Celje - skladišče
D-Per
581/1979
COBISS 0
VHEILOI
Leto VII. — Št. 8 (74)	GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA	Avgust 1979
Podpisan samoupravni sporazum
proizvajalcev C02
V majski številki našega glasila smo vas seznanili s pripravami za sprejem in podpis samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev pri proizvodnji, transportu in distribuciji (prodaji) ogljikovega dioksida (CO2 plina).
Sporazum je bil svečano podpisan 15. junija v našem hotelu Donat ob prisotnosti vidnih predstavnikov vseh treh podpisnikov, republiške in medobčinske gospodarske zbornice, Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, častnega občana naše občine akademika in univerzitetnega profesorja inž. Josipa Bača, predstavnikov tiska in drugih.
Da imajo sklenitev tega sporazuma za pomemben dogodek in pot k tesnemu bodočemu sodelovanju, so naši partnerji iz Bosne oz. Srbije dokazali s tem, da sta se podpisovanja udeležila predsednika kolektivnega poslovodnega organa Delovne organizacije »Plin« Sarajevo in SOZD Teh-nogas Beograd, v katero je ta de-
lovna organizacija vključena. Temu dogodku je bila dana primerna publiciteta v tisku in na televiziji ob istočasni predstavitvi našega novega dosežka na tem področju, to je uspešni lastni domači izdelavi prototipov cistern (rezervoarjev) za vskladiščenje nizkohlajenega tekočega CO2 vsebnosti 6 in 50 ton.
Oglejmo si bistvene sestavine podpisanega samoupravnega sporazuma:
Podpisnice — imenujmo jih kratko »Zdravilišče«, »Belinka« in »Plin« ugotavljajo skupen interes, da skladno s svojimi potrebami, razvojnimi programi in specializacijo v svojih dejavnostih vzpostavljajo in razvijajo medsebojne odnose, združujejo delo in sredstva, izvedejo delitev dela in se specializirajo v proizvodnji in plasmanu CO2 in tako ustvarjajo pogoje za napredek poslovanja in doseganje večjega dohodka.
To sodelovanje bo konkretizirano na naslednjih področjih:
—	skupno dogovarjanje in sodelovanje pri programiranju nadaljnjega razvoja na skupno definiranih treh področjih — fazah proizvodnega procesa CO2 (I. faza proizvodnja, II. faza transport, III. faza distribucija) ob že doseženem soglasju, da »Zdravilišče« na področju, h kateremu gravitira, razvija zlasti II. in III. fazo, »Belinka« I. fazo, »Plin« pa na lastnem gravitacijskem področju vse tri faze;
—	razvijanje in samoupravna krepitev oblik medsebojne povezanosti na dohodkovnih principih, sedaj v programu CO2, perspektivno pa tudi pri razširjanju asortimana v skladu z razvojnimi interesi podpisnic;
—	dogovarjanje in usklajevanje nastopanja na tržišču in skupna prodajna politika;
—	skupno in usklajeno izobraževanje in specializiranje potrebnih kadrov;
—	pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupnem prihodku, kadar katera od podpisnic sama ne realizira vseh treh faz proizvodnega procesa;
—	združevanje denarnih sredstev za skupne naložbe v proizvodne in prodajne naprave po načelu skupnega dohodka;
—	združevanje sredstev za znanstveno raziskovalno in razvojno delo za nove razvojne programe in odpiranje novih področij uporabe CO2.
O skupnih vlaganjih bodo sklenjeni posebni samoupravni sporazumi. V tem sporazumu podpisnice ugotavljajo, da so v neposredni prihodnosti potreb-
ne skupne naložbe »Belinke« in »Zdravilišča« v cisterne pri velikih kupcih ter skupna naložba »Plina« in »Zdravilišča« v nove proizvodne kapacitete v Kutini.
Nam je po sporazumu pripadla vloga prodajalca, poleg lastnega še CO2 plina, ki ga bo začela jeseni proizvajati »Belinka« in tistih količin, ko jih bo za zadovoljitev potreb kupcev na našem področju dala na razpolago Kutina. To je priznanje našim dosedanjim dosežkom, istočasno pa tudi odgovorna in dokaj težka naloga.
Taka skupna prodaja pomeni ustvarjanje skupnega prihodka. Zato bodo podpisnice sprejemale skupen plan proizvodnje in prodaje CO2 ter določile skupne normative stroškov vsake proizvodne faze kot osnovo za ugotavljanje udeležbe vsake od njih pri doseženem skupnem prihodku.
(Nadaljevanje na 8. strani)
J PRIZNANJE )
i Svet VDO Visoke tehni- \ i ške šole v Mariboru je iz- i f rekel ob 20-letnici te pri- # J znane visokošolske ustano- # i ve našemu Zdravilišču pri- \ t znanje za dolgoletno med- i f sebojno sodelovanje in za / \ prispevek k razvoju in na- f i predku Visoke tehniške šo- \ ) le Maribor.	>
f Ponosni smo na visoko 4 J priznanje, ki zavzema v se- f ( znamu sodelujočih organi- \ f zacij združenega dela zelo z \ vidno mesto.
,__________________________t
Naš šef zdravnik imenovan za rednega univerzitetnega profesorja
Dr. dr. prof. Heribert Za-veršnik je bil imenovan za rednega profesorja interne medicine na medicinski fakulteti v Ljubljani.
K imenovanju naše iskrene čestitke.
VRELCI
Turistično društvo Rogaška Slatina
Program dela za leto 1979
Navedeni program dela temelji na osnovi programskih zasnov delovanja društva in na podlagi društvenih pravil. Osnovni namen tega programa je v letu 1979 storiti vse, da bodo prenočitvene kapacitete kar najbolj zasedene, poskrbeti za slovesu zdravilišča primerno ureditev kraja, pritegniti k delu društva čim večje število članstva in z raznimi predavanji predvsem med šolsko mladino vzbuditi ljubezen do domačega kraja in njegove urejenosti. Vse skupaj pa služi splošnemu zadovoljstvu naših gostov in s tem večjemu zdraviliško turističnemu prometu, od katerega zavisijo dohodki ne samo zdraviliških in gostinskih delavcev, temveč vseh, ki so posredno ali neposredno v to dejavnost vključeni.
Društvo bo delovalo pred-
vsem prek svojih komisij, zato je ta program prirejen tako, da sovpada z njihovim delovanjem.
A. PODROČJE ORGANIZACIJSKEGA DELOVANJA DRUŠTVA
1.	Število članstva se mora od dosedanjih 354 povečati na 500 članov. Poleg tega je včlaniti v društvo še vsaj 30 mladincev.
2.	Društveno delo se naj odvija prek naslednjih društvenih komisij:
—	za ureditev in olepšavo kraja
—	za propagando
—	za prireditve
—	za izlete in rekreacijo
—	za turistično in estetsko vzgojo prebivalstva
—	za zasebne turistične sobe
—	za delo z mladino, včlanjeno v mladinski odsek društva
—	za kulturno zgodovinske spomenike in spomenike NOB.
B. UREDITEV IN OLEPŠAVA KRAJA
1.	V januarju bo komisija za ureditev in olepšavo kraja razpisala tekmovanje, ki naj obsega:
—	čim lepši izgled stavb in njihove neposredne okolice
—	lepše ureditve vrtov
—	ostala za lepši izgled kraja pomembna dela.
Tekmovalni pogoji bodo dostavljeni vsem lastnikom stavb, hišnim svetom in drugim uprav-ljalcem družbenih poslopij, nadalje vsem podjetjem na širšem in ožjem področju zdravilišča.
2.	Člani komisije bodo skupaj z ostalimi v to delo pritegnjenimi člani društva v rani in pozni pomladi pregledali celoten kraj
po posebnem točkovalnem sistemu, ki ga bo komisija predložila UO TD. Po tem točkovalnem sistemu bo komisija ocenila svoje ugotovitve.
3.	V mesecu septembru bo komisija predložila rezultate tekmovanja UO, ki bo septembra ali najkasneje oktobra z rezultati na za to sklicanem sestanku seznanil prebivalce — tekmovalce in jim podelil nagrade in pohvale.
4.	Društvo se bo prek Krajevne skupnosti aktivno vključilo v izvajanje sprejetega urbanističnega načrta in ne bo dovolilo neupravičenih posegov na območju, na katerem deluje.
5.	Društvo si bo prizadevalo, da se asfaltirajo še preostale ceste in poti na ožjem in širšem zdraviliško turističnem območju in bo za to namenilo del svojih sredstev.
6.	Vprašanju javne razsvetljave, katere ureditev ne odgovarja potrebam zdravilišča, bo društvo v okviru svoje pristojnosti posvetilo vso pozornost.
7.	Obratovalni čas trgovin in obrtnih delavnic bo moral biti prilagojen željam in potrebam zdravilišča oziroma gostov.
8.	Letnemu bazenu oziroma njegovi ureditvi bo potrebno posvetiti vso pozornost in upravljalen, to je OKP Rogaška Slatina, predočiti potrebo o boljši ureditvi ter notranjemu in zunanjemu izgledu objekta. Predvsem bo moral upravljalec namestiti večje število ležalnikov, rekvizite za namizni tenis, ležalne klopi in senčnike. Menjava vode bo morala biti njegova stalna skrb.
9.	Otvoritev stolpa bo takoj v pričetku zdraviliško turistične sezone s primernim slavjem. Predvsem bo potrebno pri Zdravilišču doseči, da bo podrlo drevje, ki ovira razgled glede na to, da se iz tehničnih razlogov stolp ne more povečati za 5 m, kot je bilo predvideno.
Gradnja stanovanj
V zadnji številki Vrelca smo v poročilu odbora za družbeni standard lahko preči tali, da je 21 naših delavcev dobilo posojilo za gradnjo stanovanjske hiše. Skupno je bilo za ta namen izločeno 1.721 tisoč dinarjev iz sredstev sklada skupne porabe. Ob tej razmeroma veliki številki pa tudi v tem letu ni zanemarjena izgradnja družbenih stanovanj — stanovanjskih blokov. Po pogodbi o predkupni pravici nakupa stanovanj imamo zagotovljeno v stanovanjskem bloku, ki je sedaj v gradnji v Ratanski vasi, dve garsonjeri in dva dvosobna stanovanja. Vrnjeno dobimo tudi stanovanje, ki je bilo posojeno solidarnostnemu skladu, za hitrejšo rešitev stanovanjskega problema naše delavke. Gradnja je v zaključni fazi, vselitev bo možna v avgustu 1979. S temi stanovanji zaključujemo prvo fazo pridobitve kadrovskih stanovanj, pri kateri smo uporabili v Sloveniji združena sredstva za »Reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah«. Iz tega naslova smo izkoristili 1.673 tisoč dinar-
jev nevračljivih sredstev in 1.736 tisoč dinarjev posojila, ki se vrača v 10 letih s 4% obresti.
Ker z prej navedenim denarjem nismo računali pri sprejemanju tekočega plana, se nam je tako sprostil pričakovani kredit pri Ljubljanski banki. Po sklepu delavskega sveta Zdravilišča smo se prijavili na drugi natečaj za republiška sredstva in sicer smo prijavili izgradnjo 15 stanovanj, ki bi morala biti dokončna v letu 1980. Potrebno lastno udeležbo imamo zagotovljeno iz kredita pri Ljubljanski banki, do katerega imamo pravico na podlagi vezanih sredstev sklada skupne porabe iz preteklih let. Denarna sredstva niso ovira da predvideno izgradnjo tudi dosežemo, zataknilo pa se je pri izgradnji sami. Delegati skupščine stanovanjske skupnosti so bili obveščeni, da v letu 1980 v Rogaški Slatini ne bo nobene gradnje stanovanj, ker ni izdelana dokumentacija — zazidalni načrt, v komisijah in strokovnih službah pa trdijo, da je delo v teku. Informacije o gradnji v Rogaški Slatini so tako zelo
različne in verjetno lahko pričakujemo kasnitve in zastoje v gradnji.
Da bi reševanje stanovanjskih problemov čimbolj uredili smo se dogovorili, da strokovne službe ugotovijo potrebe po družbenih stanovanjih v naslednjem obdobju s tem, da upoštevamo pričakovane nove odnose med najemnikom stanovanja in temeljno organizacijo, ter pričakovano povečanje kolektiva.
Preko delegatov bomo zahtevali od stanovanjske skupnosti in skupnosti za komunalno dejavnost, da organizirajo tekočo družbeno gradnjo stanovanj. V kolikor pa ta ne bo stekla, bomo morali spremeniti našo politiko do gradnje stanovanjskih hiš naših delavcev — tako, da bomo ponovno vključili kot kriterij za dodelitev kredita izselitev iz stanovanja, ter, da bomo pravico do kredita pri Ljubljanski banki prenesli na delavca. Vse to pomeni samo dopolnitev dosedanjega načina kreditiranja privatne stanovanjske gradnje.
EPS
C. PROPAGANDA
1. Propagando za celotno zdraviliško turistično območje vodi sicer Zdravilišče Rogaška Slatina. Društvo bo del svojih sredstev ravno tako namenilo propagandi in sicer z naslednjimi konkretnimi ukrepi:
—	nabavilo bo 500 koledarjev za leto 1980
—	nabavilo in namestilo bo orientacijsko tablo zdraviliško turističnega območja v bližini avtobusne postaje, to je v ožjem centru
—	izdalo bo vodič po ožjem in širšem zdraviliško turističnem območju z orientacijsko karto in vrisanimi novimi ulicami
—	izdalo bo cenik zasebnih turističnih sob za leto 1979
—	dvakrat letno bo razpisalo anketo med vsemi gosti vključno s tistimi, ki bivajo v počitniških domovih in zasebnih turističnih sobah.
D. PRIREDITVE
1.	V mesecu juliju in v avgustu in delno v septembru bo najeti stalni promenadni orkester izvajal promenadne koncerte v zdraviliškem parku.
2.	V svojem že do sedaj obširnem programu prireditev bomo organizirali ca. 70 kulturno zabavnih prireditev in sicer:
—	turistični teden v mesecu aprilu, ki bo poleg prireditev obsegal tudi kulinarično razstavo v režiji Zdravilišča in elitni zdraviliško turistični ples
—	veliki rogaški ples
—	14 folklornih prireditev
—	3 plesne turnirje
—	8 pevskih koncertov
—	4 fantovske večere
—	5 varietejskih programov
—	2 piknika
—	5 zabavnih prireditev
—	1 šahovski turnir »Sindikalno prvenstvo Slovenije«
—	1 šahovski dvoboj Slovenija — Hrvatska
—	2 teniški tekmovanji
—	2 bridge turnirja
—	14 promenadnih koncertov
■—- 2 večera opernih in operetnih arij
—	1 baletni večer
Program prireditev bo zajel
tudi »Planinski ples«, ples ekonomistov Slovenije in ples inženirjev in tehnikov.
3.	Društvo se bo prek Delavske univerze aktivno vključilo v organizacijo likovnih razstav in jih delno financiralo
E.	IZLETI IN REKREACIJA
1.	Društvo bo samo, prek Zdravilišča in prek potovalnih agencij poskrbelo za najmanj 30 raznih krajših in daljših izletov.
2.	Za člane društva, predvsem pa za mladince, bo organiziralo tri izlete.
F.	TURISTIČNA IN ESTETSKA VZGOJA PREBIVALCEV
1.	Spomladi bomo prek Delavske univerze razpisali in tudi financirali tečaj za oddajalce zasebnih turističnih sob, na katerem naj bi se le-ti seznanili predvsem z ureditvijo sob oziroma odnosih do gosta in dajanju informacij o krajevnih znamenitostih (1 predavanje).
2.	Za člane društva bomo v rani spomladi in pozni jeseni organizirali 2 turistični predavanji.
3.	Za šolske otroke, predvsem otroke višjih razredov/bomo organizirali 5 predavanj s predvajanji turističnih filmov.
G.	ZASEBNE TURISTIČNE SOBE
1.	V sodelovanju z Občinsko skupščino Šmarje pri Jelšah bomo še pred pričetkom sezone izvršili kategorizacijo vseh zasebnih turističnih sob.
2.	Oddajalcem sob bomo predhodno pismeno posredovali pogoje kategorizacije, tako da si bodo lahko izboljšali sobe in dosegli pogoje za višjo kategorijo.
3.	Z oddajalci zasebnih turističnih sob bomo sklenili posebne pogodbe. Z njimi bo društvo zavezano, da pri oddajanju sob prek svojega urada obravnava vse oddaj alce nevtralno, oddajalci pa dosledno prijavljajo goste, se držijo veljavnih cen in priznavajo pravico turističnemu uradu, da za sobe vrši rezervacije.
Turistični urad bo v svojih prostorih izobesil pregleden seznam oddaj alce v sob, na katerem bodo naslovi oddajalcev, kategorija in cena sob.
5. Komisija za zasebne turistične sobe bo nenehno nadzorovala zgoraj omenjeni program, predvsem pa samooddajanje.
H.	DELO Z MLADINO
V mladinski odsek društva bomo včlanili najmanj 30 mladincev, s katerimi bodo člani zadevnih komisij intenzivno delali in jih seznanjali z nalogami in delovanjem društva.
I.	KULTURNO ZGODOVINSKI SPOMENIKI IN SPOMENIKI NOB
I.	Društvo bo prek ustrezne komisije poskrbelo za popis vseh zgodovinskih in kulturnih spomenikov in spomenikov NOB na svojem področju.
2.	V okviru finančnih možnosti bo društvo sodelovalo pri vzdrževanju teh spomenikov.
3.	Društvo bo usmerjalo obiskovalce Rogaške Slatine k čim večjemu obisku Spominskega doma na Knežcu.
Društvo bo razpisalo natečaj za izvirni spominek in značko.
Kot že rečeno, bo društvo delovalo prek 8 komisij in edino na ta način bo možna realizacija tega precej obširnega programa dela društva.
V sodelovanju z zainteresiranimi bomo dokončno razjasnili vprašanje, ali naj turistični urad obstoja ali ne, če se bodo naročili načrti za modernizacijo in če bodo v finančnem planu za leto 1979 predvidela sredstva za ureditev.
Na splošno se bo društvo bolj aktivno kot do sedaj vključilo v delo družbenopolitičnih organizacij in v okviru svojega delovanja aktivnejše posegalo na področje zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini.
Program je bil sprejet na občnem zboru Turističnega društva dne 12. oktobra 1978.
NAFTNA
KRIZA
Porabniki naftnih derivatov so pred dilemo, ki vedno bolj kaže svoje konkretne oblike. Nafte je iz dneva v dan vse manj, ootrošnikov njenih derivatov pa vedno več.
Vzporedno z devalvacijo ameriškega dolarja ji proizvajalci dvigujejo ceno. Že davno je postala strategična surovina številka ena in s tem predmet mahinacij različnih političnih, vojaških in gospodarskih grupacij v svetu.
Tudi v Jugoslaviji smo se zelo konkretno srečali z lastnim naftnim problemom. Zakonski ukrep o omejitvi voženj z avtomobili na določene dneve je verjetno le eden v verigi za omejitev porabe. Drugi bodo še sledili. Ukrepu lahko le pritrdimo, videli pa bomo, če je kaj prida učinkovit.
Za boljše razumevanje tega problema si predočimo nekaj osnovnih številk iz naše naftne bilance:
Po oceni iz leta 1978 potrebujemo na leto ca. 16 mihjonov ton nafte. Doma pridobimo 4 milijone ton nafte, uvoziti moramo torej 12 mihjonov ton nafte.
Za njen uvoz moramo plačati debelo milijardo ameriških dolarjev. Za pogon cestnih motornih vozil porabimo okoh 3 — 4 milijone ton, ostanek (12 mihjonov ton) pa porabimo v industriji, energetiki, petrokemiji, letalstvu, železniškem prometu itd.
Razsežnost problema bo bolj očitna, če ugotovimo nesluteno
rast motorizacije pri nas. N. pr.: leta 1973 je bilo v SFRJ toliko motornih vozil, kolikor jih vozi na enega izmed dovoljenih dni za vožnjo z osebnimi avtomobili.
S parno — neparnim ukrepom prepovedi vožnje na določene dni računajo, da bomo prihranili letos okoh 300.000 ton bencina oziroma borih 2% od potrebnih količin nafte.
Problem je resen, moramo pa se vsi zavzemati za njegovo omilitev. Če pustimo ob strani potrebe industrije, obrambne pripravljenosti itd., se zamislimo v resnost položaja, če ne bo dovolj olja ah mazuta za ogrevanje bivalnih prostorov. Vemo tudi, da so ogrevalne naprave preurejene na tekoča goriva. Pa tudi glede oskrbe s premogom se nam slabo piše.
Na vidiku je možen nov ukrep kontingentiranja bencina vsem imetnikom osebnih avtomobilov. Morda 100 litrov na en mesec. Pripravimo se na ta ukren in skušajmo privarčevati dodatne količine bencina s tem, da bi ne uporabljali osebna motorna vozila za službena potovanja v tiste kraje, s katerimi imamo gostejšo mrežo javnih prevoznih sredstev. Ta ukrep bi moral veljati za celo državo.
Vse nas bi morala prevevati družbena zavest za premagovanje grozeče nevarnosti. Krog imetnikov vozil za prepoved vožnje ob določenih dnevih bi se moral razširiti še na nekatere, ki jih je sedaj veljavni ukrep pustil ob strani.
Sč.
VRELCI
VRELCI
Ocena akcije »Zaključni računi 78« na prepihu
STALIŠČA IN SKLEPI
10. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE TER OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, ŠMARJE PRI JELŠAH
1.	Ocena aktivnosti ob obravnavi zaključnih računov je pozitivna in lahko trdimo, da tako zavzetega odnosa DPO in samoupravnih organov do problemov gospodarjenja, kakor je bil v tej akciji, že dalj časa ni bilo. Celotna prizadevanja so bila dobro usklajena na vseh ravneh, z ustrezno širino in poglobljenim pristopom. Najpomembnejše pa je dejstvo, da so razprave o zaključnih računih delavci sprejeli kot svojo pravico, dolžnost in obveznost.
2.	Da je bil tako odgovoren pristop prisoten v vseh sredinah, ni mogoče trditi. So delovne sredine, kjer so bile razprave slabo organizirane, neustrezno vodene, formalne z računovodskim pristopom itd. Takšne slabosti so posledica pomanjkljive usposobljenosti DPO, samoupravnih organov in poslovodnih kadrov. Zato je naloga občinskih vodstev DPO, DPO v temeljnih sredinah in samoupravnih organov, da na osnovi ocen zaostrijo po-
litično odgovornost do vseh vodstev in posameznikov v teh sredinah.
3.	Slabosti je potrebno v najkrajšem času odpraviti, da se ne bi ponavljale v prihodnje, ko bomo vodili aktivnost in obravnavali rezultate gospodarjenja v naslednjih tromesečjih tega leta. V vseh sredinah združenega dela je potrebno pripraviti poročila, skladno z navodili in pripomočkom Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Službe družbenega knjigovodstva Slovenije.
Poročila o gospodarskih rezultatih morajo doseči v prihodnje višjo kvaliteto. Da pa bomo to dosegli, bo občinski koordinacijski odbor, ki spremlja to aktivnost, organiziral seminarje za tiste, ki bodo to poročilo pripravljali.
4.	Podatki in razprava o gospodarjenju so pokazali, da moramo še posebno pozornost nameniti predvsem tistim TOZD,
ki so poslovale z izgubo (TOZD Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah) in v vseh tistih sredinah, ki so poslovale na meji rentabilnosti (TOZD Kondenzatorji Rogatec, TOZD Toper Šmarje pri Jelšah, Vital Mestinje, KK Šmarje pri Jelšah, TOZD Boč Podčetrtek, TOZD Atomske Toplice Podčetrtek, TOZD Delavska restavracija Steklarne B. Kidrič Rog. Slatina, GOKOP Rogaška Slatina), da se bolj temeljito in dosledno spopadejo s slabostmi, ki se pojavljajo v daljšem obdobju in so posledica neustrezne programske usmeritve, slabe in nedodelane dohodkovne povezave, kadrovskih razmer itd. Stališča in sklepi CK ZSS in P RS ZSS morajo predstavljati v odnosu do te naloge obveznost za vse odgovorne v sleherni delovni sredini združenega dela, še posebej pa v Zvezi sindikatov, v samoupravnih organih in poslovodnih organih.
5.	pri uveljavljanju načel pridobivanja in razporejanja dohod-
ka ter uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela so še mnoge nejasnosti, predvsem pa manjka konkretnosti. Pripravljenost za samoupravno urejanje teh vprašanj se je v zadnjem obdobju bistveno povečala. V mnogih TOZD in DO delavci že uveljavljajo rešitve, ki so izpopolnile dosedanji sistem pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka, posebej pa še tudi delitve sredstev za osebne dohodke, kar je ugodno vplivalo in se marsikje že kažejo boljši rezultati v gospodarjenju in v boljšem delu.
Vendar odvisnost sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev od njihovega prispevka k ustvarjanju dohodka TOZD še v mnogih primerih ni uveljavljena. V mnogih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela še niso oblikovane osnove in merila za ugotavljanje rezultatov dela posameznikov, kar še posebej velja za delavce v skupnih službah in družbenih
S presežki samoupravnih interesnih skupnosti ravnajmo stabilizacijsko
Svet za razvoj samoupravljanja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je nedavno tega obravnaval izvajanje dogovorov in samoupravnih sporazumov ter na tej podlagi sprejetih ukrepov o vračanju presežkov sredstev samoupravnih interesnih skupnosti temeljnim organizacijam združenega dela. Ugotovil je, da nekatere samoupravne interesne skupnosti ne upoštevajo in ne uresničujejo samoupravnih odločitev iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov glede usklajevanja obveznosti temeljnih organizacij z dogovorjeno višino sredstev.
Za leto 1978 smo namreč načrtovali, da se bo iz osebnih dohodkov in iz dohodka tozdov zbralo na računih samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti 28,24 milijarde dinarjev. Na teh računih pa se je zbralo precej več denarja — 29,84 milijarde dinarjev. Razliko je seveda treba vrniti ali pa presežke obračunati kot dohodek za letos, s tem da se ustrezno zmanjša prispevna stopnja. Večina samoupravnih interesnih skupnosti je upoštevala sklepe zborov Skupščine SR Slovenije in presežke v glavnem obračunala
za to leto. Precej pa je tudi takih samoupravnih interesnih skupnosti na občinski ravni, ki niso ravnale tako, kot je bilo dogovorjeno.
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so imele občinske samoupravne interesne skupnosti 970 milijonov dinarjev presežkov. Da bi nekako »zadržale« ta višek, nekatere samoupravne interesne skupnosti dajejo temeljnim organizacijam združenega dela v sprejemanje nekatere »nove« samoupravne sporazume z obveznostmi iz dohodka, ki niso usklajene z dogovorjeno višino sredstev po samoupravnih sporazumih o temeljih planov. Pbjavile so se celo težnje, da bi presežke namenjali za druge, nedogovorjene naložbe na področju nematerialne dejavnosti, kot so poslovne stavbe, rekreacijski centri in podobno.
Takšnih teženj seveda ne moremo podpirati, saj bi s tem rušili vrsto dogovorjenih stvari in majali zaupanje delavcev, ki imajo pravico in dolžnost o tem odločati oziroma se dogovarjati. V dokumentih 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je namreč zapisano tudi to stališče: »Delavci morajo imeti možnost, da pred začetkom poslovnega leta
oziroma v rokih, ki so določeni za sprejem planov, ocenijo svoj ekonomski položaj, pogoje gospodarjenja ter skupne in splošne potrebe in da se izrečejo o programih ter obveznostih, ki jih prevzemajo v temeljnih organizacijah. Ko spremljajo izvajanje programov dela in dohodka v samoupravnih interesnih skupnostih, se morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela opredeliti tudi o razpolaganju oziroma o razporejanju presežkov zbranih sredstev posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.« Glede na to so zlasti občinski sveti zveze sindikatov dolžni pozorno spremljati izvajanje sprejetih ukrepov in preprečiti vsak poskus planiranja in porabe sredstev, ki ni usklajena z dogovorjeno višino sredstev iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov. S tem bomo preprečili čezmerno zajemanje sredstev za financiranje splošnih in skupnih potreb ter prispevali k razbremenjevanju gospodarstva in h krepitvi njegove reprodukcijske in akumulativne sposobnosti. Skratka, to bo tudi eden izmed primerov prizadevanj za stabilizacijo, (Interne informacije RSZS Slovenije)
dejavnostih. Bolj slabo obdelan sistem ali nedodelan sistem delitve sredstev za osebne dohodke premalo vzpodbuja delavce k boljšemu delu in interesu za vlaganje v razširjeno reprodukcijo. Zato je nujno potrebno izpostaviti celotni kompleks nagrajevanja po delu in rezultatih dela pri obravnavi gospodarskih rezultatov.
6.	Za hitrejši gospodarski razvoj so potrebni usposobljeni strokovni kadri v vseh sredinah združenega dela, še posebej pa v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje.
Iz analize kadrovske strukture v občini je razvidno, da smo ravno s strokovnimi kadri deficitarni v primerjavi s potrebami. Dogovorjeno politiko zaposlovanja nismo v celoti upoštevali, kar dokazujejo negativna gibanja v pogledu novo zaposlenih, v notranji strukturi, še zlasti pa v razmerju novo zaposlenih v gospodarstvu in negospodarskem delu združenega dela. Zato so se v sredinah združenega dela dolžni do tega vprašanja opredeliti ter ga uskladiti s srednjeročnimi usmeritvami.
7.	Zelo velik vpliv na uspešnost gospodarjenja ima smotrna izraba delovnega časa, na katerega pa še posebej vplivajo bolniški izostanki z dela. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela je zaskrbljujoč obseg bolniških izostankov z dela.
V uvodni razpravi in razpravi delegatov je bila poudarjena vrsta negativnih pojavov, porast bolniških izostankov z dela do 30 dni (kateri pa so porasli celo za 30 0/0 nad poprečjem regije), kar pa se odraža predvsem v spomladanskih in jesenskih mesecih (dela v kmetijstvu).
K takšnemu stanju pa je vsekakor prispevala neurejena evidenca in neanaliziranje takih pojavov, premalo obratnih ambulant, neučinkovite kontrole bolezenskih izostankov z dela v TOZD, pomanjkljivo sodelovanje TOZD z zdravstveno skupnostjo, neustrezna organiziranost zdravstvene službe (popoldansko delo), pomanjkljivo zdravstveno varstvo itd., kar vse vpliva na dohodek in razvoj gospodarstva.
Vse negativne pojave je potrebno takoj analizirati ter ustrezno ukrepati.
Sč.
Tipizacija - korak k napredku
¥ gostinstvu
V	gostinstvu si pod kvaliteto običajno zamišljamo usluge, ki jih nudimo gostom. Strokovno pri, pravljena hrana, solidna postrežba, lep sprejem v recepciji, čiste in lepo pripravljene sobe, vzdrževani objekti, čistoča prostorov in okolice gostinskih objektov, primeren odnos do gostov in neprisiljen nasmeh, so samo nekatere od vrste kvalitetnih uslug, ki se odražajo neposredno nasproti gostom.
V	tem sestavku bi se želel dotakniti tudi drugih načinov, ki pripomorejo h kvaliteti gostinskih uslug, vendar se ne odražajo direktno nasproti gostu. Poleg tega, da izboljšujejo kvaliteto uslug, prispevajo tudi k pocenitvi poslovanja in k boljšemu gospodarjenju.
Eden izmed teh načinov je nedvomno tipizacija. V gostinstvu lahko tipiziramo pijače, jedila in druge storitve materialnega značaja. Tipiziramo lahko osnovna sredstva, drobni in specifični gostinski inventar, pri čemer dosežemo ugodnejše pogoje pri nabavi, ker kupujemo večje serijske količine, zmanjšamo pa tudi za-
loge po skladiščih. Tipizirali bi lahko tudi vodovodni in električni material in tako lažje in ceneje vzdrževali objekte in naprave. Tudi zaloge bi bile lahko manjše (manj vrst materiala). Naštel sem samo nekatere izmed možnih tipizacij.
V tem sestavku bi se želel podrobneje dotakniti tipizacije čistilnih sredstev, ker je ta akcija že v teku in se prvi rezultati že kažejo. Do sedaj smo uporabljali preko 42 različnih vrst čistilnih sredstev, potrebnih za čiščenje restavracijskih, hotelskih in zdravstvenih prostorov.
Čistilna sredstva so bila največkrat embalirana v majhnih litrskih ali pollitrskih posodah ali steklenicah. Po daljšem proučevanju tega vprašanja, študira-nju ustrezne literature, predvsem pa s praktičnimi preizkusi doma, je strokovna služba pripravila predlog tipizacije, po katerem bi v bodoče uporabljali samo 23 različnih vrst čistilnih sredstev, ki bi jih nabavljali v večji in s tem cenejši embalaži. Skladišče čistilnega in potrošnega materiala pa nato pripravlja material za
obrate v manjše embalaže. Strokovni nadzor nad pravilno uporabo čistilnih sredstev in izpeljavo omenjene tipizacije izvaja hotelska gospodinja.
Če na kratko povzamemo prednosti izvršene tipizacije, dobimo:
1.	prihranek s tem, ko kupujemo čistilna sredstva v večji in s tem cenejši embalaži;
2.	z zmanjšanjem asortimana znatno zmanjšujemo zaloge v skladišču in s tem prihranimo na obratnih sredstvih;
3.	s tem, ko smo za polovico zmanjšali število čistilnih sredstev, ki jih uporabljamo, smo dosegli prihranek tudi pri materialni in finančni evidenci;
4.	lažje in enostavjnejše je delo vseh delavcev, ki uporabljajo čistilna sredstva, ker imajo opravka z manjšim številom in je za vsako vrsto čiščenja točno določeno čistilno sredstvo.
O prednosti tipizacije jedil, pijač, potrošnega materiala, materiala, ki ga uporablja TOZD 3 za vzdrževanje objektov in naprav, pa v naslednjih številkah našega glasila.
Kene Martin
Iz zapisnikov sej odbora za strokovno
izobraževanje
Na predzadnji seji, 18. aprila, je odbor razpravljal in odločal o naslednjem:
—	v uk za natakarje je sprejel 9 učencev, za kuharje 9 in za slaščičarje 2 učenca;
—	za redno šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah je podelil naslednje štipendije:
a)	na srednji fizioterapevtski — 3 štipendije;
b)	na srednji tehnični — 1 štipendijo;
c)	na srednji kemijski — 2 štipendiji;
d)	na srednji ekonomski — 3 štipendije;
e)	na srednji administrativni — 2 štipendiji;
f)	na ekonomski fakulteti — 1 štipendijo;
g)	na višji šoli za laborantske tehnike — 1 štipendijo;
h)	na višji šoli za delovne terapevte — 1 štipendijo;
—	določil je naslednje višine na-
grad za vajence v letošnjem letu z veljavnostjo od	1. 1.	1979:
I. letnik	1.110	din
II. letnik	1.380	din
III. letnik	1.660	din
in naslednje nagrade za počitniško prakso v letu 1979:
a) za obvezno prakso po programu šole:
srednja šola vi™k'a -“la
1.	leto	1.340	1.500
2.	leto	1.500	1.670
3.	leto	1.670	1.950
b)	za počitniško delo pri administrativnih in njim sličnih poslih:
1.	leto	1.450	1.780
2.	leto	1.780	2.120
3.	leto	2.120	2.340
c)	za počitniško delo pri fizičnih delih:
1.	leto	2.230
2.	in vsako naslednje leto 2.510 — Odbor je sprejel sklep, da
morajo vsi, ki niso poravnali svojih obveznosti iz učnih oziroma štipendijskih pogodb ali pogodb o izrednem šolanju, vrniti prejeta denarna sredstva v roku dveh let v 24-mesečnih obrokih sicer jih bomo sodno izterjali.
— Golež Ivanki, ki je imela 10-urni tečaj za novo sprejete sobarice in čistilke, se izplača honorar v enaki višini kot ga za učitelje izplačuje Delavska univerza.
— Justin Frančiška, ki izredno obiskuje 2. letnik ekonomske srednje šole je prosila za povrnitev stroškov šolanja za 1. letnik. Ker po sklepu Odbora stroškov za nazaj ne vračamo, prošnji ni mogoče ugoditi.
— Seminarja iz balneologije v Budimpešti sta se udeležila dr. Jože in dr. Fani Lavrič.
— Člani odbora so dali predlog za interni razglas izrednega šolanja.
— Do naslednje seje kadrovska služba pripravi pregled štipendistov, pregled tistih, ki niso poravnali svojih obveznosti iz štipendijskih pogodb ali pogodb o izrednem šolanju ter stališče do pripravniš-
tva delavcev, ki izredno končajo šolanje.
Na zadnji seji, ki je bila 23. maja, pa je Odbor razpravljal in odločal o naslednjem:
— Izenačil je štipendije z novo vrednostjo točke (Od 2,10 na 2,60 din). Tako so višine štipendij naših štipendistov naslednje: srednje in poklicne šole
uspeh	znesek
zadosten	1.300
dober	1.430
prav dober	1.560
odličen	1.690
višje in visoke šole uspeh	znesek
6 -6,5 ali	2 -2,4	1.560
6.6-	7,2 ali	2,5-2,9	1.690
7.3-	7,9 ali	3 -3,4	1.870
8 -8,6 ali	3,5-3,9	2.080
8.7-	9,3 ali	4 -4,4	2.340
9.4-	10 ali	4,5-5	2.600
— Odbor je obravnaval prošnje naših delavcev, ki so se priglasili na interni razpis za izredno šolanje.
Za šolanje na ekonomski srednji šoli so vložile prošnje naslednje delavke: Cverlin Silva, Šprajc Marjeta, Šmid Olga, Plavčak Danica, Kunstek Veronika, Zorin Marta in Horvat Marta, vse iz ekonomsko finančnega sektorja ter Berglez Marija, Volavšek Emilija, Gramec Gordana in Žerjav Silva iz gostinske enote.
Glede na priporočila iz enot, v katerih so imenovane zaposlene ter glede na kriterije za izredno šola-(Nadaljevanje na 6. strani)
5
VRELCI
Kakšna je informiranost v združenem delu?
Vprašanje, na katerega naj bi si odgovorili delavci, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu.
Informiranost je sicer res pomembna sestavina samoupravljanja, toda šele z drugimi činitelji določa uspeh samoupravljanja: če upravljalec ni informiran, kot naj bi bil, ne more uspešno upravljati. Lahko pa je tudi najideal-neje informiran, pa je vendar zelo slab samoupravljalec, če na eni strani ni sposoben informacijo sprejeti in razumeti, ali pa na drugi strani, če enostavno ne želi sodelovati v samoupravljanju.
Namesto komentarja h gornji trditvi naj rabi ugotovitev raziskave o tem, kako je videti informiranost samoupravljalcev v praksi. Pred skoraj petimi leti so v nekem velikem zagrebškem podjetju v slučajnostni vzorec zajeli četrtino zaposlenih, približno tisoč delavcev, da bi posamezniki odgovorili na tri skupine vprašanj : poslovno-ekonomska, kadrovska in o delovanju delavskega sveta. Odgovore so klasificirali v pravilne ali napačne — in kaj so ugotovili?
(Nadaljnji zapis je povzetek objave v knjigi dr. Mladena Zvo-nareviča:	Socialna psihologija,
ŠK Zagreb, 1976 — str. 677.)
O rezultatih na vprašanje po-slovno-ekonomskega področja poročajo kot o katastrofalno slabih:	pravilnih odgovorov na
vprašanje o bruto dohodku delovne organizacije je bilo 5 %,
o dohodku 2,5 %, o investicijah 0,4 %>, o stanovanjskem skladu 0,81 %; izjema je bilo poznavanje poprečnega osebnega dohodka 20,7 «/o. Zadeva pa se je pokazala v še slabši luči, ko so odgovore kategorizirali po kvalifikacijah. Prav nobeden med NKV, PKV in KV ter VK delavci in delavci z nižjo strokovno pripravljenostjo ni znal povedati, kolikšen je dohodek podjetja ah kolikšne so njegove investicije. Seveda pa situacija ni bila skoraj v ničemer boljša z ostalimi kategorijami zaposlenih.
Normalno se zdi, da bi zaposleni v neki delovni organizaciji poznali vodilni kader — rezultati so pokazali drugače: glavnega direktorja pozna 81 % zaposlenih, predsednika delavskega sveta 25 o/o, predsednika sindikalne organizacije 14 % in svojega takratnega odbornika v gospodarskem svetu skupščine mesta 12 o/o. Tu so sicer odgovori boljši od poznavanja poslovno-eko-nomskih kazalcev Zanimivo pa je, da kar 19 % ljudi ne ve niti za ime glavnega direktorja in kako vpadljiva je velikanska razlika med njim in predsednikom najvišjega organa upravljanja, predsednikom delavskega sveta, ko zanj ne ve kar % zaposlenih: skoraj devet delavcev jih med desetimi zaposlenimi (natančneje 84 o/o) ne ve kdo je predsednik sindikata itd. Seveda pa tak podatek vsiljuje dodatna vprašanja, med drugim tudi to, ah ni takšna tudi dejanska razporeditev
(Nadaljevanje s 5. strani) nje, je odbor odobril šolanje naslednjim:
Cverlin Silvi za IV. letnik (78/79) Šprajc Marjeti za IV. letnik (78/79)
Šmid Olgi za I. letnik (79/80) Plavčak Danici za I. letnik (79/80) Kunstek Veroniki za III. letnik (78/79)
Zorin Marti za II. letnik (78/79) Horvat Magdi za II. letnik (79/80) Za študij na VEKŠ I. so zaprosile: Slemenšek Fanika, Prah Alenka, Križan Biserka ter Koražija Cvetka. Ker so bile objavljene samo 3 možnosti izrednega študija na VEKŠ I., odbor ni odobril šolanja Križan Biserki, ker še ni 1 leto v naši delovni organizaciji (za-proša za šolsko leto 1978/79, delovno razmerje pa je sklenila septembra 1978).
Za študij na VEKŠ II. je zaprosila Čugalj Rozina s pričetkom študija v šolskem letu 1979/80. Odbor prošnji ugodil.
Za študij na Višji šoli za zdravstvene delavce, smer medicinske se-
stre, sta zaprosili Smole Marija in Korbar Karolina. Odbor je obema študij odobril.
Šolanje za višjega fizioterapevta je odobreno Grilec Frančiški, za delovnega terapevta Valjavec Djur-dji, za višjega zdravstvenega rekre-atorja Šimunič Božici ter za višjega laboratorijskega tehnika Roksandič Olgi.
— Gobec Jožica, administratorka v gostinski enoti, je prosila za kritje stroškov šolanja na višji pravni šoli. Odbor ji je prošnjo zavrnil, ker za to smer študija potrebe nikjer niso prijavili.
— Strokovng., razstave iz kemije v Frankfurtu se bo udeležil ing. Čoh Vlado.
— Odbor predlaga TOZD Polnilnica in TOZD Vzdrževalna dejavnost, da se dogovorita o tem, katera bo v plan izobraževanja za leto 1980 vključila učno mesto kovinarske stroke za sina našega bivšega delavca Hlupič Ivana, ki se je smrtno ponesrečil na delu.
P. F.
njihovega vpliva v delovni organizaciji? (Zadeva nehote izsiljuje primerjavo s podatki iz še vedno aktualne raziskave dr. Bogdana Kavčiča: Razvitost samoupravnih odnosov — Center RS ZSS za raziskavo javnega mnenja, december 1968.) Če pa zadevo podrobneje pogledamo po kategorijah zaposlenih, vidimo, da ve za ime glavnega direktorja samo 56 % NKV proti 98 % VKV, za ime predsednika delavskega sveta pa komaj 7 °/o NKV in 47 % VKV ter 52 % delavcev z visoko izobrazbo.
Glede informiranosti o delovanju delavskega sveta naj bi vprašani med drugim povedali tudi ime tistega člana delavskega sveta, ki so ga takrat volili — samo 15% jih je vedelo zanj. Na vprašanje, kakšen je bil dnevni red na zadnji seji delavskega sveta, je odgovorilo samo 4 % vprašancev, da vedo sicer le načelno, delno. Potemtakem je vse, kar je bilo na dnevnem redu delavskega sveta, pravzaprav »tajnost« za večino zaposlenih in zato tudi ni čudno, da ljudje tako malo vedo o poslovnih problemih delovne organizacije. Pa še več: komaj vsak peti (22 %) je odgovoril pritrdilno na vprašanje, ah je kdaj zahteval kakšno informacijo od člana delavskega sveta o stališčih ah sklepih naj višjega samoupravnega organa.
Nazadnje so v zvezi z informiranostjo zastavili še četrto vprašanje: kaj jim je namreč glavni vir informacij o delovanju
delavskega sveta? Skoraj polovica (48 «/o) vprašancev je odgovorila, da je tovarniško glasilo, občutno manj, samo 11%, pa jih je odgovorilo, da so zvedeli od tovarišev (neformalna informacija!), in komaj 5%, da jih je o tem informiral njihov predstavnik v delavskem svetu. Manj kot 1 % vprašancev pa je trdil, da so jim sestanki družbenopolitičnih organizacij in drugih teles vir informacij o delovanju delavskega sveta.
Dober samoupravlj alec mora biti informiran ne samo o dogodkih v njegovi delovni organizaciji, ampak tudi o tem, kaj se dogaja v njegovi krajevni skupnosti, v občini in sploh v njegovem ožjem in širšem družbenem okolju — izkazalo se je, da nad polovico vprašancev redno spremlja osrednji tisk in RTV informacije. Brez dvoma pa je, da samoupravljala, ki ne vedo veliko ali ničesar o najosnovnejših ekonomskih dejstvih svoje delovne organizacije, ki ne poznajo vodilnih in ki ne vedo, kaj se dogaja na sejah samoupravnih organov, pač težko dejansko vplivajo na samoupravno odločanje.
Ne bi bilo slabo, če bi podoben preizkus poskusih napraviti tudi pri nas, da bi se ga morda v poenostavljeni obliki lotih sami delavci, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, in bi se o teh problemih potem pogovorih v okviru osnovne org. sindikatov. (Inter. inform. RSZS Slovenije).
MISLI VELIKEGA REVOLUCIONARJA
»Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si človek lahko ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko en sam cilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje.
Socializma si ni mogoče predstavljati brez demokracije. Socializem ne more napredovati, če se v njem ne razvijajo demokratični odnosi med ljudmi. Toda socialistični družbi je potrebna demokracija v socializmu, ne pa demokracija kot orožje boja proti socializmu. Zato moramo vztrajati na razredni naravi naše demokracije.«
EDVARD KARDELJ, 1977
X
Psihološke osebnostne značilnosti sodobnega vodilnega delavca
Realizacija mineralne vode za obdobje januar-maj 1979
(v OOO steki.)
ORGANIZACIJA ZD	Januar—maj 1978	Januar—maj 1979	INDEX
»Radenska«	66.824	72.101	107,90
»Bukovička Banja«	40.043	40.843	102.00
»Rogaška«	13.434	15.015	111,77
»Vrnjci«	12.088	11.500	95,14
»Jamnica«	23.562	22.833	96,91
»Milan Toplica«	4.396	5.972	135,85
»Palanački kiseljak«	4.186	4.667	111,49
»Sarajevski kiseljak«	5.078	6.063	119,40
»Pelisterka«	2.975	2.835	95.29
»Skopljanka«	1.129	1.000	88,57
»Terme Lipik«	7.300	8.355	114,45
»Minakva«	1.059	1.344	126,91
»Križevci«	377	458	121,49
»Heba«	5.084	7.218	141,97
»Klokot«	2.165	2.122	98,01
SKUPAJ:	189.700	202.326	106,66
(VIR: BILTEN št. 7/79)
Kadrovske novice
Pred mnogimi leti je modrijan v Bagdadu takole svetoval nekemu mladeniču: »Sin moj, največja vrednost vsakega ponujenega proizvoda ali usluge je v poštenju in časti tistega, ki jih nudi. Preden se odločiš za nakup, se potrudi, da dobro preceniš ime proizvajalca!«
POŠTENJE:
Poštenje je vrlina neprecenljive vrednosti, ki vas bo hitro usmerila na stezo proti uspehu. Vedno je prvi korak in smernica k pravi veličini. Vaš ugled poštenega človeka bo trajno učvrščen takrat, ko bodo ljudje rekli, da je vaša beseda ravno tako trdna kot vaš podpis na neki pogodbi; da vedno držite besedo pa naj gre za večje ali manjše stvari; da vedno brez pridržka sprejmete vaše odgovornosti; da brez oklevanja sprejmete vse dolžnosti; da ste vedno točni, zanesljivi, iskreni in pošteni; da ste oseba, na katero se lahko vsi v vsakem trenutku obrnejo.
Poštenje je eno od najpomembnejših osebnostnih značilnosti, ki jih lahko ima človek. Človek, ki uživa sloves poštenjaka, je tisti, za katerega se ve, da bo storil tisto, kar je obljubil.
Zanesljivost, pravičnost, lojalnost, iskrenost in odprtost sestavljajo veliko kolo uspeha, ki mu je os vedno — poštenje.
Poštenje vas obogati — pomanjkanje poštenja vodi k najhujši obliki revščine. Vsako jutro, na začetku novega dne, se vam ponuja 24 ur za napore, ki vodijo k uspehu. Dajte na znanje takoj celemu svetu, da ste pripravljeni izkoristiti vse lepo, kar vam ponuja življenje, da boste imeli tudi vi to neprecenljivo komponento vašega značaja — poštenje.
NASMEH:
Želite, da vas imajo ljudje radi — dajte jim za to priložnost! Darujte svetu svoj nasmeh, ne samo rutinuiran profesionalni nasmeh, ampak pravi, iskreni.
Nasmeh, ki izžareva prijateljstvo in vse tisto dobro v vas. Zadovoljni boste, ko boste v očeh ljudi zaznali toplo naklonjenost kot povračilo za vaš nasmeh.
Nasmeh je ena od tistih lepih dobrin, ki jih je nemogoče kupiti ali prodati. Če ga pritajite, vam ne bo koristil, če pa ga komu namenite, se vam bo vrnil z neprecenljivo vrednostjo.
Nasmeh ne potrebuje pojasnila. Njegov smisel je vedno isti, na vseh straneh sveta.
Mnogi ljudje se večkrat sprašujejo, zakaj ne uspevajo na profesionalnem polju: imajo odgovarjajočo kvalifikacijo, ne skoparijo z energijo, ampak napredovanja ni in počutijo se »blokirane« .
Za večino takšnih ljudi je vzrok neuspeha v tem, ker se ne znajo smejati. Znati smejati se, je eden važnih dejavnikov, ki vpliva na uspeh. Nasmejte se brez zadržanosti. Če je potrebno, se malo omejite, dokler ne najdete pravega načina in prave mere. Ne boste potrebovali dosti časa, da vidite, kako je vaša perspektiva sijajnejša, da ste srečnejši.
Lep nasmeh kaže ljudem, da smo dobri, simpatični, prijateljsko razpoloženi; da smo zanimiva oseba, ki vliva zaupanje in ki je blizu uspeha. Vaš nasmeh ustvarja kontakte in lahko stopi ledene prepreke sumničenja, zavidanja in jeze.
Ne skoparite z nasmehom in uvideli boste, da se vam bo večkratno povrnil.
Vsi se znajo smejati, ko je vse v najlepšem redu, toda najboljši so tisti ljudje, ki se znajo smejati tudi takrat, ko prihajajo težave z vseh strani.
Poštenje, vendar izraz lica in nasmeh so značilnosti, ki so potrebne vsakemu človeku, na vsakem mestu in na vsakem področju. Da pa imajo vse te osebnostne značilnosti vsi delavci v gostinstvu, je še posebne neprecenljive vrednosti.
Povzeto po reviji Hoteldomani (L. Prah)
V mesecu juniju 1979 so bili sprejeti na delo v Zdravilišče naslednji delavci:
TOZD POLNILNICA
PETROVIČ Jovan, 6. 6. 1979, šofer v založnem skladišču Ljubljana, nedoločen čas;
ZAVRŠKI Ivan, 6. 6. 1979, na-kladanje-razkladanje, določen čas;
KUNEJ Peter, 1. 6. 1979, nakladanje-razkladanje, določen čas;
KUBALE Ferdinand, 6. 6. 19J9, nakladanje-razkladanje, določen čas;
HUMSKI Miroslav, 7. 6. 1979, nakladanje-razkladanje, določen čas;
CEROVSKI Zdenka, 7. 6. 1979, razkladanje-prebiranje, določen čas;
CVETKO Anica, 1. 6.^1979, razkladanje-prebiranje, določen čas;
AVGUŠTIN Alenka, 1. 6. 1979, razkladanje-prebiranje, določen čas;
PLEMENITAŠ Albin, 25. 6. 1979, samostojno opravljanje elek-trikarskih del, nedoločen čas;
LISEC Mihael, 21. 6. 1979, ^na-kladanje-razkladanje, določen čas;
POSILOVIČ Karl, 28. 6. 1979, šofer tovornega avtomobila, nedoločen čas;
ŠKET Katica, 27. 6. 1979, razkladanje-prebiranje, določen čas.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
ŠKRABLIN Stanislav, 4. 6. 1979, popravljanje in vzdrževanje vodovodnih instalacij, nedoločen čas.
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Restavracije
ŽVAR Zmagotu, 11. 6. 1979, pripravljanje vseh vrst jedi, sporazumno.
Zdravstvo
DOLINŠEK Lavoslav, 15. 6. 1979, dietetičarka, sporazumno.
TOZD POLNILNICA
GOLUBIČ Franjotu, 13. 6. 1979, šofer v založnem skladišču Zagreb, sporazumno;
ŽURA Sašotu, 31. 5. 1979, šofer v založnem skladišču Ljubljana, sporazumno;
ZAVRŠKI Jožetu, 31. 5. 1979, nakladanje-razkladanje, samovoljno zapustil delo.
Zakonsko zvezo je sklenila Stekalo Inga, blagajnik-fakturist v skladišču Zagreb.
K. T.
Dopisujte v svoje glasilo!
VRELCI
Podpisan je samoupravni sporazum proizvajalcev
C02
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poglavje o rizikih vsebuje glavne rizike, ki so pri skupnem poslovanju možni, in določila, katere nosi vsaka podpisnica sama in katere bi nosile skupno.
Za izvajanje sporazuma je določen skupen organ — Odbor za izvajanje sporazuma, v katerega delegira vsaka podpisnica po 2 člana. V posebnem členu so navedene glavne naloge in pristojnosti tega odbora.
Sporazum je sklenjen za nedoločen čas, vendar najmanj za 5 let, po preteku petletnega roka pa je možen izstop z enoletnim odpovednim rokom.
Morebitne spore ali nesporazume bodo podpisnice reševale sporazumno, če pa Odbor sporazumne rešitve ne bi mogel najti, bo sestavljena arbitraža in, če tudi arbitražni postopek ne bi uspel, ostane reševanje spora pred pristojnim sodiščem.
V začetku smo omenili, da je podpisovanju sporazuma prisostvoval tudi prof. inž. Josip Bač. Naj to njegovo, nad vse upravičeno prisotnost posebej poudarimo. Prof. Bač je tisti strokovnjak, ki je pred 27 leti smelo in
dobivanju in prodaji CO2 prav tako iz BiH, iz Sarajeva.
Povejmo še, da je bil istočasno podpisan še poseben samoupravni sporazum med »Zdraviliščem« in »Plinom« o skupnem vlaganju v izgradnjo novih proizvodnih kapacitet v Kutini v prihodnjih treh letih. Z vložitvijo 4,600.000 din si bo Zdravilišče zagotovilo potrebne dodatne količine CO2 plina za prodajo na svojem področju in tudi udeležbo na skupnem dohodku.
Menimo, da smo v majskem obvestilu ta samoupravni sporazum povsem upravičeno prikazali kot novo, višjo obliko sodelovanja med prizadetimi organizacijami na načelih naše ustave in zakona o združenem delu. Sporazum je podpisan, na vrsti je izpolnjevanje njegovih določil. Slepili bi se, če bi mislili, da pri tem ne bo težav in nasprotujočih si interesov. Naloga odbora za izvajanje sporazuma in vseh nas bo, da morebitna nesoglasja strpno usklajujemo in si prizadevamo, da bo sporazum polno živel v naše skupno zadovoljstvo in skupno materialno korist.
A. T.
Pešačenje vedno bolj moderno
Turistični delavci in turistične organizacije v Švici so ugotovile, da so pešpoti in steze za pešačenje v neznano zelo pomemben sestavni del ponudbe. Ugotovili so, da v Švici zgine letno okoli 1000 km pešpoti, stez, markiranih poti, ki so služile za sprehajanje in za pešhoje. Zginevajo na ta način, da jih spreminjajo v sodobne asfaltirane ceste ali v avtoceste za veliki cestni promet.
Pešpoti bodo celo zakonsko zaščitili, ker sedanja ureditev daje veliko prednost cestam.
Akcija turističnih forumov je uspela, saj je že bil sprejet zaščitni zakon. Pešhoja je postala samostojna selektivna zvrst turizma, ki ima perspektivne mednarodne razsežnosti.
Deluje tudi specializirana turistična agencija »Per Pedes«. V svojem prospektu za leto 1979 je objavila 22 programov z območji, ki so primerna za turizem »na stopalih«. Mnoga se nahajajo na sredozemskih in na prekomorskih območjih. Prospekti vsebujejo napotila in navodila o klimi, potrebni obleki, možnosti prehrane, prometnih zvezah itd.
(Hotel Revue, Bern)
)
Gost: »Natakar, pred 14 dnevi je bila pečenka bolj okusna.«
Natakar: »Čudno, ko pa je vendar od istega kosa.«
»Po štirih kozarcih ste vi, Marija, izredno privlačno dekle.«
»Saj vendar nisem niti enega popila.«
»Vi ne, pač pa jaz.«
Starejša sestra: »Me je kdo iskal?«
Mlajša sestra: »Da, pismonoša.«
Starejša sestra:	»Kaj za
mene?«
Mlajša sestra: »Mislim, da ne. Je plešast, manjše postave in že okoli deset let poročen.«
Zdravnik župniku: »Ali go-)rite med spanjem?«
Župnik: »Ne. Govorim takrat, ko drugi spijo.«
odgovorno zavrtel prvo vrelčno vrtino v Rogaški Slatini in nam z uspešnimi vrtanji dal prve vrelce, iz katerih pridobivamo mineralno vodo in plin CO2 ter ustvaril pogoje za hitrejši razvoj našega zdravilišča. Zato je zaslužni častni občan Rogaške Slatine in šmarske občine. In ta prof. Bac je prišel k nam iz druge republike, iz Sarajeva, sedaj pa je podpisnik prvega samoupravnega sporazuma o sodelovanju pri pri-
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Čujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.
Sestavil Marko Napast	Majhen solr	Bivši švedski PfiigeT	Četvero- kotnik	Prior.	Narodni magazin	KR	IŽAN	KA	Davno kaldejsko	Himalajska koza	Drobiž v Indiji in Pakistanu	Ošabnost	Trobenta
Ameriški pisalelj živalskih						Srbski tednik z visoko naklado	Grčija	Bivši generalni sekretar OZN					
Užitni azijski brizgač								Padar Staro- ^ika					
Španiji s slikami iz davnine									Pisatelj Murnik Djuro				
Umetna snov za športne							Post- scriptum			Sumniče-			
							Talij			Igralka			
Reka v Bosni in Hrvaški		•>>		Igralka McGravv	Časovni termin	Sorodnica Nekdanji turški oblastnik					Tone Pavček Domača žival		
Ameriški književ- nik													
Bogoslo-							Pisatelj Heming-						
Zdravilna rastlina, ki rumeno							Opoldan- počitek v Španiji