pol pa je bilo mogoče poleg lične brunarice občudovati tudi ptičje kletke (pre-letovalnice). Lesenjača je postala uradni društveni dom, v katere notranjosti so »ptičarji" prirejali sestanke, shranjevali kletke in ostalo opremo, točeiye pijač pa so jim prepovedali. O tem, kdaj in zakaj so se v društvu_ pojavile težave, je najbolje povprašati prvega »Kalinovega" predsednika Srečka Gostečnika. Kljub temu, da je pred leti opustil vodilno funkcijo, ga ni minila ljubezni do ptičk, posebej tistih, ki so dobile ime po Kanarskih otokih. »Ko je Jože Skornšek po poplavah zahteval, da počistimo v domu in okolico, tega enostavno nismo mogli storiti, ker člani bodisi nismo imeli časa bodisi je ob teh dnevih prišlo vmes kaj drugega. Ko pa so mozirski 'pustnaki’ po uspešnem nastopu na RTV zaprosili na krajevni skupnosti za prostor, jim je predsednik Rade Rakun ponudil naš dom, češ da je naše društvo razpadlo. Obstaja še danes, res pa je, da se je članstvo močno zmanjšalo. Lani aprila so nam prepovedali uporabljati dom, zamenjali so tudi ključavnico in to nasilno, čeprav je član Mozirskega pusta Danilo Mravlje dobil pri Be-netikovi vdovi informacijo o tem, kje se ključ nahaja. 'Kalin' je vlom prijavil na policiji, katere uslužbenci so ugotovili dejansko stanje. Po nekaj dneh je prišel na policijo Rade Rakun in policiste 'prepričal', da so umaknili prijavo. Pozneje se je pomočnik komandirja izgovarjal na nekakšen zakon, ki dopušča umikanje prijave, če jo vloži društvo in ne posameznik(l). Društvo je večkrat zahtevalo sestanek z Rakunom, ki pa je imel vedno dovo(j izgovorov, da do srečanja ni prišlo. Sedanji 'Kalinov' predsednik Bojan So-polšek je odšel tudi do Alfreda Božiča, ki pa je dejal, da o stvari nič ne ve. Vsi pa vemo, da je ravno on lani ob otvoritvi prenovljenega doma z novimi lastniki 'pustnaki' prerezal svečano vrvico. Zanima me, zakaj so morali vzeti ravno naš dom, saj sta tu še 'preužitkarska' in 'kmečka hiša’. Obtožba, da stavbe nismo obnovili, je krivična, saj nismo imeli denarja, medtem ko ga je gaj po poplavi dobil. Vsa leta smo plačevali zavarovalnino proti vlomu in požaru. Vso stvar sem poskušal objaviti že pred osmimi meseci v Savinjskih novicah, doslej neuspešno." Društvo »Kalin" se je znašlo v tragikomičnem položaju. Proti poplavi, ki jim je dejansko odnesla dom, se ni moglo zavarovati, zavarovanje proti vlomu pa mu ni čisto nič pomagalo, saj gaje podprla celo policija. Po tistem, ko so ostali brez prostora, lahko ljubitelji ptic poslušajo ščebetanje le v svojih stanovanjih. Ali „Kalinovci“ res niso hoteli delati? Vzdrževalca Savinjskega gaja Jožeta Skornška, sicer znanega mozirskega vrtnarja, nekdanjega prizadevnega »Kalinovega" člana, ni imelo smisla vprašati, če je ljubezen do ptic ostala, saj imajo vsi vrtnarji poleg rož radi tudi ptičje petje. »Ko smo po poplavah krajani, ribiško, planinsko in hortikulturno društvo ter lovska družina urejali Savinjski gaj, ni bilo iz 'Kalina' nobenega blizu. S to zadevo nimam nič, dolga leta sem bil 'Kalinov' član," je povedal Jože Skornšek, ves v delu pri žaganju drv. Je bil pa zato bolj izčrpen predsednik Krajevne skupnosti Mozirje Rade Rakun, sicer direktor mozirske komunale, ki smo ga pred kratkim videvali tudi na plakatih LDS. »V zadevi nastopam v vlogi predsednika Odbora za urejanje Savinjskega gaja, v katerem je pet članov, med drugim tudi Jože Skornšek, širimo pa ga po potrebi - ob prireditvah v gaju. Afera ni kratkega značaja. Začelo se je po smrti Ljuba Benetika, po katerega imenu se sporni dom še danes imenuje. Takrat je društvo opešalo, vodstvo pa je prišlo v roke velenjske strani. Krona vsemu je nastala v času po poplavah, ko je bil gaj obsojen na propad. Z voljo posameznikov, društev, posebej Mozirskega pusta, smo ga očistili. Leto 1991 je v Mozirju potekalo v znaku Savinjskega gaja. Kljub večkratnim urgencam se gospodje iz 'Kalina' čiščenja niso udeleževali. Ko smo lani septembra v gaju organizirali finalno prireditev, je bil 'Kalinov' objekt še vedno neočiščen in je razpadal. 'Pustnaki' so se ponudili, da ga bodo očistili in popravili. Vedeti moramo, da so vsi objekti v gaju last Savinjskega gaja, s katero razpolaga odbor. Mogoče sem naredil napako, da ob komisijskem odpiranju 'Ljubovega doma’ nisem povabil zraven nikogar iz društva. Takoj se je pristopilo k sanaciji objekta, ki ga je krajevna skupnost preko odbora dala v najem Mozirskemu pustu. Ni res, da se s člani 'Kalina' nisem hotel pogovarjati, saj sem za sestanek izvedel vedno prepozno. Še vedno sem se pripravljen pogovarjati," je bil optimističen Rade Rakun. Srečko Gostečnik, nekdanji predsednik »Kalina" Bliža se pust, mozirski je že tu! Tudi »pustnak" Božo Plesec je bil pripravljen pojasniti zadevo. »Naše društvo s stoletno tradicijo je prosilo za prostor na TVD Partizan, ki pa nam ni odgovarjal, saj imamo ogromno rekvizitov, fotografij in druge opreme. Krajevna skupnost nam je takrat ponudila 'Ljubov dom’.' Ko je bila zgradba komisijsko odprta, bil sem poleg, je bila resnično v zelo slabem stanju. Pri obnovi smo morali vložiti veliko dela. Dom, ki ga uporabljamo za sestanke, smo dobili v najem za deset let," je med drugim povedal Božo Plesec, ki bo že v kratkem oblekel pustno uniformo. Predsednik mozirske vlade Alfred Božič - Fredi je tokrat ostal po strani, čeprav ga je bilo v tistem sivem januarskem dopoldnevu videti za volanom dragega avtomobila, barve podobne svinčenemu vremenu in vzdušju v Mozirju. Tako ali tako ga bo prihodnji mesec ob »predaji oblasti" masiral župan mozirskih »pustnakov". Mogoče ga bo vprašal, zakaj se je odločil na škodo Solčavi narediti Bočno za demografsko ogroženo območje. Kdo ve, če ni vplivalo na njegovo prizadevanje dejstvo, da ima zgomjesavinjski po-litičnogospodarski genij v rojstni Bočni poleg že delujočega obrata baje v načrtu tudi sirarno. Če so govorice o nepovratnem kreditu, ki naj bi ga Fredi dobil iz republiških sredstev, resnične, pač mora biti ogrožen. Tekst in sliki Franc Furland *»»«#»« 13. januarja STRAN 8 13. januarja NOVfJMBA 17. STRAN RESJE... - da je nerodno, če ti pajek odpelje avtomobil. Še bolj čudno je, če se to zgodi vozniku pajka. Da pa se to ne bi več dogajalo, so si „pajkarji“ omislili tajno društvo, ki jih ščiti med seboj z - nalepko. Pol kilograma zlata za pol leta zaupanja, je bilo geslo velike nagradne igre, v katero so bili vključeni naročniki naSega Časopisa. Ob stoti Številki Nove dobe, ob pjenem drugem jubileju in ob vstopu v novo leto smo razveselili nagrajence, ki smo jih izžrebali že konec avgusta: dobitnico zlata Nežiko Polajžer iz Rogatca, Celjanko Meto PoCek, ki se bo morala naučiti streči malemu prenosnemu računalniku, televizijski sprejemnik smo namenili Svatu Krasniku iz Dola pri Hrastniku, glasbeni stolp pa Bernardi KlopCiC iz Belo-vega pri. LaSkem ...Pravijo, da srečnim celo petelin nosi jajca. PrvonagraJenka Nežika PolaJZar s svakom Mihaelom Kitakom pri preštevanju nagrade, vredne pol kilograma zlata - da je Miloševič uspel na volitvah zato, ker je goljufal. Res pa je tudi, daje Kučan zmagal zato, ker ni. Naroda. - da je dr. Janez Rugelj nepresušni izvor - gnojna bula slovenske psihiatrije. Kogar zanima nje vonj, naj odpre knjigo „Dramatična pot s kobalokaristi. • da so novoletne smrečice lepa zadeva - par dni. Če bi jih pustili rasti, bi bile takšne sto let! - da so v novomeškem Revozu pred kratkim izdelali zadnjo katrco. To pa ne pomeni, da priljubljenih avtomobilov ne bomo gledali na cestah še kakšnih deset let. - da je Gregor Gliha, direktor podjetja ELTRA, takoj po praznikih ugotovil vlom v svojo pisarno. Pa ne po razmetanih papirjih, temveč po odprtem fasciklu na mizi. Sam ga ni namreč nikoli odprl. - da bo minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč zadovoljen, če ga bodo samo en mesec kritizirali in pozivali k odstopu. Tudi če ga bodo dlje časa, bo ostal optimist in - minister. - da Narodna banka Slovenije, kljub vsem uspehom, s katerimi se hvali, očitno nima pojma o ekonomiji. Le tako si lahko razlagamo uvajanje novih tolarskih kovancev, katerih izdelava je precej dražja kot pa njihova vrednost. - da imamo pri nas, po splošnem prepričanju zelo sposobne menežerje. Ti naj bi nas s svojimi izkušnjami in sposobnostmi izvlekli iz krize. Vendar pa je vse bolj nastaja vtis, da so menežerji najbolj sposobni lastniniti podjetja v svoj žep. 1 POPRAVILO IN IZDELAVA VSEH VRST USNJENIH IZDELKOV EM EVA CESTNIK ■ Zidanškova 2 tel. 063/27 884 63000 CEUE slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO Ko je Človek sreCen, Se zvona ne sliSi Tolarji namesto zlata Prva dama naSe nagrade Igre za naroCnlkeJe Nežika Polajžer, ki JI Je žreb določil nIC manj kot pol kilograma zlata. Šestinpetdesetletno upokojenko iz Tlak v Rogatcu smo že predstavili, a ne bo odveC, Ce spet povemo, da Je sreCa namenila nagrado v prave roke, na pravo mesto. Polajžerjeva živi v majhni, zelo stari hiši, ki se stika s sosedovo, nujno bi Jo morali obnoviti, saj poka in propada, a denarja za to ni bilo nikoli, Se za ZivUenJe skromne družine ga Je primanjkovalo. Nežika Je preživljala hude Čase, ko Je ostala sama s tremi otroki, moža Je izgubila v prometni nesreči, se Cez nekaj let ponovno poročila in skuSala otrokom omogočiti pot v samostojnost. NesreCa pa ni počivala, saj Je izgubila Se sina, ki so ga naSli ustreljenega v stanovanju, nikoli niso Izvedeli, kaj seje zgodilo. Kot pravi, Je živela v samih pretresih. Zaradi bolezni JI Je umrl drugi mož in danes živi sama z naj-mlajSim sinom, ima skromno pokojnino, popravila potreben dom in zelo bolne noge. Osrečujejo Jo Štirje vnuki, naJmlaJSi je star dve leti, naJstar^jSa pa deset. ..Najbolj cenim odkritost in poštenost," pravi Po-lajžerjeva, ki Jo je nagrada ob prepričanju, da siromak ostane siromak, presenetila in seveda razveselila, vsaj hISa bo spodobneJSa. Ker se Je podelitev nagrad nekoliko zavlekla, trudili smo se po najboljših moCeh, Je bila že nekoliko zaskrbljena, saj Je nezaupljiva In ima z ljudmi slabe izkušnje. Potrpežljivost pa se Je vendarle obrestovala in nagrajeni naročniki so dočakali obljubljene dobitke - navsezadnje smo govorili o nagradah za zvestobo in zaupanje. Nežika Polajžer se Je odločila, da bi raje kot zlato imela kar tolarje, kar smo Ji tudi ugodili in ji v naSem uredništvu izročili denar v protivrednosti za zlato. PriSla Je v spremstvu hCerke Milice in svaka Mihaela Kltaka, ki sta JI pomagala pri preštevanju zajetnega kupa tolarjev in jo tudi pospremila domov v Rogatec. PriCa smo bili nekoliko zardelim in vznemirjenim obrazom ob Štetju denarcev in nazadnje Se zadovoljnemu odhodu vesele trojice. Se prej smo si zaželeli vse dobro v novem letu, Nežlki Polajžer pa najprej lepSi in prijaznejši dom. SreCa ničesar ne daruje, samo posodi - vCasih celo tistim, ki takSno ali drugačno posojilo potrebujejo in sl ga zaslužijo. Računalnik, najlepSe novoletno darilo za Meto PoCek Notebook Je dobil sreCno lastnico, ki se Je že od nekdaj želela z računalništvom podrobneje spoznati. Meta PoCek, inženirka organizacije dela, meni, da ima ravno danes najboljši poklic, saj Je upokojenka in ima Cas, voljo ter veselje do novih znanj. Do sedaj Je zadela dvakrat, na loteriji pred tridesetimi leti in malo kasneje Ji Je sreCen žreb prinesel Se otroški vlak. Tretja nagrada Jo je presenetila popolnoma nepričakovano, prepričana je, da se Je nje sreCa v življenju izogibala, saj JI marsikaj ni uspelo. „Dali ste mi najlepSe novoletno darilo, kar sem Jih kdaj dobila," pravi Meta, ki Se ni dolgo naročnica naSega Časopisa, Čeprav ga prebira že od zaCetka, mi pa smo jo razveselili najmanj z enim trenutkom sreCe. Meta PoCek, Se nekoliko nesamozavestno pred notebookom. Ni kaj, spoznati ga bo treba ... Se nekaj nasvetov dr. Boruta Jereba za delo z računalnikom Glasba v Belovo Glasbeni stolp je žreb napotil v Belovo pri LaSkem v roke dvainSestdesetletne gospodinje Bernarde KlopCiC, izredno prijazne gospe. Pri KlopCiCevih imajo glasbo radi, najbolj pa bo nagrada razveselila najmlajSe, na primer enajstletno vnukinjo. Pričakale so nas tri Zenske, babica Bernarda, njena snaha in naJmlaJSa, Se ne dveletna Vesna, ki je pravi Ziv-Zav in majhno družinsko veselje. Njihov dom Je domačija na hribu nad cesto, ki pelje v Hrastnik. In predvsem poleti Je pri njih lepo, pravi Bernarda, pozimi vlada zatišje, kot je bilo tudi ta dan, ki se je pustil videti le v belini zapadlega snega. Bernardo smo skoraj zgrešili, nameravala je k maSi, potem pa si Je premislila in ostala z vnukinjo doma. „To je naS prvi dobitek, nikoli nismo zadeli niC, zato smo toliko bolj veseli," pravi Bernarda KlopCiC. „Va5 Časopis pa zelo radi prebiramo že od zaCetka, Se sosedom ga posodimo." Klopčičevi so vesela družina, prijazni in gostoljubni, spoštujejo naravo in radi kmetujejo. Bernardin sin Je ostal na domaCem ozemlju, kjer so zgradili Se novo hiSo, le nekaj metrov oddaljeno od stare, drugi sin pa živi z družino v LaSkem. Bernarda KlopCiC Je bila z nagrado veC kot zadovoljna, morda predvsem hvaležna, sreCi seveda, in tisti dan Je Se enkrat poklicala v naSe urednisto, da bi izrekla ponovno - hvala. Televizija k novinarju Phillipsov barvni televizijski sprejemnik je sreCa namenila Svatu Krasniku iz Dola pri Hrastniku, dolgoletnemu novinarju Dnevnika, ki pa namerava Se lep Cas ostati v novinarskem poslu. Tudi njega smo z nagrado presenetili in razveselili. ..DobrodoSel bo tale te-levizorCek, mesto mu bomo naSli v kuhinji, da ne bomo veC kalili miru naSega najmlajSega družinskega Člana," pravi Svato, ki je oCe Šestnajstmesečnega Žige. Da je eden izmed izžrebanih naročnikov, ni vedel kar nekaj Časa, ker so bili v avgustu na morju in izvedel Je ne ravno po naključju, saj mu je pismeno sporočila, Čestitala in izrazila tudi nemajhno mero zaskrbljenosti zaradi podelitve Nežika Polajžer. Morda drži, da se srečnemu Cas ustavi, vsaj za droben trenutek, potem teCe dalje. Torej gremo naprej, Časopis in bralci skupaj! Ksenija Lekič KakSna je le, tale televizija, se Je spraševal Svato Krasnik ... ...in kmalu ugotovil, da bo kar primerna Bernarda KlopCiC, dobitnica glasbenega stolpa, z vnukinjo Vesno Oficirja sta ukradla zobozdravstveno opremo Zobobol nekdanjega polkovnika JA Mariborski kriminalisti so odkrili in zasegli del zobozdravstvene opreme, ki sta jo nekdanja oficirja JA ukradla v kasarni Franca Rozmana. Polkovnik Ratomir R. je ostal v Sloveniji in dela v Zdravstvenem domu v Leskovcu, Senad D. pa se je umaknil v Bosno. Večmilijonsko opremo so odkrili pri preprodaji v Račah. Kriminalisti so dolgo časa raziskovali govorice, da bi naj zobozdravnika polkovnik dr. Ratomir R., 51 let, in dr. Senad D., 31 let, neugotovljenega dne 1991 iz zobozdravstvene ambulante vojašnice Franca Rozmana - Staneta v Mariboru dala Znositi na tovornjak opremo dveh zobozdravstvenih ambulant in jo odpeljati v neznano. Ob dejstvu, da se je JA morala neslavno in hitro posloviti iz Slovenije in da v tistih burnih dneh ni bilo mogoče motriti, kaj vse in kdo kam odvaža, je bilo pričakovati, da nihče ne bo postal pozoren na manjkajočo vsebino dveh zobozdravstvenih ambulant. Del opreme se je nenadoma pojavil v Framu, v hiši Radomana K., 54 let, ko ga je njegova hči Blanka K, 28 let, doma iz Rač, za 77 tisoč šilingov prodala zobozdravniku Refiku Č., češ da je last njenega bivšega fanta. Po odkriti opremi in govoricah je soditi, da je bivša JA dobro in sodobno opremila svoje zdravstvene ambulante, saj gre za najsodobnejšo in drago opremo, ki bi si jo samo poželel kakšen „civilni" zoboder. Na osnovi svojih ugotovitev so kriminalisti sestavili ovadbo zoper oba osumljena zobozdravnika, sodišču pa bo zdaj naloženo, da izvotka'vso to raboto in razsodi, ali gre za tatvino opreme nekdanje JA ali morebiti celo za dobro delo, ker sta omenjena oficirja opremo - skrila in bi zdaj z njo Slovencem brusila zobe. Za prikrivanje so ovadili tudi Radomana in njegovo hčer Blanko. -ez NI RES... - da v. d. generalnega direktorja slavne Ljubljanske banke, Marka Voljča kaj skrbijo odnosi te banke z društvom “Jeznih varčevalcev«. V TV žarišču je celo pogumno izjavil (in ostal živ), da so odnosi te banke in omenjenega društva prav prisrčni, celo odlični. Zdaj pa res ni več jasno, zakaj se potem varčevalci sploh jezijo? - da bo Janez Drnovšek kmalu sestavil novo vlado. Drži pa, da še vedno ne ve, kakšno vlado naj sestavi. - da je Slovenija oaza miru. To potrjuje tudi direktor varnostno-informativne službe dr. Miha Brejc, ki pravi, da k nam vse bolj prodirajo tuje obveščevalne službe in mafija. No, pa je le tudi VIS uspela ugotoviti, da je pri nas čedalje več mafije -mi to brez njihove zasluge že dolgo vemo. TrrTrrrrTrrrrTrrrrrTTrrsriTiTrrrrrrrrrrT^ BREZ DLAKE NA JEZIKU Mihmhm Išm* tmMT %9MHn. r»TTrrrrrrrrrrrrrBTrrrrrrrrrrr»T^TrrrTTri» SIGOUREV VVEAVER, tako imenovana Ripley-sopotnica osmega potnika, seveda v trilogiji AUEN (Tujec), seje rodila in odraščala v New Yorku in kot igralka zaslovela že v prvem od treh filmov. V zgodbi,ki se vleče in vleče in se zaključi šele, ko konča ona, je “glavna" sluzasta, morilska in sploh vsestransko negativna pošast, ki jo je zelo težko ubiti (za zaščito ima kislino namesto krvi) in jo zelo zelo ceni Družba, v vsej štoriji drugi generalni “bad guy”. Tretji od treh delov je še posebno zanimiv, ker so vsi igralci vključno z Ripley plešasti, ker pošast dirja okoli 120 km na uro in ker se končno pojavi ljubezenski prizor. TV PROGAMI HOROSKOP - .. _ _ _ . TA TEDEN NA TV , ČETRTEK, 14. JANUARJA SOVA CHURCHIL Nadaljevanka je najbolj obsežna študija o lastnostih človeka, ki se skriva za legendo. Zajema njegovo življenje od rojstva do smrti in je živa predstavitev človeka, kakor ga predstavlja njegov uradni življenjepisec Martin Gilbert. Vsebuje najboljše od skupaj 80 zgodovinskih intervjujev, ki so trajali 53 ur. Intervjuji in dogodki so bili posneti v Veliki Britaniji, ZDA, nekdanji Sovjetski zvezi, na Irskem, v Franciji, Italiji, Turčiji in Švici. ODLETEL BOM Prizorišče te Sovine nadaljevanke je izmišljeno mestece Bryland nekje globoko na ameriškem jugu, njen čas pa so pozna petdeseta leta. Temnopolti Američani čedalje teže prenašajo svoj neenakopravni položaj, vendar se za svoj prostor pod soncem še ne borijo tako odločno kot v šestdesetih. Nadaljevanka pripoveduje o prelomnih trenutkih sodobne ameriške zgodovine. Njen junak je javni tožilec Forrest Bedford, katerega žena se že dve leti zdravi zaradi živčnega zloma, zato mora sam skrbeti za svoje tri otroke. Odločna gospodinja Lilly Harper napoveduje šestdeseta leta. V Bedfordovem zasebnem življenju je vse bolj navzoča okrožna javna branilka, na sodišču sicer njegova nasprotnica. Do zapleta pride, ko tožilec, ki spoštuje pravne in ne zakone rase, vloži obtožnico proti belopoltemu šoferju, ki je zaradi prehitre vožnje zakrivil smrt treh temnopoltih potnikov. FORD Nadaljevanka je življenjska zgodba Henryja Forda, enega najbolj slavnih Američanov tega stoletja. Že kot dečka ga je pritegnil parni stroj in strojem je posvetil vse svoje življenje. Zaposlil se je v družbi Edison, vendar je vsak prosti trenutek izkoristil za izpopolnjevanje stroja z notranjim izgorevanjem, ki bi lahko revolucionarno spremenil delo na farmah. Vzporedno se je uveljavil v avtomobilski industriji in nastala je Detroitska avtomobilska družba ... Ustvaril sije družino, kije postala dinastija in še dandanes nadzoruje njegov imperij. Petek, 15. januar TVS 1 BRANNIGAN, angleški barvni film, 1975, režija Douglas Hickox, igrajo John Wayne, Richard Attenborough, Judy Geeson, John Vernon, Mel Ferer. Angleški film o ameriškem policijskem detektivu Jimu Branniganu je labodji spet Johna Wayna. V tem filmu je hudo bolan zaigral eno svojih zadnjih vlog. Zaradi hude bolezni je bil njegov glas še bolj hrapav kot običajno in gibi kakor premišljeno upočasnjeni, a kljub temu je z lahkoto zmogel svojo vlogo. Jim Brannigan ima neporavnane račune z razvpitim zlikovcem Larkinom, ki se mu je pravočasno uspelo izmuzniti in pobegniti v Anglijo. Ameriške sodne oblasti zahtevajo njegovo izročitev in detektiv Brannigan mora ponj čez ocean ... Slovenija 1 10.25 Zgodbe iz školjke 11.10 Film tedna: Vojščak iz terakote, kitajsko hongkonški film, ponovitev 13.00 Poročila 14.00 Sova, ponovitev, Buntz iz Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, Ford, a-meriška nadaljevanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka 17.00 Dnevnik 17.15 Otroški program, Živ žav 18.00 Regionalni program - Maribor 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 20.40 Večna mladost, italijanska nadaljevanka 21.30 Tednik 22.15 Dnevnik 22.55 EP v umetnostnem drsanju, ženske, prosto, posnetek iz Helsinkov 00.10 Video strani Slovenija 2 10.25 Lisbona, ponovitev 10.40 Slovenija - Umetnostni vodnik: Stiški samostan 10.50 Športna sreda, ponovitev 13.00 Poročila 16.25 Akcent, ponovitev 17.25 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste, svetovalno namenski program , 19.30 Dnevnik 20.05 Umetniški večer, František Cap, dokumentarni film, Nočni metulj, češki film 22.30 Sova, Dragi John, ameriška nanizanka, Ford, ameriška nadaljevanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka 01.20 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ljubezenske zgodbe, oddaja za mladino 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Lonsome Dove, nadaljevanka 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.45 Zabavna oddaja 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.30 Dnevnik 20.05 Brooklyn Bridge, humoristična nadaljevanka 20.50 Lonsome Dove, nadaljevanka 21.40 Moč in slava, športni dokumentarec 22.10 Metal-manija 23.10 Horoskop TV Koper 13.00 Harry O, ameriška nanizanka 13.50 Dobrodošli tujec, ameriška komedija, 1947 15.35 N. Y. P. D., serijski film 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Šok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija 17.00 Bersaglio - v. studiu Tatiana Jura-tovec, ponovitev 17.40 Arhitektovi nasveti, ponovitev 18.00 Primorski forum 18.45 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Harry O, serijski film 20.15 Dragnet, ameriška nanizanka 20.40 Meridiani, aktualna tema 21.20 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija 21.50 Vsedanes - TV dnevnik 22.00 Juke Box, glasbena oddaja v živo NEDELJA, 17. JANUARJA PONEDELJEK, 18. JANUARJA Slovenija 1 8.25 Otroški program, Živ žav, ponovitev 9.10 Otroški program, Peklenski načrt, otroški TV film, Silas, nemška nadaljevanka, ponovitev 10.35 Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev 11.00 Od Kolpe do Rabe, Akademska folklorna skupina France Marolt 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 12.35 Videomeh 13.05 Križ kraž, ponovitev 14.05 Sova, ponovitev, Znaki zodiaka, Velika spletka, ameriški film, Odletel bom 17.00 Dnevnik 17.15 Prijateljstvo na Dunaju, ameriški filmi 8.50 Ježek Potepinček, glasbena pravljica 19.17 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Podarim dobim, žrebanje 21.35 Morske steze, ^ngleška poljudnoznanstvena serija 22.15 Dnevnik 22.40 Športni pregled Slovenija 2 9.25 Kitzbuehl, slalom, ženske 10.35 Bagdad Cafe 11.00 Alpe-Donava-Jadran, ponovitev 11.55 Kiztbuehl, slalom, ženske 13.30 Helsinki, eksibicija, vključitev 16.15 B. Bistrica, teki 19.30 Dnevnik 20.05 Zenitna mešetarka, posnetek predstave drame SNG Maribor 22.20 Glasbeni utrinek 22.35 Sova, Družina Addams, ameriška nanizanka, Velike družine, francoska nadaljevanka, Odletel bom, a-meriška nadaljevanka 01.05 Video strani HTV 1 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko, ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Edukon, šolski kontaktni program 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, nadaljevanka 12.35 Duhoviti dvorec, nadaljevanka 13.15 Vi in vaš video 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Beverly Hills, nadaljevanka 15.30 Iz stare skrinje, oddaja o narodnih običajih 16.00 Poročila 16.05 TV program 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Empire of The Sun, ameriški film 22.45 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja HTV 2 12.15 Kutzbuechel, smuk, moški 17.55 Rokomet, Pokal evropskih prvakinj: Loko-mitiva - Iber, 1. polčas 18.40 Rokomet, 2. polčas 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Črno-belo v barvi, V avtobusu, humoristična nadaljevanka, film 00.00 Hit-depo 02.30 Horoskop TV Koper J 13.00 Horoskop ^ 13.10 Harry O, serijski film 14.00 Lev, ameriški pustolovski film, 1962 .15.35 Čarobna svetilka, otroški program, Popajeve dogodivščine, risanka, Ovire, angleška nadaljevanka 16.25 Vohuna, ameriška nanizanka 17.15 Rokomet, Slovensko prvenstvo, ponovitev 18.15 Istrska paberkovanja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Harry O, serijski film 20.15 Dragnet, ameriška nanizanka 20.40 Kralj Ciganov, ameriški bavni film, 1978 22.35 Glasbena oddaja: Trio Letia Lut-tazzija 23.25 Vohuna, ameriška nanizanka Slovenija 1 11.05 Forum, ponovitev 11.20 TV mernik, ponovitev 11.35 Bajke na Slovenskem: Usoda, ponovitev 12.05 Podarim dobim, žrebanje, ponovitev 12.35 Videomeh, ponovitev 13.05 Churchil, angleška dokumentarna serija, ponovitev 14.20 Sova, ponovitev, Družina Addams, Velike družine, Odletel bom 17.00 Dnevnik 17.15 Otroški program, Radovedni Taček, Denver - poslednji dinozaver 18.00 Regionalni program - Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Sedma steza 20.30 Gore in ljudje 21.30 Nočna kronika, Nelagodje v kulturi, Portret Marjana Skumavca, dokumentarna oddaja 21.55 Zvončarji in škoromati, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.45 Gospodarska oddaja, Evropa 2000 23.15 Dežela smehljaja, ponovitev dokumentarne oddaje Slovenija 2 10.10 Znanje za znanje, Učite se z nami, ponovitev 10.25 Od Kolpe do Rabe, ponovitev 10.55 Euroritem, ponovitev 11.15 Športni pregled, ponovitev 13.00 Poročila 15.00 Intervju, ponovitev 16.00 Utrip, ponovitev 16.15 Zrcalo tedna, ponovitev 16.30 Koroška, dober dan 17.00 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 Orion 18.50 Podjetniški klub, svetovalno namenski program 19.30 Dnevnik 20.05 Znanost: Okus 20.30 Avtizem 21.00 Norveški triptih: Vzcvetela pu- stota, Modra skodelica, Beg v ame-riko 22.35 Sova, Korak za korakom, ameriška nanizanka, Velike družine, francoska nadaljevanka, Odletel bom, a-meriška nadaljevanka 01.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Domače živali, oddaja za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zlata leta, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Algi-ers, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja TV Koper 13.00 Harry O, ameriška nanizanka 13.50 Kralj ciganov, ameriški barvni film, 1978 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka 17.10 Glasbena oddaja 18.00 Studio 2, šport 18.45 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Harry O, nadaljevanka 20.15 Dragnet, ameriška nanizanka 20.40 Ponedeljkov športni pregled 21.20 N. Y. P. D., serijski film 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Glasba 22.30 Raznašale! kozic, angleški film, 1962 23.45 Dragnet, ameriška nanizanka 11. STRAN 13. januarja NOV/! * SOBA Wt PETEK, 15. JANUARJA SOBOTA, 16. JANUARJA Slovenija 1 9.55 10.40 13.00 14.00 17.00 17.15 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.30 22.20 22.50 23.50 01.05 Videospoti, ponovitev Umetniški večer, ponovitev Poročila Sova, ponovitev, Dragi John, Ford, Odletel bom Dnevnik Otroški program, Silas, nemška nadaljevanka, Pastirček, animirana pravljica, Prvi uspehi: Klavdij Eržen (flavta) in Peter Svetina (kitara) Regionalni program - Koper 16 črk, TV igrica Risanka Dnevnik Forum Brannigan, angleški film Dnevnik Intervju EP v umetnostnem drsanju, moški, prosto, posnetek iz Helsinkov Video strani Slovenija 2 10.05 Že veste, ponovitev svetovalno namenskega programa 10.40 Gospodarska oddaja, 10.000 obratov, ponovitev 11.10 Brane Rončelj izza odra, ponovitev 12.10 Večna mladost, italijanska nadaljevanka, ponovitev 13.00 Poročila 16.15 EP v umetnostnem drsanju, ženske, prosto, posnetek iz Helsinkov 17.30 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Tok, tok, oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem, 3. oddaja, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.05 Alternativni program, Studio City 22.15 Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Woody Allen: Hannah in njeni sestri, a-meriški film, Odletel bom, ameriška nadaljevanka 01.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Skrivnostni fantič, serija za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Lonsome Dove, nadaljevanka 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Morje 18.35 Santa Barbara 19.30 Poročila 20.05 Film-video-film 20.10 La salaire de la peur, francoski film 22.25 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.30 Dnevnik 20.05 Hiša naprodaj, humoristična nadaljevanka 20.30 Glasba v času 21.35 CRO - POP - ROCK 22.25 Miss Marple, serijski film 23.20 Nočna izmena, Duhoviti dvorec, humoristična nadaljevanka, The Kind od Magic, Amityville 2, ameriški film 03.00 Horoskop TV Koper 13.00 Harry O, serijski film 13.50 Juke Box, glasbena oddaja, ponovitev 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija, Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija, Ovire, angleška nadaljevanka 17.20 Meridiani, aktualna tema, ponovitev 18.00 Studio 2, pogovor z gosti 18.45 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Harry O, serijski film 20.15 Dragnet, ameriška nanizanka 20.40 Koncert pianista Dimitrisa Sgo- urosa 21.15 Mali koncert 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Globus 22.25 Taur, kralj maščevalcev, italijanski pustolovski film, 1963 Slovenija 1 9.00 Izbor, Radovedni Taček, Zlata ribica, Stržinar: Povodnjak in ma- kov škrat, lutkovna igrica 10.00 Tok, tok, ponovitev 10.45 Brannigan, ponovitev ameriškega filma 12.30 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.45 Sova, ponovitev, Popolna tujca, Hannah in njeni sestri, Odletel bom 17.00 Dnevnik 17.15 Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija 18.05 Regionalni programi - Ljubljana 18.50 TV mernik 19.12 Žrebanje 3 krat 3 19.30 Dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Križ kraž 21.35 Bagdad Cafe, ameriška nanizanka 22.05 Dnevnik 22.45 Sobotna noč, Nočni videomeh, Shir-ley Bassey, ponovitev 00.45 Video strani Slovenija 2 8.30 Izbor, Jakec in čarobna lučka, Den-ver, poslednji dinozaver, Zgodbe iz školjke, Klub klobuk 11.20 Operne zgodbe 12.15 Kitzbuehl, smuk, moški 13.30 EP v umetnostnem drsanju, ples, prenos iz Helsinkov 16.00 Športna sobota 18.50 Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuseja 19.30 Dnevnik 20.05 Churchil, angleška dokumentarna serija 20.55 Dobrodošli 21.25 Poglej in zadeni 22.30 Sova, Znaki zodiaka, nemška nanizanka, Velika spletka, ameriški film (ČB), Odletel bom, ameriška nadaljevanka 01.15 Video strani HTV 1 8.25 Horoskop 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji, nadaljevanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam, nadaljevanka 11.30 Romanca, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Mali David, risana nadaljevanka 13.55 Hiša v Ulici vrtnic št. 12, a-meriški TV film za otroke 15.00 Opera Box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Težave v raju, ameriško-avstralski film 18.50 Bubimir 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Objem, dramska nadaljevanka 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročil» v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 10.15 Kitzbuechel, smučanje, slalom, moški 12.45 Kitzbuechel, slalom, moški 19.30 Dnevnik 20.05 Svet izumov, dokumentarna nadaljevanka 21.00 Zlata leta, serijski film 21.55 Nikjer ni kot doma, ameriški film 23.35 Šport 23.50 Jazz 00.20 Horoskop TV Koper 13.00 Harry O, serijski film 13.50 Peklenski dnevi, italijanski akcijski film, 1985 15.20 Dragnet, ameriška nanizanka 15.55 čarobna svetilka, otroški program, Vohljač, angleški otroški film 16.50 Koncert pianista Dimitrisa Sgo-urosa 17.25 Mali koncert 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Harry O, serijski film 20.30 Lev, ameriški pustolovski film, 1962 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Vohuna, ameriška nanizanka 23.00 Rokomet, Slovensko prvenstvo, Her-pelje: Andor Jadran - Kolinska Slovan, posnetek 00.10 Horoskop TOREK, 19. JANUARJA SREDA, 20. JANUARJA Slovenija 1 9.55 Orion, ponovitev 10.40 Dobrodošli, ponovitev 11.10 Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev 12.00 Znanost: Okus, ponovitev 12.25 Avtizem, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Nočna kronika, ponovitev 13.25 Zvončarji in škoromati, ponovitev 14.15 Sova, ponovitev, Korak na korakom, Velike družine, Odletel bom 17.00 Dnevnik 17.15 Otroški program, Zlata ribica, Povodnjak in makov škrat, lutkovna igrica 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 Štiri v vrsto, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.40 Glasba, Show in cirkus 21.45 Mačke, angleška poljudnoznanstvena serija 22.20 Dnevnik 23.00 Omizje Slovenija 2 9.50 Podjetniški klub, ponovitev svetovalno namenskega programa 10.20 Sedma steza, ponovitev 10.40 Norveški triptih, ponovitev 12.00 Gore in ljudje, ponovitev 16.00 Sobotna noč, ponovitev 18.00 Potovanje po reki Zali, ponovitev 18.50 Znanje za znanje, svetovalno namenski program 19.30 Dnevnik 20.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 20.50 Osmi dan 21.50 Svet poroča 22.35 Sova, Fina gospa, angleška nanizanka, Velike družine, francoska nadaljevanka, Odletel bom, angleška nadaljevanka 01.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Bitka za nasmeh, dokumentarna oddaja za mladino 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Common Ground, serijski film 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Vrnitev pregnanih, izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Socializem ali smrt, tuji dokumentarni film 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Dragi John, nanizanka 20.35 Radar 21.10 Common Group, serijski film 22.05 Premiere, ki jih ni bilo - Kuzmanič-Mesarič: Gar-tlic kajkavski 23.30 Horoskop TV Koper 13.00 Harry O, ameriška nanizanka 13.50 Raznašala kozic, angleški film 15.15 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 čarobna svetilka 17.00 Vohuna, ameriška nanizanka 18.00 Studio 2, magazin 18.45 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Harry O, ameriška nanizanka 20.15 Dragnet, ameriška nanizanka 20.40 Beg v resničnost, angleški film, 1956 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Upanje za prihodnost, avstralska dokumentarna oddaja 22.45 Out, angleška nadaljevanka 23.25 Vohuna, angleška nanizanka Slovenija 1 10.30 Potovanje po reki Zali, ponovitev 11.15 Sestre, ponovitev angleške nadaljevanke 12.10 Osmi dan, ponovitev 13.00 Poročila 13.15 Morske steze, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev 14.10 Sova, ponovitev, Fina gospa, Velike družine, Odletel bom 17.00 Dnevnik 17.15 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče, parlament 20.30 Film tedna - Montreal, kakor ga vidijo ..., kanadski film 22.20 Dnevnik 22.50 Oči kritike Slovenija 2 10.00 Znanje za znanje, ponovitev svetovalno namenskega programa 10.30 Portret Marie Callas 11.25 Mačke, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev 11.55 Glasba, Show in cirkus 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.00 Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.50 Turizem, svetovalno namenski pro-gram 19.05 Slovenija - umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.05 Športna sreda 22.35 Sova, Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, Velike družine, francoska nadaljevanka, Odletel bom, a-meriška nadaljevanka 01.10 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Marianne, risana nadaljevanka 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Common Group, serijski film 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in (judje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Šuani, francoski film 22.25 Dopolnitev 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 10.10 Adelboden, veleslalom, moški 12.50 Adelboden, veleslalom, moški 19.30 Dnevnik 20.00 Košarka, Euroliga, Gibona - Ju-ventud, 1. polčas 20.55 Košarka, 2. polčas 21.40 Good Sports, humoristična nadaljevanka 22.15 Common Group, serijski film 23.05 Glasbeni večer 00.05 Horoskop Stephanie Monaška in Daniel Ducruet - poroka bo Princesa in osebni stražar .*„Najpopolnejša sreCa je imeti družino in svojega otroka," pravi princesa Stehanie po veselem dogodku, mnoge je razveselila tudi z novico o poroki, ki torej vendarle bo. 26. novembra se je rodil Louis Robert Paul Ducruet in s svojim prihodom na svet osrečil tudi starega kneza, svojega dedka. Dogodek je v monaSki kneževini vsaj za nekaj časa zasenčil večmesečna ugibanja medijev: se bo princesa poročila ali ne? Zvedavi prah so vrtinčila tudi ugibanja, ali se bo knez Rainier končno sprijaznil z dejstvom, da je njegova mlajša hči zamudila in zavrgla vse dobre ..priložnosti" v svetovnem jet-setu, da se Je zaljubila v nekdanjega telesnega stražarja. Rojstvo malega Louisa je spet zbližalo v zadnjem času zelo odtujeno knežjo družino, kar ni imelo skoraj nič skupnega z nekdanjim imidžem srečne družine. Princesa Caroline živi z otroki v St. Remyju, kjer Jih Je vpisala v Solo, princ Albert se spet ukvarja z eno Izmed bivSih prUateljic zaradi dokazovanja očetovstva, Stephanie Je pred porodom živela v svojem stanovanju z Danielom, stari knez pa se je osamljen sprehajal po ogromni palači. Vsa družina se je v polnem Številu zbrala skupaj le ob desetletnici smrti princese Grace Kelly, a tudi 26. novembra so pozabili na nesoglasja in pohiteli v bolnišnico ..Princesa Grace", da bi obiskali Stephanie. Nosečnost je sedemindvajsetletna princesa prenašala brez večjih težav, ves čas je bi ob njej Daniel Ducruet. Nekaj tednov pred porodom sta se na skri- voma preselila iz stanovanja v srediSCu Monaka v rezidenco Saint Martin, nedaleč od monegaSke rezidence princese Caroline. Ampak paparazzi so le odkrili novo zaklonišče mladega para in Daniel ni želel tvegati. PosluSal je nasvet kneza Rainerja in princese Caroline in organiziral policijsko spremstvo, da bi preprečili obleganje fotografov najprej doma in potem Se v bolnišnici. Ko je napočil čas, sta se Stephanie in Daniel okoli Šestnajste ure odpravila v bolnišnico in v večernih urah Je privekal na svet mali Louis. Ko sta priSla iz bolnice, so opravili Se formalno fotografiranje za Javnost, od mladega para pa so Izvlekli Se nekaj ekskluzivnih intervjujev. Princesa Stephanie je bila na udaru medijev precej časa, zanimiva predvsem zaradi svobodnega, nekoliko divjega življenja in Številnih fllrtov z znanimi In manj znanimi lepotci iz glasbenega ter filmskega sveta, kot so bili mladi Delon, Belmondo, Jean Le Fur in Mario Jutard. Njene kratkotrajne pevske kariere ni vzel nihče resno, tudi s kreiranjem ekskluzivnih kopalk se ni uveljavila. Z zadnje pevske turneje, na kateri je doživela polom, so pošiljali fotografije objokane princese, ki ISče tolažbo na ramenih visokoraslega telesnega stražarja Daniela. Kmalu so ju pogosteje videvali skupaj in Daniel je postal njen redni spremljevalec. Ko pa je svet zagledal njun prvi poljub, je izbruhnil nič kaj romantični Škandal. Mediji so Daniela Ducrueta tretirali le kot Se enega izmed nepomembnih princesinih prijateljev, tudi knez Rainer je bil vznemirjen, saj se za eno od Grimaldi-jevih razmerje s telesnim stražarjem vendarle ne spodobi, upal je, da gre za trenutno zaljubljenost, ki bo minila. Albert s sestrinim izborom ni bil impresioni-ran, a v njeno življenje se ni želel vmešavati, le princesa Caroline je bila na sestrini strani. Na začetku leta je Stephanie očetu priredila Se novi Sok, Javnost je obvestila, da z Danielom Du-cruetom pričakujeta otroka in da se bosta, ali pa tudi ne, poročila. Od takrat nista užila pretiranega miru, saj so ju novinarji In fotografi budno spremljali. Ob rojstvu otroka sta bila oba mlada starSa presrečna, čeprav je Louis Danielov drugi sin, pred Šestimi meseci je Martine Malbou-vler rodila njegovega otroka. Louise ima torej polbrata, s čimer naj bi se princesa Stephanie sprijaznila, čeprav nekateri trdijo, da je na Martine zelo ljubosumna, saj Daniel svojega prvega sina redno obiskuje. Oba pa sta trdno odločena, da Jim sreče ne more nič preprečiti. »Daniel in Louis sta najpomembnejša človeka v mojem življenju," pravi princesa Stephanie. In kot kaže, tudi do poroke ni daleč. Prijetna sprostitev Nikoli ni preveč hiidno, da. bi Jean-Paul Belmondo ne vztrajal pri svoji priljubljeni rekreaciji - kolesarjenju. Devetinpetdesetletni igralec se redno prevaža po mestnem hipodromu ali ulicah, tako sl ohranja in utrjuje izredno dobro kondicijo. Medtem ko nekateri njegovi prijatelji za razvedrilo izbirajo avtomobile Formule i, Belmondo zmajuje z glavo in pravi: „To Je v naših letih vendarle nekoliko tvegano.11 Veliki izziv Risani igrani film »Lepotica in zver", klasična bajka o prekrasni deklici in njenem srečanju z začarano zverjo, spoznavamo tudi v našib kinodvoranah. Za Disneyeve kreatorje je bil projekt velik izziv, s katerim so se ukvarjali tri leta in pol. Angažirali so okoli šesto animatorjev in tehničnega osebja - rezultat je bil več kot milijon risb in več kot dvesto tisoč posamično obarvanih elementov. Kot producent se je podpisal veteran Don Hahn, za režijo pa sta poskrbela Gary Tro-usadle in Kirk Wise. Glasove so glavni junaki risanega filma dobili od Paige 0 Hara, Robbyja Ben-sona, Richarda Whita, Angele Landsbury in še nekaterih drugih. 13. januarja lOO-letnica rojstva Hermana Potočnika Noordunga Slovenec na poti v nebo 22. decembra 1992 je minilo natanko sto let od rojstva pionirja specialista za raketno in vesoljsko tehniko Hermana Potočnika Noordunga. Večini Slovencev je skoraj nepoznan, čeprav je njegovo delo izrednega pomena za razvoj moderne astronavtike, kar so priznali njegovi ko-legi, ki jim slave ne manjka, Herman Oberth, Wergher von Braun ... Rodil se je v Pulju. Njegov oče Jožef Potočnik iz Slovenj Gradca je bil zdravnik in visoki mornariški častnik, poročen z Minko, materjo štirih otrok. Eden izmed njih je bil Herman. Ko je komaj dopolnil leto dni, mu je umrl oče. Osnovno šolo je obiskoval v Mariboru, kjer sta z materjo živela po očetovi smrti. Obiskoval je nižjo vojaško realko in nadaljeval šolanje na višji šoli na Moravskem v Hrani-cah. Zadnja leta pred izbruhom prve svetovne vojne je v Moedlingu končal tehnično vojaško akademijo kot strokovnjak za železniške in mostovne gradnje s činom poročnika. Vojno vihro je okusil na srbski fronti, kjer je napredoval v nadporočnika, zadnja leta vojne pa je svoje znanje praktično uporabljal na soški fronti, kjer je najprej gradil, potlej pa ob umiku rušil mostove. Vse do svoje smrti je potlej živel na Dunaju, kjer je svoje poslednje moči usmerjal v reševanje problemov, ki so segali proti oblakom in še dlje. S sedemindvajsetimi so ga s činom stotnika upokojili, saj mu je bolezen, ki jo je staknil v vojni, jemala moči. Do leta 1923 je študiral strojništvo na tehnični visoki šoli za elektrotehniko in strojništvo na Dunaju, leto 1925 mu je prineslo diplomo inženirca-specialista za raketno tehniko. To kratko obdobje je bilo prežeto z odrekanji, kar je bilo posledica hude gospodarske krize in brezposelnosti, ki ji je sledila. Herman je svoje delo na področju raketne tehnike nadaljeval in se občasno družil s svojimi avstrijskimi kolegi. Posebno rad se je srečeval s Hermanom Oberthom, s katerim sta si nekajkrat pisno izmenjavala kritične misli. Nasploh je bil Herman Potočnik bolj samosvoj, skoraj posebnež, morda prav zaradi svoje težke bolezni, ki ga je podzavestno silila k izrednemu vizionar- Fra umkufende^Korpatirie aneluHt- *6r fa littr dr £nUxrnxt*Miad Prikaz gibanja telesa v krožnici okoli Ze-mlje tako, da le to ostane vedno nad isto točko zemljine površine. Satelit se giblje na višini 35.900 km nad zemljino površino Herman Potočnik v uniformi nadporočnika stvu za tisti čas. Morda je to.delovalo nelagodno na njegove kolege, zato se je raje držal bolj sam zase. Umrl je 27. 8. 1929 in pokopali so ga na Dunaju, danes ni več mogoče najti njegovega groba. Njegova knjiga „Problem vožnje po vesolju" se v originalu glasi „Das Problem der Befahrung des Weltraums“in jo je podpisal s prevdonimom Hermann Noordung, vneto jo je pripravljal in pred smrtjo dočakal njen izid. V svetu predstavlja posebno redkost. Njegovi zapiski obsegajo obsežen prikaz delovanja osnovnih zakonov gravitacije in gibanja teles pod njenim vplivom na Zemlji kot tudi v njeni krožnici. Do potankosti je prikazal delovanje raketnega motorja in let rakete z več stopnjami vse do njenega vtirjenja v orbito, vse to pa podkrepil z izračuni. Med njegovo najpomembnejšo izvirno zamisel sodi izum geostacionarnega satelita, to je satelita, ki kroži okoli Zemlje, vendar je vedno nad isto točno zemeljske površine. Prvi tak satelit so izstrelili Američani v letu 1963 z imenom Syncom I. Ti sateliti so ogrodje sodobne TV komunikacije oziroma komunikacije sploh. Veličastno so zvenele besede Werhnerja von Brauna ob njegovi izstrelitvi: „Njegova knjiga (Hermana Potočnika, op.a.) Problem vožnje po vesolju je bila zgodovinska prelomnica v svetovni in raketni tehniki". To je priznanje za Potočnika. Celo Arthur C. Clarke, ki je prvi tudi predložil izstrelitev takega satelita, se je od- Podroben prikaz bivalnega kolesa po ing. Potočniku Potočnikov raketoplan v primerjavi s Space Shuttlom rekel avtorstvu slednjega in ga pripisal Hermanu Potočniku. V nadaljevanju je Potočnik predvidel polet takega plovila, kot je sedanji Space Shut-tle in je obdelal vse njegove ključne faze od vzleta do pristanka (težave je imel le pri povratnem vstopu v atmosfero). Med najsmelejše napovedi sodi prikaz bivalnega kolesa, o katerem je sanjal tudi njegov predhodnik Rus Ciol-kovski - oče kozmonavtike. Potočnik je zelo podrobno opisal sestavo in delovanje take vesoljske postaje z umetno gra- vitacijo. Sestavljali bi ga vrteče bivalno kolo, opazovalnica oziroma znanstveni odsek in velika sončna centrala. Tuja mu ni bila niti vesoljska obleka, ki v vseh pogledih spominja na moderno astronavtsko obleko z osebno mar neversko enoto na plovilih Shuttla. Svoje za tisti čas fantastične ideje je sklenil s poleti k planetom in daljnim zvezdam. Dean V. Strnad J it i mami Noo: iltuij; Das Problem der # Befahrung des Weltraum Dei K.tl« frn-Ni.iot Vizija bivalnega kolesa na naslovnici originalnega izvoda Potočnikove knjige Pred nekaj dnevi, točneje v petek, 8. 1., je Svet RTV Slovenija na predlog Franceta Vurnika, direktorja Radia Slovenija, sklenil da odpokliče Marjana Ogrinca z mesta predsednika Programskega sveta nacionalnega radia. Hkrati s tem je bil Ogrinc tudi odstavljen kot član Programskega sveta, kakor tudi kot sodelavec na nacionalnem radiu, kar pomeni, da ne bo več vodil radijskih oddaj na drugem programu radia Slovenija. Vzrok: zloraba glasbene oddaje v politične namene. Zakaj sploh gre? Ogrinc je v svoji redni oddaji na drugem programu prebral svoje »Predvolilno pismo pametnim državljanom", kije bilo tudi objavljeno pod Pismi bralcev v dnevniku Delo. S tem je prekršil navodilo o predvolilnem molku in tako domnevno ogrozil neodvisnost in nepristranskost nacionalnega radia. Do sem torej vse lepo in prav. O krivdi in odgovornosti, so, kot rečeno, že odločali v za to pristojnih organih in ta primer pravzaprav naj ne bi bil posebno primeren za obravnavo v tej rubriki. Toda ta vtis je le navidezen. Vsa afera, če ji lahko tako rečemo, ima namreč glo-bje ozadje. Ogrinc je bil namreč predsednik in član prav tistega sveta, ki je od vodstva Radia Slovenija zahteval pojasnila v zvezi z nepravilnostmi v delovanju delavcev Radia. Tu pa se stvar zaplete. »Nepravilnosti" bi naj namreč po pričevanju članov Programskega sveta bilo podkupovanje glasbenih urednikov s strani estradnih delavcev, kar pa so že hude obtožbe. In ker vodstvo radia pravzaprav nima nobenega mehanizma, ki bi mu omogočal, da bi morebitno umazano perilo opral brez vednosti Programskega sveta, je zadeva še toliko bolj kočljiva. Toda tudi to ni najbolj pomembno. Ključni moment je namreč način, na katerega je bil Ogrinc odstavljen. Če ste opazili, je bil osnovni vzrok za sklep o odstavitvi njegovo vpletanje politične propagande v glasbeni program kljub prepovedi takšnega početja. Za katero Ogrinc trdi, da ni bil seznanjen z njo. Toda tudi to še ni tisto glavno. Catch celotne štorije je namreč v tem, da je bil Ogrinc izključen iz Programskega sveta zaradi napake, ki jo je naredil kot zunanji sodelavec Radia Slovenija in ne kot predsednik Programskega sveta. Čemur se po domače reče, da so ga odžagali. Politično. Z drugimi besedami povedano: gre za postopek, ki smo ga vajeni iz naše slavne zgodovine. Le da Ogrincu tokrat niso odvzeli volilne in državljanske pravice in tudi njegovih sorodnikov še niso obsodili kolaboracionizma. Dialektični materializem torej. Ali malce drugače:tudi stare metode se uspešno obnesejo v novih časih. Živela Revolucija! KOVICE S mm * Kranjski rockerji HOWITZER so pred nedavnim v studiu Boruta Činča posneli material za CD, ki obsega okrog petdeset minut glasbe. Skupina ni neznana v naših krajih, saj je v zadnjih dveh letih odigrala vrsto koncertov, nastopila je tudi na Novem Rocku, njihovi posnetki pa so bili predvajani skoraj na vseh slovenskih radijskih postajah. Bend, ki glasbo označuje kot »Edge Fusion", namerava s posnetim materialom prodreti na zahodne trge, medtem, ko založnika še iščejo. Trenutno se Howitzer (kar v prevodu pomeni havbico) ukvarjajo s snemanjem videospota. Pred dvemi leti je ŠKUC - FORUM (FV Založba in STRIP CORE) organiziral prvo kulturno izmenjavo z Nizozemsko - v Eindhovnu se je predstavilo 51 slovenskih umetnikov in ustvarjalcev mlajše generacije, Nizozemci pa so kasneje obisk tudi vrnili. Ker je tovrstno sodelovanje naletelo na ugoden odziv obeh strani, so se pri ŠKUC-u odločili izmenjavo ponoviti. Od 15. do 17. januarja se bodo v Venlu predsta- Kreator: 3. februarja v Ljubljani vili slovenski ustvarjalci, med njimi velja omeniti vrsto video in filmskih umetnikov (Gržinič-Šmid, Marko Kovačič, Peter Vezjak, Damjan Kozole, Max), gledališčniki (Matjaž Farič, G. Ane Mo-nro, Koko Art), akademski slikarji in mojstri grafitov, na glasbenem področju pa bodo Slovenijo predstavili DEMO-LITION GROUP, BeiThron, Mr. SA-TISFICTION, LOLITA, 2227 in FV Založba. Nizozemci bodo obisk vrnili v aprilu. BABES IN TOVLAND so sporočile, da ne bodo več dolgo skupaj. Po napovedani tromesečni turneji po Ameriki, nastopile bodo kot predskupina FAITH NO MORE, bodo razpadle. Kitaristka Kat Bjelland namreč namerava odpotovati Seattle, kjer bo s svojim možem ustanovila novo skupino, Bobnarka Lori Barbero pa se bo posvetila svoji neodvisni založbi Spanish Fly. Kljub napovedanemu razpadu pa morda to še ne pomeni konec skupine saj je Barbero izjavila, da se utegnejo po končanih samostojnih koncertih spet združiti. NME je izdal kompilacijo najboljših singlov leta 1992, ki se, jasno, imenuje »NME Singles Of The Week“. Na njem lahko najdete CARTER USM, BE-AUTIFUL SOUTH, WEDDING PRE-SENT in podobne tičke, MELODV MA-KER pa je izbral tršo inačico in izdal božično kompilacijo Sub Pop bendov, na kateri se nahajajo še neizdani posnetki skupin NIRVANA, MUDHO-NEY, AFGAN WHIGS, TAD, DWAR-VES, CODEINE, POND, SEAWEED, SEBADOH in REV HORTON HEAT. Kompilacija nosi pomenljiv naslov »Let Them Eat Grunge". und nabritežu (od Munchna, preko Gorice, do Pule). In še več od tega. Če želite zvedeti, kaj se je v tem času dogajalo tod okrog, si morate obvezno priskrbeti svoj izvod, ki namesto številke nosi naziv „G“. Fanzin z najmočnejšo ekipo 'sodelavcev pri nas. Zelo pohvalno. Naslov: Ačimovič Dejan, Turjaška 16, 61330 Kočevje, tel: 061/853-163. Poštnina je vračunana v ceno. Skupine KREATOR ni potrebno na dolgo predstavljati. Njihova prva plošča »Endless Pain“ je postavila temelje trash metal žanra, z naslednjimi ploščami pa so nemški razbijači potrjevali svoj sloves. »Pleasure To Kili", »Terrible Certanity“, „Extreme Aggression", ki so ji sledile, so popeljale KREATOR tudi v Ameriko, kjer so se izkazali kot edina evropska konkurenca ameriškim trasher-jem. Leta 1990 so posneli peti album z naslovom »Coma Of Souls" in si zadali novo glasbeno pot. Njihov zadnji album je nastal 1992 in pomeni eno izmed najoriginalnejših evropskih metal plošč. Renewal, kot se album imenuje, združuje v sebi najinovativnejše elemente trasha, s hardcore, techno in psihadeličnimi podtoni. Z njo so postavili nove horizonte evropske metal scene. Z „Renewal Tour", koncertno promocijo nove plošče bodo KREATOR nastopili v Ljubljani že tretjič. Koncert bo 3. 2. v Mali dvorani Hale Tivoli. Predprodaja vstopnic: Rec-Rec, Vinil- [ LOKALISTI ] Howitzer: prvi LP CICIFUJ, A4 fanzine, 150 SIT Nova številka fanzina Cicifuj prinaša vrsto zanimivih intervjujev in zapisov, preko dvajset poročil s koncertov in sedemdeset recenzij plošč. Vse kar se je v zadnejga pol leta dogajalo na prostorih, dosegljivih slovenskemu undergro- ski številki: 061/319-662. Pozabljati, da je silvestrovanje že mimo. LESTVE Velika Britanija (NME) - albumi 1. CHER - Greatest Hits 2. ERASURE - Pop! 3. MICHAEL BOLTON - Timeless 4. GLORIA ESTEFAN - Greatest Hits 5. GENESIS - Live 6. SIMPLE MINDS - Glittering Prize 7. FREDDIE MERCURV - The Freddie Mercury Album 8. ABBA - Gold 9. REM - Automatic For The Peo-ple 10. V/A - The Bodyguard Soundtrack Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. ERASURE - Pop! 2. THE SHAMEN - Boss Drum 3. SUGAR - Copper Blue 4. MERCURV REV - Verself Is Steam 5. DENIM - Back In Denim 6. SHONEN KNIFE - Let’s Knife 7. THROVVING MUSES - The Curse 8. BABES IN TOVLAND - Fontanelle 9. COME - Eleven-Eleven 10. YELLOW MAGIC ORCHESTRA -High Tech No Crime ZDA (Billboard) - albumi 1. V/A - The Bodyguard Soundtrack 2. ERIČ CLAPTON - Unplugged 3. ICE GUBE - The Predator 4. MICHAEL BOLTON - Timeless 5. GARTH BROOKS - The Chase 6. AMV GRANT - Home For Christ-mas 7. BILV RAV CVRUS - Some Gave Ali 8. KENNV G - Breathless 9. V/A - A Very Special Christmas II 10. GARTH BROOKS - Beyond The Season Slovenija - Lestvica radia MARŠ za leto 1992 1. SCREAMING TREES - Nearly Lost Vou 2. SONIC VOUTH - 100 3. FAITH NO MORE - Midlife Cri-sis 4. ALIČE IN CHAINS - Would 5. TELEVISION - Call Mr. Lee 6. SMASHING PUMPKINS - I Am One 7. RAMONES - Poison Heart 8. CURVE - Clipped 9. SOUNDGARDEN - Outshined 10. L7 - Pretend We’re Dead TUDI KRIVDA MENEŽERJEV Odgovor na protest društva Manager v primeru odstranitve direktorja Tovarne gospodarskih vozil v TAM-u g. Zdravkoviča Društvo MANAGER je v javnem protestu zoper nasilno odstranitev direktorja Tovarne gospodarskih vozil v okviru Holdinga TAM M. Zdravkoviča zapisalo, da je bila ta poteza samo eden izmed letošnjih primerov brezpravnega znašanja nad mana-gerji v Sloveniji. Soglašam, da takšen način ni samo neprimeren, temveč predvsem nekulturen! S takšnim reševanjem problemov se ne da rešiti ničesar, čeprav moram priznati, da razumem gnev ljudi. Osebno sem prepričan, da do vsega tega ne bi prišlo, če bi vodstvo podjetja delavce pravočasno in pravilno seznanilo s problemi in trenutno situacijo v Tovarni gospodarskih vozil. Zakaj se to m zgodilo pravočasno lahko le domnevam. Toda, ne glede na vse, 6» vas ob tej priliki rad, spoštovani gospodje managerji, spomnil, da mnogi vaši kolegi niso nič boljši, v marsičem se slabši in brutalnejši od primera, zoper katerega protestirate. Ne gre samo za primere neupravičenih fizičnih odstranitev delavcev iz delovnih organizacij: gre za postopke, ki so sicer na zunaj „zakoniti", dejansko' pa so po svoji obliki in vsebini skrajno žaljivi in krivični, kar je svojevrstno nasilje in brezpravje. Kar ozrite se okrog sebe in navzdol pa boste lahko mimogrede ugotovili, da so mnogi vaši podrejeni, od spoštovanja vrednih strokovnjakov pa do preprostih delavcev, ki so se leta dolgo skrajno požrtvovalno razdajali organizacijam, v katerih so delali, v mnogih primerih prav zaradi vaše nesposobnosti, nesmiselnih in strokovno zgrešenih odločitev ob podpori oziroma posledici tudi nemogočega sistema v preteklosti in sedanje zakonodaje, naenkrat znašli na cesti. Da ob tem ne omenjam maščevalnih postopkov zoper delavce, ki so se uprli nečloveškim prijemom vodilnih. Če bi ljudje vedeli in poznali mnoge primere nesramnih zakulisnih igric, laži, podtikanj itd., ki jih zrežirajo prav vodilni zoper večkrat sposobne delavce, zato da bi jih odstranili iz delovne organizacije, ker se bojijo njihove poštene kritike in zdrave duhovne konkurence.; pri tem pa jih z različnimi priskutnimi prijemi podpirajo tako sodni, kot tudi politični organi, bi bil revolt med ljudmi še mnogo večji. Z novo zakonodajo, ki daje vam managerjem velike pristojnosti (zaenkrat ni jasno, v imenu koga in česa!!!), mnogi med vami prav nagravžno izkoriščajo svoj položaj in nedorečeno situacijo t družbi. Mnogi med vami se obnašajo kot bogovi, kar je svojevrsten absurd, nekultura in nasilje. Razmislite in se zamislite ter se vprašajte, koliko ste za vse ekscese v tej družbi krivi tudi vi gospodje managerji, v veliki večini bivši tovariši, ki ste se mnogi med vami ob zdajšnji družbeni preobrazbi zadnji trenutek preselili iz političnih, udbovskih in drugih podobnih delovnih mest v managerske vode zato, da bi lahko še naprej obdržali privilegije in oblast. Ko človek gleda, kdo vse se gre ma-nagerje, ga včasih kar zmrazi. Mnogi med vami iščete v tej konfuzni situaciji samo trenutke koristi zase, na vse ostalo, kar je povezano s tem zahtevnim in odgovornim delom pa pozabljate. In potem se čudite, da prihaja ob celi vrsti nesposobnih, neodgovornih in neuglednih managcrjev do takšnih neljubih dogodkov, katerih žrtve so včasih, žal, tudi sposobni direktorji. Zavedam se, da boste v vašem društvu morda mnogi z ironijo, s posmehom ter zamahom roke reagirali na to moje pisanje, toda, vsakdo, ki je vsaj malce samokritičen, bo moral priznati, da je v tem mojem pisanju tudi mnogo resnice. Pa brez zamere gospodje managerji! PERUš NORBERT, Črešnjevec ČAKAMO NA ODŠKODNINO „Po sili vojaki* še upajo V Večeru sem dne 22. 10. 1992 zasledil članek od ministrstva za borce in vojaške invalide - odškodnina za nekdanje nemške vojake. Zelo sem vesel, da se-po 47 letih vsaj malo spomnite na ljudi „po sili biti Nekje sem slišala, da ne bodo vračali niti terjali zneska preveč oz. premalo plačanih dohodnin do višine 100 SIT?!.. Brez zamere! Ne „cufam“ se za 74 SIT, toda da je država tako hudičevo „picajzlas-ta“, pri tem ji pa bogastvo uhaja izpred nosa, to me pa jezi! Saj pravijo, da je hudič v detajlih, ne? Bolj se poglabljaš v malenkosti, manj vidiš celoto.. P. S. Povejte mi no, kako bo država izterjala dolg? Me bo poslala na prisilno delo?! Konec koncev bi me celo veselilo. Strahotno me veseli, da je demokracija in sem lahko povedala, kaj me boli ... ANICA KRALJ, Velenje ARHIVSKO GRADIVO MORAMO REŠITI PRED UNIČENJEM Pristojni arhivski zavodi v Sloveniji (6 pokrajinskih, 1 republiški) opažajo, da se v zadnjem času pri projektih za prestrukturiranje gospodarstva in spodbujanju prenove podjetij ne posveča dovolj pozornosti z zakonom predpisanemu varovanju arhivskega gradiva. Ob tem spoznanju moramo opozoriti na dejstvo, da je arhivsko gradivo, ki se nahaja v arhivskih podjetjih, last države in je kot takšno zaščiteno z zakonom. .Uničenje arhivskega gradiva je torej kaznivo dejanje in je lahko oseba, ki je s podpisom ali s svojim dejanjem omogočila njegovo uničenje, kaznovana. Danes smo iz dneva v dan priče nestrokovnemu pristopu k reševanju vprašanj, ki se nanašajo na varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva podjetij. Priča smo ukinjanju delovnih mest arhivarjev, ki so t) delovnih organizacijah po opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom edini pooblaščeni, da poskrbijo skupaj z vodstvenim kadrom za pravilno zavarovanje dokumentarnega gradiva tako dolgo, dokler ni iz njega odbrano arhivsko gradivo. Takšno ravnanje je znak strokovne in kulturne neosveščenosti ljudi, ki v procesu prestrukturiranja gospodarstva iščejo pri zapiranju arhivov in ukinjanju delovnih mest arhivarjev rešitev gospodarskih problemov. Pristojni arhivi smo zato dolžni svetovati Agenciji R Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij (kar smo že storili z ustreznim dopisom, pa nanj nismo dobili odgovora) ter vsem ostalim, ki odločajo pri reorganizaciji podjetij, da upoštevajo pozitivno arhivsko zakonodajo (Zakon o naravni in kulturni dediščini. Uradni list SRS 1/1981, Pravilnik, o pogojih za uporabo arhivskega gradiva, Uradni list SRS 84/1981, Pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu, Uradni list SRS 84/1981, Navodila o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva, Uradni list SRS 10/1969). Ponovno moramo poudariti, da se v arhivskem in dokumentarnem gradivu podjetij nahajajo takšne kategorije arhivskega gradiva (torej takšne informacije), ki so in bodo za nadaljni razvoj podjetij nujno potrebne, na primer gradbeni načrti, proizvodna in tehnična dokumentacija, dokumentarno gradivo namenjeno poslovnim odločitvam, personalne zadeve, pravni spisi, ekonomske študije, analize itd. Mimo lahko trdimo, da so urejene arhivske službe podjetij, kot je to samo po sebi razumljivo v razvitem svetu, sestavni del moderne organizacijske strukture vsakega uspešnega podjetja. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da je arhivsko gradivo neprecenljiva kulturna dediščina slovenskega naroda, kateri se v nobenem primeru ne moremo in ne smemo odpovedati, četudi gre po laičnem, nestrokovnem pojmovanju za „star papir". Dr. PETER PAVEL KLASINC, Pokrajinski arhiv Maribor, Mednarodni inštitut arhivskih znanosti nese, ker so ga rabili za pisanje nekateri, ki niso znali ali hoteli misliti. 5. grudna mi je dobri stari Miklavž prinesel približno 20 metrov daleč po priporočeni pošti belo pisemce, ki je napisano na neskončno potrpežljivem papirju (Če se prav spominjam, je sveti Miklavž nekoč delil darove, grozil in strašil je samo parkelj; to počneta še danes). Pisemce je opremljeno z vsem, kar zahteva sodobna administracija: uradni papir z glavo, tekoča številka delovodnika, žig ustanove in podpis odgovorne (?) osebe, ravnatelja. Res ničesar ne manjka, toda, ali ni vsega skupaj preveč? O arogantnem, nastopaškem in bahaškem slogu in neprikritih grožnjah si lahko mislite, kar hočete. Vprašati se pa morate, kdo je pristojen, da nekomu prepove pisati? Kaj bi k takemu pisanju rekel Helsinki watch? ANTON OZlNGER, Koroška cesta 1, 62000 Maribor GOSPOD ANTON OŽINGER V zvezi z objavljanjem vaše polemike v javnem občilu vas pozivam, da takoj prenehate s pisanjem neresnic in netočnosti o Pokrajinskem arhivu Maribor in nekaterih posameznikih v arhivu. Kot ravnatelj arhiva ne dovolim, da neupravičeno in neargumentirano blatite našo ustanovo, ki je postala o zadnjih letih vzorna in dobro organizirana. To vam svetujem v izogib posledicam. Ravnatelj: dr. Peter P. Klasinc Za g. prim. Peterlina Ginekološka bolnica Splošna bolnica Celje SPOŠTOVANI! Od vas sem dobila vabilo za posvet in ginekološko kontrolo, ki naj bi potekala 14-12. 92 od 14-80 do 16.30 v vaši ambulanti. Ker do sedanj nikoli nisem dobila od vas kakšnega podobnega vabila in ker iz izkušenj nekaterih ljudi vem, da dobijo vabilo za pregled tisti, pri katerih so bile odkrite kakšne „nejasne stvari", sem se resnično prestrašila. V službi sem se ta dan opravičila in odpovedala udeležbo pri zame zelo važnem sestanku in koristila 2 uri dopusta. Ko sem prišla pripravljena na ginekološki pregled, sem šele postala resnično razočaram oziroma ogorčena. Zvabili ste me na nelegalen in pokvarjen način izpolnjevat neke anketne liste, brez mojega dovoljenja in kar je najhuje, izkoristili ste tajnost podatkov moje kartoteke. Sprejela me je mlajša gospa in ne da bi se mi predstavila mi je porinila v roke anketno listo z namenom, dajo izpolnim (enako je naredila tudi drugim, kajti v tem majhnem prostoru smo izpolnjevale kar tri žene v enakem času - ena je obvezno izpolnjevala pole na bolniškem ležalniku, ker ni bilo drugje prostora). Ko sem jo vprašala, kdo je pobudnik te ankete, mi je prej arogantno kot prijazno odgovorila, da je to zahteval primarij Peterlin. Ob prihodu v ambulanto pa je gospa x obkljukala naša imena. Prepričana sem, da je bila s tem kršena moja (kakor tudi drugih žena) človekova pravica. Gospod dr. Peterlin, povem vam, da se tako NE dela. Mislim, da ste nam vsem prevaranim državljankam dolžni pojasnilo in vsaj javno opravičilo! Pozdravljeni „Na silo" anketirana pacientka, PREDMET BABA (naslov v uredništvu) vojak". 4 J let smo čakali, da bi oblast videla tudi nas. Naj omenim, da sem bil že leta 1942 poklican v nemško vojsko in sem se vrnil leta 1945 konec oktobra. Dobro, da sem se vrnil tako pozno - tako sem saj ostal pri življenju. Vsa ta leta sem služil v Norveški in Finski. Sedaj smo doma in čakamo 47 let, da bi dobili odškodnino, katero si tudi zaslužimo. Na oblasti pa ni bilo človeka, da bi ukrepal v tej smeri. Menim, da so nas vedno pustili ob strani. Vsa skrb prejšnji oblasti so bili borci NOV, mi pa smo lahko samo gledali, kakšne bonitete so imeli in jih še imajo. Ali smo mi manj vredni? Zavedati bi se morali, da nihče od nas ni šel po svoji volji v nemško vojsko!!! Težko življenje smo prestajali v svoji domovini. Sami smo si plačevali zdravilišča in zdravnika in živeli brez domače podpore s posledicami vojne. Ne bom več opisoval, ker je tega še mnogo in v srcih nosimo bolečino, katero so nam jo prizadejali domači ljudje - 'domača vlada. Veseli smo, če bo vsa stvar padla na plodna tla in obrodila sadove. Upamo - upam pa, da bo ta stvar stekla preden bomo „pomrli." Z veseljem bom spremljal, kako se bo stvar odvijala. „Po sili biti vojak" - to stvar ima v rokah oblast,, mi pa se bomo zavedali, da gremo na volitve. Ni nas tako malo, zato ta številka ni zanemarljiva na volitvah. Povem še naj, da imajo Italijani - Primorci to že dolga leta urejeno, sedaj bo še Madžarska pred nami/? Mi, kateri še živimo, upamo, da bo kmalu ' rešeno!!! MIHA VALENCI, Velenje BREZ ZAMERE, TODA ... Poštar mi je osebno vročil priporočeno pošiljko Republiške uprave za javne prihodke (izpostave Velenje), s katero so me na dveh listih odločbe obvestili, da sem državi dolžna v roku 30 dni plačati 74 SIT (ŠTIRIINSEDEMDESET!) dohodnine, sicer bom plačala zamudne obresti in dočakala prisilno izterjavo! S tem so me spravili v nelagoden položaj, saj res ne vem, ali se naj smejim ali strahoma čakam, kdaj bodo prišli rubit kakšen moj kos ponošenega perila (ne vem, če je moj, ker ga je tako kupil mož!?) Za kaj gre? Že nekaj let nisem zaposlena. Pustila sem službo zaradi slabega zdravja prvega otroka, medtem se je rodil še drugi, zdaj pa tako vsi vemo, kako je s službami! V lanskem letu sem nekaj svojih pisarskih umotvorov poslala nekaterim revijam, ki so stvar objavile in mi tudi (kot se spodobi!) nakazale skromen honorarček. V celem letu je bil tako moj edini prihodek ali dohodek torej tisti (neto) 2.600 SIT! Od tega zneska so odšteli lOočala stala malo manj, kakor 2.600 SIT!). Skratka, ko so odšteli še že plačane davke v znesku 881 SIT, so prišli do ugotovitve, da jim dolgujem natanko 74 SIT! Od (bruto) 4-494 SIT mi torej država priznava le 1.939 SIT čistega zaslužka, ki je lahko samo moj in edinole moj! Da ne bo pomote! Moj mož ni nikakršen težek milijonar! Celo na čakanju je - že več kot eno leto! Pa invalid! Vzdržuje poleg sebe in mene še dva mladoletna otroka in z grozo čakam, kaj bo on dobil.. Konec koncev je moral na obrazec za dohodnino kot vzdrževanega člana navesti tudi mene in prikazati še moj ogromni honorarček, ki ga njemu ne priznajo kot olajšavo! Torej tpoh nima smisla, da karkoli delam! Oziroma nikakršne stimulacije ni, razen ta, da vem, da me upoštevajo na davkariji, saj so mi poslali opomin za plačilo 74 SIT. Sram meje! Pa me ni sram revščine, sram me je tega, da živim v taki državi, kjer najbolj jemljejo tistim, ki nič nimajo. Vsekakor ne mislim nase, še nekaj slabših primerkov poznam! Saj bodo še letos morali krvavi pot potiti, da bodo plačali državi tisto, kar trdi, da je njeno! Poznam pa tudi ljudi, ki poleg plače prejemajo še denar za razne tedensko potne stroške, tako da samo od njih krasno živijo in si res veliko privoščijo. Kajpak so (in tudi v prihodnje bodo, saj si še plače reveži ne izplačajo več!!!) v obrazec navedli le svojo golo plačo! RAZLIČNA POTA DO RESNICE V MARIBORSKEM ARHIVU Stara kitajska modrost nas uči, da je boljše enkrat videti, kakor pa stokrat slišati. Da ne bi bilo nesporazuma, ponovno zagotavljam, da nikoli nisem bil, niti želel iti, niti nisem čutil nobene potrebe, da grem na Kitajsko; sploh s to deželo nimam ničesar opraviti. Pred več kot tisočletjem se je v tej azijski deželi pojavil papir, že sedem stole-tij ga pozna tudi Evropa. Na njem so tisti, ki so znali pisati in še misliti povrhu, to napisali, papir pa je prišel na glas kot najbolj potrpežljivo sredstvo, ki vse pre- ELLA commiiER skop |pj| ZIDANŠKOVA 7 CELJE TEUkFAK: 441-640 int.4 Prodala PC konfiguracii, dolov bi pribora po ugodntti conah. Tiskalniki EPSON, HP Trakovi za tiskalnike Diskete 5.25” HD 130 SIT KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni papir,telefax papir Garancija in servis zagbtovljena. HVALA ZA OBISK ! STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI 1JB| šm Najbogatejše Hollywoodčanke Za OpraK Winfrey najbrž še niste slišali, je pa najbogatejša Holly vvoodčan-ka, ki je lastnica kapitala, vrednega 200 milyonov dolarjev. V Združenih državah se pojavlja njen obraz na naslovnicah vseh vodilnih revij, sicer pa je tudi delovno dekle, voditeljica naj-olj gledanega talk-showa televizijske mreže ABC. Američane izredno zanima družbena tematika, ki jo Oprah vključuje v svoje oddaje, prav tako pa jih vznemirja njeno burno zasebno življenje. Na drugem mestu naj bogatejših predstavnic ženskega spola je Barbara Stre-isand s 180 milijoni, na tretjem pa Ma- donna s 164 miljjoni dolarjev. Četrto pozicijo je s 160 milijoni zavzela televizijska zvezda Mary Tyler-Moore, peto pa pevka country glasbe Dolly Parton s 156 milijoni. Bogatašinje, ki sledijo, so Elizabeth Taylor kot šesta s 150 milijoni, sedma Jane Fonda s 143 milijoni dolarjev, osma igralka Goldie Hawn, ki je 130 milijonov pridobila tudi s pametnim vlaganjem v svoje filme, deveto mesto je pripadlo 120 milijonom Penny Marshal. Na zadnjem, desetem mestu pa kraljuje Meryl Streep z natanko 100 milijoni dolarjev. Nove ambi- • • cije Po štiriletnem predahu je dvaintridesetletna pevka Jennifer Rush ponovno na glasbeni sceni z novim albumom. Neuigorčanka, ki je zaslovela s prvim albumom „Pou>er Of Love“, se pripravlja na nova osvajanja glasbenih lestvic, predvsem z aktualnim sin-glom »Vision OJ You“. Jennifer se je pred kratkim preselila v novo stanovanje, veliko približno dvesto kvadratnih metrov, v katerem živi z dolgoletnim prijateljem Stevom, bodočim zdravnikom. Pred njima je lepa prihodnost in kot pravita, veliko otrok. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Na delovnem mestu vas priča- ! CdfcJ kujejo nove obveznosti, ki jim ' boste komaj kos. Ker ste napeti, | je možno, da boste prišli z nadreje-f, nimi v konflikt, veste pa, da se mo- J rate boriti za svoje interese. Skušajte : najti podporo in bodite bolj umir-; jeni. Srečne številke: 2, 6, 9, 15, 22. Bik21. 4.-20. 5. ! P^Željo za spremembo in no- L attHvostmi boste uresničevali skozi šport, razne tečaje, učenje tujih jezikov. Dovolj časa boste imeli, da se boste posvetili svojim dragim, ki) ste jih do nedavnega precej zanemarjali. Vaše čustveno življenje bo cvetelo. Pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 5, 8. 13, 24. Dvojčka 21. 5.-21. 6. '[ (Nevtralni dnevi brez barve in' (okusa bodo začinjeni še z nezadovoljstvom v ljubezni, vso krivdo za življenjsko monotonijo boste valili na neizpolnjena pričakovanja, za katera naj bi bil kriv vaš partner, čas si boste grenili s prepiri in ne- Dvojčki EH: dorečenimi pogovori. Srečne številke:. 4, 7, 9, 10, 27. Rak 22. 6.-22. 7. [ Vaše razpoloženje in sreča bosta odvisna od drugih, v središče življenja boste postavljali ljubezen-' ske odnose, tudi v tem se vam obetajo pomembne spremembe, po-1 membne za prihodnost. Na delovnem mestu boste dobili nove obveznosti, delovnega elana bo zaenkrat dovolj. Srečne številke: 3, 7, 8, 15, 29,. ____ Lev 23. 7.-23. 8. ^^HZelo boste zaposleni in nala-. UhSkagali si boste še nove obveznosti. Lahko da boste imeli manjše pro-’ i J bleme z vsakodnevno proceduro, organizacijo časa in z odnosi v družini. Ljubezen trenutno plove v mirnih vodah. Manj hrane, več gibanja in spanja bi precej popravilo vaše razpoloženje. Srečne številke: 1, 5, 7, 16, 21. I Devica 24. 8.-23. 9. , KUVeč časa posvetite družini, ki ^^^vas že dalj časa precej pogreša, vašo pozornost pa si vseka-_ kor zasluži, če imate stalnega partnerja, se vam obeta mirno in harmonično obdobje. Finančni položaj bo še naprej na majavih temeljih, sicer pa se s tem ne boste preveč obremenjevali. Srečne številke: 4, 6, 8, 15, 26. _________________ Tehtnica 24. 9.-23. 1«. I Bližajo se vam nekoliko črni Jčasi, predvsem bodite pozorni Jravje. Sicer pa boste pestovali slabo voljo, napetost in utrujenost, še zmeraj pa boste na lovu'za priložnostjo, v delu in življenju nasploh, da pa bi izrazili svoje kvalitete, morate storiti to, kar želite. Srečne številke: 5, 8, 9, 10, 28. Škorpijon 24. 10.-22. 11. j rPRSg Čeprav se boste nemalokrat ; ■ttlS počutili, kot da so vam pristrigli peruti, se vam ponujajo nekatere dobre priložnosti, ki jih velja izkoristiti. Odpira se vam raz- | gibano družabno življenje, srečanja in toplejši ljubezenski odnosi. Finančni problemi bodo ostali še nerazrešeni. Srečne številke: 4, 5, 7, 18, 23. Strelec 23. 11.-21. 12. (Morali bi napraviti revizijo va-(šega finančnega stanja, kajti kljub povečanim prihodkom, vas lahke končni obračun privede v izgubo. Iz-. koristite priložnosti, ki se vam po- nujajo, čeprav trenutno niste pretirano motivirani. V družini pokažite več smisla za razumevanje. Srečne številke: 3, 4, 8, 17, 25. Kozorog 22. 12,—20. 1. (Življenje je v vaših rokah, tudi ca; (planeti vam ponujajo dovolj energije in iniciative, da bi nadoknadili vse zamujeno, tudi sebi in lastnim intereseom namenite več časa. V odnosu s partnerjem boste pokazali težjo plat svojega značaja, za-, radi prilagajanja ne bi zboleli. Srečne številke: 2, 5, 9, 11, 26. Vodnar 21. 1.-19. 2. (Trenutno zatišje skušajte iz- ___(koristiti, zadržujte se doma, Jpočijte si in poiščite srečo v drobnih stvareh. Nabirajte si energijo za večje podvige in ne domišljajte si, da vam planeti niso naklonjeni. Finančno stanje se bo izboljšalo, tudi v ljubezni se vam obetajo lepi časi. Srečne številke: 2, 6, 8, 15, 27. Ribi 20. 2.-20. 3. ^JjVenera bo razburkala vaša čus-jMtva, ob partnerju boste našli srečo in zadovoljstvo, čeprav bi morali pokazati več pripravljenosti za razumevanje njegovih problemov. Več časa namenite sebi in svojemu videzu, nekaj denarja lahko porabite za garderobo. Pazite na prehrano. Srečne številke: 4, 7, 9, 16, 29. Anthony De Mello: Žabja molitev Zaklad v gori, ki izginja To Je zgodba, ki Jo Je učitelj povedal svojim učencem, da bi pokazal, kakSno Škodo lahko napravi ena sama nepomembna navezanost tistim, ki so postali bogati z duhovnimi darovi. VaSčan je nekoč jahal mimo gore prav v enem redkih trenutkov, ko se Je v njej čudežno pokazala votlina vsem, ki so želeli obogateti z njenimi zakladi. Odkoraka! Je v votlino in naSel cele gore draguljev in dragocenih kamnov. Naglo Jih Je tlačil v vreče na mulinem sedlu, kajti poznal Je legendo, ki pravi, da bo votlina odprta samo zelo kratek čas, tako da Je treba zaklade vzeti v naglici. Mula Je bila težko natovorjena in vaSčan se Je odpravil na pot, vesel svoje sreče. Takrat se Je nenadoma spomnil, da Je pozabil palico. Vrnil se je in planil v votlino. Toda že je napočil čas in votlina je izginila, z njo vred pa tudi on in ni* koli več ga' niso videli. VaSCanl so leto ali dve čakali naj, potem pa so prodali zaklad, ki so ga naSli na muli, in postali dediči sreče nesrečnega moža. Ko si vrabec gradi gnezdo v gozdu, zasede samo eno vejo. Ko sl jelen v reki teSi žejo, popije samo toliko, kolikor zmore njegov želodec. Mi pa zbiramo stvari, ker so naSa srca prazna. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje abonma DNEVI KOMEDIJE VSAK PETEK IN SOBOTO 12. 2. do 6. 3.1993 Mestno gledališče ljubljansko Ljubljana Frayn: HRUP ZA ODROM Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Vitrac: VOLKODLAK Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Molišre-Rozman: TARTIF Slovensko stalno gledališče Trst Nicolai: HAMLET V PIKANTNI OMAKI Drama Slovenskega narodnega gledališča Lj. Moličre: SVATBA PO SILI Prešernovo gledališče Kranj Cooney: ZBEŽI OD ŽENE Drama Slovenskega narodnega gledališča Lj. Nicolai: BLAGI POKOJNIKI. DRAGI MOŽJE Slovensko ljudsko gledališče Celje Molišre: NAMISUENI BOLNIK Vspis abonmaja od 11. 1. do 29. 1. 1993 vsak delavnik od 9. do 11. ure. Redni abonenti SLG Celje imajo 10% popusta. Glavni pokrovitelj SLG je KOVINOTEHNA CELJE. SLG CELJE Maribor Križ čez Borštnikovo srečanje? Dan pred božičem je bila objavljena na kulturni strani časnika Delo drobna novička o tem, daje strokovna delovna skupina za gledališče pri ministrstvu za kulturo (v njej so prof. dr. Lado Kralj, Simon Kari um, Vili Ravnjak, Rapa Šuklje; nekaj časa je bil v njej tudi Goran Schmidt) „že oblikovala predlog za ustanovitev novega srečanja vseh slovenskih poklic-njh dramskih gledališč v enem od slovenskih kulturnih središč (najverjetneje v Novi Gorici)**. Predlog naj bi bil odziv na to, da se „na številne kritike na izvedbo letošnjega 27. Borštnikovega srečanja v Mariboru doslej niso odzvali na svet BS, ne njegov predsednik Matija Malešič in ne direktorica Olga Jančar**. * Po vsebini to seveda ni Če soji strokovnjaki iz de-novička, ampak velika no- lovne skupine priznali, da je vica s potencialnimi dalj- živa in spodbudna, so pri-nosežnimi posledicami za znanje zagotovo utemeljili s slovensko gledališče in kul- šestindvajsetletno preteklo-turo, za njune tradicionalne stjo srečanj (v neokrnjeni vrednote, posebej pa še za obliki) in mnenjih sloven-Maribor ter njegovo identi- sirih dramskih gledališč, pa teto in kulturno podrast. tudi ljudi, ki v njih ustvar-Kar posebno bode v oči, jajo. je predlog za „novo srečanje Da je bil predlog izražen festival bi bil visoke kulturne vrednosti; ob njem bi se še zmeraj, tako govori predlog, vrstila vsakoletna srečanja vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališč. Kar bi oboje terjalo dobro odmerjene in vložene denarje iz državnega proračuna. Sedanji nedorečeni položaj je kajpada zlasti nevšečen za Maribor. Navsezadnje je več kot četrtstoletna tradicija srečanj globoko posegla v zavest mariborskega prebivalstva. Gledalci v Mariboru so sledili raznorodnemu, idejnemu, tehničnemu in organizacijskemu razvoju slovenskega dramskega gledališča. Enkrat na leto so ga v zaporedju dobili na vpogled (medtem ko lahko v Ljubljani sledijo mesec za mesecem v mnogih gledališčih, vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališč**; gre torej za vztrajanje pri temeljni ideji o njihovem vsakoletnem povezanem nastopu, ki so jo jeseni 1964 na pobudo ravnatelja ljubljanske Drame SNG Bojana Štiha sprejeli tedanji ravnatelji slovenskih poklicnih dramskih gledališč, mariborski ravnatelj Fran Žižek pa mu je daljnovidno zagotovil prizorišče v Mariboru. Ideja je slovenska poklicna dramska gledališča dovolj čvrsto povezovala od 1966. leta dalje - do lanskega, 1992. leta, ko je bila načeta v osnovi. Bilo bi sprenevedanje, ko bi trdili, da je niso leta spremljali vsebinski pretresi, da ideja ni imela močne tekmice v ideji o festivalu, na katerem bi prikazovali najboljše uprizoritve slovenskih poklicnih dramskih gledališč po izboru strokovne žirije (več let zaporedoma je bil z odsotnostjo z Borštnikovih srečanj njen provokativni glasnik Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane), a premagana do lani ni bila. In kakor kaže predlog ministrstvu za kulturo, je še zmeraj živa, povezujoča in produktivna. Priznana ji je tudi moč v Sloveniji in v okolju, kjer naj se uresničuje (po novem v Novi Gorici.) tako odločno, velja zagotovo povezovati s tem, da si je Borštnikovo srečanje ’92 preveč na hitro, nedomišljeno, dogovorjeno v ozkem krogu, bistveno spremenilo svoj značaj. Premalo so bile pretehtane vse raznorodne duhovne in socialne sestavine fenomena Borštnikovo srečanje, po mojem pa tudi organizacijski, zlasti pa gmotni problemi v zvezi s prirejanjem novega, mednarodnega dramskega festivala vrhunske vrednosti. Gre za prireditve, ki terjajo kupe denarja, izvrstno organizacijsko ekipo, načrtovanje za leta naprej. Takšno podjetje mora finančno in vsebinsko ovrednotiti ustrezno ministrstvo; zlasti mora natančno opredeliti slovenski delež v njem, saj gre za projekt državnega, ne kakšnega deželnega ali mestnega značaja. Predvsem pa je ob takšnem festivalu potrebno natančno določiti, kakšen je njegov namen. Da bi bil zgolj eden izmed mnogih evropskih v glavnem profitno-turistično naravnanih gledaliških festivalov, menda ne; gotovo bi šlo za vzporejanje slovenske gledališke umetnosti z evropsko (svetovno?), za nova iskanja, potrjevanja in usmeritve. Takšen ne samo v enem kot v Mariboru). Enkrat na leto je slovenski kulturni paracen-ter, kar Maribor ob Ljubljani vsekakor je, doživljal slovensko dramsko gledališče v njegovi komprimirani totalnosti. Maribor si je lahko vzdržema dopolnjeval vednost o pomembnem delu slovenske kulture. Za oblikovanje vsebinsko polne, bogate, mnogostranske notranje, pa tudi zunanje podobe Maribora kot mesta (zanikovanje njiju ali roganje njima je bila leta slovenska nacionalna disciplina v sponašanju), so bila srečanja slovenskih dramskih gledališč izrednega pomena, kar morem potrditi iz lastne izkušnje, saj sem jih spremljal od začetka pred skoraj tridesetimi leti. V Mariboru je zlasti med mladimi rodovi rasla navezanost na sodobno gledališče, se je množilo znanje o njem. Tako se je širilo mariborsko gledališko občinstvo in se stapljalo z jedrom desetletja preizkušenih gledaliških navdušencev. Posebnost trenutka je tudi ta, da se sestava slovenskega gledališča spreminja, kakor se spreminjajo družbene in gospodarske razmere okrog njega. Sprožajo se vprašanja o novi organiziranosti slovenskih gledališč, o položaju ustvarjalcev v njih, o novi gledališki zakonodaji. Omenjena skupina strokovnjakov pri ministrstvu za kulturo tehta vrednosti repertoarnih in abonmajskih gledališč ter neodvisnih, projektnih gledališč brez repertoarja in stalno nameščenih sodelavcev. Preudarki niso nekaj popolnoma novega, saj jih je mnoge med njimi že pred dvajsetimi leti zaokrožil pokojni dramatufg Lojze Filipič, a se je takrat pokazalo, da so bili še preura-njeni. Potemtakem smo na izjemno pomembni prelomnici: v splošnem preurejanju naše državne, narodne, gospodarske in politične ureditve bomo morali na nove kolesnice speljati tudi našo kulturo in z njo gledališče. Premisliti' bomo morali potemtakem ne le o mednarodnem gledališkem festivalu, marveč tudi o srečanjih slovenskih gledališč, o repertoarnem ali projektnem gledališču, o neodvisnem ali uradniškem gledališčniku. O vsem tem pa se ne bomo odločali zgolj kulturniki in umetniki (čeprav bomo morali za odločanje pripraviti strokovne podlage), marveč tudi politiki. Zato se moramo za te odločitve poglobiti vsi, še zlasti politiki, ki v predvolilnem boju skorajda niso spregovorili o kulturi in njenih problemih. Za Maribor to velja še v posebni meri: ne gre zgolj za odločanje med mednarodnim festivalom in srečanjem BS, med repertoarnim in projektnim gledališčem, pač pa zlasti za položaj gledališča v celotni podobi Maribora in za njegovo funkcijo, za razmerje med državo in mestom pri urejanju področij kulture, za denarne obveznosti pri tem, za pripravljanje razmer, v katerih mora kultura rasti, in odločanje o njih na mestni ravni (ob priznavanju globalne naravnanosti kulture v okviru države). Pri tem si bo moralo mesto omisliti učinkovite mehanizme, da se bo odločalo prav in ob pravem času. Predvsem bo moralo vedeti, da kultura in kulturni dogodki niso le priložnost za bleščeče uveljavljanje ali razkazovanje politikov, pač pa da so najgloblje sestavine mestnega občestva. Takale kulturna novička, ki smo jo prebrali v Delu, bi se pravzaprav sploh ne mogla pojaviti v javnosti, saj bi morali njeno sporočilnost prestreči s pravočasnim ukrepanjem v Mariboru. Žal pa politiki poleg tega niso razrešili še nekaj drugih problemov mariborskega gledališča: to še zdaj nima upravnika, vprašanje novega gledališkega sveta pa je obviselo v zraku. Kdo je tedaj tisti, ki bo z znanjem in odgovornostjo razrešil te probleme, tisti, ki bo povedal v imenu Maribora, kaj ta sodi o „ustanovitvi novega srečanja vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališč v enem od slovenskih kulturnih središč"? Dr. Bruno Hartman NOtfJ! i SOBA _______Vj_____ SPOROČILO ZA JAVNOST Ob veliki tekmi med različnimi akterji prostovoljnega zavarovanja, v tekmi za denar, smo priča tudi svojevrstnemu kršenju mednarodnih določil o sindikalnih svoboščinah. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v svoji ponudbi popustov za kolektivno prostovoljno zavarovanje, ki ga ponujata članom «n nečlanom, hkrati to pogojujeta z obstojem njunih si-dikatov v podjetju. Zaradi popustov pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju prihaja do „kupovan-ja" članstva in svojevrstne vezane trgovine za nekaj tolarjev. Zavračamo »n obsojamo takšen način nastajanja sindikalnega pluralizma. BORIS MAŽA LIN, Koper VOLILCI, ZGODILO SE MI JE! Pred soočanjem predsedniških kandidatov v studiu ob 17-tih na prvem programu Radia Slovenija (petek, 4-12. 92) so na radiu sprejemali „vprašanja poslušalcev", da bi s tem zajeli čim širši krog ljudi ter tudi na radiu na ta način posredovali razpoloženje vo-lilcev. Postavil sem sledeče vprašanje za kandidata BIZJAKA - dobesedno: „Ali ste storili kaj dobrega v času, ko je KUČAN lojalno vodil stranko, ki za Slovenijo ni naredi/a nič dobrega?" Vprašanje je bilo nenaklonjeno Kučanu, Bizjaku pa je dopuščalo odgovor „kot ve in zna". Zvečer približno ob 18.15 pa je pogovor potekal takole (najavam po smislu). Enega od kandidatov (mislim, da g. Bu-sarja) je „poslušalec vprašal": Kaj se sedaj greste? Kje pa ste bili takrat, ko se je gospod Kučan zavzemal za samostojno državo ... se boril za Slovenijo ... trpel za narod. (Ne vem, katera iz arzenala fraz je bila uporabljena.) Po odgovoru g. Busarja je nadaljeval voditelj Veselinovič: „Isto vprašanje postavlja Jože Novak z Vranskega za g. Bizjaka." Oba - Bizjak in Busar - sta vprašala, kot da bi slutila prevaro: „Katero isto vprašanje?" In zopet Veselinovič: „Kaj ste delali takrat, ko je gospod Kučan brezkompromisno vodil stranko, ki naj ne bi Sloveniji prinesla nič dobrega." Oddivjal sem v Ljubljano, kjer sem hotel prestreči kandidate ali vsaj Veselinoviča, da bi „poravnal račune". V avli radia sem po hišnem telefonu od urednika Draga Balažiča „ izvedel": „Vsi so že odšli. Pritožite se! Ukrepali bomo! Obračunavanje mi ni blizu." Moj odgovor se je glasil: „Nobene zakonske zaščite nimam. Nikjer nimam dokaza, da sem vprašanje postavil tako, kot sem ga res postavil." Ko sem ponovno telefoniral in na vprašanje neimenovanega novinarja, kako mi je bil studio všeč, odgovoril, da je bil glede na mojo izkušnjo pristranski in da jim na radiu ne morem zaupati, sem bil deležen jeze . novinarja, češ: „Ne dovolim si, da bi se kdo tako pogovarjal z menoj." Dva odgovora imam: 1. Gre za vzorec, kako so „neodvisni" mediji vodili volilno kampanjo in lagali v prid ,neodvisnega" kandidata Kučana. Ne čudi se torej, Kučan, ko bodo brezpravni in okrog prineseni dejali: „ Tega si ne dovolimo več!" in začeli poravnavati račune pač po svojih močeh in zmožnostih. 2. Druga možnost pa je veliko slabša. Možno je namreč, kar mi je zagotavljal tudi urednik na radiu, da gre za „nesporazum". Jaz sem po telefonu govoril nekaj, novinar • na drugi strani pa je nehote slišal nekaj drugega. Ali, na listku je pisalo nekaj, novinar Veselinovič pa je nehote prebral nekaj drugega. Majhni skupini pomembnežev (beri mafija) je torej uspelo ustvariti kult osebnosti namesto dobrega predsednika. Dragi volilec: če nisi „bivši“ politični povzpetnež katerekoli vrste in si kljub temu volil Kučana, potem si se dal zapeljati medijem in si nasedel genialni Kučanovi retoriki. Ne diplomaciji, ne uspešnosti, ne dejanjem, ne prizadevanju za državo, temveč zgolj retoriki - govorništvu, blefu in skrivanju za svetopisemskimi izreki. Imamo predsednika, ki je „priden" in tiho služil politiki (denar mislim) že v času ene, praktično oborožene, stranke kot njen pomemben, član. Ne čudimo se torej - ničemur. Volilec, upam, da se bomo, počasneje kot bi se lahko, pa vendarle brez fizičnega nasilja učili biti svobodni volilci. JOŽE NOVAK, Zajesovnik, Vransko KATERO SODISCE V SLOVENIJI BO RAZSODILO DI-DACTO 1991 DUESSELDORF? Obrtnica ga. Alenka Klemen je t; Novi dobi dvakrat najavila, da bo spoštovane bralce obvestila o SODBI V IMENU LJUDSTVA, ker sem o njej (ali njeni obratovalnici) širil umazane laži. Ona je doma iz Laškega, jaz iz Celja in pristojni so: celjska policija, celjsko tožilstvo, celjsko sodišče. 1. Naloga policije je bila, da z zbiranjem podatkov potrdijo moje trditve o tem, da je obrtnica za posel Didacto prejela 273.000 DEM, da so stroški za Didacto bili največ 135.000 DEM in da ima obrtnica dobiček 140.000 DEM! 2. Te podatke bi oddali tožilstvu, tu pa jih čaka podatek, da je obrtnica prikazala negativno davčno napoved za 44-295 DEM! S. Tožilstvo bi vložilo obtožnico na celjsko sodišče, kaznivo dejanje se imenuje 152. čl. KZS (utaja davščin). 4. Sodišče bi določilo še sodnega izvedenca finančne stroke in razsodilo: ali je bila utaja davščin ali ni bila utaja. Kaj naredijo UNZ Celje, tožilstvo Celje in sodišče Celje? a) Policija prejme nek kvazi zapisnik deviznega inšpektorja iz Ljubljane in t> tem zapisniku je zaključek: obstaja utemeljen sum, da je P. Z. ogoljufal obrtnica, ki ji zakonodaja prepoveduje agencijska turistična dela, za cca 40.000 DEM! Policija ta zapisnik pošlje tožilstvu! b) Tožilstvo je istega mnenja kot policija in pošlje zapisnik sodišču Celje! c) To pa: obrtnica me lahko toži za 60.074 DEM! Preiskava ni potrebna, ker so dovolj zaključki deviznega inšpektorja. Pa se sodišču sporoči: izdajte sodbo, da ji plačam 60.074 DEM! Seveda potem pričakujem preiskavo v smislu: 60.074 DEM je dobiček iznad 14O.OOO DEM prvotnega dobička! Sodišče ne upa izdati sodbe in tako zadrži problem Didacta v svojih rokah! Naj javno odgovorijo: UNZ Celje: zakaj niste opravili niti ene poizvedbe pri Izletniku, Montenegru, Kompasu Ljubljana in Portorož, banki Laško? Tožilstvo: zakaj u svojih sklepih nikoli ne omenjate čl. 152? Sodišče: 1. čemu imate svoje izve- dence?? 2. Kako lahko sodnico, ki si več ne želi obravnavati Didacte, povabite v senat, ki bo odločal o tem, ali preiskava bo ali ne bo? 3. Kaj menijo o zaključkih deviznega inšpektorja: Alenka Klemen prikazuje finančni rezultat posla 27.076 DEM, ko izjavlja prihodke in stroške v DEM, ista oseba ima izgube 453.381 SIT (takrat 50.000 DEM), ko prikazuje prihodke in stroške v tolarjih! Človeku je všeč, ko t> prostem času bere o podkupljivih policajih, tožilcih, sodnikih! Tudi ljudem je všeč, če kaj takega vidijo v TV nadaljevankah in filmih! Ko spozna, da pristranskost pozna tudi resnična celjska „pravica", pomisli: „Je to res mogoče?" Didacta se je pojavila na sodišču 13. 4-91!. Kmalu bo dve leti in še začeli nismo pošteno: en sodnik stalno sklicuje in preklicuje, drug sklicuje in ne upa izdati sodbe, tretji ne razume, za kaj gre, senat nekaj da na zaključke nekega deviznega inšpektorja, ki pozabi pritisniti pečat na svoj umotvor. Reviji Jana zagotovo predlagam, da v kandidaturo za Slovenko 93 vnesejo tudi ime obrtnice Alenke Klemen. Obrtnica je za Didacto postala podjetnica, v 100 dneh je uspela prejeti 273.000 DEM, v davčni napovedi uspe prikazati prihodkov 365.000 DEM, zapravljala je 410.00D DEM v 100 dneh, postala je policist, napreduje v tožilca, danes je že sodnica, vmes je bila še tržni in devizni inšpektor, včasih tudi odvetnik, denar ji posojajo vsi, banke, firme ji pustijo, da dolgove odplača kdaj kasneje, sorodniki, znanci, vodiči, šoferji, udeleženci Didacte. Celjsko sodišče ima cca 40 sodnikov! Pet jih je že okuženih z Didacto! Osemkrat bomo ponovili obtožne predloge zoper Alenko Klemen in ostale! Torej: veliko možnosti, da Didacto razsodi celjsko sodišče! PETER ZALOKAR, Celje ZAL; A J SEM ZAPUSTIL SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE? Že uvodne točke dnevnega reda seje, ki je bila 16. decembra, so mi dvignile adrenalin v krvi do te mere, da sem moral na sveži zrak. Sejo sem zapustil iz zdravstvenih razlogov, bi lahko rekel. Začelo se je že pri potrjevanju zapisnika prejšnje seje in pri odborniških pobudah. Nedorečenih ali morda celo samo nedosledno zapisanih sklepov, ni bilo mogoče niti kritizirati, kaj šele, da bi jih predsedujoči dovolil skupščini zavrniti. Odgovori na odborniške pobude pa sq do kraja še enkrat razgalili sprevržene odnose v šentjurski občinski oblasti: administracija odloča in diktira, skupščina pa posluša in pritrjuje. vprasanje legtumnosn t. t. Šentjurskih divjih privatizacij, je vodstvo občine elegantno rešilo tako, da je njihovo poslovanje razglasilo za zaupno. Odbornikom so ponudili le dokumentacijo ničvrednih registracijskih sklepov. O pretoku družbenega kapitala v privatne žepe, ali o še bolj problematičnih govoricah o odtekanju družbenih sredstev v inozemske firme, pa niti besedice! Tildi o kakih 50 milijonih tolarjev, ki t) občino pritečejo za vzpodbujanje razvoja demografsko ogroženih, občinska administracija ni pripravljena razpravljati. Na izrecno postavljeno zahtevo, da naj se vendar dajo ti podatki na svetlo, smo nekatere podatke za nazaj res dobili, toda bili so garnirani z ustrezno aroganco užaljenih Občinarjev, ki vsako zahtevo po čistih računih že smatrajo za nedopustno nezaupanje v njihove nebeško čiste posle. Da pa bi skupščini prepustili strateško usmerjanje tega denarja, je po njihovem pojmovanju parlamentarizma enostavno nezakonito. Nekaj podobnega se je pokazalo tudi pri urejanju stanovanjskih zadev v občini. Administracija je po svoje uredila upravljanje s stanovanji, po svojih kriterijih tudi razprodajala solidarnostna in socialna stanovanja in ko bo vse pri koncu, bo na kakšno nadležno odborniško zahtevo skupščini morda tudi pripravljena kaj povedati. za vložen trud .. .In dirkači? Kdo je sploh zaradi koga? Pa nazaj v Lenart. V kulturni dom? Pa v kulturni dom. Ne, to ne bo prav. A ni tu Bajdi? Ja, je bila Bajdi, pa gruča domačinov z otroki, ki so prišli na njen koncert. Postregli so si na „ruskem šanku" (naj mi odpustijo ta izraz, ker nisem hotel užaliti idejnega očeta te sicer odlične in pripravne zadeve). Na velikem lesenem „pladnju“ so čakale salame, da jih na hodniku mimoidoči - če se seveda pririnejo zraven - stlačijo'v usta, če že ne morejo v nabito polno dvorano. Seveda - Bajdi. Poskusil sem. Enkrat - ne gre skozi vrata. Drugič - strgali so mi kravatno zaponko. Pogasil sem si jezo z „deci" stare dobre coca-cole v plastičnem kozarčku in se odločil, da svoje spremljevalke ne pustim več zmrzovati kljub njeni potrpežljivosti in vnemi, da me spravi 11 dvorano. Za trenutek sem zagledal gospoda Verbiča, pa ga nisem utegnil vprašati, kako mu je uspelo prebiti se iz dvorane. Sijal je namreč v vsem svojem ponosu organizatorja, tokrat sicer brez obvezne BB opreme, pa vendar. To je torej to, kar nam je ponudila nova zveza. Njen po Napoleonsko okronani predsednik g. Verbič in to se je izcimilo iz vsega denarja, ki smo ga zbrali dirkači in ki ste ga zbrali gledalci. Kam je šel denar? Tega vprašanja si ne postavljam več, ker sem si ga že dovolj v Jugoslaviji. Razočarani slavljenci smo torej prepustili dvorano domačinom in Bajdi, ki nam je povedala, kaj bo njen kuža, ter odšli v gostilno na kozarec domačega v pravih steklenih kozarcih, kot smo si najbrž zaslužili in se odpravili domov. To so le nekatere cvetke s te seje. Predsedujoči se je očitno zavedel, da gre za delikatne stvari in je kot podaljšana roka izvršnikov poskrbel, sklicujoč se na poslovniška določila, razpravo zadušiti in kanalizirati v splošno dopadljive vode. V igri so s prilizovalnimi nastopi krasno sodelovali tudi nekateri odborniki. Dejstvo je, da naša skupščina, namesto, da bi sama kreirala občinsko politiko, pristaja le na pravno formalno potrjevanje na drugih mestih sprejetih odločitev. Včasih se je vsaj vedelo, da je to komite ZKS! Še najbolj žalostno pa je, da je vsako drugačno razmišljanje, zlasti še, če prihaja iz deklariranih opozicijskih klopi, v šentjurski skupščini v njih sedi le peščica narodnih demokratov, enoglasno praktično že v naprej z gnevom zavrnejo. V takem vzdušju sem se počutil ponižanega in ogroženega. Moral sem po zrak, ven v zimsko meglo. V tolažbo m-' pa je, da so podobne stiske doživljali tudi nekateri drugi odborniki in so skupščino še pred uradnim zaključkom sesuli. FRANC KOVAČ, Šentjur AVTOMOTO PO SLOVENSKO Še ena sezona je za nami. In avtomata šport je kot omama. Tukaj si ne glede na ceno, na tveganje. Tako pač je. Edino veselje, vzpodbuda za naprej je pokal, prigaran z lastnim znanjem, od mehaničnega do dirkaškega. Preplačan z vsem vloženim denarjem, ki ga nihče ne vrne in ki ga je kljub temu na koncu lahko pozabiti. * Dve sezoni sta bili zame „jugoslovanski". AMZ Jugoslavije je storila svoje: orga- nizirala je dirke, nas ok.-epčala s toplim golažem, ni nas pritiskala s štartnino in prvim trem je častno povrnila nekaj denarja. Leto 1990 se je končalo v hotelu A kategorije v Portorožu z večerjo, pijačo in svečanimi pokali. Leto 1991 razglasitev v hotelu Terme u Zrečah, prav tako prireditev vredna svojega imena. Tako po jugoslovansko. In po slovensko? Po dolgem premišljevanju je bilo treba kakšno urico prej iz službe. Lenart je daleč, ceste so, kot pač so. Am-pak vredno je po vsem tem, ko so organizatorji vse dirke odlično organizirali - ampak samo za organizatorje. Ko smo za vse dirke plačevali štartnine, ko nas nihče ni „okrepčal" s toplim obrokom, čeprav smo se iz Portoroža peljali v snežnem metežu. Vse je bilo, kot je treba. Organizatorji in lepa dekleta v BB opremi, organizatorji z bloki za malico, organizatorji z dnevnico, organizatorji z zvenečimi pohvalami Pot je dolga, odločitev pa na dlani, čeprav je še trenutek pred tem visela nekje med stvarnostjo in sanjami o hitrosti, o športni vnemi in predanosti. Dovolj bo. Dovolj bo tega, da je šport meni strast, ljubezen in predvsem tudi velik strošek, drugim pa dober posel. Ker pri vsem tem trpijo misli in žep. Vem, da jih je nekaj, ki se strinjajo z menoj, ki so zapravili dan ir. v tem dnevu zaupanje v AMZ Slovenije. A pokali? Ja, šli smo po pokal. Zdaj stoji na polici med mogočnimi lepotci in da je rdeč - to je od sramu! Pa lep pozdrav! 'ZDRAVKO KOČEVAR, Velenje, dosedanji tekmovalec v CBD-moto w razredu prikolic eiia*.oS7*o S L« v«-«; 70. raacja. B«m pAro Ro;fwi kop MBrsrI>ic 1 rr Bo sTf 1^4UMJU-I j 5 TVOJ/M tobF*fLs*i SVHOmAtifSkl SOi.| SO NAUČILI fV) Jfi-tk.- SAIOHAVAKCINO , KAIF pA M VJ NF RAZOnrjT sionf n s ro j za-jo foncj-ijr , svo;/« fKACO/l”. RFS 7«", i)A foso?) po CDLOtU O LN za Mr sf mso ( rfr. ?r po S F NFtNO A J SC F , K-A*, n L4HLO VltFLI, CF SFVF&A MfSfF SUFpJ. kOf II7AV/4. NA V A SFM SH06U V fLAbFcAH (HV/ft-A , OA Sff m 6aw Brsrbo)(p4 Bowo Mnfs zavi-j-tl/ TRmo Jv/R-Bino. &RVJCIC HAi le VAS KAJ vre „ V HLAcA H * 1» sr fob Dopis poDpMirf! SPoAT^« potbAAV ’ JANEZ, s,-i' v vrtno sr: rist , RTV . oSlasuf brste POJASNILO Prilagamo pismo gospoda NUČIČA. Naj še enkrat pojasnimo, da nihče ni govoril o gospodu, da je tujec, je pa govoril v tujem jeziku, srbohrvaškem jeziku (med drugim „ulazi"). Ni pa to bistveno, marveč tisto v pismu, ko jasno reče, da gre za gradbišče, da niso izpolnjeni pogoji iz odloka o lokaciji BE Vrhovo, da pa vendar tečejo poizkusi predčasnega obratovanja. Povedali smo že iz protestne izjave: za pravno državo gre, za odgovornost investitorja za celotno investicijo in zaradi nespoštovanja odloka, za ogrožene ljudi. Ekološki pozdrav! Za Izvršni odbor, tajnik SEG, KAREL LIPIČ — Vojna ubija tudi v Sloveniji Srečko brez sreče Skoraj petsto ljudi se je v nedeljo na pokopališču r^ve *n Povprašali so v Gorenju nad Zrečami poslovilo od nesrečnega °!c,r°g spsedov, vendar fanta Srečka Golenača, osmošolca osnovne šole v Oplo- luhce nl vldel-tnici, ki se je smrtno ponesrečil z neznanim eksplo- smrt v eoZ(ini erani zivnim telesom. ° & r Na domačiji na Kovaškem Vrhu nad Oplotnico že od četrtka veje žalost. Pozno popoldne sta Janez in Marija skupaj s hčerko Alenko začela iskati svojega drugo-rojenega - Srečka. Malo po poldnevu je sosed Srečka pripeljal iz šole v Oplotnici, na hitrico je nekaj pokosil in se kot tolikokrat odpravil na krajši potep, da bi potlej znova sedel za knjige. Kajti z osnovno šolo bo letos konec, on pa bi rad bil vsaj pravdober. Srečko je bil marljiv učenec. Pred dobrim letom, ko se je moral odločati, kako naprej po osnovnem šolanju, je brez razmišljanja izbral uniformo. Ali v miličniško šolo ali v šolo za kadete, je trdil. Svoje odločitve ni spreminjal niti pozneje, ko so se razmere spremenile. To je nekoliko čudilo njegovo razredničarko in domače, saj je bil Srečko neverjetno radoveden otrok, nenehno je tuhtal in „izumljal“ stvari, bil izredno spreten in vesele narave. četrtek je bil dan kot toliko podobnih. Zjutraj odhod v šolo, potem tisti kilometri v hrib nazaj na Kovaški Vrh, kosilo in hitri izkoristek kratkega popoldneva. Po koncu pouka je tisti dan imel srečo, naletel je na soseda in ta ga je povabil v avtomobil, da je bila pot proti domu krajša Proti večeru so starši postali pozorni nad sinovim izginotjem. Ni imel navade, da bi se kje tako dolgo zadrževal in nič povedal. Ponavadi je v prostem času zavil v okoliški gozd, ker je bil velik ljubitelj na- Zaskrbljena starša sta med poizvedovanjem postala pozorna na vest, da so sosedje popoldne slišali močan pok nekje v gozdu pod njihovo hišo. Najprej tega nista povezovala, saj se Srečko s temi stvarmi ni ubadal več kot njegovi vrstniki med prazniki. Ker pa fanta niso mogli ne priklicati ne najti, so za pomoč prosili sosede in nato še policijo. Začelo se je obsežno iskanje, vendar fanta ni bilo nikjer. V trdi temi so prenehali in starša pustili v upanju, da se bo sin prikazal. „To je bila najstrašnejša in najdaljša noč v najinem življenju", sta kasneje povedala nesrečna starša. „In tisti grozni trenutek, ko smo ga našli v grapi. Bil je ves razmrcvarjen . “ Naslednje jutro so z iskanjem nadaljevali in v grapi pod hišo, od koder je bilo prejšnje popoldne slišati omenjeni pok, našli nesrečnega fanta mrtvega. Ekplozija neznanega eksplozivnega telesa ga je povsem iznakazila. »Nikoli nismo videli, da bi imel kakšno takšno stvar razen nabojev. Niti nam prijateljem, ki smo se družili, ni nikoli povedal, da bi jmel kakšno bombo. Verjetno je kaj sam spacal, ko je vedno nekaj tuhtal," pravijo sošolci. Kaj je povzročilo smrt nesrečnega fanta, bodo ugotovili strokovnjaki z analizami v kriminalistično-tehničnem laboratoriju ministrstva za notranje zadeve. Vendar to zdaj ni več bistveno. Na stolu na Kovaškem Vrhu v hiši št. 2 je ostala šolska torba. Na pokopališču v Gorenju nad Zrečami pa od nedelje naprej sveži grob. Foto LucaS Maribor: Seks v šolskih klopeh Učitelji v postelji Ravnatelj mariborske srednje strokovne Sole Je organom pregona prijavil Štiri svoje učitelje, ki naj bi imeli spolne odnose z učenkami. Dve Izmed njih naj bi celo 2e rodili, eden od učiteljev Je 2e priznal očetovstvo. Kaj lahko stori dijakinja, če zapne v oko svojemu profesorju? Marsikaj, boste rekli. Iz naSih IzkuSenJ pa vemo, da se Ji ne piSe dobro. Koliko Je primerov po naSih Šolah, ko učiteljeva nagnjenost prekorači Šolski in družbeni kodeks? Kar precej Je tega, vendar se učiteljski zbor praviloma postavi v bran - učitelju. NI Se dolgo tega, ko Je uredništvo Nove dobe skuSalo pomagati učencu in profesorju, ki sta doživela neverjetne peripetije, ker bi naj prvi obelodanil spolni odnos nekega prgfesorja z učenkami In drugi zahteval disciplinsko odgovornost. Učenec, do tedaj odličnjak, Je „padel" tik pred diplomo, izgubil Štipendijo in moZnost nadaljnjega StudUa. Profesorja Je izobčil - kolektiv. Po objavi v Novi dobi Je uredništvo dobilo vrsto groZenJ In neverjetnih kritik, celo osebnih zamer. V ta okvir sodijo tudi primeri, ko pride do spolnih odnosov med mladoletnicami in mladoletniki In predstavniki Cerkve. Prav zato menimo, da Je omenjeni ravnatelj, ki Je sicer opravil le svojo osnovno dolZnost, vreden pohvale. To tembolj, ker so dekletca na nemoralo kar Štirih profesorjev opozarjala in ker profesorski zbor, ki naj bi o tem v zbornici razpravljal, ni reagiral in ker bi se naj vsa ta nemoralna reč na Soli dogajala 2e nekaj let. Iz tovrstnih odnosov naj bi bila rojena dva otroka, eden izmed profesorjev pa naj bi s tem početjem nadaljeval vse do pozne Jeseni. Zanimivo Je, daje le eden Izmed osumljenih profesorjev zapusti! Solo, ostali trije Se poučujejo. Vse bremeni sum kaznivih dejanj krSitve spolne nedotakljivosti v zvezi z zlorabo poioZaja, enega celo posilstvo. Za taksna kazniva dejanja Je zagrožena kazen od Šestih mesecev do petih let zapora. Z. E. Kranj: Jok moških za vilo Carmen na Praprotni polici Policija ni za seks Kranjska policija, oborožena s so« pred Novim letom spravila v jok od Ljubljane do Jesenic in še čez. lici pri Cerkljah je pregnala pet dnika Zorana Glišiča, Aleksandra bljane. Brzec z dvesto mark na uro Šmentana reč, ta naša policija. Država govori o podjetništvu in razvoju obrti, policija in sodstvo pa zapirata proizvajalna sredstva. Da je nesreča še večja, gre za uvožene strokovnjake. Resnici na ljubo gre še za eno umestno vprašanje: mar za gorenjsko oziroma kranjsko policijo in sodstvo veljajo drugi zakoni kot za ostali del svobodne države? Kajti, celo državo so najrazličnejši tipi, meceni, menežerji, režiserji in organizatorji preplavili z dekleti najrazličnejših ras, barv in narodnosti za mnoštvo masaž, zabav in najatraktivnejših stikov in vendar jih nikjer tako grobo ne preganjajo, kot si to dovoljuje policija iz Kranja. Spomniti se je treba na nedavni poseg policije v taverno nad Starim Mayr- Inim nalogom za preiskavo, je tik in stok v hlačah prenapete moške Iz vile Carmen na Praprotni po-na pol golih Rusinj in pred so* Krebsa ter Milana Kosa iz Lju- jem, kjer so dekleta iz Romujije tešila v hlačah nabrekle Gorenjce in zdaj še ta »frontalni napad" na vilo Carmen na Praprotni polici. Omejeno vilo so vzeli v najem Ljubljančani Zoran Glišič, Aleksander Krebs, za nabavnega pa naj bi bil Milan Kos. Policijo so začeli vznemirjati skrivnostni nočni prevozi, saj se je tamkaj zvrstilo taksijev kot pred ljubljansko železniško postajo. Postavili so zasedo in 29. decembra ponoči skupaj s kriminalci in inšpektorji vkorakali v nočni bar. Šmentana reč, takle nenapovedan o-bisk dušebrižnih varstvenikov naravne in kulturne dediščine v torek in to ponoči. Nič čudnega, da jim vrat koj ob prvem trkanju niso odprli. V bar in vilo so namreč lahko vstopali le izbrani klubski kameradi z izkaznicami .Zato so jim najprej skozi zaprta vrata pove- dali, da vsa reč za njih ne obratuje. V notranjosti pa je nastal direndaj, pozneje je bilo povedano, da je »ena dobra stranka v sobi pozabila 200 mark", kolikor naj bi veljal »brzak na urco". Za čakajoče porno filmi zastonj Ljudmila, Lilijana, Irina, Valentina in Lena, najmlajša stara dvajset, najstarejša štiriindvajset let, v cvetu mladosti in lepote, bi naj bile v državi le prehodno na ogledih kulturnih in drugih znamenitosti, kamor je vsekakor moč uvrstiti tudi golo moškost premožne Ljubljane. Edina državnim organom nepovšečna stvar je bila v tem, da sojih zgoraj omenjene znamenitosti tako očarale, da so svoje bivanje od 20. novembra na lastno pest podaljšale. Točneje rečeno niti ne povsem dobrovoljno, ker so jim najemniki oziroma delodajalci odvzeli potne liste in jim omejili gibanje samo od postelje do stranišča in od fotelja v sprejemnici do nočne omarice s kondomi, rekli bi od enih do drugih, da se ni bilo po- trebno preoblačiti. Mimogrede, tudi po stelje ni bilo časa po vsakem izlivu semena preobleči. Rusinje so povedale, da so se nekateri zaradi njim neznanih vzrokov že ob porno filmih med čakanjem tako nakuhali, da so že ob dotiku s telesno to ploto eksplodirali, čeprav so za to predvideli celo uro in dali tudi po tristo mark. To pa zato, ker je najemnikom uspelo usposobiti šele tri sobe. Od te vsote so umetnice dobile po sto mark, hrano in posteljo zastonj, v kolikor pa so goste pridno zalivale s pijačo, tudi del iztržka. Prava zlata jama, ta svobodna Slovenija. Niti v kapitalistični Nemčiji niti v Italiji ni bilo tolikšnega zaslužka. Zato je razumljivo, da so lepe Ljudmila, Lilijana, Irina, Valentina in Lena krute policaje, kriminaliste in inšpektorje milo prosile, naj jih v duhu slovanskega sorodstva četudi brez vizumov pustijo do Silvestrovega in še kakšen dan v januarju in naj jih ne vo zijo na državne stroške do državne meje. Jani Sova jE <• ELEKTROTEHNA ELEX international trade UVOZNIK IN GENERALNI DISTRIBUTER M ZEROVVATT ^ OAEWOO PRALNI STROJI IN MIKROVALOVNE PEČICE maloprodajna cena s prometnim davkom PRODAJA V ELEKTROTEHNA - SET PRODAJALNAH Pralni stroj Mile 76.330 SIT Pralni stroj 258 72.780 SIT Mikrovalovne pečice MW 75 52.584 SIT MW 65 37.174 SIT MW 60 35.720 SIT TELEVIZORJI - maloprodajna cena s p. d. TV 2004 (ekran 51 cm) 39.980 SIT TV 2141 (ekran 55 cm) 43.980 SIT . t' "L’ MALI OGLASI : - ' ‘ _f~ STUDIO MIX vam nudi raznovrstno izbiro starejše in najnovejše glasbe na avdio kasetah. Tel.: o63/ 741-757, popoldan DEKLE ALI MAMICO za lepše skupno življenje išče 35-letni Šrajerc. Možna tudi poroka. Rudi Ir- Panič, Linhartova 3, 63000 Celje POSESTVO s 65 ha zemlje, vseh kultur, ob glavni cesti Ptuj - Voličina - Lenart, prodam. Cena po dogovoru. Srečko Bezjak, Drstelja 45, 62253 De-sternik (Ptuj) VELENJE - ste za masažo? Pokličite 063/ 857-239 _ DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis, kuverto z vašim naslovom in znamko, dobili boste potrebna navodila. Marina Romih, Proseniško 7 a, 63220 Štore ENONADSTROPNI STANOVANJSKO HIŠO z velikim podstrešjem, staro 40 let (stanovanjska površina cca 220 m2 in 1000 m2 vrta) med Blejskim in Bohinjskim jezerom prodam za 90.000 DEM. Tel.: 064/ 721-008 PARCELO, 53 a, s kletjo in vinogradom, lepa lega pri Šmarju, prodam. Franc Žavski, Šmarje pri Jelšah. Senovica 34, tel.: 063/ 821-755 VINOGRAD, 27 a, z opremljeno zidanico in inventarjem v Zibiki, prodam. Tel.: 063/ 29-821 TERME ZREČE - prodamo obrt v najemniškem lokalu, smer Rogla. Tel.: 063/ 762-451, vsak dan od 11. do 13. ure H MALI OGLAS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. NAROČILNICA Ime................................priimek naslov..................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite....................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Reporter Nove dobe med novoletnimi prazniki v središču Srbije Silvestrovo v Danes je tako imenovana Zvezna republika Jugoslavija domala za železno zaveso in le malokdo si, če ni zares nujno potrebno, umisli potovanje tja. Krožijo takšne in drugačne govorice in slišati je svarila, da se tam avtomobilom s slovensko registracijo slabo piše. Naš reporter se je sklenil med novoletnimi prazniki na lastne oči prepričati, kakšne so razmere v Srbiji in kako živijo tamkajšnji lju- dje. Vhod v Jugoslavijo 120 DEM Čeprav je urednik pred odhodom svetoval, naj se ob novoletnih praznikih umirim v enem kraju, ga nisem ubogal. Bili smo redki potniki iz Slovenije (z nami je potoval še prijatelj iz Italije), ki smo se tik pred novim letom napotili v Srbijo. Prijatelj, 61-letni E. V., po rodu iz Italije, ki živi v Trstu, se je po vojni v Jugoslaviji prvikrat odločil za tako pot in glede na trenutne okoliščine lahko rečemo, daje najpogumnejši Tržačan, ki si je drznil kreniti na takšno silvestrovanje. Z avtomobilom slovenske registracije in s slovenskimi potnimi listi (razen Italijana seveda) smo začeli potovanje 27. decembra lani. Na slovensko-madžarski meji v Dolgi vasi smo carinske for- malnosti opravili brez kakršnihkoli zapletov. Utrujeni od poti po madžarski pusti smo se v poznih popoldanskih urah ustavili v neki madžarski restavraciji ob cesti. Ko je bilo treba poravnati račun, je prijazni natakar prijatelju iz Italije za pivo in dva soka zaribal 30 nemških mark, čeprav uradna cena ni presegala štirih mark. „Uslužni“ točaj je zardel in vrnil ostanek denarja. Na madžarsko-jugoslovan-ski meji ni bilo gneče, kot je bila nekaj dni prej, ko so na vstop v Jugoslavijo potniki baje zaradi praznikov čakali tudi po deset in več ur. Jugoslovanski policist nas je takoj obvestil, da ne moremo vstopiti, dokler ne plačamo 50 DEM za uporabo cest in 70 DEM za zavarovanje avtomobila za teden dni. Medtem ko smo čakali na potrdila o plačilu, je pristopil diler in nam je i00 DEM ponujal 100.000 jugoslovanskih dinarjev. Drugi veli-kodušnejši je za isto vsoto istočasno ponujal 150.000 dinarjev. Denarja nismo menjali, nadaljevali smo pot do Somborja, kjer smo prenočili. „Guli ga,“ saj ni naš čez Vojvodino smo dvakrat plačali cestnino. Najprej deset DEM, nato 38 kilometrov pred Beogradom še 15 nemških mark. Italijan se je čudil in jezil, pomagalo ni. Pred vhodom v Beograd na izhodu iz avtoceste nas je pričakal oboroženi miličnik. Za našim avtomobilom se je ustavil avtobus. Nenadoma smo zaslišali: „Guli ga, saj ni naš ... preiščite mu avtomobil ..." Miličnik je bil prijazen, pregledal je potne liste in vprašal, ali imamo orožje. Verjel je, da ga ni-mamo. Pot smo nadaljevali po snežni in blatni cesti. Na magistrali, ki se je včasih imenovala Pot bratstva in enotnosti in kjer je nekdaj vrvelo avtomobilov, smo sre- Jugoslaviji čali le nekaj vozil. Zavili smo v znani motel Stari hrast, za točajno mizo je natakarica v plašču drgetala od mraza. „Čeprav nimamo kurjave, moramo delati. Na mesec dobim 60 mark. Želim si samo, da bi se ta norost čimprej končala,1 je dejala. Zmračilo se je, ko smo pred Paračinom spet plačali 55 DEM. Od meje smo že plačali preko 200 DEM. Spomnil sem se, da sem kot mladinec dva meseca delal v Mladinski delovni brigadi in prav na tem delu ceste so me proglasili za udarnika. A bili so to drugi časi, zdaj sem tujec v državi, v kateri sem se rodil. Hladne gostilne, vroče Rusinje V okolici Kruševca v bogatem Pomoravju, kjer smo preživeli novoletne praznike, je veliko mest in vasi. Zasebne bencinske črpalke in gostUne so zrasle kot gobe po dežju in nudijo bencin po 2.000 dinarjev za liter, kar je nekaj več od marke na črnem trgu. V nočnih klubih po vaseh za zabavo skrbijo Rusi- nje, oblečene v prozorno perilo. Vsaka zasluži 200 DEM (300.000 dinarjev), stanovanje in hrano. Srbsko gibanje obnove za nur V Varvarinu na obali Velike Morave smo bili v družbi s članom SPO (Srbsko gibanje obnove Vuka Draškoviča) Spoznali smo Žileta, bivšega boksarja 14. oktfobra iz Kruševca, lastnika gostilne Vojvoda. Ko je slišal, da smo iz Slovenije, je dejal: rZelo obžalujem vse, kar se je zgodilo. Vojne nismo potrebovali. Vsak ima svojo pravico do življenja.Žal mi je zaradi Slovencev, s katerimi smo bili dobri prijatelji in s katerimi smo dobro sodelovali in trgovali.11 Med pogovorom so se nam pridružili Žiletovi prijatelji in znanci. „Znova bomo šli k slovenskim prijateljem," pravijo. Dve plači za obleko Cene in plače so posebno poglavje. Vzemimo 70-letno starko, ki živi od moževe pokojnine. Prejema 40 nemških mark, to je okoli 60.000 di- narjev na črnem trgu. Učiteljica v osnovni šoli dobi od 80 do 100 DEM, fizičen delavec od 40 do 70 DEM. Res pa je, da je hrana sorazmerno poceni. Kilogram mesa stane 3, kilogram sira 4 marke. Za dobro moško obleko pa je treba odšteti 200 DEM, za čevlje okoli 30 DEM. Pretihotapljeni izdelki iz tujine so dragi kot žafran in za mnoge nedosegljivi. Novoletna večerja v hotelu B kategorije je stala 50.000 dinarjev afi nekaj več kot 30 DEM. Brez nevarnosti Po vrnitvi so nas mnogi spraševali, ali je bilo potovanje nevarno. Ni bilo nobenih nevšečnosti, če odštejejo tiste »cestnine". Avtomobil s slovensko registracijo, ki smp ga puščali na ulici ali pred lokali, je bil nedotaknjen. Radovedno so si ogledovali le naše potne liste, ki so jim bili zelo všeč in nenehno spraševali o življenju v Sloveniji, o velikih spremembah zadnjih dveh let v upanju, da nekdanje sodelovanje in prijateljstvo ne bosta ostala le spomin. M. R. robu sanj Kathmandu Mesto na Zadnje dni novembra sva s prijateljem Tomijem Kadilnikom odšla v Nepal, natančneje v Kathmandu. Razlogov, ali bolje izgovorov za to potovanje je bilo več. Toda, so sploh važni? Človek pravzaprav potuje, odkar ve zase, izmišljujoč si takšne ali drugačne razloge in izgovore. Tudi midva sva jih imela kar nekaj na zalogi, počasi sva jim začenjala celo verjeti, vendar je njihova prosojnost naraščala premosorazmerno z miljami, ki so ostajale za nama ... Pot je pot pa najsi vodi kamorkoli; ko si na njej, postane tvoja ljubica, smisel in cilj vsega početja, edina važna stvar. Živiš za trenutek in v njem, poln nemira in negotovosti, pa vendarle tako sproščen in sprijaznjen s sabo vedoč, da se vse dogaja tako, kot se mora in kot je prav. Vrstice, ki bodo sledile, so pravzaprav malo zlikani in literarnim pravilom prilagojeni zapiski s poti, torej nekakšen dnevnik, osebna refleksija videnega, slišanega, občutenega ...morda pa tudi nekakšna sugestija bralcu, da so takšna in podobna potovanja lahko ena od številnih oblik samouresničevanja, iskanja sebe in svoje resnice o svetu, ki te obdaja in v katerem si na nek način prisiljen bivati. Naj bo kakorkoli, Nepal Je dežela, o kateri Je vredno pisati predvsem zaradi njene drugačnosti, slikovitosti In ne nazadnje zaradi načina, kako lahko tam ljudje različne veroizpovedi, nacionalnosti In kulture žive v plodnem, strpnosti polnem sožitju, ki ga preveva nekakšna lahkotnost, veselost, zaupanje. Pesnik je nekoč dejal: ..ZivUenje je le sen, dih, ki gre mimo ...“ S Tomijem sediva v tranzitu čudovito urejenaga amsterdamskega letališča S-chiphol, bogatejša za deset škatlic Gau-lolses Blondes in lažja za dvanajst dolarjev. čakava na vkrcanje za Bagkok, časa imava še debele štiri ure, ubijava ga, kakor veva in znava. Govo- riva neumnosti, bereva in ko mi vse skupaj dopizdi, si v ušesa porinem majcene slušalke, v vvalkmana pa Metta-lico in adljo pamet. Z Brnika smo poleteli v Muenchen z dvajsetminutno zamudo. Hvala bogu, da imajo dva aviona Dash-7 in hvala Alahu, da so bile nekoč v Sarajevu olimpijske igre, ki so botrovale nakupu omenjenih zračnih plovil Dash. Dash, na katerega so nas najprej vkrcali, je po mnenju kapitana ropotal malce nenavadno, kar je bil zadosten razlog, da smo presedli na drugega. Nato Je Slo do Amsterdama brez večjih zapletov. Le med čekiranjem kart na muenchenskem letališču se je zazdelo dami, ki se je s tem ukvarjala, da naju Je potrebno malo šolati. Prijazno nama je razložila, da si morava, če že hočeva v Nepal, prej priskrbeti nepalsko vizo. Kot vsak prekaljen svetovljan sem Ji seveda neskončno vljudno pojasnil, da je po mojih dosedanjih izkušnjah nepalsko vizo moč kupiti na kraju samem, torej na kathman-dujskem letališču. Kot Zenska se seveda ni hotela kar takoj vdati, poglobila se Je v računalniški terminal, si dala opraviti s telefonom, vvalkie-talkljem in nazadnje priznala, da so moje trditve nadvse pravilne. Polet z B-737 v Amsterdam Je bil lep, hrana dobra, stevvardese pa kot vse Ho-landke malce štoraste, močnejših postav, vendar prijetno nasmejane in vidno ponosne na res lepe modno-zlata uniforme družbe KLM. Ko nekako le ubijeva čas in se na monitorjih amsterdamskega letališča pojavi številka najinega poleta v Taipei z vmesno postajo v Bangkoku, me zajame že znan nemir: spet letim v Az(Jo. Bom znal tokrat bolje prenesti razliko teh tako različnih svetov kot prvič, ko me je Se najmanj mesec dni po vrnitvi iz Nepala dajal občutek izpraznjenosti, nezmožnosti hitre vključitve nazaj v domače, vsakdanje okolje? A tokrat me hrabri odločitev, da se ne bom pritaknil nikakršnih opojnih snovi, niti piva, kar naj bi po mojem pripomoglo, da bo vrnitev v duhovno plitvejšo gospo Evropo manj travmatična. Polet v Bangkok, kjer bova presedla v nepalsko letalo, se vleče kot kurje črevo. B-747/400, po domače Jumbo, Je natlačen kot delavski avtobus ob dveh popoldne, sediva v repu, KJer Je prostor za kadilce, zraven naju sedi nek nemški upokojenec, ki vsako leto preživi nekaj tednov na Tajskem. Naklada, kot da bi bil za to plačan, malo govori nemško pa spet preskoči na angleščino in tako da(je pozno v noč. Ker Je vljuden, ga ne moreš odfukati s kakšno domislico iz svojega v tem smislu precej bogatega arzenala, zato se delam, da ga z zanimanjem poslušam, včasih pokimam, se nasmehnem, se poskusim delati, da spim, a tip Je neuničljiv. Tomi sedi pri oknu in Je za vse lepote tega mednarodnega dialoga na visoki ravni (11.000 m) v celoti prikrajšan, kar mu od srca zavidam. Nekaj vrst pred nama sedi skupina popolnoma pijanih Nemcev, namenjenih v Bangkok. Ko gledam njihove blede In hkrati od pijače zariple germanske obraze in debele, potne til- nike, začutim globoko sočutje do tako nežnih, krhkih in občutljivih Tajk. Kur-be gor ali dol, res morajo imeti živce na pravem mestu, da gredo v posteljo s takimi pohotnimi prašiči. Ko postanejo vsled popitega piva in viskija le preglasni, Jih stevvard užene v kozji rog s takšno suverenostjo In avtoriteto, da ml takoj postane jasno, v katerem malem prstu ima tip vsa spoznanja sodobne psihologije. Najraje bi mu čestital. Ko pristanemo v Bangkoku in se štiristoglava množica iz Jumba vsuje v letališko zgradbo, s Tomijem ostrmiva, kot bi videla ogenj bruhajočo morsko kačo. Tam, KJer se hodnik razširi v halo, stoji namreč dekle, kaj dekle, pravi angel v uniformi Thai Airlines, se smehlja, kot bi Ji kdo ponujal sto dolarjev, v rokah pa drži transparent oziroma veliko tablo z napisom MI-STER BEDRAČ. Meni takoj kane, zakaj najbrž gre, Tomi pa Se kar bulji in ne zdi se mi ravno povsem pri sebi, saj sem mu med poletom razlagal, pravzaprav nakladal z značilnim moškim pretiravanjem, kaj vse sem počel zadnjikrat v Bangkoku. Sedaj pa tip najbrž misli, da sem tajskim dekletom ostal v tako dobrem spominu, da so me prišle pričakat s traspa-renti! Najbrž ga sploh ne bi začudilo, če bi se izza vogala na vsem lepem pojavila še godba na pihala ...A Izkaže se, da sva edina potnika, ki nadaljujeva polet v Kathmandu in deklica naju je prišla obvestit, da najino letalo zamuja oziroma, da je polet preložen za šest ur. Danijel Bedrač (Se nadaljuje) NOVf 190BA _________ NOVA DIMENZIJA V PROFESIONALNEM RAČUNALNIŠTVU AREAL AREAL 4 Zanesljiv in izmenljiv trdi disk + Komercialno zanimivo _ NOV TRDI 2,5" DISK Visoka tehnologija našega ameriškega partnerja ter naše znapje in izkušnje, dajejo kontrolirano varnost vašim računalniškim podatkom. rW"l rdi diski so najbolj drag in kritičen element vsakega računalnika. V kolikor se pokvari ali pa je dostopen nepoklicanemu uporabniku, lahko nastane na uporabnikovih podatkih, spravljenih v takšnem disku nepopravljiva škoda, oz. ti podatki lahko pridejo v neprave roke. Do okvare pride v večinK slučajev zaradi kratke življenske dobe večine starejših in tudi novejših diskov. V zadnjem času pa so te okvare še zlasti pogoste na prenosnih računalnikih, ki se močno uveljavljajo, saj so le ti izpostavljeni stalnim tresljajem in sunkom, kar je lahko fatalno za vgrajeni disk in v njem spravljene podatke. - Podjetje VEDA je na sejmu CEBIT 92 v HANOVRU, predstavila rešitev, ki močno zmanjšuje zgornjo problematiko. Gre za vgradnjo izmenljivega trdega diska, ki zdrži dokaj hude mehanske obremenitve in ki ima veliko kapaciteto, dolgo življenjsko dobo ter zelo malo porabo ( le 1.5 W ). Ker je disk lahko tudi izmenljiv je tudi v varnostnem pogledu izredna pridobitev, saj ga uporabnik po prenehanju dela z računalnikom enostavno potegne iz računalnika ter ga spravi v trezor. Opisane lastnosti in prezentacija te rešitve, na CEBITU je botrovala temu, da se je med drugimi za tak računalnik odločila tudi nemška finančna policija. ZA STARE IN VSE NOVE TIPE RAČUNALNIKOV Podjetje VEDA iz Ljubljane vabi vse, ki jim je varnost podatkov najpomembnejša, kakor tudi proizvajalce računalniških sistemov, na demonstracijo. Zaradi lažjega planiranja terminov, VEDA prosi, da eventualni obisk najavite po telefonu oz. po FAKSU. TEHNIČNI PODATKI ZA 2,5" TRDI DISK: Nov izdelek je zanimiv za končnega uporabnika, ki mu stari trdi diski grenijo življenje, kakor tudi za proizvajalca novih sistemov. r ■"! rdi diski so tudi najdražja komponenta vsakega računalnika. Z rešitvijo, ki vam jo ponujata tako ameriški AREAL kot slovenska VEDA, ki se dogovarja za postavitev tovarne teh diskov v Sloveniji za celotno evropsko tržišče, se cena tega novega tehnološkega čudeža bistveno ne razlikuje od cene po kapaciteti podobnih diskov. To je še zlasti pomemben faktor, saj je ta disk primeren tudi za zamenjavo v starih računalnikih, ki jim z obstoječimi diski poteka življenjska doba. Novi izmenljivi disk, ima tudi to prednost, da jih je lahko več na enem sistemu. To pomeni večji izkoristek enega računalniškega sistema in s tem znižanje stroškov nabave večih sistemov. Vsak uporabnik je odgovoren le za svoj disk, in ni več izgovorov, da je nekdo tretji uničil podatke. IDEALNO ZA: -BANKE - PODJETJA - TRGOVINO - ZDRAVSTVO - POLICIJO - VOJSKO in za vse tiste, ki so jim podatki več vredni od najboljšega računalnika. ♦♦♦ INFORMACIJE: 1 60, 80, in 120 MB, dobava takoj 2 180, 240 in 300 MB, konec 1992 3 Povprečni pristopni čas pod 19ms VEDA d.o.o. Ljubljana Brnčičeva ul. 31/1 Obvoznica za Maribor, prvi semafor pred Črnučami desno, (v stavbi UNIŠ TOS) 4 Odpornost na udarce do 130 G !!! Tei.: 061 374 740 ------------------------------------------------- FAX: 06I 374 063 C Disk je lahko izmenljiv ali stalen, vmesnik je AT-BUS, dolga življenjska doba je povečana tudi zaradi nizkih obratov diska in je nad lOO.OOOh Lisica v izložbi Mariborčani so v novejši igodovini spočeli celo vrsto prireditev. Zgradili sejnušce in Tabor. Radi bi iz sive industrye. V Evropo in svet. Se rajši bi v Mariboru videli Evropo in svet. Druga za drugo so jim, Mariborčanom, prireditve polzele med prsti. Po gromoglasnih napovedih so prireditve in priložnosti puščali vnemar. Če je katera kdaj shodila, so se koj navdušili nad drugo. Sejmi so se sprevrgli v kramaryo, prireditve v veselice. Ostali sta jim „lojtrca“ in smučarya. Zlata lisica. Športni dogodek, o katerem sanjajo v najbolj razvpitih in mondenih zimskošportnih središčih v deželah, kjer vedo, kako se tej stvari streže in kaj taka reč za kraj pomeni. In je nimajo - Zlate lisice. Imajo denar, mnogo denarja, imajo smučišča, mnogo smučišč, imajo vse razen - Senčarja. Dušana Senčarja. In njemu podobnih norcev. Kajti, nihče pameten ne bi. zvlekel smučarko formulo ena deset lučajev nad morje in v kraj, kjer je bila ena žičnica in 200 lopat. Trideset let in tridesetkrat je nekaj deset anonimnih, javnosti nikoli znanih, kaj šele priznanih delavcev trepetalo za svojo „118100“.. Petkrat so jo selili, ker je bila narava močnejša od iyih. Ko je bilo vse mimo, so jih trepljali po ramenih, včeraj pa je Dušan Senčar postal štirinajsti častni občan Maribora. Ob tridesetletnici. Nobena prireditev, tovarna ali institucija iz mesta ob Dravi v Maribor ni spravila toliko novinarjev, fotoreporterjev in snemalcev, noben dogodek ni Maribora potisnil tolikokrat in tako daleč v svet, kot je to prav Senčarjeva lisica in vendar niti ob tridesetletnici Maribor ni zaživel z njo. Niti ena izložba, niti en slavolok. Maribor ostaja zvest svoji sivini. Janez Sever Slike: LucaS