Lisi 40. r Tečaj XLV. i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa. za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 5. oktobra 1887. O b s e g : Snežite! Kako bi lahko zmanjšali stroške za dninarska dela. pisni obrazi. Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Naši dopisi. Gospod-irske novice Zemlje- in narodo No * lcar. t. v Gospodarske* stvari Te nč ali gorni Snažite Mnogokrat sem uže pisal v tem listu o važnosti m a kožica je prozorna in brezčutna kožica, katero z iglo lahko prebodeš in privzdigneš. Na mestih, koder se ta kožica pogostoma tare nastanejo tako imenovani m tlači snaženja živali ulj odebeli Znoj in oma njih kože. Vendar vem, da še brezštevilne in fin ondi kn j i ali mnogo naših gospodarjev noče ali ne more prav razumeti, zakaj naj živini kožo snažimo. Ni jim tega za- preboji (pore) so livkaste jamice v tenčici, tudi lasje sto iz enacih globelic. Anatomična preiskava nam poka i meriti 9 kajti tisti ve ceniti, kateri pozna sestavo in delovanje živalske kože. Iz tega sem žnost osnažene kože za zdravje živine, tkanine, v kateri ni niti žil je tenčica, podoba 56., zložena iz plošnate n;ti živcev. oka amenil se , našim gospodarjem v pouk o koži sami nekaj povedati kajti prepričan sem, da bode stavo j kdor kože spozna se in delovanje pustil njeno sna- žiti svojo živino in to ne le samo konje, ampak ravno tako tudi goveda. Koža je organ tipa. Ob enem pa tudi po- vnanja plast ima samo posušene ce- v podobi ki se S t • - . belih luskin otirajo in odpadajo. Nasproti tej gornji plasti je pa njena najdoljnja plast mehka in vla ? odluplj je videti mrežasta, ker palne bradavičice delajo v njej vtise. Imenujemo jo a 1 zanimiva m je zarad kriva vse vnanje po Podoba 56 • % 4 vršje telesa in varuje nežnejše spodnje organe. Na nekaterih mestih, na pi Koža prorezana, 20krat povečana, 1 Rožena tenčica; 2 sluznica; 3 bradavičice tega, ker so v njej vlo žena barvila (pigment) od katerih ima koža ži valska različno barvo. 5 usnjica; 5 mezdra; 6 znojni predor; 7 klopčasta žleza; 8 prorezana Usnj na ustih, na očesnih ve debelejša kožna je naj- # plast • in je poglavitni del živalske kože. Ta debela in žilava . t jicah prehaja v sluznico, ki zastira notranje telesne plast je spolstena iz vezne tkanine, prožnih vlaken, žil dele. Sluznica je vedno vlažna (sluzna) in ni sposobna in živcev. Ogoljena in očiščena dlak se stroji in daje za natančen otip. Vnanja telesna koža je pa še po- usnje, dolgo kuhana spremeni se v klej. sebno imenitna kot izločevalen organ ter obstoji iz Pogledamo li to kožo s povekšalnim steklom (g lej dveh popolnoma različnih plasti in iz zgornje tenčice, ? iz spodnj jice podobo 56.), opazimo na njej neizmerno mnogo malih aven so še nekatere po- sršečih bradavičic, tako imenovanih tipalnih stranske tvorine, na pr. lasje, nohti itd č v kojih se končavajo pretenke živčne zato mislijo, (la je v teh bradavičicah sedež tipa. S prostim očesom jih lehko vidiš na konci prstov, kjer so nanizane v slokaste poteze. Koža pa ni povsodi enako občutljiva za otip, temveč je na raznih mestih jako različna. Največa je občutljivost konci jezika, najslabša pa na hrbtu. Na notranji plati prehaja usnjica malo po malo v rahlejšo tkanino, zvano mezdro, v kateri leži vse polno tolstih mehurcev, zato se ta plast tudi imenuje tolstnica ali salovnica, ter ima namen varovati nekatere organe. Zato je nekod sosebno debela, na pr. po trebuhu, drugod je pa skoro nič ni, na pr. na uhlji. Pri debelih osobah je ta plast po več prstov debela. Kakor postranske tvorine spadajo h koži tudi lasje, nohti, luske, perje in rogovi. Lasje tiče s korenino, tako imenovanim lasnim mešičkom v jamicah gornje kožice. Easto pa samo na dolnjem kraji, kajti v nje ne prihaja nobeden živec niti kaka žila, zato se lehko brez vse bolečine strižejo. Ob straneh ima vsak las loj niče, to so namreč grozdaste žlezice, iz kojih se neki loj celi v las. Toda ne samo lasje, temveč vsa koža dobiva iz onih tolščobnih žlez potrebno mast, ki vzdrži kožo voljno in gladko. Nohti, luske in perje prav za prav niso nič dru- t zega, nego močno razviti, razploščeni ali razčehani lasje, rasto torej takisto samo na dnu in so tudi brez čuta. To isto velja tudi za roge. . • V koži se nahaja obilo jako drobnih, kakor las tencih žilic, a po njih tekoča kri je po vsem telesnem površji v bližnji dotiki z zrakom, kajti od vnanjega zraka jo ločijo samo stene krvnih posodic in kožna ten-čica. Skozi te tenke kožice pa morejo v žilicah zaprte tekočine nekoliko prodirati in sicer v podobi pare, ki potem skozi male proboje na tenčici stopa kakor znoj ali pot na površje. To se godi v znojnicah ali z n o j n i h žlezah, obstoječih iz klopčasto zvitih cevk, ki leže na dnu usnjice ali pa v mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znoj ni predor, podoba 56., na površje. Znoj je nekoliko kisel in ima v sebi 98 odstotkov vode, potem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolščobne kisline, od kojih dobiva znoj neki poseben duh. Množina izparjenega znoja je znatna in iznaša znamenit del od vseh od trupla izločenih tekočin. Za vsako uro pride na 1 funt telesne teže po priliki 1 gram znoja in za vsak četvorni centimeter površja 0.007 grama. Izhlapevanje skozi kožo je za zdravje potrebno, in telesu škodi, ako koža v tem delovanji zaostane, in celo smrt more biti nasledek premajhnega iz h 1 a p e v a n j a, ako se na pr. vsled opeklin zniža na eno tretjino. Živali, katerim so s kacim povlakom kožo namazali in tako zamrtvili kožne proboje (pore), umrle so za nekaj časa. Znojenje pospešujejo vsa sredstva, ki več krvi v kožo priganjajo, na pr. vnanja toplota, hitro gibanje, tople pijače, pa tudi duševne razdražbe. Delovanje kože v tem smislu, kakor sem povedal, ovira pa pri naših domačih živalih najbolj nesnaga t. j. prah i. t. d., ker je pri nas redkokrat navada goved snažiti, zato je pa naša goved tako rekoč vedno na pol bolna, jed ji tekne slabo, daje malo mleka i. t. d. Torej snažite svojo goved, dobiček bodete kmalu spoznali. Kako bi lahko zmanjšali stroške za dninarska dela. Naši delavci so dragi. To čujemo čim dalje bolj iz ust gospodarjev, ki morajo vsa dela opravljati z domačimi dninarji. Posebno večim posestnikom gre za kožo, ko niti vselej potrebnih dninarjev ne morejo dobiti. Delo jim tako zaostaja, večkrat celo zaostane. Navadna posledica tega pa so veči stroški za delo zamujeno. Delavcev nam torej sosebno za nujno delo tudi večkrat primanjkuje. Naši dninarji so vrhu dobre plače tudi kaj ueza-nesljivi v delu. Oni niso vajeni poštenega in priduega dela, ker ne delajo vestno gospodarju, temveč le sebi v korist — počasuo in površno. Za slabo delo in še tisto malo dela mora torej gospodar šteti dninarjem pošten denar. Ta žalostna istina izvira poglavitno še iz časov tlake ali rabote in pa desetine. Takrat so se tlačani na grajščakovem polji priučili in privadili nemarnemu in površnemu delu, ker so ga opravljali z najslabšim orodjem in na najslabši način. Iz tedanjih časov ohranila se je po množili krajih, posebno po Dolenjskem, še do dandanes ta razvada. Vrhu tega prihajajo naši dninarji tudi pozno na delo, večkrat celo nočejo na delo priti, ampai pošiljajo namesto sebe, če je le mogoče, svoje otroke na delo. •i Opravičena je torej nejevolja in pritožba gospo- • v darjev o draginji tacega dela. Nad vse važno postaja pa tudi vprašanje, kako bi se vzboljšalo delo, ob enem pa stroški za nje zmanjšali. Kajti v denašnjih okol-ščinah, ko nam postajajo letni dohodki čim dalje bolj pičli, vsakeršni stroški pa se množijo, treba je z vso skrbnostjo gledati in delati, da se kjer le mogoče kak strošek prihrani. Le tako si moremo kaj priščedeti na korist večjega letnega dohodka. Da smo tudi pri delu lahko varčni in se tako ogibljemo nepotrebnih stroškov, znano je dobro. Pota pa, po katerih naj bi sleharni gospodar z vso skrbjo hodil, da doseže ceneje delo, bila bi naslednja : 1.) Da se v akordu zvršujejo vsa dela, ktera je le moči. S tem si delavec lahko več zasluži, gospodar pa več prihrani. Naši dninarji so še zelo malo vajeni tacega dela. V svoji nezaupnosti se boje, da bi bili s takim delom prevarjeni in bi manj zaslužili nego sicer z dnino. Potreba je torej akordno delo udomačiti tuli pri nas, da bode dajalo delavcu in gospolarju tiste koristi, katere drugod, koder je že v navadi. Vpeljati se pa mora pametno in polagoma, da se delavec ne oplaši: 12.) Da opuščamo kulture > ki se ob njili razmerah ne splačajo radi obilega in 2.) Da se plačujejo dninarji po svoji naravni dela in negotovega pridelka ali pa slabe cene. denaš- drazega zmožnosti za delo t. j. po spolu in starosti, kmetovalca v tej zadevi tu in tam čevelj žuli, pogodi Moškim dajemo boljšo dnino nego ženskam, ker jo lahko sam 1 Gospodarstvo bodi tako tudi zaslužijo. Ženskam se plačuje 70 80 o o moške velevajo kraj ejeno razmere, ki so tudi odločil kakor ne za dnine. Ali poleg odraslih in za navadna dela dosti porabo več ali manj dela. Živinoreja s pridelovanjem močnih ljudij imamo tudi mladino (dečke in deklice) krme ed prihi nam veliko del >a lahka dela. Tej naj se manjša dnina odmeri tudi manj zasluži. Mladina se lahko za mnoga 9 ker dela v gospodarstvu porabi, in bilo bi enako nespametno i odganjati jo od sltharnega dela kakor plačevati z dnino, ktero dobivajo odrasli. Dečkom in deklicam naj se daje dnina, ki znaša 40 50% moške dnine. Ce bodemo na ta način z ozirom na letni čas vestno odmerjali dnino, prihranili si bodemo lahko veliko. 3.) Da se plačujejo dninarji tudi po njih spret- t in d n o s t i za delo in po t del ktei morajo opravljati. Tudi posebno sposobnost de- lavčevo za ko posebno delo je treba v čislih imeti. Le na ta način si bodemo pridobili delavcev, ki bodo pol t g dobrega dela tudi več naredili, kar je gospo- darju gotovo v korist. 4.) Da se dninarjev prav okoristimo. Gospo-dauka dela ločimo poglavitno v moška in ženska; poleg teh imamo tudi dela dečki in deklice. Ali , ktera lahko opravljajo ne bila zapravljivost, ako bi n. pr. ženska dela opravljali moški, ko je vendar žensko delo ceneje in v tem slučaji pravšno. Isto tako bi ne bilo prav, ko bi mladež nadomeščali z dražimi žen- skami. 5.) Da se dela prav vodijo, t. j. da se dela dobro razdelijo m delavcem prav odkažejo. Vsa dobrota in množina dela zavisna je od modrega vodstva. Gospodarska dela se morajo večkrat po potrebi prav ločiti in združiti. Za vsako delo naj se po namenu in času v kojem se ima zvršiti, odkaže pravo število najsposobnejših delavcev. Ti morajo imeti s tistim dovolj opravka ter ne smejo tratiti časa s te- kanjem z dela na delo. Kolikokrat se pri nas v tem ne greši ? 6.) Da se delo z najpripravnejšim orodjem opravlja, ker se tako hitreje in bolje in zategadelj ceneje naredi. 7.) Da se delo na najboljši način zvršuje. 8.) Da se delo o pravem času zvrši. Zamuda v delu se vedno maščuje. Opomnim naj le n. pr. pletve. Kar se lahko naredi po zimi, ko je malo de)a in so delavci cenejši, naj se ne odlaša na spomlad ali poletje ko je delo nujno in drago. 9 9.) Da se za delo j kjer kaže poslužujemo vprežne živine in s to nadomeščamo drago ročno delo > in da rabimo, kolikor je dobro, različne kmetijske stroje. 10.) Da se varujemo in ogibljemo, kjer je le moči nepotrebnega dela. 11.) Da vsa dela, bodisi dninarska ali akordna, strogo nadzorujemo, a pri tem prijazno in spodbudljivo ravnamo z delavci. dohodke. Zato nam ž njo! in daje gotove pa tudi tolikanj kaže baviti se Gospodar, ki se bode kolikor more vestno ravnal po teh vodilih, prihranil si bode sigurno veliko denarja, kterega sedaj še za delo brez pomisleka trosi na veliko škodo letnega dohodka. Torej varčnost pri delu! V. Rormann. . . — j* * w Gospodarske novice. * Kupčija s sadjem je letos jako živahna, žal, da so jabolka tako slabo obrodila na Kranjskem kislim Nanm 9 Cena otresenim jabolkom za mošt je 3% do 4'/„ gld. adj P* d Domač d je m gosp trgo s Rohrmann iz Ljubljane šel je osebno v Stutgart na Virtemberško, da ostane tam za čas letošnje kupčije s sadjem. * Odlikovanje. Dvaintrideseto potovalno zborovanje avstrijskih in nemških čebelarjev bilo je letos v Stutgartu na Virtemberškem zdru zborovanjem bila je velika čebelarska razstava. Na to razstavo poslal je čebel naš obče znani svoje, odj in umetno sato\ tudi Ambrožič dobil je za daril t srebei Gosp. prvo medalijo. Darilo je nj. kr osebno izročil navzoči. Raze čebelar gos. M. A m b r o ž i č iz Mojsti zstavlj kraljem okost P i žive čebele virtemberško n c Vi lj em tega plomo za razstavljem diplomo za umetno satovje Ambrožiču, ki je bil pri razstavi darila dobil je g. Ambrožič di-o čebelarsko oi odje in častno * Premeščenje in nameščenje živinskih zdravnikov na Kranjskem. Oki živirski zdravnik v Kočevju Perdan prestavljen je v Ljublj in okraj ži- vinski zdravnik v Črnomlju gosp. A. Folakovskv pa v Kranj . Jos Imenovana sta za okrajna živinska zdravnika * Kindig v Kočevj 'V . Cebelni semenj. in Po stari Sadnikar v Črnomelj, navadi zbrali so se 12. septembra veliki čebelarji dežele kranjske v Ljubljani pred frančiškani, da so se pogovorili o letošnjem pridelku in določili ceno medu in vosku. Čebele se letos niso nič kaj obnesle, jedina Ribnica je imela iz vrstno čebelno letino. Slabo bilo po Gorenjskem, najslabeje pa po Notranjskem. Cena za kilogram sa- tovja določila se je po 22 kr. Največ pripeljanega blaga (rožnega medu) nakupil je g. Oroslav Dolenec, ki pošilja kranjski med na Nemško in v druge inozemske kraje, kjer prirejajo iz medu sladka vina itd. (SI. N.) 1 odlične stvari. ruzo sadili v Aziji, Afriki in Evropi. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da so v tistem času bile knjige malo raz- Nasledki „šnopsa u trgovina (Dalje.) Dobro vino, če tudi le zmerno zaužito, storilo je slabo razvita, ter se je je to mnenje krivo. Kmalu in go pri nevajencih svoje; zbrani postali so veseli stejših besedi. Piahtač vidi, da mu je prilika za nakane svoje zopet mila. Stopi v sredo gostilniške sobe ter da sirjene , in svetovna moralo dolgo dokazovati, da bodemo slišali, kako se je to dogodilo. Kedar so Evropejci v Ameriko došli, našli so koruzo uže kot glavno žitarico, kot temelj poljedelstvu. Ondotui prastanovniki so koruzo vzgojevali od južnega kraja Čilskega vse gori do današnjih zaveznih držav. In namazanemu jezičku svojemu polni oddušek. »Kaj ne, ta kultura je morala biti vrlo stara. mi dragi dobre bili niste edj reče • • > n da ste da veseli in prastarih gro- da morda v svojem življenji še nikdar tako Prav mate! Pošten del tudi veseli; še Bog sam za kisle obraze ne mara bovih severne Amerike, pa v grobovih in katakombah peruanskih, nahajajo vrlo pogosto koruzine strže in zrnje, in trpin naj se kakor so našli tudi v egipetskih spominkih pšenico, ječ- Ko bil Bog mi da vam nikdar in nikoli men in proso. kapli haitskem jeziku so nazivali koruzo vina veselim treba biti ni, ne bil rajskem in rodovitnem kraji, ki je p žela. n mahi s te besede nastala „Mays". Peruanci so vas v tem lepem, imeli pred odkritjem Amerike lepo razvito gospodarstvo obljublj de i Dena ustvaril ter vas s splošnim blagostanjem obdaril, in premoženje imate zato, da se ob njem med ter so svoje polje z guanom gnojili. Dovažali so ta gnoj z bližnjih ostrovov, in ga razdeljevali mestom in selom. koruz letom vsaj na teden po enkrat tudi pošteno razveselite; priliko v to preskrbel sem vam jaz, ker vas resnično ljubim. Da vam bode ta prilika ugajala, prepričali bo- slador moke so pekli troj kruh Stanovniki ob reki Arkanzas so jedli najrajše zelene strže, ki so jih opekli v bizanovi masti. stebla so iztiskali nekov dete se s časom sami. Vina Bog ni samo za mestno in drugo gospodo ustvaril, nego v prvi vrsti za onega, ga Kortez nazival koruzen med koruze ki so varili razne opojne pijače, a v tem so osobito izve- deni bili Peruanci. ga prideljuje: za poštenega in trpečega kmetovalca nam Amerika so visoko cenili koruzo reč > ki 8 svojimi žulji preživlja vse druge stanove In bolj to se vidi naj te o ta naj vse ajboljše in okrepčevalnejše pridelke svo- imeli Grki svojo boginjo Cerero da so jo smatrali darom božjim. Kakor so ki jega truda le drugim prepuščal, sam sebe pa in svoje obdarila, tako so imeli tudi Mehika ljudi z najslabšimi netečnimi ostanki hranil in kateri so žrtvovali prvence koruzi ljudstvo z žitom i svojo boginjo, Peruancih so preživljal? Ne, temu ni tako! Tudi delavni in trpeči device v templju boga solnca darovale koruzen kruh. kmet mora imeti po težavnem delu svoje razvedrilo. Ko- zarec dobrga vina in tudi druge močne pijače, pokrepča ga in mu poživi opešane moči, prežene mu skrbi ki ga po eni ali drugi strani obdajajo. Vsaj brez njih na valskem, in kedar se jim je lov slabo obnesel tem svetu nihče ni. Da to stori človeka še Franklinu je povedal indijansk poglavar to-le pravljico o postanku kuruzinem: početka so živeli naši dedje samo ob mesu ži- , tedaj so 55 po- polno zadovoljnega v poklicu svojem. Mislim, da kaj gladovali. Dva mlada naša lovca sta ubila nek pot je lena, potem sta zakurila, da si opečeta kos mesa In tako pametnega in vam dobrohotnega niste še kmalu tisti hip, ko sta jela jesti, opazila sta, kako se iz obla naravnost slišali, kot sem vam jaz, vaš sosed in pravi kov spušča mlada lepa žena, in kako seda na prijatelj ravnokar povedal. u bližnj griček Rečeta si To duh Te za neskušene prebivalce Zalesja kaj laskave be- jino pečenko ki je morda zavohal na daj mu sede napravile so na navzoče za Plahtača najboljše pri- pred ženo najslast ponuditi." In položila sta kos poročilo Vse za-se popolno pridobil. Nobeden ne dala sta jej jezik Že ni je bil verjel, da je to za-nje prvi korak bodo imeli enkrat britko objokovati. ponujeni jezik prav v slast šel, in zato reče brezdno, ki ga dobrota mora biti poplača n Vaj Pridita čez 13 mesecev zopet na to mesto, pa bodeta tu našla ekaj kar bode gostilni pri Plahtaču vršilo se je prvi dve leti vama in vajini deci vseh kolen dobra hrana." Učinila njenega obstanka vse še tako-le nekako precej pošteno, sta o svojem času, kar jima je bila velela. Vrlo sta se začudila, ko sta zagledala nove rastline, kakoršnih po- (Dalje prihodnjič.) preje nikdar nista videla, in kakoršne je od ondaj nase Zemljepisni in narodopisni obrazi. pleme na svojo veliko korist vzgojevalo. Kjer se je Nabral Fr. J aro sla v. Koruza 65. Koruza. edina žitarica, katero desna roka ženkina zemlje dotaknila, tam so našli koruzo, a kjer jej je ležala leva roka, rastel je beli grah, in kjer je sedela, tam je pognal duhan." Kor s svoj lepo rastjo in velikimi strži mnogo prej Španjolce zauimala, kakor neugledni korun, zato z Amerike. Do odkritja Amerike (1492 Evropa dobila jo je uže sam Kolumb 1493 v Evropo pripeljal ni koruze novi domovini se je jela koruza vrlo brzo razširjati ker Na nikdo v Evropi poznal, ali vendar še ni prešlo mnogo se je o njej trdilo, da je najrodovitejša žitarica, let po tem, pa so začeli trditi, da so uže od nekdaj ko- Španjolskem so 1525. 1. uže veliko polja s koruzo posa tiili 9 10 na Portugalskem je malo po malem vse ostale stice. Tolike razlik žitarice spodrinila. Na Francoskem so jo do 1535 samo po vrtovih sadili, in še bolje veče vrste dosegaj ui pri šino 3 nobeni drugi žitarici za Henrika IV jmanje i 2 Naj Ve se je liko razliko nahajamo tudi v velikosti stržev, kakor tudi leta razširila. Na Angleško je dospela koruza 1560. so jo tudi po vrtovih sadili. Koruza se omenja prvi pot v botaniškem delu 1532 samega zrnja. In samo zrnje j narančasto, rudeče ali našarj ali belo bledo rumeno > kedaj pa kedaj ima in to v nemškem in kmalu potem se je čel eden isti strž dve boji. Nekatere vrste dozorevaj v znanstveni svet prepirati zastran domovine njene. Nikdo ni mogel utajiti, vzlasti s početka ne, da so koruze prida sedmih, nekatere v treh ali štirih mesecih bogato rodevajo in jako koristijo človeki dela s koruze, to dobro vedo m peljali z Am ali začeli so se pravdati o tem so jo v Evropi in Aziji Herodotu so našli mesto za pitanje domače živali Vse vrste pa . Kaj vse se še gospodinje, in tudi uže starem veku poznavali Če tudi znamo bolje žita od kor ječm pa perje ki kjer se popisuje na pš da je ko Amerikanka, vendar in še ne znamo, v katerem kraju ameriškem so jo najpreje štiri prste široko bilo, Tneophrast vzgojevali, kakor tudi tega ne znamo, kje raste divja omenja zrna, ki je tako veliko, kakor koščica olivina, koruza. Ameriki m mnogi so začeli vsled tega trditi, da so koruzo uže niso prodrli prirodoznanci, in Bo je še mnogo krajev, v od nekdaj pri nas poznavali. Na to so prišli drugi so trdili, da so koruzo v srednjem veku z izhoda v o katere še zna, ali se jim bode ki posrečilo kedaj oslediti divjo koruzo ropo prinesli. To trditev je Michaux 1832 1., in za njim postavil zgodovinopisec jo podpirali mnogi drugi. dokaz jim je bila ena listina trinajstega stoletj v Naši dopisi. kateri se omenja, da sta 1204. 1. dva križanika prinesla in poklonila mestu Incisa kosec križa in eno mošnjico gostje Dobrove slovd.) kot zlato rumenega zrnia, kakor je bilo do takrat minulo nedelj oktobra. (Procesija z Ljubljane; visoki Lepo slavnost obhajali smo na Dobrovi vseh ljubljanskih fara, s Polhovega nepoznato meliga" Zrnj to j bilo z Anatolij 5 so mu Gradca od sv. Katarine došlo je namreč po rekli Dolgo so se o tem prepi ali je tisto zjutraj krog 3000 ljudi v procesiji pod vodstvom zrnje bilo koruzino, ali katere druge žitarice. Toda 1877. duhovnikov Vsled sklepa odbora za slavljenj . uri svojih zlato« leta, denci ko so uže pozabili na ta prepir, dokazali so izve- mašništva Svetega Očeta priredila se namreč na ta ono listino spisal nek slepar, da je toraj vsa , da izmišlj Toliko zmešnjav o domo dan nam procesija v slavljenje Leo XIII Ko zarij počenši do naše farne cerkve bila je v ta namen ' * < % r- . k * . koruzini so mnogo za- V8a cesta okinčana z mlaji, zastavami, slavoloki, venci krivila imena, ki jih ima v evropskih jezikih. Nazivali iQ 8 primernimi napisi. Bogato in okusno bil je izre- so jo turška pšenica, in zato so v tem imenu iskali do- koma okinčan kozarški most čez Mali Graben movine sami koruzi. Ker svet ni prav znal za domovino koruzino, zato jo je nazival po oni zemlji, s katere v Rozorih dalj prve hiše dobrovske vasi dalj na hiše onem mestu, kjer se odcepi okrajna cesta proti Polhovem jo je dobil. V Lotaringiji so jo nazivali rimska pšenica, Gradcu. Na tem mestu bilo je ravno zgotovljeno lepo v Toskani sicilska, in v Siciliji indijska. Turki jo nazi- novo znamenje s krasno podobo Križane vajo egipetska pšenica, a v Egiptu sirska dura. Prav okusno okinčana je bila tudi daljna pot skoz je koruza prišla z za- vas, omenjamo posebej še šolskega poslopja, cerkvene hodne Azije, začeli so iskati domovine njene še dalje na okolice, cerkev sama pa je bila po vsemi v kinču naj- Ker niso mogli spričati, da izhodu, in naposled so izrekli, da je doma na Kitaj- večjih praznikov. Vsaj je pa k nam v spremstvu pro-skem. Dandanes se koruze na Kitajskem veliko pride- cesije došlo tudi izredno visokih gostov: milosti vi gosp. luje, o CA si je potniki prešlega stoletja še ne omenjajo, knezoškof dr. Jakob Misija, predsednik slavnostnega Da so Kitajci koruzo uže davno poznavali, dokazuje neka odbora ? svitlost knez Ernest Windisch-Gratz ? in knjiga kitajska, v kateri je koruza naslikana. In na to dalje razun dveh zadržanih, vsi členi škofijskega slav- > knjigo so se mnogi oslanjali, da dokažejo, da so Kitajci poznavali koruzo preje, preden so jo Evropejci v Ame- dr. Čebašek in prošt dr. Jarc. nostnega odbora, izrekoma prečastita gospoda: prelat riiu našli. Ali ta knjiga je bila dogotovljena 1578. dospeli uže 1516 Procesija, v katero so se Ljubljančani zbirali na in ve se, da so Portugalci v toraj je v teh šestdesetih letih moglo prav lahko kaj tržaški mitnici, zbrala se je v drugič v Rozorih, kamor je na proti šla procesija Dobrovčanov. Krog ure zrnja koruzinega v Kitaj dojti. Za same Kitajce se danes začela se je velikanska vrsta pobožnih pomikati z Ro ve, da Amerike niso pred Evropejci poznavali. Danes nikdo ne dvoji o tem, da je koruza čista zorov gori in prve zastave bile so dolgo prej pri cerkvi, ko so se zadnje vrste in pa še zadaj sledeči vozovi po- Amerikanka, in da je na starem svetu pred odkritjem mikali z Rozorov med zvonenjem lepo vbranih naših Amerike nikier niso poznavali. Evropo je dospela zvonov in streljanjem z obeh brd doli. To je bil veliča- koruza, kakor smo uže omenili, koncem 15. stoletja ? in sten pogled ! Koj po prihodu procesije bile ste zaporedoma dve koj naslednjega stoletja se je vrlo daleč razširila. Danes je udomačena po vsem svetu, kjer jej podnebje ugaja, tihi maši, po deseti uri pa se je pričela na pokopališči dolgoletnim vzgojevanjem so nastale premnoge sovr- poleg kapelice pod milim nebom pridiga, katero je imel » - 31» » ■ uonik in drža po gospod K Lep dobro brala ju je noč in drugi dau bila sta na njeuib mestih umljiv, svečanosti primeren g< celo uro in bil dob vor njegov išati po vsi ok trajal i rk oraj dva druga ministra. Enako osoda zadela Po pridigi mašev je bivšega naučnega ministra je mašo Žal nam je da sicer dobrega tukajšnjega cerk nega petja pri tej priliki ne moremo pohvaliti. ludne bili so vsi odličnejši navzoči nika Babnika. Gospod kučigazda izrazil je veliko ra- stivi knezoškof veliko Conrada, ki je pred par leti v očividno nasprotje stopil z načeli sedanje vlade in z njo vezane večine. Na njegovo mesto bil je nekako od zgoraj doli po- in v učni upravi neskušen vodja Opo gostje gospoda žup- stavljen zelo mladi dost svojo v edi pitnici na visoke in odlične goste imenoma k na milostivega knezoškofa in na svitlega W i n d i s c h - G r a t Odzdravil gosp kneze škof z napitnico na Svetega Očeta, na kučigazdo častilce Svetega Očeta, h na vse rekom na slavnostni odb > konečno pa se je še zahvalil govorniku gosp. kanoniku K z želj da lep besede sliša slušalci v srcu oh in se po njih ravnali. Ob treh Terezijanišča, sin policijskega komisarja Gautscha gotovo zaupua oseba Ruratorja Terezijanskega, viteza Antona Schmerliuga. — Da ima Schmerling vedno zvezo s kolovodji ustavoverne stranke, izrekoma s Chlu-meckyjem, Plenerjem, Sturmom itd., je znano. Kdor je opazoval ministra Gautscha v zbornici poslancev, videl je takoj, da je imel sicer nekaj občenja z različnimi pa tudi vsi po- osebami vse zbornice, rad se je bavil s knezi" popoludne bile so slovesne litanije, potem pa blag enje novega znamenja na razpotji polhograjske ceste. Potem pa so med pritrkavanjem zvonov zapustili častiti visoki gostj šo prijazno doli največkrat in najbolj zaupno razgovarjal se je s kolovodji levice. Govori Gautschovi bili so prav debelo pobarvani »domoljubno", pomenljivih strokovnjaških činov njegovih pa do sedaj ni bilo zapaziti. Trdil je pač sploh, da so Danes pa zapusti nas občeljubljeni duhovni pomoč- srednje šole, izrekoma gimnazije, prenapolnjene in da nik gospod Josip Laz ni k, ki je premeščen za prvega jih je preveč, obrtnijskih šol pa premalo in da bi to ne kaplana v sosedno nam Vrhniko. Kakor s tež Ki m dostatnost odpravil, povikšal je zelo izdatno učni no, srcem puščamo s svoje srede izglednega duhovnika in letos pa je k smrti obsodil 13 srednjih šol. Pri usta- tako mu novitvi novih obrtnih šol pa si je zelo otcmnel nagla- izvrstnega govornika, ljubeznjivega tovariša, vendar ne moremo drugače kot čestitati, da se od nas šano načelo avstrijskega domoljubja s tem, da je za pomika vedno dalje na višje in višje mesto. Bog ga Primorsko ustanovil obrtno šolo z izključno laškim spremljaj! Iz IJubljane. Cesarjev god praznoval se je včeraj v Ljubljani s slovesno peto mašo v stolni škofijski cerkvi. Mašo je maševal gospod knezoškof dr. Misija, navzoči pa so bili razun mnogobrojnega občinstva, zastopniki cesarskih in avtonomnih uradov, učnim jezikom. — Kako je postopal pri odpravi 13 srednjih šol, je prezuano, z roko pa se lahko prime, da se je * to uaredbo v nasprotje stavil z vsemi dosedanjimi načeli vlade, z večino državnozborske večine: Slovenci, Dalmatini in Lahi. s Čehi, na čelu L gospodom deželnim predsednikom baronom Wink- Poljskim poslancem nasproti varoval se je zameriti in še več v domačih levičarskih, kakor tudi v madjarskih listih, ponujal se je in lerjem iu deželnim glavarjem gospodom grofom Gust. T h umom. Tudi po vseh večjih krajih po deželi praznoval se je cesarjev god slovesno. Šolska mladina ta dan ni imela šole. ponuja se še gališkim poslancem ebo iu ij ako popuste svoje dosedanj vovernim levičarjem, storila koraka zoper naučnega ministra Taaffej ike iu se pridružijo usta-sva vlada do sedaj še ni ako Je Pred začetkom državnega zborovanja. Le malo očividno, da so či da njo njegov ko obruj zoper se- ado, kakor zoper dosedanjo zvezo državnozborske večine. dni nas še loči od začetka zborovanja državnega zbora, ne bo toraj odveč nekoliko ogledati si sedaj ni politični položaj. Osem let je minulo, odkar je tako zvana ustavo- In govorica, da grof Hohemvart namerava odložiti svoj verna stranka v manjšini. Koliko naskokov poskusila je mandat in odtegniti se političnemu delovanju, je gotovo Da se mora pa grof Taaffe v kratkem odločiti ali za večino ali pa za ministra Gautscha, to je očividno. ta stranka v tej dobi na Taaffejevo vlado deloma kot it združena levica", deloma kot „nemško-avstrijski nemški" klub. pomenljiva iu potrjuje naše mnenje, da stojimo tikoma u in kot pred odločbo pred krizo, ki bode pokazala, ali nam Začetkom odrekala je opozicija celo dr- bodo veljala še dalje načela, izrečena v prestolnem go-žavni proračuu s pretvezo, da vladi, katera kvari državo, voru leta 1879, ali pa nam bode prebiti novo, morebiti ne privoli ničesar. Tudi v vladi sami stvu im opozicij ved v minister- osodepolno poskušnjo z Gautschijadami. koliko pristašev svojih Stremayer, Korb, Hrtek, gotovo prištevati med pristaše opozicije, toda vklub me Horst, Streit, Conrad smejo se čenju. Vodovod ljubljanski bliža tej zadevi piše , se ojemu uresni SI Nar Načrta za vodovod šanega značaja „spravlj M vlade T a a ffe j stil grof Taaffe noben trenutek vodstva vladanj , in ko sta nekega dneva ministra Kr^ rok Streit poskusila vladati s polja ljubljanskega in iz Podvodja bode inžener S meni pu- rekar dogotovil še tekom novembra, začetkom prihod- njega leta razpisali se bodo natečaji in delo samo se bode spomladi uže pričelo ter dovršilo, če ne koncem jih in svojo roko zoper njega, po- bodočega leta, pa gotovo spomladi 1889. Voda bode ISL - «• ^ se napeljala s polja ljubljanskega. Vodnjaki, ki so se izvrtali pri Klečah in bližje Save> pokazali so, da je sestava zemlje najugodnejša, voda pa- uprav izborna, v posvetovanje. Ni teško uganki, da jim je svetovanja preskrbel naš skrbni naučni minister Gautsch gradivo po- kakor so kov. dognale preiskave treh strokovnjakov kemi- Ker se bode napeljala voda iz Kleč, ne nikakih stroškov za razsvojitev (eksproprijacijo), €evi se bodo položile pod potom, ki bode kajti drži iz Kleč do dr. M ah uič veučeve r. i r_ . ■ P ■ T . - 4. i* • Nova knjiga. Goriški profesor bogoslovj spisa pred tremi leti v podlistek gosp »Slo >1 D v a n a j s t č » ki so zbudili med 3. Po „Pekovskega križa" od tod naprej pa po Dunajski cesti. Glavni vodnjak (reservoir) bode na višini nad Tivolskim gradom, kjer je nekdaj za francoske vojne bila utrdba, slovenskimi omikanci po vsem zasluženo zanimanje, muogostransko izrečeni želji dal je gospod pisatelj one estetično-kritične spise na svitlo v posebni lični, pozneje pa n tičnica". Voda bode toraj imela dovolj pri- bilo še posebej priporočati, ker zanimiva tvarina sama bližno 200 strani knjigo bsegajoči knjigi Odveč > strmca, da bodo preskrbljena najvišja poslopja v mestu. in znana spretnost pisatelj priporočate jo uže same Vode je na ljubljanskem polji v izobilji, kajti pod 20 metrov debelo plastjo konglomerata bila je letos pri Zadostuje naj toraj za sedaj, da novo, dobro došlo nam knjigo priporočamo z lastnimi besedami pisateljevega izredni suši blizu 20 metrov na debelo. Kakor vse kaže, 7 dobili bodemo ob razmerno malih stroških izvrstno vodo, kakoršne nima skoro nobeno mesto. predgo ki se gla n Moj namen toraj in želj je f da s to knjigo vsaj nekoliko pripomorem v pojasnenj onih načelnih vprašanj, ki so posebno v leposlovji čivna Upam > Imenovanje sodnijskih uradnikov. Minister in stim priznavanjem sprejeti j odlo da bodo „Večeri" skupno natisueui, s ti kakor so bili pozdravlj vodja pravosodnega ministerstva imenoval je za državnega pravdnika pri novomeški okrožni sodniji gosp. R. prijazen odmev, mi bo to v spodbudo, pričeto delo na „0ni v listKu »Slovenčevem". Ako najde ta knjiga pri Slovencih Schwingerja, pravdniškega namestnika v Celji, na daljevati ter počasi ustanoviti nekako slovstveuo-kritično njegovega naslednika tam pa sodnijskega adjunkta dr. biblioteko resnici v obrambo N e m a n i č a. za okrajnega sodnika v Kostanjevico pa prodaj je knjiga pri Wokulatu konjiškega sodnijskega adjunkta M. Novaka, > za ad- knjigotržcu v Gorici, Kakor tudi pri vseh druzih večjih knjigarjih na junkta pri doželni sodniji ljubljanski konečno pa sevni- Slovenskem škega adjunkta g. A. Leve a. Cena J 70 kr Določbe za izplačevanje dobitkov glavne dobro- delne tombole dne oktobra. Novičar iz domačih m tujih dežel. Terne, kvaterne in kvinterue se izplačajo takoj Dunaja Kolikor bolj se bliža dan pričetka po vrsti, kakor se kdo oglasi, ako se ne najde nobena državnega zborovanja, toliiso bolj živahne postajajo raz- nepravilnost pri kontroliranji dotične tablice. . Ako se jih za terno, kvaterno ali kvinterno oglasi več, kakor je v tem oddelku dobitkov odločenih, žrebajo oni, ki so kak dobitek zadeli posamezno za dobitke , ki v tem oddelku še niso oddani. Tistim, ki potegnejo najvišje številke, se potem po vrsti izplača dotični dobitek. . Enake določbe veljajo tudi za tombolo, samo s tem razločkom, da se pri objavljenji prve tombole 10 minut čaka. Ako se v tem času nihče več ne objavi (oglasi), izplača se takoj dobitek v znesku 100 gld. slučaji pa, da se še kdo oglasi, žreba se posamezno, in tistemu, ki potegne najvišjo številko, izplača se dobitek. Ko bo prva tombola oddana, prave o razmerah strank med saboj in o osodi sedanje Nekateri levičarski listi že računajo s tem, da lio s tem kakor vlade je opozicija med- saboj složna iu računajo da bi bili že zase pridobili gališke poslan Pa sre či dosedanje državno-zborske veči boj to do sedaj se ni nično. Levičarji niso med seboj ne samo ne složni, temveč nasprotja postajajo če dalj večja Izre koma to velj a o čienih avstrijskega in pa nemškega 'm m I i jj • V f f R kluba z dežele Ceske oziroma Moravske. „N. fr. Presse* trdila je, da je opozicija složna, ua to pa je odgovorilo glasilo Pickert-ovo. — Chlumecky in Pickert sta tako edina, kakor „ogenj in voda'4. Da med avstrijsko-nemškem se bode igralo naprej za drugo tombolo. Tudi pri drugi tomboli, ako se jih več oglasi, se dobitek po žrebanji izplača tistemu. Ki potegne najvišjo številko. Vsaka tablica, na katero kdo kaj zadene in dobitek prejme, mora se oddati ter potem ne velja več za nadaljno igranje 5. Na poznejša oglaševanja po izplačanih dobitkih posamezuih oddelkov se ozir ne jemlje. 9. Cez vse dvombe in druge nepriličnosti, ki bi se znale prigoditi med tombolo, razsojuje veljavno le odbor in pa med nemškem klubom ni očitne vojske, to se je dosedaj moglo doseči samo s tem, da so členi avstrijsko-nemškega kluba vedno odjenjavali in jim prepuščali prostor za prostorom. na Kar pa zadeva gališke poslance, ne more nihče pri čakovati, da bi bili že v kratkih letih pozabili prej šnjega levičarskega gospodarstva. In res se do sedaj še ni oglasil ne jeden časnik in ne jeden poslanec Gališke za zvezo z levičarji, temveč vsi so se izrekli bolj ali manj odločno zoper sprejem danih jim ponudb. Enako mi tombole. Odbor tombole. godi se sedaj na Gališ&em potujočemu naučnemu nistru Gautsch-u. Sprejemajo ga sicer povsod dostojno Shod poslancev. Naši tukaj in v bližini bivajoči večinoma tako le uradniki, ampak najpomenljivejše gla- silo galiških poslancev „Czas", prav u ostentativno naglasa, državni in deželni poslanci snidejo se danes popoludne da vse to se godi brez političnega pomena. Iz tega bilo tedaj sklepati da romanje naučnega ministra Nemška v Galiciji ne bode njemu donašalo odpustkov naročil nov dokaz svoje velj in moči si je knez Bismark, potem, ko se je grofKalnoky Ves položaj v državnem zboru je sedaj na kratko vrQil od njega in je zadobila Evropa prepričanje, da se matinski poslanci gotovo stopijo nemško-avstrijska zveza od vlanskega leta sem nič ni rečeno ta, da češki, da v odločen boj zoper ministra Gautsch vse rugo od skrhala ebi miuisterskega predsednika Laške Cris ločilo bo v prvi vrsti vedenje ostalih klubov desnice v drug in oziroma uže tudi v prvi vrsti vedenje ostalih pi-ja. Nemški čili in Laški uradni in poluradni listi tolma členov Taaftej lade so to dogodbo verjetno tako, da je to znamenje tes zveze med Nemško in Laško, kakor izrekoma To nedeljo bil sklenj a o ijenski Kongres s neje laški listi zahtevajoče naglašaj v klici hranenje m na cesarja in casarjeviča. Kot zbirališče za prihodnji hygijenski kong odločil se je Londo ta VII. kongres ki se ima zbrati 1891 Dogodba na nemško-francoski meji je bil fra * coski lovec vstreljen, francoski častnik pa teško stalni pripravljalni odbor za še ni poravnana. Pa preiskava je dokazala pa so bili izbrani: Brauardel (Pariš), na nemški strani da j •a njen> krivda zato je pa tudi Corfield (London), Dobroslavin (Petrograd), Gruber (Du- Francoski dati primernega zadostenj Bismark pripravljen aJ) Mosso (Turin), i\lurphy (London), Roth (Draždane) Billengo ( Francoska Amerika); za demografični odsek pa v Plodivu Vlada je dovolila svojemu konzulu Bentillon (Pariš), Boeck (Berolin), Bodio (Rim), Johnson (Petrograd), Inama Sternegg (Dunaj). Eazgovarj v kongresu » Boyssetu, dopust na nedoločen čas. Tako so v prvi vrsti o naravi in vzrokih k Je in sedaj odšli iz Bolgarije že trije francoski zastopniki Srbska. Volitve so dognane in so vse izvršene pri tem vprašanji trčili so skupaj zastopniki teorije o bakrilih, po katerih se baje v smisin Ristič-eve vlade. Garašaninci se niso vde- kol in onimi ki to kavajo Obši se je govorilo tudi o drugih na ležili volitev. Več kakor čudna prikazen za ustavno živ ljenje v Srbski, — ker nikakoršna opozicija ni mogoča. lezljivih boleznih, o škodljivosti slabe pitne vode, o sna- ženji železniških vozov, o skrbi za zdravje učencev itd Število členo kong narastlo se je do slovesnega sklepa, ki je bil v nedeljo v veliki dvorani vseučiliščne palače, na 2400. Vsi krogi so složni v tem, da do veljavnih sklepov ne morejo voditi taki kongresi, vsikakor pa podajajo Ogerska. Najnovejše vesti. Za predsednika zbornice poslancev iz- voljen je Pechy, Csa k i in Banfy. za njegova namestnika pa grofa Grška. Včeraj jutro bil je po vsi Grški in Jon- zdravstvenim uradom različnih držav mnogo gradiva. skih otokih in Cikladih čutiti hud, na Peloponezi pa Ogerska. Dne 29. septembra bil je slovesno lahek potres. Atenah bil je velik strah, pa do sedaj otvorjen ogerski državni zbor, ki bode zboroval pet let Slovesno otvorjenje vršilo se cesarjevim v katerem da proglaša kaj ni še naznanjena nikakoršna škoda. < a* v ' ; \ ■ k s l-! > - v . = r il % -i * \ * • Madrida brzojavlja se včerajšnjega dne: Smrt in kako na- sultana z Maroke Sidi Mulaj Hasana pričakuje se s prestolnim govorom merava delovati v novo pričeti parlamentarni dobi vsako uro. Razun prestola-uaslednika princa, prizadeva stolni govor omenja, da bode vlada predložila načrte po- si na prestol priti stric sultan sin 1859 umrlega stav o prevstrojenji politične uprave in nekaterih drugih sulta Ta ima mnogo prista med ljudstvom in tudi postav