Poštnina plačana ▼ gotovini
CENA IZVODA 20 DIN
leto XV. — Štev. 15	V Ljubljani, 29. marca 1959
Izdaja Tislcoml svet »Pol&t« — Ureja urednlStal odbor — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokopisov ne vračamo — Tlak tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-701/3-84	— Telefoni:
uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-552 in 21-281 — uprava: 21-281 — letna naročnina 800 din, polletna 400 din
Državno prvenstvo v smučarskih tekih
Tek po snegu hi Mata
Kopaonik, 29. marca. V četrtek se je začelo na Kopaoniku držav- Pavčič sta naskok Enotnosti le po-no prvenstvo v smučarskih tekih in štafetah. Kakor nam poroča Ja- večala G. Kordež je prelutel zastop-nez Pavčič, je bila organizacija tega prvenstva slaba. Organi- nika Raven in tako priboril svoje-zatorji so progo slabo pripravili, tako da so morali tekmovalci teči mu klubu drugo mesto. I olivami tudi po travi in blatu.	moramo tudi tekače iz Dola, ki so
i	... zasedli četrto mesto.
, v teku na 15 km je bila huda bor- Drugi dan prvenstva je prinesel	.	„
“h 'molet bratoma Janezom in C ve- zmagovalcev štafetah. Pri članih so Rezultati:	Enotnost (Rovsmik,
Pavčičem. Zmagal je Cveto nastopile štiri, pri članicah pa tri. Pavčič J., Jeršič, Pavčič C.) 4:19^, fnvčič pred Janezom (oba E) in Se- Vreme je bilo toplo, sneg pa mo- Triglav 4:34.46, Fužinar 4:4<1.2i3, Dol IJakom (Tr). Pri ženskah je v teku ker. Proga je bila izredno težka in 3:31 .ttj; pri ženskah je brez težav r'a 10 km zmagala Mara Rekar predolga. Po prvi predaji je pre- zmagala štafeta Mojstrane v postavi ki nima prave konkurence, močno pri članih vodil ravenski Fu- Cindrie, Kosmač -.n Rekar v času "fuga jo« bila Bela jeva - (C), 3. Cin- žimar, kateremu je njihov prvi tek- 1:36.33 pred mladinkami Enotnosti Pfičeva (Moj) itd. Pri mladincih je movalec Robač prinesel 6 minut na- (Glavan, Berčič, Kristan) in Demi-na 10 km najbol jši Bavce pred skoka pred Triglavom in Enotnost- cami. V mladinski štafeti 3 X 5 km Šteharnikom (Fuž) in Pogačnikom jo. Drugi tekač Enotnosti Janez je tekmovalo sedem ekip. Zmagala *;* Gori j. Mladinke so morale pre- Pavčič je tekel izredno in v naj- je štafeta Partizana iz Gori j pred I?či 4 km dolgo pot. Prva je bila boljšem času dneva, prehitel naj- Fužinar jem iz Raven in Triglavom A;ri banova, sledijo pa Glavauova in prej tekmovalca Triglava, nato pa iz Kranja. V času našega poročali ja "finta (vse E).	še štafeto Fužimarja. Jeršič in Cveto še nismo prejeli vesti o današnjem
teku na 30 km za člane.
Republiški finale za »Zlato puščico«
slanine je držal besedo
Enak rezultat je dosegel Mikolič — Nekateri neznani strelci presenetili
, Maribor, 29. marca. Na novo ure-piieiD streiliiSču v klletnih prostorih "fadišča je bilo danes finalnotek-•^ovanje za »Zlato puščico«. Zbralo 86 je 99 najboljših strelcev iz Slo-^uije, ki so si med 11.000 strelci Rfibarili pravico nastopa v finalu, “»rba go bile zagrizene do zadmje-Sa strela. Znani mojster Planinc, fian Diopterja iz Ljubljana je spet ^Ool osvojiti lepo trofejo in s tem Ptu^azall, da je še vedno eden naj-S^ljšiiih sitroloev v Sloveniji, Zbral je T>3 točk od 600 možnih. Od tega je ^segel 34 desetic. Njegov,, najnnj,|l_
za nadaštij[ finale veliko zanimanje, kajti za prvo mesto se je potegovalo ka/r dosti kandidatov, med njimi znani strelci Jež, Tržan in še nekateri. Marsikdo ni pripisoval Planincu spričo silne konkurence veliko možnosti za uspeh. Prav zaradi tega pomeni osvojitev »Zlate puščice« zanj še večje zadoščenje, fceir je držal besedo, ki jo je dal pred tednom dni v Ljubljani in leto« že tretjič — v presledkih — Osvojit to naj višjo trofejo za streljanja z zračno puško. Naj povemo
Sa. ojamoLŠtevlliko — »E 48«. ,.
Tovariš TiTO
pokrovitelj zveznega z ela »Partizana« Jugoslavije
Beograd, 29. marca. Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel pokroviteljstvo nad II. zveznim zletom »Partizana« Jugoslavije, ki bo od 27. junija do 5. julija v Beogradu. Ob tej priložnosti j« tudi daroval prehodno zastavico, ki se bo podeljevala zmagovalcem v ekipnem tekmovanju industrijskih centrov v partizanskem mnogoboju.
PRED POST
tijJProtnik j© bil klubski tovariš . kollič, ki je nabral isto število »,.>■ toda le 31 desetic. Sledijo rv-tlarie 5512- Lampe (L) 548, jf^uan (C) 547, Letonja (L) 545, Ptečko (Kovinar-Štore) 544, Straj-®r (C) 541, Brejc (Kranj) 539, So-^	539 itd.
.Posebej je treba omeniti, da je ‘adato med ljubitelji strelstva prav
Pet Slovencev med desetorico
Beograd, 29. marca. Danes se je • začela letošnja kolesarska sezona z znano dirko za memorial »Vida Ro-čiča«. Na startu se je zbralo 45 tekmovalcev, ki so prevozili 146 km dolgo pot od Zemuna do Petrova-radina in nazaj do Beograda. Prvoi mesto je dosegel Jože Šebenik (Rog) v času 3:41.30. Sledijo Stupar (Rog) 3:41.20. Valčič (Pulj) 3:41.30, Petrovič (Par), Židan (Rog), Žirovnik (Rog), Milenkovič (Bgd), Ciger (Par) vsi v času 3:44JŽ0, dalje Lazič in Traven (Odred). Med mladinci je bul najboljši Živfcovič (Bgd) pred Cajh-nom, Kernom (oba Rog) itd. Mladinska dirka je bila na cesti Beograd—Stara Pazova v dolžini 64 km.
Po tej dirki je zvezni kapetan Kosta'Todorovič odredil kandidate, ki se bodo pripravljali za dirki Praga—Berlin—Varšava in okrog Tunisa. Ti so: Levačič, Petrovič, Žirovnik, Šebenik, Židan, Vukojevič, Bajc, Valčič, Šebeli, Traven, Ciger, Milenkovič, Stupar, Dimitnjčvič, Veličkovič, šabovič in Kostič.
Slovenska conska nogometna lige
Med presenečenji današnjega kola je treba omeniti_______
mestu uspeli moštev v spodnjem delu lestvice. Braniku je komaj uspelo osvojiti točko v srečanju s Slovanom. Gledalci, ki so si ogledali to tekmo pa bi ne bili prav nič presenečeni, če bi domači zmagali. Jeseničani so na domačem igrišču zmagali v tekmi z Izolo, ki v drugem delu prvenstva ni tako uspešna kot jeseni. Medtem, ko smo po zadnjih uspehih Ljubljane pričakovali uspeh tudi proti Rudarju, jo visok poraz Grafičarja s Soboto le nekoliko presenetljiv.
Pred začetkom tekmovanja v slovenski nogometni ligi je večina štela Triglav in Grafičar za moštvi, ki se bosta potegovali zli vidnejša mesta. Izkupiček teh dveh moštev po XIV. kolu in uvrstitev na lestvici pa kaže, da s© bosta morala tako Triglav kot Grafičar precej potruditi, če bosta hotela ob zaključku tekmovanja »pristati« vsaj v zlati sredini.
Slovan : Branik 2:2 (1:1)
Ljubljana, 29. marca. V današnji prvenstveni tekmi z Branikom je moštvo Slovana doseglo v spomladanskem delu že tretji zaporedni neodločeni rezultat. Srečanje se je končalo 2:2 (1:1).
Skupščina kolesarske zveze Slovenije
llitizaraii kolesarstva so velike
lila U^ana’ 29‘ marca- “ Dalies J6
fiCD-s V .Prostorih Mestnega lutkov-fcin ^edulišča redIla letna skup-zacia republiške kolesarske organi-Prniu2, ki je v marsičem rešila žt> eiUe *e£a športa, toy jam° poročilo predsednika KSZ PtaVl' V°r”a je 1*1° skrbno pri-Polno n?	oclegati, ki so se v
Ob n/11 'Številu odzvali, so si lahko Vo «	besedah ustvarili pra-
ter- r>t®bi> o delu KSZ in o napredku drj,;,- P°.rte v naši republiki. Med Je ol1 tev. Šavorn poudaril, da Kel - Venski kolesarski šport dose-OtrV^den kvalitetni vrh, na drugi V^g]1 Pa pozabljamo, da je dolžnost Hui^'?s,n,ovn‘h organizacij z- '-1,
T0 Zlene rasti kolesarskega
Slovan: Žabjak, Banjanac, Janša, Pezo, Herbst, Popovič (Plečko), Švigelj, Oplotnik, Povše, More, Bezjak.
Branik: Eferl, Danko, Pandur, Guoko, Železinger, Ceikov, Najberg, Hanzl, Plaznik, Rojnik, Šober.
V prvem delu sta si bili moštvi enakovredni in so napadali zdaj eni, zdaj zopet drugi. Tako domače kot goste pa je spremljala tudi sreča. Najprej je Rojnik s precejšnje razdalje streljali močno v vratnico. Tega strela Žabjak najbrž ne bi mogel ubraniti. Le malo za tem pa bi Slovanovi napadalci lahko dose-
odločem rezultat povsem zaslužilo, saj Branik ni pokazal igre, s katero bi potrdil prvo mesto na lestvici.
Ljubljana : Rudar 1:0 (9:0)
Ljubljana, 29. marca. — Čeprav jc -bilo danes v Ljubljani izredno slabo vreme, se je kljub temu zbralo na igrišču v Sigkl okoli 1200 gledalcev, ki sicer z igro obeh moštev niso bili posebno zadovoljni, veseli pa so bili seveda zmage domače enajsterice. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Ljubljana: htenič, Kožuh, Zorko, Herman, Djukič, Bogataj, Stojanovič, Brezigar, Prelooič, Bjelič, Haneman.
Rudar: Ahlin, Hladnik, Lenič, Lamooiek, Sori, Mreiar, Mak, Knavs, Perc, Jerie, Gorenc.
Sodnik Lomko iz Postojne, — Edini gol . tekme je dosegel v 49. min. Haneman.
Dva neodločena rezultata Rudarja na domačem igrišču sta dala slutiti, da Trboveljčani niso v najboljši formi. To se je izka-
Lestvica slovenske nogometne lige:
; res ,ev je
za skrb ,, športa, no bo težko, kajti kolesar-
Vojj-pV naši republiki več ko do-kot/™ * °trebno bo po smernicah I. telesne kulture in
®kati
__________________ ... po nazadnje skupščine ŠZS po-nove oblike za pritegnitev
množice kolesarjev.
K uresničenju teli nalog more prispevati predvsem tekmovalni sistem, ki ga je treba prilagoditi našim razmeram. Razveseljiva je ugotovitev tov. Šavorna, da večina klubov že precej trdno stoji na svojih nogah. S tem je hotel reči, da se klubi, čeprav s težavo, finančno osamosvajajo. Za sedaj je ta položaj v enem klubu boljši, v drugem slabši. Na novo so ustanovili nekaj klubov, vendar v danih možnostih s številom osnovnih organizacij še nismo zadovoljni. Precej pozornosti je predsednik KZS posvetil vzgoji strokovnega kadra. Nimamo trenerjev, ki bi avtoritativno vodili naše tekmovalce. Temu problemu bo treba posvetiti veliko večjo kot v preteklosti. Pohvalil mezne klube, kot Rog, Odred, Apače in Beltince; še posebej pa mariborski Branik, kjer načrtno vzgajajo mladino.
Tehnično poročilo tov. Valanta je bilo presenetljivo dobro sestavljeno. Slišali smo, na kakšni razvojni
poti je Do
kolesarstvo v Sloveniji. )osegli smo kvalitetep vrh, sedaj pa moramo z vsemi silami vzgojiti nove, predvsem mlajše moči, ki jih pa seveda brez dobrih strokovnjakov nikdar ne bomo. Ko je govoril o množičnem razvoju tega športa, je bil mnenja, da moramo misliti na ranične oblike tekmovanj, iz-letništva, organizirati več dirk za začetnike in mladince, skratka, prirejati čimveč propagandnih nastopov. Danes že vemo, katere bodo važnejše letošnje kolesarske prire-
pobegnil po lento, nato preigr^ še branilca in dosegel gol. Domači so izenačili iz prvega kota. Na črti 16-metrskega prostora je branilec gostov igral z roko. žoigo je streljal Herbst, odbila se je od zidu. Nevaren strel je nato Eferl odbili v kot, iz katerega je Plečko dosegel izenačenje.
Že v prevzel pa so
ni prišlo .	,
Nekako v sredini drugega polčasa je Bezjak na sredini igrišča prejel žogo in nato s kakih dvajset me-
Branik	14	10	2	2	47:13	22
Rudar	14	9	3	2	36:18	21
Maribor	14	7	5	2	29:14	19
Ljubljana Kladivar	14 14	7 7	3 3	4 4	36:20 30:26	17 17
Sobota	14	6	2	6	53:40	n
Krim	14	6	2	6	27:24	14
Izola	14	4	3	5	19:24	13
Grafičar	14	3	5	6	21:32	11
Triglav	14	3	4	7	20:28	10
Jesenice Slovan	14	3	1	11	17:47	5
	14	0	3	9	14:40	5
i premalo spretni do spremembe rezultata.
ditve. Naj omenimo samo nekatere: --o- — —. 1 j? posa- h0 DaQ kolesarjev in takrat naj M	£ ?'
organizirali klubska tekmovanja. 1. maja bo znana mednarodna dirka
(Nadaljevanje na 8. strani)
čina gledalcev pričakovala, da bo Slovan dosegel svojo prvo zmago, pa je Hanzl nepričakovano dosegel izenačenje. Moštvo Slovana je ne-
zalo tudi danes, sa; je bilo moštvo Ljubljane ves čas tekme boljše. 2e v prvi minuti so napadalci Ljubljane nevarno napadli in obramba Rudarja ni mogla več odstraniti nevarnosti. Dva napadalca Ljubljane sta se popolnoma sama znašla pred Ahlinom, vendar je Haneman tako slabo streljal, da je Ahlin žogo brez težav ujel. Zatem so Rudarji nekoliko uredili svoje vrste in izsilili celo vrsto kotov, ki pa niso,, rodili nobenega uspeha. Knavs je hotel v 14. minuti z wolcy udarcem zadeti Isteničeva vrata, vendar je Šla Žoga daleč mimo gola. Kmalu za tem je poskušal na nasprotni strani srečo Ure-
(Nadaljevanje na 8. strani) 1
Več saieoiiiciative - pa bo Ho!
Pred kratkim je bila seja republiškega štaba za zbiranje sredstev za izgradnjo objektov, ki bodo služili množični telesni vzgoji. Te štabe so, po napotkih lanskega kongresa telesne kulture, takoj formirali v vseh republiških središčih, kmalu nato pa tudi v okrajih in v občinah.
Na nedavni seji republiškega štaba smo že izvedeli za prve konkretne rezultate te zbiralne akcije. Štab je že razposlal na teren več kot milijon posebnih markic in blokov, ki jih bodo občinski štabi prodajali v območju svojih občin. Lahko računamo, da bo samo tovrstna akcija prinesla v republiškem merilu kakšnih 40 — 50 milijonov. To sicer ni ravno ogromna vsota, nekaj pa bo le zalegla. Vendar smo v razpravi slišali marsikatere koristne pripombe, ki bi jih veljalo uresničiti, kaijti prav gotovo je v Sloveniji ob tej akciji, ki bo trajala vse leto, mogoče zbrati precej več sredstev kot samo 50 milijonov.
Predvsem velja poudariti, da v mnogih občinah še niso dovolj resno in energično pristopili k iormiranju teh štabov ali pa sami štabi ne kažejo prave volje do dela. Zato bo nujno, da se v vseh občinah štabi resno lotijo svojih nalog, kajti vsa sredstva, zbrana v okviru občin, bodo občinam tudi ostala. Skratka, treba bo pokazali več prizadevnosti in tudi'več samoiniciatve. Taiko bi lahko v občinah sprožili celo vrsto‘akcij, ki bi ob koncu leta prinesle čedne denarce. Ponekod so n. pr. že delovni kolektivi z udarniškim delom prispevali znatne zneske za to akcijo (v Ravnah), saj so delavci pokloni]] ves nadurni zaslužek za gradnjo športnih naprav. Razen tega je še cela vrsta virov. Občine lahko pobirajo majhne dodatne zneske n. pr. na kino vstopnice in sploh na vse vstopnice, na lokalni avtobusni promet itd. Tudi v gostinskih obratih lahko občina na vsak račun pobira majhno ustrezno takso. Ponekod bodo v ta namen organizirali razne tombole, udarniške delovne akcije, zbiranje odpadnega materiala, sečnjo lesa in podobno. Ne smemo pa prezreti tudi raznih daril, oglasov in drugih oblik podpore, ki jth lahko dobimo od gospodarskih organizacij. Skratka, z več iniciative bo tudi precej več uspehov.
Skupščina ljubljanske nogometne podzveze
sindikalni in šolski aktivi
Bodoča skrb
Ljubljana, 29. marca. — Sooj redni letni obračun dela je imela danes ljubljanska nogometna podzoeza, ki jo štejemo med najboljše d okviru osnovnih organizacij NZS. Glede na to smo seveda pričakovali, da bo tudi današnji zbor zastopnikov klubov in funkcionarjev pokazal resnično sliko tesnega sodelovanja klubov z NPL, o čemer je bilo o preteklem poslovnem letu precej govora. Precej (azočarani pa smo bili nad skromno udeležbo klubskih delegatov. Namesto predvidenih 29, se jih je skupščine udeležilo le 13 (1), kar kaže, kako malo se klubi zavedajo skupne odgovornosti do napredka nogometa v okviru ljubljanske podzveze.
Tak odnos je vreden najostrejše graje, ilosti še za nekatere ljubljanske klube, kot »o med drugimi Slovan, Grafičar, Olimpija, Papirničar. Posebej je treba seveda omeniti, da je tudi skupščina podzveze nogometnih sodnikov Ljubljana, izvolila za današnjo skupščino NPL pet delegatov, od katerih ni prišel niti eden!
Kljub tako majhnemu številu udeležencev pa je občni zbor potekal nad vse pričakovanje uspešno, kar je ugo>tovil tudi navzoči sekretar NZS tov. Dernjač. Poročilo upravnega odbora je pokazalo zelo jasno sliko dosedanjega dela ter uspehov in neuspehov, hkrati pa je kritično zajelo vso široko problematiko nogometa v okviru ljubljanskega okraja. To pomeni, da je upravni odbor NPL deloval živahno in redno in da so tudi skoraj vse komisije zadovoljivo opravile svoje naloge. Tudi ljubljansko nogometno podzve-to je požar v Likozarjevi ulici hudo pri-emdel, kajti zgorel je popolnoma ves arhiv, materialna škoda pa je bila še poleg tega precej velika. Toda redno poslovanje podzveze je potekalo brez izpremamb.
Iz statističnimi podatkov vidimo, da je število moštev v rednem tekmovanju nekoliko padlo, medtem ko je ostalo število klubov isto. Odigranih je bilo 630 prvenstvenih in 204 prijateljske tekme, medtem ko je bilo na novo registriranih 185 članov in 120 mladincev.
Nekoliko žalostno je poročilo disciplinskega odbora, saj je moral ta kaznovati 58 igralcev s skupaj nad sest let časovnih kazni in 13 ukori. Če bi ta odbor deloval še bolj redno — kor se žal ni dogajalo — bi seveda število kaznovanih igralcev in kazni naraslo, kajti mnogim je od ene do druge seje DO že potekla redna doba suspenza.
Živahno je delovala tekmovalna komisija, pa tudi mladinska komisija je opravila svo-
je naloge zadovoljivo. Veliko težave so seveda glede finančnih sredstev, kalerih pomanjkanje je občutila tudi NPL. Odnosi • klubi in z nadrejenimi forumi pa so bdU korektni.
Zelo razgibana in pozitivna razprava jo dala vrsto predlogov za bodoče delo. KluM bodo morali pridobiti za delo več zavestnih funkcionarjev, katerih pomanjkanje se je zelo občutilo. Se vedno je občutiti premajhno skrb za mladino. Zato naj bi klubi i* vnaprej določili fnančna sredstva, ki naj bi bila namenjena samo mladini in njeni vzgoji« Pri svojem delu naj bi se klubi tesno povezali z občinskimi Sveti za telesno kulturOi obenem pa naj aktivno sodelujejo pri organiziranih nabiralnih akcijah. Kjerkoli'pa bo mogoče, je treba ustanavljati nove sindikalne in šolske aktive ter preko njih množično zajemati mladino in delavstvo v aktivno te-lesnovzgojno delo. To so glavne misli današnje skupščine, ki je izvolila nov 15-člansU odbor. Novi predsednik je tov. Spat, dolgoletni izkušeni delavec na področju telesno kulture v Lkiji.	—d.
KANDIDATU
fcoHjcu 21 VPRAŠANJ
Smučarji Eiektre na Sorški planini
Prejšnjo nedeljo je Zveza sindi-kailntiih športnih aktivov Elektra organizirala svoje III. zimske športne igre, ki bi morale biti po prvotnem načrtu iz v ‘dene v Trbovljah. K sreči so naišli na Sorški planini pri Škofji Loki še zadnje krpe snega, tako da so lahko vendarle uspešno tekmovali. Pripomniti moramo, da je bila udeležba tekmovalcev zelo velika, saj je v vseh skupinah nastopilo okrog 80 smučarjev in smučark, med njimi tudi nekaj gostov iz Avstrije. Tekmovanje so organizirali samo v veleslalomu na 800 m dolgi progi z višinsko razliko 220 m in 24 vraticami. Poleg elaruov so nastopili še starejši člani, posebej pa v dveh skupinah gostje, ki so se tudi prijavili. Med člani — bilo jih je 50 — je poskrbel za presenečenje smučar Telekomunikacij iz Ljubljane Bernik, ki je zasedel prvo mesto pred znanim reprezentantom Ilija (Telek). Pri 8 starejših članih je zmagal Počivalnik {PIE Vuhred), pri gostih Komposeh (KELAG, Avstr), pri članicah pa prav tako Avstrijka Dorbiunigova (KELAG). V ekipnem tekmovanju so zmagale Telekomunikacije (Bernik, lija, Lenarčič ter osvojile pokal Republiškega odbora sindikata kovinarjev. Tudi udeležba ekip je bila zadovoljiva, kajti nastopilo jih je osem. Organizacija je bila brezhibna.
; IIIPRRTIZAMSKI POHOD
iL/;0B ŽICI OKtlPIRDKE LJUBLJANE "
Vso pozornost prijavam!
Ta teden smo povprašali pri Odboru za Izvedbo partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«, kako je kaj s prijavami in če je pri njih spet kaj novega. Povedali so nam, da so za zdaj prijave še^bolj redke, pričakujejo jih pa redvsem v prihodnjem mesecu, ri tem smo zvedeli, da organizacije ne tapoštevajo zadosti navodil letošnjega razpisa in da pošiljajo prijave s pomanjkljivimi podatki. Tak primer je bil pri taborniški družini »Zlatorog« iz Ljubljane, ki je prijavila ekipo 5 članov, pri tem pa ni navedla nobenih drugih potrebnih podatkov.
Zato je prav, da danes vodstvom posameznih organizacij ponovno osvežimo spomin glede tega, kako morajo biti prijave sestavljene.
B Kot,veste, jih je treba poslati na Okrajni odbor ZB NOV Ljubljana — Odbor za izvedbo partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1959«, Resljeva cesta 9. Rok za pošiljanje je do 30. aprila t. 1. Prijave za mestne in okrajne reprezentance dostavijo občinski oziroma okrajni ljudski odbori, vse ostale prijave pa osnovne
družbene organizacije, komande JLA, komande odredov predvojaške vzgoje in tajništvo za notranje zadeve pri OLO.
■ V prijavah je treba navesti ime in priimek ter letnico rojstva prijavljenega tekmovalca. Priložiti je treba zdravniško potrdilo, v katerem mora biti pripomba, da so tekmovalci oziroma tekmovalke sposobni prehoditi 25 oziroma 13 km. Zdravniško potrdilo mora biti izdana v aprilu 1959. Za tekmovalce mestnih oziroma krajevnih reprezentanc, ni treba prilagati zdravniškega potrdila. Vsa zdravniška potrdila lahko izdajo šolske, športne, vojne in obratne ambulante.
S Ker smo že omenili zdravniška potrdila, naj povemo tudi to, da bodo morale vse organizacije, ki so prijave doslej že poslale, naknadno poslati še veljavna zdravniška potrdila^ izdana v aprilu.
H Kot zanimivost naj omenimo tudi to, da so se na odboru že oglasili člani neke mladinske ekipe s prošnjo, da bi dobili podatke o dosedanjih dveh pohodih, ker bodo sodelovali pri znani oddaji RTV »Spoznavaj svet in domovino«.
LJUBELJ V VODSTVU -
zagrizen boj
Medtem ko je teklo tekmovanje \ moški republiški ligi, so začeli svoje prvenstvo v vzhodni in zahodni conski ligi tudi ostali klubi \ Sloveniji. Kljub temu, da je kvaliteta v teh ligah uekoliko nižja, posamezne tekme v zahodni ligi niso prav nič zaostajale po borbenosti in zagrizenosti. To pomeni, da moštva resno računajo na ugoden plasma ob koncu, boljšo med njimi pa seveda tudi na uvrstitev v republiško ligo. Tekme so redno vsako nedeljo na kegljiščih v Kranju, Ljubljani in v Trbovljah, pri čemer nastopata skupaj vselej po dve moštvi. Za razliko od republiške lige pa igrajo člani conske lige le s 6-članskimi ekipami.
In kakšen je trenutni položaj? Borba za prvo mesto poteka med Domžalami, Ljubeljem, ^Ilirijo in Rakekom. Nekoliko za njimi sta še Bled in Obrtnik iz Ljubljane, medtem ko so ostala moštva precej slabša. Domžale so odigrale doslej le dve tekmi, nekateri drugi klubi pa tudi že po tri.
Ljubljana, 29. marca. Na Gradisu je včeraj in danes nastopilo kar šest mjctštev zahioidne lige. Včeraj sta se med seboj pomerila Ilirija in Obrtnik, danes dopoldne Bled in Ljubelj, popoldne pa Proletarec iz Zagorja in Bratstvo iz Hrastnika.
Včerajšnji dvoboj je takoj v začetku pokazal precejšnjo premoč Ilirije, kajti prva dva tekmovalca sta pokazala veliko premoč nad svojima nasprotnikoma pri Obrtniku. Čeprav so nekateri kegljači Obrtnika kasneje zaigrali nekoliko bolje, razlike niso mogli nadoknaditi Zmagala je Ilirija s 4681:493ft. Najboljši pri Obrtniku je bil Tršan, ki je edini na tej tekmi podrl 810 kegljev, pri Iliriji pa Miličič s 7% keglji.
Danes dopoldne sta najprej nastopili moštvi Bleda in Ljubelja. Čeprav so Tržičani veljali za favorita, so jih presenetili Blejčani z nekoliko bol jšo igro ter si zasluženo priborili zmago v svojo korist z rezultatom 4706:4647. Pri Bledu sta bila najboljša Jirasek in Svetina, vsak z 808 keglji ,pri Ljubelju pa B. Ropret z 805 keglji.
DOBER ODBOR — USPEŠNO DELO
Maribor, 29. marca. Na X. jubilejni' skupščini Okrajne mariborske kegljaške zveze je prišlo ponovno do izraza, da ima ta organizacija vrsto požrtvovalnih odbornikov. Prav zaradi tega je bilo delo zelo nspešno. V organizacijo je vključenih 19 klubov z 916 keljači. V raznih krožkih pa se udejstvuje vsaj še enkrat toliko prijateljev tega športa. V novem odboru bo še vedno predsednik dr. Terboča, tajnik Potočnik in tehnični referent Go-mol/
Popoldne se je nadaljevalo prvenstvo z nastopom obeh klubov iz Zasavja, med katerima je bilo Bratstvo odločno boljše in je zmagalo z rezultatom 462»:4094. Najboljši rezultat je dosegel ori Bratstvu šumej z 803 keglji, medtem ko pri Proletarcu ni nihče dosegel 800 kegljev.
Domžale so danes nastopile skupaj s Prešernom iz Radovljice v Trbovljah. S tem nastopom so si nekoliko pokvarile svoj povpreček, čeprav so bile uspešnejše od Prešerna z rezultatom 4586:4385. Najboljši pri Domžalah je bil Volčini s 788 keglji, pri Prešernu pa Dež-inan (804).
Vrstni red po današnjem kolu: Ljubelj 9284 (povpr. 773.6). Domžale 9283 (773.5). Ilirija 13.893 (771.8), Rakek 9217 (768). Obrtnik 9203 (766.8), Bled 9190 (765.8) ild.	-gs
MATELA PRIHAJA.,.
Maribor, 29. marca. Na štirisiez-nem kegljišču je včeraj in danes nasoptila druga skupina 32 kegljačev v tekmovanju za prvenstvo Okrajne kegljaške zveze Maribor v disciplini posameznikov. Tekmovalec Branika Maicla je včeraj postavil odličen rezultat 878 kegljev, danes pa 842 in tako dosegel Zvrstnih 1720 kegljev. Vrstni rod ostalih tekmovalcev je naslednji:	Valenček
(Kdnstr) 1643, Brus (Mrb) 1630, Po-ropat (Konstr) 1630 itd.
Zmaga košarkarjev Maribora
Maribor, 29. marca. V prijateljskem srečanju, so košarkarji Maribora premagali Rudarja z rezultatom 70:51 (33:34). Najboljša pri Mariboru sta bila Krope 22 in Potrč 17, pri Rudarju pa Jelen 26 in Kališnik 17.
Nogometaš Odreda Jože Kranjc Je bil določen za kandidata državne reprezentance, ki bo 19. aprila nastopila proti Madžarski na treh tekmah. Zato smo ga povabili na posebni intervju.
1.	Te je vest presenetila?
■	Ne. Ni me presenetila.
2.	Meniš, da je zaradi tega Se kdo, razen tebe, vesel?
■	Lino Belič, zato, ker je bil vesel že
moje začetniške igre. Za druge ne vem, vendar menim, da tudi trenerji, ki so se ukvarjali z menoj:	Pišek, Tomaševlč,
Kokotovič... Lahko pa trdim, da je vest poživila Vinka Kranjca, krojaškega mojstra iz Vegove 8.
3.	Najlepši gol v tvojem življenju?
!£ Vsi tisti, ki jih sodniki niso priznali. Meni ali komu drugemu.
4.	AM je Rij ek a dobro moštvo?
BhNe. Boljši je Zagreb.
5.	V kakšnem slovenskem napadu bi najraje igral?
K Virant, Kranjc, Hočevar, Toplak, Belcer.	«.
6.	V katerem nogometnem središču bi rad živel: v. Beogradu, Milanu, Dunaju, Budimpešti?
K V Ljubljani, v Mostah.
7.	Se upaš, da boš kdaj z Odredom
igral v I. ligi.	'	_
S Igral bom tudi še‘v I. ligi. Najraje bi seveda z Odredem.
8.	Kaj imaš raje, gledalce ali navijače?
K Navijače, ker z nami preživijo ves
teden, ne samo nedeljo.
9.	Kdo te je doslej najmočneje udaril po' nogi?
S Tušak, levi branilec Elektrostroja. Z enim samim udarcem mi je poškodoval gleženj in koleno.
10.	Kateri nogometna sistem je po tvoje najuspešnejši: WM, MW, dvojni W ali diagonalni?
K Vsakemu je treba pridati še »Z« — zmago.
n. Menda nisi samo nogometaš?
G Ne. Predvsem sem študent, čeravno ne tako priden, kot mislijo nekateri. Vrh tega sem tudi Moščan in — kot vidiš — malce raztresen fant.
K. Kako pa kaj z atletiko?
ne
Pr^ekli ponedeljek je bila v prostorih Kluba poslancev prva seja novega Izvršnega odbora od bora Športne zvez Sloveni je. Člani so najprej razpravljali o perečih razmerah v boksarskem športe, nato pa sestavili še strokovne komisije.
Razmere v boksarskem športu niso take, kot bi bilo treba. To je bila enoglasna ugotovitev na tem sestanku in tako je poročal tudi predsednik Boksarske zveze Slovenije tov. Heller. Največji neuspeli te organizacije je gotovo v tem, da je število članstva tako majhno. V Sloveniji je namreč vsega 123 registriranih in 59 neregistriranih boksarjev v okviru petih klubov. Le-ti so imeli v minulem letu 37 prijateljskih. 6 prvenstvenih in 2 mednarodna nastopa. Vse to nam pove, da boksarska organizacija sploh ne more biti samostojna zveza, kajti po statutu ŠZS bi morala imeti naimanj 500 članov.
Tudi razmere med fukcionarji niso bile najboljše. Zastopali so klubske interese, pravilni razvoj boksa pa jim ni bil mar. Seje so bile jalove, največkrat zato. ker se jih člani sploh niso udeleževali. Dva ali trije pa seveda niso mogli vsega storiti, kar bi bilo treba. Kljub vsemu so imeli
■	Se zmerom jo imam v čislih, čerav* no pri nas že zdavnaj ni več kraljica* temveč pastorka.
13.	Kaj misliš o mlečnih restavracijah?
H Vse najboljše. Sicer pa vsako ob svojem času: po treningu mleko, po tekmi vino.
14.	Kdaj si prebral zadnjo knjigo?
■	Ce ne štejem učbenikov in gimnazijskega čtiva — 1953.
15.	Kje je lepše, v Soči, na Taboru ali v Narodnem domu?
H Povsod je lepo, toda še najlepše j® v baru Slon. Po moje zato, ker sem bii tamkaj samo enkrat.
16.	V kinu sd želiš vestern, kriminalko, dramo, neorealizem, revijo?
B Vsekakor neorealizem.
17.	Ali sd morda želiš videti kakšen film še enkrat?
B Želim. »Daj nam danes« in »Tatov® koles*.
16. Imaš dekle?
B Imam. Eno.
19.	Tvoja najljubša plošča?
B Sail along silvery moon.
20.	Kako se pogovoriš s Francozom Italijanom, Nemcem in kako z AngležeH1'
B s Francozom po francosko, z Ital?' Janom po italijansko, z Nemcem po nemško, z Angležem pa z rokami.
21.	Odgovori še, kar hočeš?
B Raje, kot kandidiram, bi igral v re* prezentanci.
Reševalci
»Poletovih slikovnih ugank«!
Glede na to, da ob določenem ro* ku nismo dobili zadostno rešite^ našega nagradnega natečaja, siu° podaljšali rok oddaje do torka 3*’ t. m. Takrat bomo zbrali vse reši tj ve in jih pripravili za žrebanje, k* bo izvršeno do prihodnje nedelje.
Zato je do torka še čas poslati re' šitve na naslov: Uredništvo »Pote'' ta«, Ljubljana, Cankarjeva 4 — p*' saža nebotičnika. Na kuverto, Rj^ bodo kuponi (10 po številu), napis1' te: »Poletove slikovne uganke.«
Uredništvo
vil!
slovenski boksarji nekaj zelo dobrih uspehov. Na državnem prvenstvu so se kar štirje Slovenci uvrstili v polfinale. Šurman Pa je bil celo drugi. Imamo tudi državnega mladinskega prvaka.
Člani Izvršilnega odbora SZS so sprejeli predlog predsednik« Hellerja, naj bi nvedli neke vrste »prisilno upravo«. V posebnem odboru, ki bo torej začasno vodil delo boksarske organizacije so podpolkovnik Hočevar, Lužnik, Heller, Grošelj, Velušček. Lajovic in Cbeleis.
• Glavna naloga novega odbora bo, da bo tudi boksarski šport pripeljal na pot množičnosti i» da se bo boril proti klnbaškin1 interesom. Omeniti velja tudi. do bo dosedanji predsednik BZS tov Heller prevzel vodstvo boksarskega kluba Odred.
Na koncu so na seji izvolili sc strokovne komisije Športne zveze Slovenije. Komisijo za kadre bo vodil tov. Vinko Knol. za te*' inovanje in razvoj športa to^’ Janez Lužnik, gospodarsko-!1' nančno komisijo Jože Gerbci* organizacijsko Bogo Premete* propagando Edi Serpan, za statistiko in analizo Rajko Dobrot* za zdravstvo dr. Ludvik Ravl]\T komisijo za šport v delovnih * lektivih pa tov. Jakob Kvas.
puška - bela halja...
24 letna zgodba zdravnika Marjana dr. Zdravljica, ki mu V Firenzi sodijo neo-fašisti, on pa v Novi Gorici zdravi male bolnike 4) Bil je nogometaš-amater in profesionalec, partizanski komisar in spet nogometaš v moštvu vojnih študentov ter pri ljubljanskem železničarju • Obiskali smo ga sredi felikega dela
Znani proces proti benečanskim partizanom v Firenzi je precej odjeknil tudi v naši javnosti. To predvsem zaradi tega, ker je eden glavnih obtožencev šef otroškega oddelka splošne bolnišnice v Šempetru pri Novi Gorici, Marjan dr. Zdravljic. Kako to, da ga predstavljamo tudi v »Poletu«, boste rekli. Dr. Zdravljic je zares znan zaradi tega procesa, ki so ga sprožili neofašisti, tega pa marsikdo ne ve, da je bil pred vojno tudi zelo znan nogometaš, ki je kot profesionalec nastopal celo v moštvu Bologne v takratni italijanski A-ligi, bil pa je tudi član italijanske študentske državne reprezentance na svetovnem prvenstvu študentov na Dunaju leta 1939.
Obiskali smo ga torej na njegovem službenem mestu z željo, da bi nam povedal kaj iz svojega pestrega življenja, ki ga je preživel nekdaj kot športnik, kasneje pa kot partizanski borec in zdravnik.
Našli smo ga med malimi bolniki, ki imajo vanj — kot njihovi starši — veliko zaupanje, saj jim je hkrati zdravnik in skorajda skrben oče. Naš razgovor je bil nekajkrat prekinjen — zdaj je moral brž na komisijski'pregled, zdaj je spet potrkala na vrata njegove pisarne sestra z nujnim sporočilom — pa vendar nam je prav rad razkril svojo preteklost.
Najprej naj vam ga predstavimo. Marjan dr. Zdravljic je bil rojen 2?. februarja 191? v vasi Klodič, občina Grmek, približna 1? km od Čedada proti jugoslovanski meji. Pokojni oče in mati sta bila mala trgovca, v njegovem rojstnem kraju pa živita še njegov brat in sestra. Študiral je preti vojno v Italiji, diplomiral pa po vojni v naši državi.
’ \
Nekdaj in danes vnel za žogo
Odprli smo zaklodnieo njegovih *Pominov okrog nogometne žoge. Takoj je poslal živahen in kar v •aačet-ku pripomnil:
»Veste, nogomet je bil zame v mladih letih najprivlačnejža zabava. Igrati sem ga začel že teta 1935 v kluba Udinese, ki je bil amaterski klub in je prav v tistih letih boril za vstop v italijansko B-ligo. Vseskozi sem bil
terim mu je vodstvo Bologne določilo začetno plačo 700 lir na mesec.
»To je bil tedaj že kar lep zaslužek, če pomislimo, da so srednješolski profesorji dobivali enake plače,« je dejal. »Razumljivo je, da sem kasneje dobival po 1000 in tudi 1500 Ut na mesec, posebej pa še različne premije za dosežene gole, za zmage moštva in podobno.«
Jugoslavijo tedaj zastopali samo atleti. Jaz kasneje nisem več igral v nobeni reprezentanci, toda pri Bologni sem dosegel svoj višek leta 1940. Nastopal sem še do leta 1941, ko so me mobilizirali, v italijansko vojsko v sanitetno službo. Lahko rečem, da je bil tik pred drugo svetovno vojno
italijanski nogomet zares na višku. To pa ni nič čudnega, ker so po vseh klubih igrali predvsem italijanski, ne pa »uvoženi« igralci.«
Pri ljubljanskem železničarju
Nekoliko presenečeni smo bili, ko nam je dr. Zdravijič povedal da je leta 1945 nekaj časa nastopal v moštvu ljubljanskega Železničarja. Proti tedanji Enotnosti je igral na kvalifikacijskih tekmah za vstop v višje tekmovanje. Zato se še dobro spomni Repotočnika, Šercerja, Žigona in drugih znanih nogometašev.
»To je bito takole: ko sem leta 1943 odšel v partizane, se je m&ja nogometna kariera zaključila, takoj po vojni pa sem precej časa živel v Domu vojnih študenotv v Ljubljani. Rar zumijivo je, da sem se znova lotil nogometa in sem igral v moštvu vojnih študentov, nekaj časa pa tudi pri Železničarju. Moštvo ljubljanskih vojnih študentov je dvakrat osvojilo prvo mesto. Kasneje sem moral z nogometom prekiniti, saj sem se moral pripravljati na poklic, kt ga danes imam,« je povedal.
Tako pestra in skoraj burna je bila kariera dr. Zdravljiča, ki je še povedal, da je imel bogato zbirko različnih fotografij in spominov, vendar so mu to pobrali njegovi nečaki, ki so prav tako navdušeni za nogomet. Nekaj njegovih fotografij pa smo vendarle lahko izbrati.
i
»Ah, ia slovenski nogomet!«
To je prva nogometna legitimacija Zdravljiča Marjana (Sdrauling Mario), ki je začel svojo nogometno kariero pri AC Udinese
napa-Jalec, največ na levem krilu, včasih pa tudi srednji napadalec. Ti-fMh let, ki sem jih prebil v tem klu-°u, zlepa ne bom pozabil, saj »o bila 2° j lepša. Igrali smo s srcem za čast klubskih barv, ne pa za denar. Na-Uapali smo proti enajstoricam Gorice, Pulja, Reke, Izole in drugih, ki za nas fjfoo bife nikdar pretrd oreh. Ne da f>i se hvalil, lahko rečem, da sem bil 'f moštvu Udinese najuspešnejši stre-*ec- s čemer sem največkrat priporno-(tet k učinkovitim zmagam.«
Prodan Bologni
•fCofto pa je bilo s prestopom k
Pogrnil«
*Ko sem začel študirati, sem se se-ecfa vpisal na univerzo v Bologni, J- Pfe/ pa so funkcionarji Bologne mojega prestopa iskali stike z ptdstvom AC Udinese. Nič kaj dolgo ® niso pogajali, temveč so me eno-®fovno prodati Bologni. Tako sem pogini jpta 1939 profesionalec. Najprej ®9wi nastopal v B, kasneje pa stalno v ^ ttioštvu. Igral sem v družbi mnogih kUariih italijanskih nogometašev. To biti Ferrari, Biavatti, Andreolo, Se-"osane, Reguzzoni, Puriccell — temu ® rekli zlata glava, kgr je na tekmah ^egel največ golov vedno z glavo ~~ Montesanto In Gossi. Tedaj je Jtea/ pri Bologni tudi znani Hajduko-Jte tkane Matošič in sva v napadu
ekrat uspešno sodelovala.«
Strog režim in dobre plače
Med razgovorom nam je dr. Zdrav-tte pokazal pismeni dokument, s ka-
»Prav gotovo ste morali ob takem zaslužku tudi veliko pokazati, ali ne?«
»Seveda. Režim treningov in sploh discipline je bil silno oster. Treninge smo imeli obvezno vsak dan in če se jih kdo ni udeležil, je bil klican na odgovor, hkrati pa denarno kaznovan. Se huje je bilo, če se kdo ni izkazal na tekmah. Igralec, ki je eno ali dve tekmi zaigral slabo, na tretji tekmi ni več nastopil in se je moral kasneje trdo boriti za ponovni vstop v A moštvo. To pa je povsem razumljivo, saj veste, da je profesionalni kruh grenak, ker so se igralci med seboj na različne načine odrivali, da bi si s tem pomagali do boljših finančnih pogojev. Vrh tega je bil predsednik kluba Renato DalPAra, pravi »Žid« hi je zahtevat od igralcev skrajne napore. Povem naj še to, da so imeli velik vpliv na sestavo moštev in tudi na to, kateri igralec naj bi igral v tem ali onem moštvu, časopisi hi gledalci, kt pa so bili dokaj objektivni in dobro seznanjeni z nogometom«.
V študentski reprezentanci
»Slišali smo, da ste igrali tudi v italijanski državni reprezentanci. Je bila to A ali B reprezentanca?«
»Res je, igral sem v italijanski študentski državni reprezentanci in sem nastopil leta 1939 na-- svetovnem prvenstvu na Dunaju, kjer smo prišli v finale, premagali pa so nas Nemci. Na teni prvenstvu je sodelovalo 15 držav v 13 športnih panogah. Največ reprezentantov so poslale Nemčija, Italija in Madžarska, medtem ko so
Povsem razumljivo je, da smo ga vprašali tudi, kaj sodi o današnjem nogometu v Sloveniji. Ob tem vprašanju se je nekoliko zamislil, nato pa dejal:
»Zares se čudim, da Slovenija nima nobenega kluba v I. zvezni ligi. Vzrok je mogoče v tem, da klubi ljubosumno čuvajo svoje igralce, namesto, da bi jih zbrali v enem od močnejših klubov in jim omogočili kvaliteten napredek. Gledal sem tudi letošnje prijateljske tekme Nove Gorice z Odredom, Krimom in Ljubljano. Povedati moram, da so domačini igrali bolje od gostov in to me je še bolj začudilo, ker sem pred leti videl zlasti Odred odlično igrati. Dobro sta mi namreč še v spominu tekmi Odreda z Dinamom in Crveno zvezdo.
W »Kaj pa menite o Novi Gorici? Ali pri klubu kaj sodelujete?«
»V društvu sem zdravstveni referent in lahko rečem, da me veseli napredek mladih igralcev. Škoda pa je, da moštvo večkrat oslabi zaradi odhoda igralce na študij ali k vojakom, pa tudi sicer ima klub precejšnje težave glede finančnih sredstev i« podobnega. Če bi imeli Goričani take možnosti, kot smo jih imeli pred vojno mi, sem prepričan, da bi lahko prav resno posegali v borbo za boljša mesta. Škoda je tudi. da Nova Gorica in Branik ne združita svojih sil, kar bi nogomet pri nas perecej izboljšalo. Lahko bi imeli močno prvo moštvo in ne do-
sti slabše, rezervno moštvo. To pa bi za naše razmer veliko pomenilo. Še nekaj sem opazil, kar pri nas ni v navadi: v Italiji imajo posebne centre, kjer načrtno vzgajajo mladino, pri nas pa lega, žal ni.«
■ »In še vaša sodba o kvaliteti nogometa nekdaj in sedaj?«
»Če primerjam kvaliteto igre, tedaj ko sem še nastopal pri FC Udinese, bi lahko rekel, da bi takšno moštvo danes brez težav nastopalo v jugoslovanski prvi zvezni ligi. Torej je bila kvaliteta takrat boljša kot je sedaj, kar zltfsti opažam na Reki, v Pulju iu predvsem v Sloveniji.«
Se vam ne zdi zaskrbljen? Seveda. Težijo ga skrbi zaradi obilice deda, ki pa se mu predaja kot zdravnik malih bolnikov z vsem srcem
pJied &ajta£janotn M-emcev.
Potem ko smo v zanimivem pogovoru z dr. Zdravljičem prerešetali kar precej nogometnih »problemov«, smo se lotili še njegovih Spominov in. dogodivščin iz partizanskih časov.
»Ali se morda kakšnega dogodka iz partizanskih let še prav posebno spominjate?«
Dr. Zdravljič je nekoliko pomolčal. »Teh dogodkov je bilo dovolj,« je po kratkem premoru odvrnil. Potem je z roko napravil kretnjo, kot češ, kaj bi o tem govoril. Zdelo se nam je, da mu je neprijetno, da bi
Dr. Zdravljič je bil. kot vidite na sliki, kar postaven nogometaš
deset metrov oddaljena od velika skupine ljudi, ko sem z grozo opazil, da pred nama niso partizani — marveč Nemci Menda jih je bi! cel bataljon. Še danes ne vem, kako sva se rešila iz te zagate in kako, da Nemci niso takoj streljali. Morda so naju zamenjali ali slabo slišali moje klice, morda jih je premotila megla ali pa so bili še preveč zaspani. Vem samo to, da sva se obrnila kot blisk iti se pognala v divji sprint. Če je že kdo tekel na svetu na IbOrn deset sekund, potem sem takrat storil to prav gotovo jaz. Za nama se je vsula toča izstrelkov, ioda midva s tovarišem sva že bila «a varnem. Med nizkim drevjem in grmičevjem sva si poiskala zavetje in se hitro oddaljevala od vasi. v kateri je bilo polno Nemcev. Zvečer se nama je posrečilo dobiti zvezo s pravimi partizani. Morda lahko to zgodbico« — dr. Zdravljič se je spet nasmehnil — »spravite v zvezo s športom. Prav gotovo se danes ne bi pogovarjali o teh stvareh, če takrat ne bi bil tako uren, kot sem bil.*
B»Iogna je v napadu.
Na tekmi proti Sieni leta 1941 je nogometaš Zdravljič večkrat prav resno posege! v dogodke ua igrišču. Na sliki je drugi od desne
moral sebe postavljati v ospredje.
»'Verjetno ste kot športnik laže prenašali vso trdoto partizanskega življenja?«
»To je jasno. Kot aktiven nogometaš sem bil utrjen in me seveda napori v partizanih niso tako močno prizadeli, kot druge. Nič kolikokrat smo joozimi bredli čez Sočo, včasih do kolen in še čez. Vendar takrat še pomislil nisem na takšne malenkosti.«
»Imate na te podvige morda kakšen spomin v obliki revme?«
Dr. Zdravljič se je nasmehnil. »Če je v kosteh že kaj revme, je najbrž bolj posledica let kot pa tistih podvigov. Povem vam naj še, da sem se v partizanih včasih pozimi v Idrijci kopal, ko je bilo tako mrlo, da.se je iz vode kar kadilo. Toda mlademu športniku tudi te Stvari niso mogle do živega.«
»Morda pa se le spominjate kakšnega dogodka, ki se vam je prav posebno vtisnil v spomin,« smo spet trdovratno ponovili prejšnje vprašanje.
»No, pa naj bo,« se je vdal dr. Zdravljič. »Torej, bilo je novembra 1943 med hudo prvo nemško ofenzivo. Z nekim tovarišem sva iskala zvezo z ostalimi enotami. V vasi Oborča pod Staro goro sva v zgodnjem jutru krenila proti! kraju, kjer naj bi našla partizane. Bilo je megleno jutro in v daljavi sva opazila temne sence. Partizani, sem pomislil. Poklical sem najbližjega od njih, menda je bil stražar. Mirno sva se bližala in korakala proti »našim partizanom«. Bila sva le kakih
Ce so za volanom neodgovorni ljudje...
Naš razgovor z dr. Zdravljičem se je bližal koncu. Pogledal je na zapestno uro. »Želite vedeti še kaj?«
»Samo se nekaj vprašanj. Kako kaj živite danes?«
»Mislite nogomet? Da, včasih še malo pobrcam za svojo zabavo.«
»Se kaj drugega?«
»Sem že dolgo član planinskega društva. Kadar le utegnem, grem z družino na izlet v hribe. Seveda je to le redko. Dela v bolnišnici je več kot dovolj.«
»Ste mogoče motorizirani?«
Na obraz dr. Zdravljiča je legla senca nejevolje.
»Motoriziran sem že, toda .., Pred kratkim sem dobil iz Italije avto. Skoraj nov Fiat 1400. Kupil sem ga iz dediščine po starših, ki so že umrli. Pred nekaj tedni — z avtom sem prevozil komaj 600 km — pa,sem doživel zelo neprijetno dogodivščino. Blizu Postojne, ko sem se vračal iz Ljubljane domov, se je nenadoma zaletel vame s polno br-zino nek drugi voznik. Če ne bi imel tako velikega vozila, bi se danes prav gotovo ne pogovarjali več. Škodo bom sicer dobil povrnjeno, to vem. Toda ne gre samo zato. Ženo so drobci razbitega stekla precej porezali. Kaj bi bilo, če bi takrat sede! v manjšem vozilu, kot je Fiat 600? Vidite, to je glavni problem! Ne razumem, kako morejo ljudje sesti za volan, če pri tem nimajo nikakršnega čuta odgovornosti do sebe in predvsem, do drugih, do tuje imovine in zlasti do človeških življenj!«
Kadar je na sporedu telovadba, vlada med dijakinjami dobra volja
Živžav na Vrhniki
K Osemletka na Vrhniki sodi prav gotovo med tiste šole, ki jim E telesna vzgoja ni deveta briga. To velja za pouk telovadbe, kakor E tudi za športno življenje izven šole. Direktor nas je rade volje od-
■	peljal v telovadnico, kjer nam je telovadna učiteljica pokazala pravo E revijo šolske telovadbe — seveda v malem. Kako tudi ne, saj je E? telovadnica zelo majhna im so mlada dekleta komaj našla toliko
■	prostora, da so nam prikazala nekoliko zabavnih iger z žogo, pre-
■	skok čez živo kozo, kolebanje na drogu in še nekaj drugih »moj-
K strovin«.
Ko smo jih vprašali, kaj jim je pri telovadbi najbolj pri srcu, so »dam kar v zboru povedale, da imajo najraje igro med dvema ognjema, med šolskimi predmeti pa je seveda na prvem mestu telovadba. Najživahneje je takrat, ko so na sporedu razna tekmovanja, šola namreč prireja posebne tekme med razredi v mnogoboju, v igri med dvema ognjema in v atletiki. Povedali so nam tudi, da so v jeseni priredili velik šolski kros, katerega se je udeležilo kakih 200 deklet. Že kar tradicionalna so postala srečanja med obema osemletkama na Vrhniki, letos pa so sklenili, da bodo športna tekmovanja še razširili. Dogovorili so se z osemletkama v Borovnici in Logatcu, da bodo prirejali medsebojna tekmovanja v mnogoboju in nekaterih športnih igrah. Ne bo odveč, če povemo, da je med dijaki za to tekmovanje veliko zanimanje. Že sedaj se trudijo pokazati čim več, da bi jih uvrstili v šolske reprezentance.
Ko smo vprašali deklice, če se ukvarjajo s športom im telesno vzgojo tudi izven šole, so nam povedale, da zelo rade igrajo rokomet in košarko pri »Partizanu«, pa tudi vaje na orodju so jim všeč. Telovadnica »Partizana« je vedno polna šolske mladine, čeprav morajo nekateri hoditi k telovadbi po nekaj'kilometrov daleč.
Naša slika ne bi bila popolna, če bi ne obiskali še mladih dijakov, ki so bili tokrat že kar na svežem zraku. Bili so seveda odlično razpoloženi. kajti njihov učitelj telesne vzgoje jim je dal žogo v roke in pred vrati na nogometnem igrišču smo videli pravo gnečo. Učitelj tih je ravno opomnil, da je telovadne ure -konec in zaslišali smo globok vzdih, češ. dajte nam še eno uro namesto petja. Učitelj je seveda ostal pri svojem in dijaki so se morali obleči, mimogrede pa smo jih vprašali, kako je s športom, kadar nimajo šole.
»Imamo posebno pionirsko košarkarsko vrsto pri »Partizanu«, nogometaši pa imajo svojo enajsterico v klubu Usnjar. Zanimanje za namizni tenis je tolikšno, da imamo svoj namiznoteniški krožek v šoli.«
Že teh nekaj vrstic bo dovoli za dokaz da je med vrhniško šolsko mladino zares veliko zanimanja za telesno vzgojo in šport, da jim pri tem pomagajo učitelji in »Partizan« ter Usn jar. Res, da ima to težave s prostori, vendar so našli rešitev v sodelovanrii s »Partizanom« im Us-njarieim, kii sta jim rade volje odstopila prostore za redno telovadbo in razne šolske športne prireditve.
Prostori, čas in Strokovnjaki...
Kongres telesne vzgoje v Beogradu je dal šoli v mestu in na vasi prvenstveno vlogo v vzgoji mladine. Ne samo obvezni del pouka telesne vzgoje, tudi sproščena aktivnost dijaške mladine mora v bodoče dobiti svoje mesto pri telesnovzgojnem izživljanju mladega državljana. Kongres je dal priporočilo, da bi se začela ustanavljati srednješolska društva za telesno vzgojo, ki naj bi na področju svojih občin in okrajev uresničevala program in sodelovala v raznih tekmovanjih.
Kakšen pa je položaj trenutno na terenu? Naš obisk na nekaterih šolskih zavodih nam je razkril le-te osnovne probleme:
■	1. Izvenšolska aktivnost dijakov je v največji meri odvisna od iniciative in delavnosti učiteljev telesne vzgoje na zavodu.
■	2. Na nekaterih, zavodih so že krožki v posameznih panogah, vendar neke organizacijske enote — srednješolskega športnega društva — doslej nismo zasledili.
■	3. Med šolsko mladino je izredno veliko zanimanja za šport, prav zaradi tega pa nastaja velik problem, kako aktivno vključiti vse one, ki se želijo še izven šole športnega udejstvovanja. To je zlasti pereče tam, kjer so šolski zavodi zelo veliki in združujejo preko 1000 dijakov, od katerih vsaj polovica želi sodelovati v športnem življenju.
■	4. Prav zaradi izredne množičnosti. ki se nam ponuja v srednješolskih aktivih in društvih. predstavljajo igrišča iu strokovni kadri največje problem. .«
B 5. Športni klubi bi morali nuditi pri ustanavljanju šolskih aktivov strokovno in organizacijsko pomoč tem mladim orga-nizacijam.^športne zveze in nod-zveze pa bi morale biti prožneje pri registraciji takih mladih enot in njihovega članstva.
■	6. Sistem tekmovanj no občinah in okrajih bi moral zajeti čim večje število mladine, ki ie želina tekmovanja, pa ne pride dlie, kot morda do medrazred-nib tekmovanj na samem zavodu.
Mladine preveč, marsičesa premalol
Obisk na Vrhniki in pri TSš —Pismo iz Murske Sobote
Poglejmo v katerokoli šolsko telovadnico, vedno bomo našli kopico dijakov, ki se zabavajo z žogo ali pa imajo reden pouk telovadbe. Na športnih igriščih ob šolah je vedno teško razporediti čas, kajti skoraj vsak dijak hoče igrati odbojko, košarko ali kaj drugega, prostora pa ni za vse. Nedvomno je res, da so prav srednješolska tekmovanja najbolj množična. Da je zanimanje za šport in telesno vzgojo med dijaki gimnazij in osemletk zares ogromno, smo se prepričali ob obisku nekaterih zavodov v Sloveniji. Marsikaj je na tem področju že storjenega, kljub temu pa čaka tiste, ki vodijo telesno vzgojo v šolah, še veliko dela. Povsod smo opazili, da se zelo trudijo in upajmo, da bo šolska telesna vzgoja čez leto ali dve na precej višji stopnji kot Je danes.
Murska Sobota - odlično
denar s prostovoljnimi prispevki. Športni aktiv gimnazije j« do sedaj nakupil že za 230.000 din&rj-ST raznih športnih rekvizitov!
Če na koncu še povema, da imajo na šoli leno urejeno športno knjižnico, da vodijo o vsakem dijaku pravo znanstveno evidenco o rasti, o uspehih raznih pedagoških metod, o vplivu dopoldanskega in popoldanskega pouka, o telesnem razvoju pouavljalcev in o intelektualnih sposobnostih, potem bomo lahko brez dovma ugotovili, da je gimnazija v 'Murski Soboti pravi vzor srednješolske telesne vzgoje.
V Murski Soboti namreč že od leta M93 dela športni aktiv gimnazije kot samostojna športna organizacija ki ima svojo kroniko tekmovanj, legitimacije, značke, osnovali pa bodo tudi svoi športni časo-p»is. Vse to so poslali Kongresu telesne vzgoje v Beograd, predsedniku republike Titu, Zavodu za proučevanje šolstva v Begradu ter Društvu profesorjev in učiteljev te-
Redkokje je šolska telesna vzgoja tako do'bro organizirana, kot prav v Murski Soboti. Da bi ka j več izvedeli o organizacijskih prijemih in sploh o delu dijakov v Murski Soboti, smo o vsem tem povprašali prof. Titana, ki ima gotovo največ zaslug za te uspehe, lesne vzgoje v Ljubljano. Po kongresu so poklicali prof. Titana celo v Beograd, kjer je poročal o uspehih športnega aktiva v Murski Soboti.
Tekmovanja ha šoli v Murski Soboti so organizirana v obliki lig. V zimskem času imajo na sporedu razne športne panoge, ki jih lahko gojijo v telovadnici; med temi so košarka, odbojka, perjanica in druge, poleti pa tekmujejo v nogometu, rokometu, hokeju na travi, streljanju pa tudi na izlete niso pozabili.
Murskosoboški dijaški aktiv je znan tudi izven meja Jugoslavije. Nekaj slik iz tega športnega udejstvovanja so poslali v Švico, kjer bo letos svetovna razstava šolske telesne vzgoje. Sodelovala bo tudi Jugoslavija prav s slikami iz Murske Sobote.
Čeprav so uspehi v Murski Soboti zaves veliki, tudi tam ne gre brez težav. Pred seboj imajo kar naprej velike probleme: telesnovžgoini kader, telovadnice in oprema. Z voljo pa se da vse urediti in tako prire-rajo leto za letom tečaje za učitelje, ki poučujejo telesno vzgojo, delajo igrišča, največja težava pa so seveda telovadnice, ki iih še v Pomurju samo 6, šol pa je kar 20. Pri gim-
naziji v Murski Soboti prav v zadnjem času urejujejo prav lepo igrišče. Dan za dnem se tam zbira mladina in prvi sadovi dela so že vidni. Uredili so 330 m atletske steze, navozili ugaslke, okrog igrišča so zasadili topole, izdelali vrata-za rokomet, zbrali so predivo za mreže, šivajo in popravljajo žoge in zbirajo
1200 DIJAKOV NA PRVENSTVU
Že na stopnicah slišimo rezke žvižge piščalk, ko pa odpremo vrata telovadnice, vidimo vrsto mladih fantov, ki se poganjajo za košarkarsko žogo. Tako so se razgreli, da jim pot Uje. z obraza. Zraven smo opazili prof. Kosca, ki je za zaključek telovadne ure dal fantom v roke njihov najbolj priljubljen rekvizit — žogo.
H Morda ste že uganili, da smo tokrat obiskali telovadnico Tehnične srednje šole, ki velja za najbolj »športno« šolo v Ljubljani. Ze kratek razgovor nam je zadosten dokaz, da je ta domneva popolnoma pravilna. Na šoli imajo namreč celo vrsto športnih krožkov, lahko bi celo rekli, da imajo pravo organizacijo. Imajo svojega referenta za šport, referente za posamezne športne panoge v odsekih — z drugimi besedami, ves šport na TSŠ se odvija organizirano. Sever-da to niso kake utrjene organizacijske oblike, kajti za to ni dobrih pogojev. Na tej šoli imajo namreč samo eno telovadnico, medlem ko svojega šolskega igrišča za zdaj še nimajo. Lahko si mislimo, da ena sama telovadnica ne more zadostiti niti osnovnim potrebam, kajti na lej šoli je vpisano 1700 dijakov. Prof. Kosec nam je povedal, da je zanimanje za razne športne panoge tako veliko, da bi se v šolsko športno društvo ali aktiv, če bi ga ustanovili, vpisalo najmanj pol dijakov. Ko so izvedli spiska prvenstva v odbojki in košarki, je tekmovalo nič manj kot 1200
dijakov in ta številka prav gotovo vse pove!
■	Vsi športni krožki — med lemi so najvidnejši atletski, košarkarski in odbojkarski '— vadijo v telovadnici v večernih urah. Dijaki so poskrbeli tudi za strokovno vodstvo, saj., imajo košarkarji svojega inštruktorja, odbojkarje vodita brata Kosca, atletski krožek pa je prevzel Atletski klub Odred, ki pošilja na vadbo svojega trenerja. Mimogrede naj povemo, da so ekipe TSŠ zelo kvalitetne, saj so na primer odbojkarji pred nedavnim premagali ligaško -ekipo Jesenic s 3:1 in Olimpijo s 3:2.
B Ker je pač največja težava te šole v pomanjkanju prostora, so prav te dni pričeli z veliko akcijo za svoje igrišče. Svoj prostor pod soncem bodo dobili na velikem dvorišču šole, kjer bodo zgradili pravi športni park z igrišči za košarko tn odbojko ter atletskimi napravami.
■	Na koncu smo prof. Kosca vprašali za mnenje, kdo je najbolj poklican za organiziranje srednješolskih prvenstev. Po njegovem je najbolj primerno študentsko športno društvo Olimpija, kaftt večina dijakov se vpiše na univerzo in s tem postanejo tudi člani študentskega društva, PraV zasadi tega bi moral biti aktiv društva profesorjev za telesno vzgojo stalno v stiku z Olimpijo. Seveda n« gre zanemarjati tudi drugih oblik tekmovanja, saj so nekatera že dokaj ustaljena. Tako na primer košarkarji TSŠ tekmujejo s svojimi sovrstniki iz Beograda, Zagreba in drugih krajev-
»NEREALEN* REKORD
Mimo slovenskega prvenstva v Mariboru nas je atletska pot vodila zopet v Ljubljano na državno prvenstvo. Prvi dan tekmovanja nam je bilo vreme zelo naklonjeno In ker je ljubljansko tekališče znano kot zelo trdo, torej primerno za teke na kratke proge, sem se nadejal dobrega rezultata. Pred-tek na ovirah je bil »sprehod« v času 14.7. V linalu so mi obetali hudo borbo s Petrušičem, ki je bil v predleku hitrejši od mene. Finalni tek pa se je končal nekako tako, kot sem pričakoval. Zmagal sem v času novega državnega rekordal4.2. Ob tem rekordu so dvignili precej prahu, češ da ni realen. Mene je to seveda zelo neprijetno zadelo tn vesel sem bil, ko sem do konca sezone še petkrat dosegel isti rezultat in ta-
ko menda vendar potrdil, da je la čas v okviru mojih možnosti.
Teka na 100 m za državno prvenstvo se nisem udeležil, ker so se predtekmovanja in končna tekmovanja prepletala z ovirami. Zato pa sem se pustil pregovoriti, da nastopim s svetovnim rekorderjem v deseteroboju, ameriškim črncem Rolerjem Johnsonom, ki je bil na »turneji dobre volje« po Jugoslaviji. Na ovirah ni hotel nastopiti, ker je še vedno čutil staro poškodbo; zato smo se nazadnje domenili za 100 m. Morda se še spominjate cele afere, ki je nasatia s tem v zvezi. Johnsonu so namreč odmerili čas 10.3, meni pa 10.5. Jaz sam res ne morem reči, če sta bila ta rezultata realna ali ne. Neuradni »sodniki« med občinstvom so trditi »ne«, uradni pa so se »zedinili« na »da«. Sam Johnson baje ni preveč verjel ljubljanskim sodnikom, čeprav tega ni povedal z besedami, ampak le s širokim nasmeškom.
PORAVNANI RAČUNI
Po državnem prvenstvu smo se reprezentanti razdelili na. dva dela. Eni smo odpotovali v Moskvo, drugi pa na dvoboj proti Avstriji v Leoben. Jaz sem bil v ekipi za veliko tekmovanje v Moskvi. Velika reč je bila ta prireditev. Mala olimpia-da bi ji lahko rekli, saj je bilo zbranih kakih 5000 športnikov iz velikega števila držav. Konkurenca na ovirah je bila s strani Rusov, ki so bili vsi zbrani. Tu so bili Mihajlov — s katerim sem imel še stare račune iz Varšave, — Stoljarov, Petrov in drugi. V linalni tek sem se uvrstil brez večje težave. Vre-
me je bilo neugodno, hladno in vetrov no.•Tako je marsikdo od nas iztaknil že prvi dan vnetje mišic, kar je tudi meni pri' pravilo drugi dan kar dvakrat daljši čas namesto ure ogrevanja. Moj čas v linalu ni bil briljanten, toda tokrat je bilo tudi 14.5 dovolj za prvo mesto. Desetinko sekunde sta bila za menoj Stoljarov in Petrov, Mihajlov pa je bil šele šesti. Tokrat sem torej poravnal račune z vsemi Rusi.
SITNOSTI NA RUSKI MEJI
Zanimiv pa ]e bil povratek v domovino. Z Leskom se nama je zelo mudilo domov zaradi ekipnega prvenstva Jugoslavije, kajti brez naju bi imel Kladivar morda lahko, težave 1 uvrstitvijo v linale. Namesto z letalom sta odpotovala kar sama iz Moskve. Ob šestih zjutraj sva prispela na obmejno P°' stajo Čop. V vagon je prišla kontrola potnih listov in midv0^ sva ju tako, kot ostali, oddala. Vozovnice so tudi že pregi^ dali, ko se je nenadoma pojavil miličnik in nama ukazal: »t-e' še k, Lorger — snizh
Rekel nama je torej naj greva dol. Bila sva že vsa zasPa^ na in sva debelo buljila v tega predstavnika oblasti, ki je Pr! šel s tako nenavadno vestjo. Poskušala sva vprašati, kaj vendar narobe in pojasnil nama je, da najini dokumenti niso redu. Poskušal sem mu dopovedati, da sem potne liste dvignla sam pri veleposlaniku Sovjetske zveze Firjubinu, ki sem 3^ poznal od tedaj, ko je bil z ruskimi atleti na tekmovanju Celju. Toda nič se ni hotel pogovarjati. — »Dol!« je žaga«-njal in bila sva v »kaši«...
Oslabljeni-toda upajo na ospeh
Kristančič pri Ljubljani — Računajo na uspehe
H Naslov vas je verjetno presenetil. Torej gre za senzacijo? Kri-K stančič je prestopil k Ljubljani?! Ne. Toda že skoraj od začetka E priprav košarkarjev Ljubljane na letošnje prvenstvo v zvezni ligi B sodeluje Kristo pri ligaškem moštvu Šiškarjev, katerim pomaga ® pri piljenju tehnike in taktike ter dela v sporazumu s trenerjem ■ kluba Smiljanom Šerbcem.
Uganili ste že, da gre za košarkarje Ljubljane, o katerih smo pred kratkim zapisali,- da so se spet postavili na trdne noge in da bo letos sla njihova pot navzgor proti lepšim uspehom kot lana.
Dobra tehnična komisija
Kako je torej z njimi? Precej naborno sliko smo dobili ob razgovo-ru s predsednikom kluba tov. Tomažem, ki je povedal, da je reorganizacija v klubu pokazala že sedaj Precej vidne sadove. Predvsem so Postavili zelo trdno tehnično komisijo — sestavljajo jo Amon, Brdnik, Dvoršak, Feguš in Vozelj — ki «na zelo obsežne naloge. Ena prvih je priprava za pionirsko in mladinsko šolo, ki se bo začel« v aprilu. Hkrati ureja vse potrebne zadeve ftlede posameznih moštev in na skupnih sestankih s trenerji sestavka načrt dela v pripravah na prvenstvo.
. Pridobili smo tudi 40 novih mladincev, ki so že začeli z redno vad-"<>,« je dejal tov. Tomaž. >Težave Pa imamo za sedaj že z ženskami, ker Hm nismo mogli zagotoviti telovadnice za zimsko vadbo. Zdaj, komo začeli s treningi na prostem, ko tudi to urejeno.«
»Kako gledaš na pričetek zvezne %e?« smo ga vprašali.
»Po mojem mnenju je moštvo so-jidno pripravljeno. Računam, da se ko uvrstilo na zlato sredino. Disciplina med igralci se je bistveno popravila, kar nam daje upanje na večji uspeh. Naši igralci bodo pred Prvenstvom odigrali še nekaj tekem, predvsem v okviru praznika yneva železničarjev. Nastopale bo-Jk> seveda tudi ženske in mladinci.«
Medtem smo gledali trening tekilo kombiniranega moštva Olimpije in Ljubljane z državno študentsko reprezentanco. Ugajal nam je Visoki Vranič, ki kar dobro zame-kja jcentra« Miillerja, zadovoljni bili z igro Zupančiča, Kumra, Motnika in seveda tudi mladega kenčar ja, To je prva petorka Ljubljane, ki Bo nosila glavno breme na-og v prvenstvenem tekmovanju. Na [^Pnlago imajo 13 do 15 igralcev, povedal trener Smiljan Šer-
Skoraj na normalnem tiru
»Predvsem smo vadili streljanje na koš, kondicijo in sisteme igre. Ob tem so zlasti mladi igralci na-rediili v kvaliteti velik korak naprej. Skoraj stoodstotno smo izboljšali izvajanje osebnih metov, igralci pa tudi dobro skačejo pod košem. Slaba stran je še vedno podajanje žoge. To pa zaradi tega, ker nismo mogli ob pomanjkanju dvoran igrati tekem, na katerih bi moštvo vigravali. Dela je bilo dčsti in ga še ne man jka, če se hočemo dobro pripraviti na prvenstvo.«
»In sestava moštva?«
»Precej nam manjkata Miiller in Brumen, ki sta v JLA, k sreči pa se je odtod vrnil Konic, ki bo kmalu prišel v svojo zanesljivo formo. V prvenstvu bsido nastopali Zupančič, Vranič, Kumer, Čretnik. Senčar, Škerjanc — ta se je že dobro vigral — Perhaj. Eiselt. Zajc. Eržen. Pičel], Ru.pelj in Konič. Upam. da se bomo uvrstili nekje na sredi lestvice, kar je tudi naša največja želja.
Kristančič: »Zelo dobro se razumemo«
Takoj ob začetku najinega razgovora je Boris pripomnil, da je prevzel treninge pri Ljubljani le začasno, ker ga je vodstvo kluba prosilo za sodelovanje. Povedal je, da je delo z igralci Ljubljane zelo složno in da se med seboj dobro razumejo. Doslej so odpravili osnov-
ne slabosti, to je neorganizirano obrambo in napad, seveda pa je to terjalo precej dela.
»Močno se pozna to da, Ljubljana nima poleg Vraniča, ki je sicer odličen, še enega centra in morda dveh visokih igralcev. Vidim pa. da so Ljubljančani zgrabili za delo z veliko voljo, kar jim zagotavlja soliden uspeh. 6 do 7 igralcev je odličnih, ostalim pa še nekaj majka.
To pa so težave, na kater bo treba misliti tudi v bodoče. Če se bo obramba popravila, lahko Ljubljana računa na 4. ali 3. mesto. To bi bil zelo velik uspeh. Posebej pa naj povem, da bo vsaka zmaga Ljubljane na tujem izreden podvig, ki ga bomo vsi z veseljem pozdravili.
Poudarjem na tujem, kajti tam je
kriterij sojenja ostrejši in se žara- ____ _______ ____ ^______ n________
di izključitev s 5 osebnimi napaka- jasov«: Zupančič: »Marsikdo misli, mi moštvo lahko n reče j oslabi.« da bomo v ligi slabo uspevali. Do 5.
»Skratka — s sadovi svojega de- mesta pa se bomo zanesljivo uvr-la si zadovoljen?«	stili. Gledali bomo, da bi na vseh
»Vsekakor, Ljubljani pa želim, da domačih tekmah zmagali.« bi skupno delo Šerbca in mene ne Kumer: »Sredina nam ne bo ušla, bilo zaman.«	zagrizli se bomo.«
Govorijo Rogovi kolesarji
Ali je Kristančič povedal košarkarjem Ljubljane kakšno šaljivo? Ne, toda pod njegovim vodstvom potekajo treningi košarkarjev Ljubljane v prav dobrem razpoloženju
»Sredina nam ne bo ušla«
Na koncu še izjava glavnih
Vranič: »Računam, da nam bo šlo, ker imamo zadosti igralcev. Če bi imeli stalno takšnega trenerja kot je Kristo, bi bilo še več uspeha.«*^' Škrjanec: »Za zdaj sem v novi sredini kar zadovoljen. Nadejam se uspeha, ker nas je Kristančič v zadnjem času precej i zgladil. Računam na plasma od 5. do 7. mesta.«	♦ Tone Bančič
Še feifi?eje Isef IsmiJ
v.v.v.v.v. v.	v. v. v. v.1
ŠPORTNIKI
Grafični delavci so bili pred vojno po večini zelo napredno usmerjeni in so imeli tudi svoj sindikat, ki se je boril za njihove delavske pravice. Niso se pa zadovoljili samo s splošnim političnim delom, temveč so napredno idejo razširili tudi med športnike. Vsi namreč vemo, da Je bilo v predvojni Jugoslaviji mnogo delavskih športnih društev, ki so nastopala povsem legalno, čeprav so Jim Tov. Šerbec je povedal, da so za- takratni reiimovci — kjerkoli so mogli
— metali polena pod noge.
„„	v.™..,	,, Tudi grafični delavci so sklenili usta-
M telovadnici na Taboru so va- noviti svoj delavski športni klub, ki so
mu dali ime Grafika, začetke zasledimo v letu 1925, pobudo za to pa so dali tovariši Kemperle, Friedl in pokojni. Zidan, ki so bili po poklicu stavci. O tem nam je povedal precej zanimivega, za šport še
Večino loži, do nom vreme ni naklonjeno, kadar žetima Pa vendar za vse športnike to ne velja. Poglejte, smo šele sredi marca in za nami sta že dve kolesarski dirki, kjer so se seveda spoprijeli le najboljši Jugoslovani, ki so se v Opatiji pripravljali za letošnje težke podvige in dramatične vožnje po domačih in tujih cestah. Slišali smo, da so slovenski tekmovalci otd vseh ostalih najbolje pripravljeni. Seveda smo bili veseli teh novic, vprašamo pa se zakaj kar naenkrat tolikšna hvala.	•
Tokrat-Stupar, Židan in Hrovat
Poklicali smo Rogove kolesarje, ki so bili z ostalimi najboljšimi Jugoslovani v Opatiji. Našemu vabilu se niso odzval vsi. Zakaj, ne vemo. Morda se bojijo preuranjenih izjav, ali kaj drugega. Tisti pa, ki so prišli v uredništvo, so povedali vse kar nas je za-' nimalo in dobili smo odgovore še na Usta vprašanja, ki zaradi strokovne plati ne sodijo v javnost.
V uredništvo jih je pripeljal trener Zvone Zanoškar.
»Tule so,« je smeje pokazal na Stuparja, Hrovata in Zidana. »Kar vprašuj in vse karkoli boš želel zvedeti, ti bodo rade volje povedali.«
»Torej, koliko časa ste bili v Opatiji in kako ste se pripravljali?«
Odgovoril je Zidan: »V Opatiji smo bili 28 dni, treninge pa smo imeli po
letnica ZRHK03 naša
■■■■■it
GRAFIKE
pod rdeilim praporom
danes zelo navdušeni tov. Franjo Ploh, ki Je bil pred vojno sindikalni funkcionar, v športu pa navdušen nogometaš. Precej časa je igral tudi v rezervnem moštvu Gradjanskega v Zagrebu, leta 1928 se je vključil v Grafiko, bil aktivni nogometaš in več let tudi predsednik tega kluba. Takole nam pripoveduje:
,eU z rednimi treningi 12. jamuar-|a> ker so šele tedaj dobili zadosti j?'"- V telovadnici na Taboru so va-c'1' dvakrat tedensko, kar delajo si-. t še seda j, toda pred nekaj dnevi že preselili na prosto.
^Katere so glavne naloge pri tre-lnSu?« nas je zanimalo.
Dva med naiholišiml
Ob nedavnem obisku v Izoli srno — razumljivo — poiskali tudi veslaške državne prvake in izbrali dva med njimi. Prvi je bil na vrsii 18-letni Tul Armid. V mladinskem osmercu je njegovo mesto na tretjem sedežu.
»Koliko časa že veslaš in zakaj si se odločil za to panogo?«
Ve nadi veslačev iz Izole — Armid in Mira
je, Med veslače zahajam že štiri a. Začel sem v četvercu, sedaj V; hd&topam v osmercu. Doma v111 iz vasi Korte, 8 km iz Izole.
. 0 sem hodil v gimnazijo, bi rad 9rai košarko, dejali pa so, da sem Nato sem pričel z ve-, njem. Sedaj, ko sem 'dorasel, pa /odi' imeli tuldi pri košarki.«_
troj- SJ po Poliču?«
-.’,b‘skujem Ekonomsko srednjo o in sem edini dijak v osmercu. J« 05 so ~ kovinarji ali mizar-
»Tvoj največji uspeh?«
»Lani, ko smo osvojili državno prvenstvo v Zadru in zmaga na troboju v Celovcu.«
»Kako pa je z željami?«
»Rad bi, da bi postali državni prvaki tudi pri članih.« k ***
Novak Mira, vesla v škiliu in je državna prvakinja pri mladinkah. Seveda je najboljša tudi v republiki. V »Mehanotehnikl« je uslužbenka v obratni pisarni. Tudi ona vesla že 4 leta, stara pa je 17 let. Z veslanjem je pričela v četvercu, že kmalu pa je nastopala v skillu. Tudi letos bo najbrž še tekmovala pri mladinkah, če seveda ne bo potreba prt članicah večja.
»Ali sl imela pri veslanju že kako nezgodo?«
»Na regati v Kopru sem se prevrnila v morje. Malo je bilo temu krivo nemirno morje in zraven pa še trema.«
»Katerega uspeha si se najbolj razveselila?«
»Državnega prvenstva lani v Zadru.«
»Kdaj pa sl bila najbolj razočarana?«
»Lani na republiškem prvenstvu na Bledu. Pred tekmovanjem smo se nekoliko perveč najedle rib, in ko je slarler že dvignil zastavico, mi je želodec še'vedno nagajal.«
Tudi Novakova si želi, da bi z uspehi nadaljevala še pri članicah in tudi tam postala najboljša v državi.
Taki so torej mladi državni prvaki iz Izole. Vedno so pripravljeni premagati še tako visoke ovire, samo da bi bili uspehi čim večji.
"Moštvi jeseniškega Kovinarja in Grafike. — Prvi od leve zgoraj je Katovic, v sredini pa Ploh
»Ustanovitev delavskega športnega kluba je pomenila združitev vseh naprednih nogometašev grafikov. Igralci so se zbrali pod rdečim praporom in tesno sodelovali z drugimi sorodnimi klubi v Sloveniji. Naš klub je bil samo nogometni, toda nogometašev je bilo ves čas najmanj 20, iz katerih smo sestavljali prvo in drugo moštvo. Začetne težave smo premagali s sodelovanjem vseh članov. Bili smo popolni amaterji, saj so Igralci in funkcionarji sami zbirali denar za opremo in drese,
Pa tudi za hrano, kadar smo potovali na tekmovanja izven Ljubljane. Takratna grafična sindikalna organizacija — za razliko od današnje, ki šport močno podpira — o našem klubu sploh ni hotela slišati, kaj da bi mu .še pomagala. Zasluga zavestnih klubskih funkcionarjev (tov. Bizjaka, ki je danes direktor Kuverte, tov. Plevela, Metlarja in Cesarja, zlasti pa nekaterih igralcev, kot so bili tov. Ka-tovlč — le-ta je bil dejansko duša našega kluba — Trebevšek, brata Stupica, Frelih, Potrato, pokojna Usnik in Bežan, je bila, da smo utrdili delovanje kluba in kasneje doživljali tudi zadovoljive uspehe. Tudi takratne športne organizacije nas niso hotele podpirati, kar je bila pač usoda vseh delavskih športnih društev. Pa vendar so bili naši tovariši uporni. V kasnejših letih so pridobili v društvo mlajše igralce in delovali smo vse do leta 1941, ko Je odšlo precej članov kluba v partizane, veliko pa tudi v internacijo. Odzvali smo se pozivu OF in popolnoma prenehali s športnim delovanjem.«
tri dni zapored, I dan počitka In tako dalje.«
»In kdo je vodil treninge?«
»Dragiša Ješič,« je dopolnil Zidana Stupar. »Vse tekmovalce je razdelil v skupine. V Opatiji nas je bilo 35 kolesarjev, IS na stroške KZJ, ostali na stroške klubov, nekaj pa je pri-
spevala tudi ta ali ona strokovna republiška zveza.«
»Koliko Slovencev je bilo v Opatiji?«
Naštel jih je Hrovat: »Stupar, Zidan, Žirovnik, Šebenik, Cajhen, Hrovat, Traven in Bajc. Za Stuparja in Cajhna je plačalo stroške društvo, za ostale pa KZJ. Sedaj odhajamo na priprave v Subotico vsi, razen Cajhna, torej vsi Slovenci, ki smo se pripravljali v Opatiji.«
»Katere prireditve so v letošnji sezoni najpomembnejše?« smo hoteli zvedeti od Zidana.
»Najprej bo dirka Beograd — Budimpešta, potem pa se bodo vrstile še druge mednarodne dirke, kakoi največja amaterska Berlin-Praga-Var-šava. Naša reprezentanca se bo udeležila tudi dirke po Tunisu od 25. aprila do 5. maje. To bo šele uvod v sezono, kajti za nas bo najpomembnejša dirka »Po Jugoslaviji« in priprava za to našo največjo prireditev dirka »Po Hrvatski in Sloveniji.«
Zanimanje
dr. Dongana za kolesarje
Kot nalašč je poslušal razgovoi predsednik Smučarske zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, ki ga zanimajo vsi športi. Seveda je takoj posegel v razgovor in hotel zvedeti to in ono.
»AH vas tovarna »ROG« podpira in razume vaše težnje?« je najprej zanimalo dr. Dougana.
»Za nas imajo polno razumevanje in sploh za vsak šport,« mu je takoj odgovoril trener tov. Zvone Zanoškar.
»In kako se pripravljate za sezo no?« je še naprej zanimalo dr. Dougcr na.
»Pozimi smo se pripravljali v telovadnicah, ves čas pa smo tud! smučali, V Opatijo smo prišli s polnimi telesnimi močmi.«
Ko je dr. Dougan slišal, da naši kolesarji radi Smučajo, ga je to št posebno razveselilo. Ne bi bil predsednik svoje organizacije, če ne bi takoj poprijel za besedo in jim takole svetoval:
»Dobro fantje, da se tudi pozimi na smučkah pripravljate za vašo kolesarsko sezono. Smučarska zveza vam bo v bodoče rade volje priskočila ne pomoč In posebej za vas organizirata ta ali oni tečaj in podobno.«
Zanimiv odlomek iz življenja grafikov jo tudi ta, da se je v njihovo delo nekoč vmešala tudi policija, ki ji športno udejstvovanje teh pristašev črne umetnosti ni bilo všeč. Leta 1929 so klicali na policijo tov. Ploha in mu najprej priliznjeno, kasneje pa skoraj celo z grožnjo priporočili, naj Grafika ne nastopa na tekmah v rdečih dresih in naj se preimenuje iz »Delavskega športnega kluba Grafika« v »navadno« Grafiko. Na skupnem sestanku so se člani odločili, da se policiji ne bodo uklonili in ime je ostalo.
Kot rečeno, je imel DSK Grafika zelo dobre stike z ostalimi klubi. Xeta 1929 so igrali na Jesenicah proti domačemu Kovinarju, pri čemer je po tekmi prišlo do manifestacije delavske misli; sodelovali so z Amaterjem Iz Trbovelj in tudi s celjskimi delavskimi športniki, ki so bili združeni v tedanjem Olimpu, L. 1929 ali 1930 je bilo v Celju delavsko zborovanje. Tedaj so organizirali tudi nogometni turnir, ki sta se ga poleg Grafike in Olimpa udeležila še dva kluba. Na tem turnirju Je zmagala Grafika in osvojila lep pokal in vse Je potekalo v redu. Pred začet-
kom tekmovanja so odšli udeleženci turnirja s številnimi drugimi delavci v povorki na igrišče, pred njimi pa je Jezdil na konju tov, Bratko Kreft z rdečo zastavo v rokah. Policija jih zaradi tega ni preganjala, toda po končanem turnirju so se okrog igrišča pojavili Orjunaši, ki so začeli groziti z orožjem in razganjati udeležence teh športnih tekem. Ko so delavci videli, da je položaj resen, so se rajo umaknili na kolodvor in odšli proti domu. Do hujših neredov ni prišlo.
Toda to kaže, da so delavska športna društva v tedanji dobi resnično živela in se združevala ob športu na raznih manifestacijah, režimska diktatura pa je napenjala vse sile, da bi jim onemogočila delovanje. Mnogi grafični delavci se še danes prav radi spominjajo tistih časov in so v novi Jugoslaviji še bolj poprijeli za delo v okviru telesne vzgoje. T. B.

Velike težave z gradnjo zimskega bazena v Ljubljani
■	Da je plavalca zimski bazen tak« p»treben k»t človeku kruh in
■	voda, ni danes že nobena novost. Prav pri nas v Sloveniji, kjer so
■	klimatske razmere take, da poletna plavalna sezona traja največ tri
■	mesece, si večjega napredka v kvalitetnem plavanju brez zimskih
■	bazenov ne moremo zamisliti. Toda ljubljanski zimski bazen ne ■1 postaja samo problem športnikov in njihovega nadaljnjega napredka,
■	temveč zajema mnogo Širše področje — od šole do splošnih komu-
■	nalnih potreb.
Ker je bilo o gradnji tega bazena v Ljubljani že mnogo govorjenja, nekaj pa celo napisanega, smo zaprosi li predsednika Plavalne zveze Slovenije dr. Boža Linharta, ki je obenem tudi predsednik gradbenega odbora za ta novi športni objekt, da nam je dal nekaj pojasnil.
v Premajhno zanimanje oblasti
»Gradbeni odbor, ki ga tvorijo člani Plavalne zveze, Športne zveze in Okrajnega sveta za telesno vzgojo, je nedavno poslal na Komisijo za telesno vzgojo prš Izvršnem svetu FLRJ vlogo s prošnjo za dodelitev potrebnih sredstev. Prošnja je bila sicer zavrnjena z utemeljitvijo, čes da so sredstva za letos že razdeljena. Vendar kljub temu upamo, da bomo dobili vsaj za začetna dela potrebna sredstva, če proti koncu leta ne bi bile vse investicije izčrpane. Zdi se mi u®peh že to, da smo se po dolgih naporih pojavili z vlogo, kii jo je podprl CK LMS, v Beogradu. Pri vsej tej borbi za sredstva pa menim, da noro zimsko kopališče v Ljubljani ni le otvar Plavalne zveze ali Športne zveze, temveč tudi naše oblasti in družbenih forumov, ki bi nam morali v tem nuditi večjo pomoč. Skoraj popolna pasivizaeija teh forumov je nepravilna, saj bo imel novi bazen poleg športnega tudi veliki pomen v šolski telesni vzgoji. S prhami, parno kopel jo im drugimi prostori pa bo seveda tudi velika komunalna pridobitev.
Zimsko in letno kopališče
Ker so nas zanimale tudi tehnične podrobuolti o novem bazenu, smo* »e oglasili še pri ing. Marku Šlajmer ju, ki kot strokovnjaki sodeluje v gradbenem odboru.
»V programski skici, kš ata jo Izdelala absolventa arhitekture Jane* Berdajs in večkratni državni prvak v skokih Jože Dobrin, je izdelam zimski bazen v razmerju 3£5X12m. To bi bil doslej največji zimski bazen pri nas. Ena od sten bi bila premična, tako da bi bazen lahko
uporabljali tudi poleti kot letno kopališče. S tem bi lahko v veliki meri krili stroške zimskega vzdrževanja. Bazen naj bi obkrožale montažne tribune, v spodnjih prostorih pa naj bi bit še manjši bazen, ki bi ga lahko uporabljali izključno za šolsko vadbo. Manjkale seveda ne bodo prhe, parno kopališče, sau-na in še vsi ostali pomožni prostori. Razpisan pa bo Še natečaj, ki naj bi dal dokončno sliko tega novega objekta.«
Kje kopališče za Ljubljančane pozimi?
Iz kratkih razgovorov, ki smo jih imeli z dr. Linhartom in ing, Šlajmerjem, smo zvedeli najnujnejše podrobnosti o gradnji novega zimskega bazena v Ljubljani. Če bo šlo vse po sreči — tako meni jo namreč največji optimisti — bodo jeseni zasajene prve lopate na prostoru med Čufarjevo, Pijadovo in Komenskega ulico, nasproti RTV. Tako — poudarjamo —optimisti! Športniki — plavalci bodo prav tako veseli, če se bo gradnja pričela tudi spomlad leta 1960. Morda mnogo večji problem, ki pa ga bo občutila vsa Ljubljana, pa bo nastal z ukinitvijo kopališč pri Slonu in v Prečni ulici. Zaradi rušenja hiše v Nazor-
Razigrani in dobre volje so v četrtek popoldne odkorakali pripadniki slovenske »Partizanove« mladinske brigade s Tabora na postajo. Tu p* so že čakale ostale brigade, ki se kmalu nato odpeljale z vlako# avtomobilsko cesto.
jevi ulici bo Ljubljana ostala praktično brez javnega zimskega kopališča in vsi tisti prebivalci, ki v svojih stanovanjih nimajo kopalnic, bodo moral čakati vsaj dve ali tri leta — zopet, če smo optimisti — na novo zimsko kopališče. Prav tega problema, kot je že poudaril dr. Linhart, se merodajni oblastveni in družbeni forumi prenjalo zavedajo' in premalo podpirajo novoustanovljeni gradbeni odbor pri njegovih stremljenjih, Če pridružimo temu še vprašanje naše šolske mladine, od katere — po nepopolni anketi v osemletkah — 4<0 odstotkov ne zna plavati, potem je gradnja tega komunalnega in športnega objekta v Ljubljani več kot nujno vprašanje, ki terja čimprejšnjo temeljito
Videl bom Tita
rešitev!
M. P.
»Halo! Je tam Okrajna zveza »Par-ttzan« Koper?«
»Da! Tu okrajna zveza Koper!«
»Tu Zveza »Partizan« SJovenije. Kako je z mladinci za partizansko brigado? Je vse pripravljeno?«
»Stez skrbi! Vse je v redu!«
Tako so šli te dni pogovori med Ljubljano m Koprom, Mariborom, Celjem, Novo Gorico, Kranjem in ostalimi okraji. Seveda, ni bito tako enostavno zbrati HO mladincev in mladink iz partizanskih društev, ki so odšli na avtocesto, v Srbijo. S šolarji ni bilo nič, kajti oni imajo pouk m prvo je šola. Zato je bilo treba poiskati prve parlizpriske brigadirje le med kmečko in delavsko mladino.
Kako sem pristal SO 11] I?
Jože Šlibar pripoveduje — In še bolje bi verielno bilo...
Kulm! To ime si bomo spet temeljito vtisnili v spomin. — Letošnja skakalna prireditev na mamutski skakalnici je ponovno potrdila staro pravilo: ie najboljši in neustrašeni skakalci morejo doseči rekordne daljave! In med te se je uvrstil tudi naš Šlibar.
Takoj po prihodu v domovino smo g:a povabili na razgovor, saj je na tej prireditvi nadvse častno zastopal jugoslovanski skakalni šport in povzročil s svojim mirnim letom in veliko daljavo viharno navduše-
To je originalni posnetek Šlibarjevega skokn v Kulmu
Jubilej
dr. Danila Dougana
>
Te dni praznnje petdesetletnico Življenju podpredsednik SZS in predsednik Smučarske zveze Slovenije dr. Danilo Dougan. Ko govorimo o smučarskem športu v Sloveniji in sploh v naši državi, ne moremo mimo njegovega imena. Že pred vojno se je kot študent aktivno udeleževal domačih in mednarodnih tekem, bil član predvojnega smučarskega kluba »Ljubljana« in obenem tudi član naše državne reprezentance. Takoj po vojni, ko smo znova saorali nove smučine, je spet kot navdušen ljubitelj tega športa _in sploh slovenskih gora znova prijel ta delo. Postal je predsednik naše smučarske organizacije, ki jo vodi le danes. Smučanje je slovenski ljudski šport, zato je odgovornost predsednika SZS toliko večja. Ne samo, da je treba reševati številne probleme tekmovalnega športa, pač pa tudi misliti na splošno popularizacijo smučarskega športa. In prav tu je dr. Danilo Dougan s svojimi bogatimi izkušnjami in nenehnimi posegi dosegel to, da je danes mno-fečno smučanje na prvem mestu v programu deL» nase smučarske organizacije. Njegovo ime je povezano tudi z gradnjami različnih skakalnic in drugih zimsko-športnih objektov. Zato so mu prav gotovo vsi smučarji širom naše republike hvaležni in mn kličejo ob njegovem Jubileju - SE NA MNOGA LETA! Tem čestitkam pa se pridružuje tudi uaie uredništvo z željo.
nje med 50.000 gledalci. Le kdo bi si mislil, da bo Šlibar najuspešnejši Jugoslovan, ki bo [»ustil za seboj mnoge Severnjake iu druge, mnoge izkušene tekmovalce?
Jože, ki je član ljubljanske Enotnosti nam je o svojem nastopu v Kulmu tole pripovedoval:
»Naše vodstvo je po treningu v Seefsldu sklenilo, da bom izstopil na veliki skakalnici v Kulmu. Lahko si mislite, kako sem bil vesel iu kaj vse se mi je podilo po glavi, ko sem v duhu gledal velikanko in sebe na njej. Na prvem treningu sem pristal ob polovičnem zaletu pri 85 m. Prestal sem velikanski ogn jeni krst in skakalnica me ni razoča-	«;" /ion
rala. Kasneje sem si dopovedoval: ' srčen moraš biti, pa bo šlo! In res, vsak dan mi je šlo bolje. Samozavest mi je rasla in, ko mi je Bradi rekel, da sem pogumen, sem bil še bolj samozavesten. Ko že govorim o vseh ostalih skokih in sploh o svojem nastopu v Kulmu, ne morem mimo mojih dveh najboljših svetovalcev dr. Dečmana in Zalokarja.
Nenehno sta me opozarjala na napake in mi pred vsakimi skokom vlivala novih moči. Poslušal sem tudi razgovor dr. Dečmana in Zalokarja z Rradiom. Veste, nemščine ne obvladam dosti, toda toliko sem le razumel, da je Bradi spet goveril o moji srčnosti. In to me je spet podžgalo.
Nedelja. Zadnji dan tekmovanja.
Okrog in okrog skakalnice sama pomlad, z gora pa so organizatorji nanosili na skakalnico sneg. Okrog skakalnice se je nabralo nad 30.000 gledalcev. Pod menoj je bilo« torej vse črno. Bližal se je odločilni tre-
nutek in moj zadnji polet. Tote vala se me je velika nervoza, pa ne zaradi strahu, temveč zaradi velike koncentracije in želje doseči čim lepšo in večjo daljavo. Se enkrat sem pogledal svoje smuči, jih z brisačo očistil iu namazal. Vprašal sem se: dilce, ali me boste ubogale in srečno pripeljale k uspešnemu zaključku? Mislil sem predvsem, da moram roke potegniti naprej, da mi ne bi ostale zadaj. Starter mi je dal znamenje, odločno sem se zapeljal po naletu, roke srečno prenesel v pravem trenutku naprej in kot puščica šinil v praznino. Zajel me je zrak. Imel sem občutek, da plavam o kakem strahu ni bilo sledu. Užival sem. Toda, joj kaj to? Po nekaj trenutkih lepega krmarjenja skozi zrak sem zapazil nesrečne črte na doskočišču. Za trenutek sem se zmedel. Treba je bilo torej pristati. In, namesto da bi v svoji drži ob-
stal do konca, sem popustil in bržkone zalo je bil moj skok krajši. Odpeljal sem po doskočišču io obsedel na smrekovi »graji na koncu izteka. Zaslišal sem glas napovedovalca, ki je rekel: »Šlibar Jože, Jugoslavija 115 m!« V ušesih mi je bučalo viharno iu navdušeno pozdravljanje občinstva, toda za mene je vse drugo utonilo v nepopisnem zadovoljstvu ...«
»Ali bi lahko dosegi še boljši rezultat?« smo ga prekinili.
»Ko je bila v nedel jo tekma končana, sem rekel:	Zakaj je danes
zadnji dan tekmovali ja, ko šele prihajam v formo? S tem hočem reči, da bi po nekaj dneh takšnega tekmovanja zmogel dosti več in z menoj tudi vsi ostali tovariši. Isto mi je namreč zaupal Jemc, pa bo kar držalo.«
Jože Šlibar je star Z> let in je študent 4. semestra Gozdarske fakultete. Ob koncu našega pogovora nam je rekel takole:	»Preostane
nam še državno prvenstvo in s tem bo zaključena letošnja smučarska sezona. Dilee bom zamenjal za knjige.«
Mojster Mohor slavi
Mariborskega sabljaškega športa, ki se lepo razvija in je dal ie dosti odličnih tekmovalcev, si brez mojstra Metoda Mohorja ne moremo predstavljati. Po osvoboditvi je bil glavni organizator sabljanja v Mariboru, zraven pa izredno uspešen trener, ki je več sto mladim športnikom dal osnooo za udejstvovanje v tem športu in jih popeljal tudi do lovorik. Te dni slaoi popularni »mojster Metod« sedemdesetletnico svojega plod-
In kakšna je bila njegova dolga pot? Navdušenje za telesno vzgojo so. mu pred 60 leti vcepili pri Sokolu Narodni dom Ljubljana. Ko je leta 1903 prišel k vojakom, so ga kmalu poslali o Inštitut za telovadne in sab-ljaške učitelje v Dunajsko Novo mesto, kjer je leta 1910 diplomiral in bil postavljen za strokovnega učitelja. Poučeval je na raznih vojaških šolah, kmalu po vojni pa je bil med ustanovitelji vojaške realke v Mariboru, kjer je tudi poučeval. V tem času je izdal »Načrt in program pouka gimnastike za oficirje in podoficirje«, »Pot k narodni olimpiadU, »1. abecednik telesne kulture« in še druge priročnike za telesno vzgojo. Od leta 1924 dalje je bil vaditelj pri Sokolu v Sarajevu, Tuzli in Stipu. Bil je tudi zelo aktiven organizator mnogih strelskih družin. Leta 1945 se je preselil v Maribor in se povsem posvetil vzgoji sabljaškega naraščaja, ki mu kot odličen pedagog dobro posreduje svoje bogate izkušnje. Se-
dem let se je tedensko dvakrat vozil v Celje, kjer je vadil sabljače Kla-divarja, deloval pa je tudi v Novi Gorici. Za 'svoje predano tdesno-ozgojno delo je prejel tudi precej priznanj od Športne zveze Slovenije, Teikoatleiske zveze Jugoslavije in drugih, vrh tega še spomenico za
V	četrtek so se zbrali iz vseh krajev Slovenije na Taboru. 110 jih j6 prišlo iz različnih krajev. Do-lali bodo 2 meseca, tako kot vse mladinske brigade, le da bodo imeli & eno posebno nalogo: kot pripadmild partizanskih društev se bodo priprav Ijali za nastop pred maršalom Tilcn^ Za »Dan mladosti«, ob rojstnem dat-vu predsednika Tita, 25. maja, bodo odpotovali v Beograd, kjer bodo pokazali svoje znanje, ki so sl ga pridobil! v partizanskih društvih in O-9 avtoputu. Razen slovenske brigade bodo tamkaj še štiri takšne partizanske brigade iz ostalih republik.
V	četrtek dopoldne je bil na Taboru zbor. Živžav, pozdravljanje, kovčki in nahrbtniki. V pisanem vrvežd sem dobil komandanta brigade, tor-Mileta Ogrina, mladega načelnike društva »Partizan« Tabor.
»Mile, kako bo? Imaš kaj časa?«
Zamahnil je z roko, napol v P^. zdrav, napol v slovo. Seveda, kdo h ga v tem hipu zadrževal, ko ima tif broj drugih nalog, važnejših kot /* intervju za časopise. Sicer pa je Md® sposoben vodnik. Se bo že znašel. ’ inštruktorju Marjanu Žerjalu in Id' struklorici Dragi Misiejevi bo iC* sposobna sodelavca. Tajnik Zv®*_ »Partizan« Slovenije tov. Tomaž S&* nik, ki je pozdravil zbrane miadtnc^ in jim dal še zadnja navodila, js & vedel, da je bilo treba za to nalog? poiskati najsposobnejše telesnovzgoi' ne delavce.
Potem ko so se mladi brigadirji '' Partizani seznanili z vsemi novosl#,' ki jih čakajo v brigadi, so odšli ’ž taborske dvorane. Na cesti so se uvf' stili v kolono in odkorakali proti n1*' stu. Na kosilo, potem hitro nazaj n Tabor po prtljago, nato pa na postaja i n na vlak.
Ogovoril sem najbližjega mladine# »Se kaj veseliš brigadnega življa n ja?«
Pokimal je. »Česa pa se najbv veseliš?«, sem spet vprašat.
Rahlo so se mu zasvetile oči in bre! pomišljanja je odvrnil:
»Da bom videl Tita...«
1. P-
osooboditeo seoerne krajine in ^ daljo za zasluge za narod. Pri s”0' jih 20 letih je »mojster Mohor« verjetno gibčen in vztrajen in je vzor svojim gojencem. Je velik Prt' jatelj narave in je kot hribota7-e obredel že ose gore naše domovi'1 \ Trdi, da sta mu prav turizem in šp°r očuoala zdrhnje in gibčnost.	.
Ob njegovem jubileju mu žeUP1 še mnogo zdravih in »gibčnih« let’
V sredo je dopolnil 85 let življenja nestor slovenskega telesne-k'1-crii nega življenja dr. Viktor Murnik. Jubilantu je ob njegovem vjs delovnem jubileju čestital širok krog znancev in prijateljev, ',r .je? »Partizan« — Narodni dom pa je ob tej priložnosti organiziralo orodne telovadbe, na katerem so sodelovali številni vrhunski	h*
na orodju. Tudi naš kolektiv se pridružuje vsesplošnim željam. “ -„0 dr. Viktor Murnik, tako čil in zdrav kot doslej, še dolgo vrst let “ deloval na znanstvenem področju v prid razvoja naše telesna K
Bo Connollv vrgel kladivo 70 m?
ŠPORTNI ALBUM
Kupon ŠL 2
Svetovna prvak in olimpijski zmagovalec v metu Mamiva, ameriški atlet Harald Connollv, se je začel letos zelo intenziv*-tt© pripravljati za bližnja tekmovanja, ^oviniarjem je dejal, da se ni še nobeno leto začel pripravljati tako zgodaj in tako bačrtno kot letos. »Treniram skupaj z C’Brienom in , Baibko, kar md bo prav Sdovc koristilo v pripravah,« je po-^idaril Connolly. Istočasno je izjavil, da ^a še letos vreči kladivo nad 70 m, kar bi bil seveda nov fantastičen svetovni tokoixi. Connoly je izrazil upanje, da se bo ta podvig posrečil še pred rojst-Vam prvega potomca, ki mu ga bo po-^tila njegova žena, znana češka metal-1^ diska in olimpijska zmagovalka Olga ^ikotova. Na vprašanje novinarjev, kako za olimpijske igre v Rimu, je Con-dejal, da se bosta oba z ženo prav Eotovo udeležila olimpiade v Rimu. Ne-se bo ConnoUyjeva napoved čil a, kajti če ne bo »metalsiki par« ^aetopdi v Rimu med'reprezentanco ZDA, pač lahko prisostvovala tej elitni ^Ureditvi vsaj kot gledalca.
Nemški atlet Ritzenhein je v Berlinu Pretekel progo 1500 m v času 3:46.6. To drugi najboljša rezultat v teku na 1500 hietrov v zaprtem prostoru.
Bob Morrow je pretekel 100 y v času 9.4 in pri tem porazil svojega nasprotnika Simea.
Avstralska reprezentanca je v Melbournu dnosegla nov svetovni rekord v štafeti 4 krat 1 milja. Avstralski tekači so dosegli čas 16:26.6. Prejšnji svetovni rekord je imela reprezentanca Vel. Britanije s časom 16:30.6.
Novice iz boksarskih ringov
Newyorški Madison Square Garden je imel te dni zanimivo srečan je v pol težki kategoriji. Amerikanec Tony Anthony, ki je na svetovni lestvici v tej katego-
riji trenutno na drugem mestu, je po točkah v 10 kolih premagal svojega rojaka Sonnyja Raya.
Italijanski boksar Amon ti bo uradni izzivalec evropskega prvaka v srednje-težki kategoriji, Nemca Ericha Schoepp-nerja. Dvoboj med obema boksarjema mora biti najkasneje do 13. junija t. 1.
Španski prvak težke kategorije Gonzales je v Barceloni porazil Italijana Frisda v 8. kolih po točkah.
Nadarjeni ameriški boksar srednje kategorije, Jose Torres, je v 11. profesio-nalnem srečanju premagal svojega nasprotnika Leroya Oliphanta v 3. kolu s k. o.
Argentina že vodi
Nogometna prvenstva evropskih držav
Avstrija — Simmering : 01ym»ia 8:1,
: Wiener AC 1:1, Wacker : Admi-ra 8:3, Grazer AK : Vienna 1:4, Aus4ria : ^onawit£ 2:2, Kremaer SC : Wiener Sport-1:1, Unzer ASK : Kapfenberg 3:2. *° U. kolu je lestvica naslednja: Ra-^ So, wiener Sportklub 30, Vienna 21 itd.
Ralija — Ale&sandria : Uddnese 1:1, A^ogna : Torino 0:0, Juventus : Floren-^’r■1 3:2, Lanerossd : Roma 4:1, Lazio : ®®ri 3:2, Internazdonade : Milan 1:0, Pa-a : Napoli 0:0, Satnpdoria : Spal 1:1, TnieeUna : Genova 2:1. Lestvica: po 24.
. 01b — Piorentina In Milan 37, Juventus ‘b Internazionaie 33, Lanerosed In Samp-^btia 27 itd.
Stanci ja — pokalne tekme četrtfinala:
: Racing 4:0, Sochaux : Toulouse Rennes : Lyon 3:2, Le Havre : Metz
J:».
®elgija — Racing : Antwerpen 0:2, 6rvhem Šport : IVaterschel 2:2, Beer-^bt : St. Trond 3:1, Anderlecht : Stan-, ^ 0:2, Beringen : Chariercl 2:0, Til-j^r : Union St. Gilloise 2:6, Lierse : bttich 1:3, Verviers : Gantodse 2:0. — tstvica po 24. kolu: Anderlecht 35, Stan-5hi 33, Ltitttch 30, AnUverpen 28, Beer-27, Gantoise 27 Itd.
j ^OTtngaiska — zaključek prvenstva: ^ Porto 4i točk, 2. Benfica 41, S. Bele-^'hsen 33, 4. Sporting 31, 5. Guimanaes 29, j' ,Setubal 27, 7. Braga 24, 8. Covilha 22,
■ Lusdtano 21, 10. Academica 21 itd. tjrViCa — 17- koT° — Young Felloivs : ^tasshoppeirs 3:4, Ziirich : Uranda 2:0, ^rvette ; Young Boys 2:3, Luzern : abx de Fonds 0:0, Grenchen : Bellin-> a m, Chiasso : Basel 1:2, Lugano : ^^bsanne 0:0. Lestvica: Young Boys 25, ^^jteshcippers 21, Lausanne 20, ZUrich 19, eh 19, chaux de Fonds 18, Gren-&n 17, Luzern 17 itd.
^bgiija — Aston Vilta : Luton 8:1, j^bltbum : Evertom 2:1, Blackpool : . cester city 2:1, Chelsea : Preston 3:1, United : Leeds 4:0, New-® : Arsenal 1:0, Nottingham : Burn-j.j “;2' Portsmouth : Birmingham Clty Ul'^oltenham : Manchester Oity 8:1, V;. Ram : Bolton 4:3, tVolverhampton : Bromtvich 8:2. Lestvica: Woi!ver-*>4o'n <7, Manchester United 46, Arse-^ 42> Blackpool 38, Bolton 37 itd. ^btnčija — južna liga: Victoria Aschaf-Urg : Eintracht Frankfurt 0:1, Mann-: Stuttgart 3:0, Bayern : WaMhof c’ Augsburg : MUnchen 1860 *:6, Reut-l.j 6n '■ Ulm 3:3, Karlsruhe : Kickers a ’ Rbmberg : Schweinturt 2:2, Frank-^ : Ftirth 2:2.
j^hodna liga _ fc KOln : Rortvelss Fortuna DUsseldorf : Rotweiss . 4:q v!*?1®*11 8:0, Schalike 04 : Sodlngen riv' ei<ierioher SV : Alemannia 5:1, Bo-® Gladbach : Borussda Dortmund 0^’ ^bossen MUnetor : Duisburgear SV ^ Westla3ia Home : Victoria KM n 3:1, —: H orat Bmscher 8:0.
Jože Ahačič
Petdesetletnik
T v
srn im,? ■Ajtrači<5, edem najzaslužnejših dhi rs*cih delavcev v Tržiču, je te ^ilo;naZ/K,Vfll ^letmico. Ob tej ^'Učar^ 1 .se ga spominjajo vsi bjfi,,,, r-ib ki- ga cenTjo kot nekda-Ik: l,,, 'lcnet?a tekmovalca, sedaj Aiia,v.;x TestlieiTa funkcionarja. Tov.
v£e »fci-iven delavec tudi v VgL’" sprotnih organizacijah, pred-ga 3 F Avto-moto društvu. Brez n je-Ijgj.1 f rr;ičani ne morejo predstav-ditvp Rpbene večje športne prire-• s'vo.^>r|M izkušnjami in zna-lja; ■IS ™iO'go pripomogel, da veterin 7^?lean;i za dobre orgamiza-juKii;- nTeRwejn življenjskem hrife. se Sternu krogu njegovih j c ti. ®JJdv in sodelavcev pridružu-in ln ^stitkarni tudi vsi smučarji mu želijo se mnogo zdravih leti
V nadaljevemju južnoameriškega prvenstva v nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Argentina : Paragvaj 3:1, Peru : Čile 1:1, BraziMja : Bolivija 4:2. Po tej tekmi je prevzela vodstvo Argentina, ki ima 8 točk, sledijo ji Brazilija, Urugvaj itd.
Znani nemški nogometni reprezentant Priite Wa>lter je nedavno izjavil, da bo samo še leto® sodeloval v nogometnem tekmovanju, nato pa bo prenehal igrati. Frdta Walter, ki igra za svoj marčni klub FC Kaiserslautern, je danes star 39 let in je igral za nemško državno reprezentanco že nad 60 tekem.
Argentinski nogometni klub Huna ca n
je sporočil, da je odstopil svojega napadalca Oscarja Rossija milanskemu In-ternazionalu za 200.000 pezet (okoli 20.000 dolarjev).
Obrambni igralec švedske državne reprezentance, Orvlr Bergmerk, ki je znan tudi kot odličen hokejist, je izjavil, da bo odšel v Meksdko, kjer se bo zaposlil kot poklicni nogometaš.
Italijanska nogometna reprezentanca, ki so jo sestavljali sami amaterski igralci, je v Rimu porazila amatersko enaj-storico Nizozemske z 1:0 (1:0). Srečanju je prisostvovalo vsega 20.000 gledalcev.
V Sofiji se je v sredo pričel mladinski nogometni turnir FIFA, ki se ga udeležuje mladinska nogometna reprezentanca Jugoslavije. Naša mladinska enajsterica je bila izbrana v C skupino, v kateri nastopajo še Nizozemska, Bolgarija in Zahodna Nemčija. Vsega skupaj se je v Sofiji zbralo 17 državnih reprezentanc. Turnir bo zaključen 6. aprila. V prvih dveh tekmah je Italija porazila Anglijo 3:0, Romunija pa Turčijo 5:0.
Danes vam predstavljamo dva letošnja nasprotnika težke kategorije v boksarskem ringu: Evropejec Joiiansson (na levi) in Američan Patter-son. Le-ta bosta odločila, kdo je boljši — Evropa ali Amerika?
po tSiavemjC
■ Domžale. Med domžalskimi kegljači je zmagal Del Bello, ki je v 200 lučajih podrl 803 keglje. Za njim so se zvrstili Orel, Šmid, Vončina itd.
V povratni prijateljski nogometni tekmi je moštvo Papirnice Količevo premagalo moštvo Usnjarske srednje šole iz Domžal s 3:1.
Prijateljska košarkarska tekma med Mariborom in Domžaflami se je končala
Pripravljenih 15.000 žogic
V petek se je pričelo v veliki dvorani v Dortmundu XXV. jubilejno svetovno prvenstvo v namiznem te-nisp. Na tej največji namiznoteniški prireditvi, ki je bila prvič na sporedu leta 1927 v Londonu, nastopa 46 držav. Tudi udeležba igralcev je tokrat res številna. Več kot 400 igralcev in igralk bo pomerilo svoje moči za 7 naslovov svetovnih prvakov. Jugoslavija je doslej le en-enkrat osvojila svetovno prvenstvo. Leta 1954 sta Harangozo in Dolinar pri dvojicah neporažena zapustila London.
: ^ -
Prvovrstne naprave
Kdor nastopa na svetovnem prvenstvu, je lahko upravičeno zahteven. S tem so
z zmago gostov s 105:68 (33:16). Pri domačinih je b43 najboljši Dolžan, pri gostih pa Potrč in Merčun.
■ Maribor. Mariborski vajenci so začeli s tekmovanji, ki bodo trajala do 21. maja — »Dneva vajencev«. Tekmovala bodo v atletiki, rokometu, nogometu, kolesarjenju itn v namiznem tenisu.
Konec aprila bo gostovala štiričlanska teniška reprezentanca veteranov Iz Italije. Mariborčani Bergant, Koser, dr. Nemec, Kekiš, ing. Fabjan in ing. Mešiček so že začeli s treningi. V prvomajskih praznikih bo Branik izvedel svoj tradicionalni pomladanski odprti turnir.
Na štiristeznem kegljišču Konstruktorja se je začelo tekmovanje posameznikov Okrajne kegljaške zveze Maribor, katerega se bo udeležilo 106 najboljših kegljačev iz okraja. V prvi skupini je
^ %
§§§& m : : ■
L f'4 V.*
Svetovna prvenstva so draga
Nemci so znani kot dobri organizatorji. Spet so se potrudili. Seveda jih bo to veljalo približno 400.000 mark, vendar so toliko iznajdljivi, da so našli načine za povračilo teh izdatkov. Tudi nemški namiznoteniški igralci prispevajo svoj delež. V Nemčiji je 4077 društev z 250.000 člani. Vsako od teh društev že tri leta plačuje po 5 mark letno v blagajno za svetovno prvenstvo. Nekaj bodo dodali še gledalci, saj računajo, da si bo prireditev ogledalo približno 50.000 ljudi. Z reklamnimi prispevki bodo podprli tekmovanje tudi razni izdelovalci namiznoteniških rekvi-
it *
i
I k
11	27,	5.4. W9
popolnoma novih miz znamke »BARNA«. Vsaka stane 800 mark.
organizatorji tudi računali in so prtpra- dosegel odllčen re2Ultat znanl Go,mo]j z vili prvovrstne naprave. Mize, na katerih 17]6	kegU1 (864 + 852). Na dru_
trenirajo v raznih druStvih, niso primer- gem meslu j6 Bauma„ (Lokomotiva), na ne za svetovno prvenstvo. V ta namen trctJem pa Paviec (Marib(>r). bo<3o iz Anglije uvozili v Dortmund 30 B Ljubljana. Atleti Ljubljane so žs
otvorili novo sezono. Prejšnjo sredo so imeli tekmovanje na prostem. Objavlja-Posebno poglavje so seveda žogice. To- h?© nekaj rezultatov — moški: 3 X 23 m krat bodo na svetovnem prvenstvu prvič 13.4 (4.6, 4.4, 4.4), 3 X 36.70 Polič 18.0), igrali z nemškimi žogicami »Oiympia«.	(7 kg) Gabrovšek 12.75, višina Slu-
Doslej so vedno igrali s »Hanno« žogica- 175, daljina Sluga 5.86, ženske 2 X 30 m mi. V Dortmundu so pripravili nič manj Pristavec S.7 (4.9, 4.8), višina Drolc 135, kot 15.000 žogic. Ce k temu dodamo še daljina Svete 4.33. mrežice, posebne stole za sodnike, pa še zdaleč nismo našteli vsega. Toda ob pričetku svetovnega prvenstva je bilo vse na svojem mestu in na koncu se bo tudi našel še kdo, ki bo poravnal bržkone neplačane, račune . ..
9	^ sfiSfiSMiS
We{tfe(e»h«!ie
.......4
25. Tis<kf„.i,.
W.h..i5HrSt8.te.
Etvo res rekordna. V ekipnem tekmovanju, ki je že v polnem teku, nastopa pri Posnetek reklamnega letaka za sve- moških 33 državnih reprezentanc. Pri žen-tovno prvenstvo v namiznem tenisu akah igra 27 reprezentanc. Številke pri
posameznikih so prav tako rekordne. Pri
Po prvenstvu v Anglijo in Francijo
V sredo zjutraj so s Tauern-Expressom potovali naši reprezentanti v Dortmund. Ko smo Jih na kolodvoru počakali, so bili redkobesedni. Niso namreč dobil)
,	, . .	denarja za spalne vagone in to je po-
Udeležba oe za jubdejno NKV. prven- vzrodjlo slabo vo!jo. Le zveznl
Wedler je bdi pripravljen za razgovor.
»S pripravami v Trešnji smo bili zado-
Rekord za jubilej /
voljni in upam, da bodo precej prispe-vale k našim uspehom. Čeprav je v reza važnejše na-
zitov. Taka retetema se namreč dobro za približno 750 igralcev in funkcionar- moSkih posameznikih je vpisanih 266 tek- Preientan^ 5 Jhanov,
jev Ker traja prvenstvo 10 dni, bodo movalcev, vendar bo moralo poleg teh	TT Kri,m	„
obrestuje.
Za kaj vse bodo porabili toliko denar- znašali stroški okrog 200.000 mark. Res nastopiti še 43 tekmovalcev v predtek-ja pa nam povejo naslledivji podatki: kot prava sreča je, da vožnjo plača vsaka movanju. V ostalih disciplinah pa so prireditelj svetovnega prvenstva bodo reprezentanca sama, saj bi bile sicer številke naslednje: ženske posameznice
Nemci plačali stanovanje in vso oskrbo številke precej drugačne.
Pol milijona dolarjev za
športno prireditev!
Foedanska zbornica ZDA je te dni odobrila za organizacijo panamertškib Iger Danske premagala Avstrijo z rezultatom 800.000 dolarjev (800 milijonov dinarjev). 21:13 (12:4).	«
128, m očk e dvojice 128, ženske dvojice 64 ln mešane dvojice 128.
Vogrinc in Markovič II bodo nastopali v najtežjih srečanjih.«
»AH se boste po svetovnem prvenstvu vrnili takoj domov?«
»Hrtrad, Markovič II, Harangozo in Vogrinc bodo s svetovnega prvenstva od-Na prvenstvu pa ne bo na sporedu potovali najprej na mednarod.no prven-samo 7 disciplin. Funkcionarji — bivši stvo Anglije, ki bo od 8, do 11, aprila. Igralci se bodo namreč pomerili v tek- takoj za tem od 13. do 15. pa na med-movanju za jubilejni pokal. 87 imen je narodno prvenstvo Francije « vpisanih v ta se®nam.OWed njimi je tudi Ostalo Je le še toliko česa, da smo Jlnt trener naše reprezentance Lovro Hat- želeli srečno pot in mnogo uspehov pr) V Linzu je rokometna reprezentanca	težavni nalogi, ki jih čaka v Dortmundu.
Te igre bodo letos od 27. avgusta do 7. septembre v Chicagu in se Jih bo udeležilo okoli 2000 športnikov Iz 25 ameriških držav.
Košarkarji Beograda po v .Charlevillu izgubili prvo srečanje za pokal evropskih prvakov s tesno razliko 73:75. Verjetno pa Je, da bodo Beograjčani v povratni tekmi na domačih tleh zmagali in bi se torej uvrstili v polfinale.
Košarkarice Crvene zvezde so v tekmi za pokal evropskih prvakov premagale ekipo Wiesenschaft, ki je prvak Vzhodne Nemčije, s 66:48. Tako se je Crv. zvezda uvrstila v polfinale, kjer jo čaka težka naloga. Srečala ee bo namreč s prvakom Sovjetske zveze, moekovsklm Dinamom.
Košarkarska liga Italije Je dala v 20. kolu naslednje rezultate: sdmmenthal : Levfcsima 75:49, Oransoda : Lazto 70:40, Motomorini : Livorno 74:55, Reyer : Lan-co Pesaro 55:53, Ignls : Stella Azzurra 81:71, Santipasta : Stock neodlgrana. — Lestvica je naslednja: Simmenthal 37, Oransoda 37, Ignis 35, Motomorini 35, Levissima 32, Santipasta 28, Stella Azztir-ra 27, Lanco 27, Reyer 26, Livorno 25, Stock 24, Lazio 24.
Zenski sabijaški troboj v La Spezii med Avstrijo, Italijo in Zahodno Nemčijo se je končal takole: 1. Avstrija 17 zmag, X Italija 16, 3. Nemčija 15.
PRAVILNE REŠITVE POLETOVEGA NAGRADNEGA NATEČAJA
Pri Poletovem nagradnem natečaju št. 1 je sodelovalo 3260 udeležencev. Nagrada se razdeli med osem nagrajencev po 2500 dinarjev: L Marušič Ivan, Celje, Kovinska 13, 2. Marčun Ignac, Ljubljana, Poljanska 28., 3. Kompare Josip, Celje, Uranjekova 2, *■ Ana Kateri n, Store pri Celju, Otroški vrtec, 5. Cuk Tomislav, Zg. Duplje 29, 6. Dušan Munda, Kranj, Koroška 3, 7. Horvat Ernest, Murska Sobota, Tišinska 5, 8. Mihajl Zvone, Ljubljana, Kidričeva 1.
1.	Branik : Maribor	1
2.	Grafičar : Kladivar	S
3.	Radar : Sobota	x
4.	Izola : Ljubljana	2
5.	Triglav : Slovan	x
8. Krim : Jesenice	1
7.	Odred : Zagreb	1
8.	Sloboda : PrMeter	1
9.	Borovo : Split	2
10.	Hajduk : Crvena zvezda	1
11.	Železničar : Velež	1
12.	Radničkl : Sarajevo	1
Opomba : 1.—6. slovenska conska nogometna liga, 7,—10. druga zvezna liga, 11.—15. prva zvezna liga, 13.—15. rezervni pari:
Poletov nagradni natečaj 1 Odrezek Sl. 3			
1. Triglav : Grafičar			Priimek in ime:
2. Rudar : Jesenice			
3. Izola : Maribor			
4. Branik : Kladivar			
5. Ljubljana : Sobota			Kraji
6. Krim : Slovan			
7. Sloboda : Odred			
8. Lokomotiva : Borac			
9. Borovo : Trešnjevka			Ul ca. hišna št.:
10. Elektrostroj : Zagreb			
11. Dinamo : Crv. zvezda			
12. Zeljezničar : Hajduk			
13. Rijeka : Vardar			
14. Partizan : Sarajevo			
15. Radnički : Velež			
L
Točke za zadnje na lestvici
(Nadaljevanje s 1. strani)
tl g ar, vendar se jo tudi ta akcija končala v outu. V 29. minuti smo videli najlepši §trel tekme, ki ga je poslal* igralec Rudarja Mrežar na Isteničeva vrata, še lepša pa je bila obramba Isteniča, ki je izredno težko fcogo odbil v kot. V zadnjik minutah prvega polčasa so Trboveljčani prešli v napad, saj so se prav vsi zbrali na polovici Ljubljane, toda tudi to ni prineslo nobene spremembe rezultata.
Že prve minute drugega polčasa so pokazale, da Imata obe moštvi namero, čimprej doseči gol, kajti jasno jc bilo, da bo gol pomenil tudi zmago. To se je v 4. minuti drugega polčasa posrečilo Hanemanu, ki je iz kakih 12 metrov neubranljivo zadel Ahli-novo mrežo. Ljubljančani so se še trudili, da bi povišali rezultat in bili tudi v drugem polčasu boljše moštvo. Bolj ko so se minute pomikale, bolj so bili igralci utrujeni, saj je bilo igrišče res izredno težko za igro.	;
V obeh moštvih sta bila vratarja precej zaposlena in Istenič je prav gotovo eden izmed najzaslužnejših za uspeh Ljubljane. Sodniška trojka je slabo opravila svoje delo, saj smo opazili vrsto napak, ki na srečo niso vplivale na rezultat.
n utah so Ljubljančani tako napadali vrata Sobote, da so branilci komaj reševali neugodno položaje pred svojimi vrati. Po 10 minutah pa so se domačini znašli in po prvem golu zaigrali odlično ter kar šestkrat potresli mrežo Ljubljančanov. Napadalna petorka Sobote, v kateri sta bila najboljša Mavčec in Matjašec, je popolnoma razbila obrambo Grafičarja. Zmaga domačinov je bila popolnoma zaslužena, gledalci pa so z igrišča odhajali zelo zadovoljni.
V predtekmi so mladinci Maribo-ra premagali Celje z 9:0 (VO).	Bergant
KLADIVAR J TRIGLAV 3:0 (1:0)
L J U B L J AN A DOBI SE V VSAKI LEKARNI'!
llergtn
Maribor : Krim 3:3 (5:0)
Jesenice : Izola 2:1 (2:1)
Jesenice, 29. marca. Jeseničani so v današnji prvenstveni tekmi zasluženo osvojili ves izkupiček. Kljub razmočenemu igrišču 80 domači' v začetku pritisnili nasprotnika v obrambni prostor in skušali doseči gol. Sele v 20. minuta pa je napadalec Medja dosegel prvi gol. Gostje so se nato razživeli in igra je postala enakovrednejŠa,- Kljub temu pa so Jeseničani z nenadnim strelom iz gneče dosegli še drugi gol. Strelec je bil Koblar. Protiinapadi gostov so postajali številnejši, dokler niso še pred koncem polčasa dosegli tudi gol in rezultat 2:1.
V drugem polčasu so gostje zaigrali i večjim poletom in poskušali izenačiti. Kljub številnim priložnostim pa jim po zaslugi domače obrambe to ni uspelo.
Maribor, 29. marca. — Na stadionu ob Tržaški cesti je bila danes pred približno 1509 gledalci srečanje med Mariborom iu Krimom iz Ljubljane.
Maribor: Fišer, Kopše, Najberg, Rajnin-ger, Krejač, Kek, Lupša, Pavalec, Kouač, Vidic, lupeoc (Breznik):
Krim: Jazbinšek, Kršin, Rozman, Gabrov-iek, Česen, Čampa, Bergel), Škraba, Marja-nootf, Kastelic, Tomc.
Beiomodri sa danes brez potrebe zapravili dragoceno točko. Po vodstvu 5:0 v prvem polčasu so v nadaljevanju zaigrali mlačno im neborbeno in dovolili Krimu, da je izenačil. V 26. minuti je dosegel prvi gol v Vidic, v 33. Breznik in 44. minuti Kovač.
V drugem polčasu so domačini igrali neborbeno. V 53. minuti je Kastelic izkoristil neodločnost domače obrambe in znižal na 3:1. V 75. minuti je Škraba z nenadnim strelom zadel mrežo — 3:2. Gostje iz Ljubljane so šc bolj pritisnili in v 83. minuti je . Marjanovič izenačil 3:3. Pohvaliti moramo Krimovce, ki kljub odločnemu vodstvu Maribora niso popustili. Sodil je dobro Orel iz Celja.
Celje, 29. marca. Gostje so le v začetku igre nevarno napadli, vendar je Marinček žogo odt>Ll z goU črte. TatkoJ nato je Kladivar prevzel pobudo v svoje roke in bil v premoči vse do konca tekme. Toda gledalci so dolgo čakali na prvi gol. Napadalci Kladi var j a eo v prvem polčasu neprestano napadali vrata gostov, vendar žoga ni hotela v mrežo. Vratar gostov in pa celotna obramba a»o večkrat z izredno srečo preprečila, da ni Kladi-var že prej prišel v vodstvo. Pri tem
II. zvezna nogometna liga
Prvi poražen - zadnji zmagal
Odred začasno predzadnji - Muhasti izidi
ima precej zaslug tudi sl ato sodnik Tavzes iz Ljubljane, ki ml reagiral na ostre prekrSke obrambe Triglava nad Hribernikom. Le-tega Ja obramba kar trikrat pokosila Uk pred zaključnim strelom.
V vodstvo je prižel Kladivar v 41. min. Po lepo streljanem kotu je Hočevar z glavo potresel nasprotnikovo mrežo. V 55. min. je Sega uspešno zaključil lepo kombinacijo domačega napada in povišal na 2:0. Končni rezultat je dosegel Piki v 61. min. s strelom iz kakih 20 metrov razdalje, ki ga vratar gostov ni mogel ujeti.
Gostje so vas čas tekme igral) ostro. Tako je v, 35. min. sodnik zaradi pretepa izključil iz igre Štrausa (Tr). Tik pred koncerft tekme pa je sodnik oškodoval domače moštvo s tem, da je spregledal roko v obrambnem prostoru gostov. Kladivar Je zadovoljil nad 1500 gledalcev, medtem ko gostje razen borbenosti in ostre igre, ki je sem pa lia prehajala celo v grobost, niso .pokazali ničesar. Teren Je bil Izredno težak.
Naš edini predstavnik v II. zvezni ligi Odred je sicer počival, pa se je kljub temu pomaknil na lestvici za eno mesto niže. Vzrok temu so velika presenečenja, ki smo jih tudi danes doživeli v tekmovanju II. zvezno nogometne lige. Menda ni prav nihče pričakoval, da bo Prole-ter s tako visokim rezultatom premagal Elektrostroj, še manj pa je bilo verjetno, da bo Borovo doseglo kaj prida uspeh v Banja Luki. Bo-rac je namreč odlično začel, toda tokraf ni bil kos izredno požrtvovalni igri Borovčanov, ki so si pri-
tudi od tam vrnili s polnim izkupičkom.
Kot pri dnu, tako se borba zaostruje tudi pri vrhu. Čeprav je bil najbrž za Zagreb poraz, ki ga j« doživel prejšnjo nedeljo usoden in je odpadel iz liste kandidatov za prvo mesto, je vendar danes z golom razlike premagal Slobodo in 9 tem močno pomagal Lokomotivi-Le-ta je namreč odšla na vroče igrišče v Splitu in tam dosegla zmago, ki bi ji utegnila pomagati do prvega mesta. Split je danes zapravil priložnost, da bi dohitel Slobodo.
borili dve, zlata vredni točki. Ni od- saj pravijo poročila, da so Splitčani več, če povemo, da so se s tem spet igrali precej leno. nevarno približali Odredu, ki se bo moral v prihodnjih tekmah potru-
diti, da bo svojemu tekmecu z repa tabele čimbolj ušel. Ta naloga pa seveda ne bo lahka, kajti prihodnjo nedeljo potuje Odred v Tuzlo in najbrž je kar preveč optimistično pričakovati, da bi se naši fantje
Trešnjevka in Šibenik sta' menda zadovol jna s svojimi mesti v sredini tabele in sta se, kot bi se domenila, sporazumela za delitev točk.
I. zvezna nogometna liga
Visoka zmaga Haiduka
Sobota i Grafičar 6:1 (3:1)
Murska Sobota, 29. marca. Kakih 1000 gledalcev se je danes zbralo na igrišču v Murski Soboti, kjer so ob lepem vremenu gledali tekmo med moštvoma Sobote in Gra-flčarja iz Ljubljane. Čeprav je v začetku tekme kazalo, da se Grafičar ne bo dal kar tako ugnati, »o na koncu le domačini zmagali z visokim rezultate m. V prvih 10 mi-
Med zveznimi nogometnimi moštvi se je v današnjem kolu najbolje odrezal Hajduk z visoko zmago nad Vardarjem v Skopju. Crvena zvezda, ki je obe zadnji nedelji ostala poražena, je tokrat zabeležila sicer pičlo, a vendar pomembno zmago in se s tem za tri točke odmaknila od Vojvodine. Poročila s terenov pravijo, da je bila najbolj razburljiva tekma na Reki, kjer sta si
Velež : Dinamo 2:1 (1:1)
nasprotnika po hudem boju razdelila točki. Dinamo je v Mostarju podlegel borbenim Hercegojrcem, ,i- - 'l-- ',r~- J! <2"
medtem ko Vojvodina v Sarajevu ni dosegla drugega kot točko. Budučnost se je z lepo zmago prikopala do lepega položaja na lestvici.
JUGOSLAVIJA: JANUŠU
v središču pozornosti
Vardar : Hajduk 0:5 (0:1) Vardar: Georg ijevski. Jo varno vski.
Dortmund, 29. marca. Po treh dneh ekipnega tekmovanja za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu .položaj še ni nič bolj jasen kot je bil pred začetkom tekmovanja. Vsi favoriti so svoje nasprotnike preprečljivo premagovali. 33 državnih reprezentanc tekmuje v dveh skupinah po 19 in v dveh po 9 ekip. Za nas je seveda najzanimivejša skupina C, kjer nastopajo naši reprezentanti. Kot je znano, so v tej skupini še reprezentance: Japonska, Indija, Avstrija, Nizozemska, Vzhodna Nemčija, Italija, Ižanska, Ka-naida in Luxemburg.
Srečanja, ki sta jih doslej odigrali Japonska in Jugoslavija kažejo na precejšnjo izenačenost japonskih in naših igral-pev. Od šestih srečanj, ki Jih je odigrala Japonska, je le Indiji uspelo igralcem vzhajajočega sonca odvzeti eno točko. Vsa ostala srečanja so Japonci odločili v svojo korist a 5:9. Prav enak uspeh so dosegli tudi jugoslovanski igralci. Indija je tudi v srečanju proti Jugoslaviji dosegla eno zmago.
Prav lahko rečemo, da so bila dosedanja srečanja več ali manj le trening naših reprezentantov. Prava borba jih čaka šele jutri, ko se bodo pomerili z Japonci. Strokovnjaki na svetovnem prvenstvu menijo, da bo srečanje teh dveh repre-eentanc pokazalo, kdo bo svetovni prvak.
Japonci so v prednosti, čeprav se doslej niso pokazali nepremagljive. Njihov prvak Narita je izgubil srečanje z Indijcem Divanom. Murakabi, član japonske ekipe, igra preveč tvegeno, da bi ga lahko ocenili kot igralca Izrednih kvali-
tet. Res pa je, da je Oglmura odličen v napadu in obrambi in je seveda eden najresnejših kandidatov za svetovnega prvaka pri posameznikih.
Naši reprezentanti so za srečanje z Japonci prikrajšani. Vilim Harangozo je namreč zlomil svoj lopar in v tem kratkem času se ho težko privadil novemu. Naš drugi Igralec Vojislav Markovič je doslej pokazal spremenljivo formo. Včasih je bil celo premalo resen. Za Vogrinca pa lahko rečemo le najboljše. Iz dneva v dan igra bolje in vsi pričakujejo, da bo prav v srečanju z Japonci v svoji najboljši formi. Znano je, da je prav Vogrinc eden redkih, ki so uspeli premagati tudi najboljše japonske igralce. Ne moremo reči, da v srečanju z Japonci nimamo upanja na uspeh.
Lazarevsiki, Čaparevsiki, Božinovslci, Radeviski (Vuctidotov), Markovski, Dončevski, šulenčevski, Vel j ko v s ki. Hi jevski.
Hajduk: Jurič, Grčič, Ilič, Beg© I, Brkijača, Žaaetič, Popeč, Vičevič, Šena u er, Vidoševič, Arikovič.
-Gole so dosegli: Papec v 37., 74. in 88. min. iu Vidoševič v 64. in 66. minuti. Gledalcev 26.000, sodnik Vlajič iz Beograda.
Čeprav je zmaga Hajdulka visoka, je povsem zaslužena, če bi igra trajala še nekaj minut, bi Skopljan-ci doživeli še večjo katastrofo. Tekma je imela dva različna polčasa. Medtem ko je imel v prvem polča-
Diuama: Stojanovič, Šikič, Crnkovič, šantek, Gašpert, Perušič, Lipo-šinovič, Dugaimljija, Jerkovič, Ma-tuš, Kolarič.
Velež: Brkljačič, Piolfek, Hanžič, Džibiž, Prajo, Radiljevič, Rebac, Repar, Zelenika, Lazovič, Rodin.
Sodnik Zečevič iz Beograda, gledalcev 8000.
Tekma, ki ji je prisostvoval tudi Aleksander Tirnanič, ni bila posebno lepa. Pri obeh moštvih sta bili odlični obrambi.
Lestvica	II.	zvezne lige:				
S loboda	13	8	2	3	26:10	18
lokomotiva	12	7	2	3	23:13	
Split	13	7	2	4	29:21	16
Borac	13	3	3	5	17:15	1»
Zagreb	12	6	1		20:19	1»
Treišn je vika	13	3	3	5	17:18	13
Šibenik	13	4	5	4	18:20	13
Elektrostroj	13	3	6	4	16:23	113
Proleter	13	3	4	6	2(3:29	10
Odred	12	3	3	6	12:18	9
Borovo	13	3	1	9	17:312	1
Tekmovanje	v	II.	zvezni ligi			po-
Sarajevo : Vojvodina 0:0 Budučnost : Radnički 2:1 (2:0)
Lestvica I, zvezne lige:
su Vardar premoč, je v drugem poll-popoinoma zatajil. Za visok
času
Crv. zvezda	14	10	0	4	34:14	20
Vojvodina	14	8	1	5	24:15	17
Hajduk	14	6	4	4	21:19	16
Partizan	14	7	2	5	23:24	16
Dinamo	14	6	2	6	19:117	14
Rijeka	14	5	4	5	20:22	14
Budučnost	14	5	4	3	16:23	14
Radnički	14	6	1	7	23:19	13
Velež	14	6	1	7	18:23	13
Željezničar	14	5	1	8	18:18	H
Sarajevo	14	4	3	7	1:1:19	lil
V ardar	14	4	1	9	14:26	9
staja, kot vidimo, iz tedna v teden bolj zanimivo. Moštva se zavedajo, da je sedaj zadnji čas za pridobi” vanje tako potrebnih točk. Zastonj bi iskali pravilo, da je to ali on« moštvo nepremagljivo, prav tak° pa bi zastonj napovedovali, da i« eno izmed moštev že vnaprei ob* sojeno na poraz. Med temi, ki s® vrte v tem prvenstvenem plesu, j® naš Odred na nezavidnem mestu i® pred njim je dokaj trnova pot. Rr zultati so naslednji: Zagreb : SUr boda 2:1, Proleter : Elektrostroj 4:b Trešnjevka : Šibenik 2:2, Borne s Borovo 0:1, Split : Lokomotiva 0:!• Rezultati vzhodne II. zvezne ligc!
Novi Sad : Srem 6:4. Radnički < Kragujevac 4:0, Sutjeska : NaprO' dak 3:2, Beograd : Proleter 2:0, LoV' čen : Rabotnički 3:0, Radnički 1 Spartak 3:0.
Poraz naših mladincev
poraz Vardarja je kriv tudi vratar Georgi jevski, ki je bil precej nezanesljiv. Pri Hajduku je bil najboljši Papec.
Poglavitni pvobšem-
OBJEKTI
3:1, Jugoslavija : slavij a : Italija 5:0, Jugoslavija : Danska 5:0, Jugoslavija : Kanada 5:9, Jugoslavija : Luxemburg 5:9.
y ostalih skupinah so favoriti prav tako premagali prepričljivo svoje nasprotnike. V A skupini vodi Madžarska. Precejšnje presenečenje je napravila Brazilija, ki je premagala Romunijo 5:4. V B skupini je v vodstvu Kitajska. V C skupini sta dva kandidata za prvo mesto: CŠR tn Vietnam. Medsebojno srečanje bo najbrž odločilo, katera reprezentanca se bo uvrstila v polfinale. Znano je, da se bodo le zmagovalci posameznih skupin uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Rijeka : Partizan 3t3 (1:0) Rijeka: Ravnič, Djorič, Miborvilo-
Naša reprezentanca je doslej odigrala
naslednja srečanja: Jugoslavija : Indija KijeKa: tiavnic, ujonc, ivLinovuo-Jugoslavija : Nizozemska 5:0, Jugo- vjgi Dunaji Pavkovič, De-mič, Barek,
’ * Lukarič, Bosanac, Naumovič, Medle. Partizan: šoškič, Belin, Jusufi,
Mitič, Pajevič, Miladinovič, Z. Če-pinac, Radovič, Kaloperovič, Galič, Mihailovič.
Gole so dosegli: Bosamac v 5. in Medle v 66. in 72. min. za Pujefco in Mihajlovdč v 5E. in 75. min, in Miladinovič v 89. min. za Partizan. Gledalcev 12.000, sodnik Lemešič iz Splita.
Današnja tekma je bila najlepša na Reki odkar sodeluje Rijeka v I. zvezni ligi. Čeprav je padlo na tek-
Kranj, 29. marca. — V petek zvečer je tul v Kranju obča: zbor SD Triglav, ki ga uvrščamo po kvaliteti med vodilne v Sloveniji. Iz poročila je razvidno, da se je število članov od zadnje skupščine povečalo za 250, tako da danes združuje društvo v 10 klubih 1290 članov. Težava, ki tare ta močan športni kolektiv, je tudi pomanjkanje strokovnega kadra, saj razen v plavalnem in nogometnem klubu nimajo kvalificiranih trenerjev. V razpravi so mnogo govorili o vključevanju ženske mladine v klube.
Poglavitni problem društva so športni objekti. Tudi leios ne bodo začeli z gradnjo centralnega stadiona. Lahko trdimo, da tako skromnih športnih objektov kot v Kranju, ne najdemo nikjer. Zaradi tega bo treba
Sofija, 29. marca. — Mladinska rept«" zentanoa Zah. Nemčije je danes v Sofiji pr€^ okoli 30.000 gledalci premagala JugoslaviK* a 1:0 (0:0). Tri minute pred koncem 10^* j» levo krilo nemške reprezentance dosegi11 zmagonosni gol.
Ostale tekme: CSR i Poljska 1:1, Z*11' Nemčija : Franoija 3:1, Madžarska : Lmrse^" burg 10:1, Španija : Avstrija 3:0, Turčija Anglija 1:1, Italija : Grčiifa 1:1.
čimprej kreniti z mrtve točke, saj se ta
mi precej golov, bi lahko bil rezu!- problem vleče že vrsto let. Gradnja stadiona sz Vi • i y -    čt i * *	^ — — — i	j  a n r. r. u, i z * 4 rol n Tr n i n? bazen, sta živ*
Nogometno prvenstvo evropskih držav
Italija: Buri : Alcssaadria 1:0. Fiore® lina : Padova 3:0, Genova : Satnpdoria 0; ’ Lanerossi : Internazionale 2:1, Milan : 1®^ ventus 1:1, Roma : Napoti 3:0, Udso«« Spal 1:0, Torioo : Lazio 1:0. Tricstiua : log na 3:2. Po XXV. kolu vodi na lc‘dr' Florentlna z 39 točkami pred Milanom Juventusom 34 itd.
Anglija: Arsenal : West-Ham 1:2, Bto® Lngham : Blackburn odloženo, Boston : J tenhara 4:1. Burnley : Manchester Und 4:2, Eveston : Aston-Villa 2:t, Leeds : C" , sea 4:0, Lester : Portsmouth 3:1,
New Castle 4:2, Manchester CUy :
Možnosti za razvoj kolesarstva so velike
fat še številčno večji, saj so se pri-ložnosiii za dosego gola kar vrstile.
(Nadaljevanje s i. strani)
Maribor—Lrankolovo v organizaciji Branika. CM 5.—<16. maja bo največja amaterska dirka Berlin—Praga—Varšava. 10. maja je na sporedu spominska dirka okrog Podutika. 7. junija znana Odredova dirka čez Col, od 10.—14. junija pa tradicionalna dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«. Od 215. julija do 2. avgusta bo na sporedu največja letošnja ■ dirka po Jugoslaviji. Našteli smo samo nekatere pomembnejše dirke, seveda pa je vmes še vse polno nedelj, ki jih bodo kolesarji izpopolnili s svojim tekmovalnim sporedom.
Razvila se je živa*.na razprava, v kateri so delegati razložili svoje težave, na katere bo moral bodoči UC> KZS »e bolj misliti kot v preteklosti. Gre predvsem za gradnjo
dirkališča, ki je marljivim kolesarskim delavcem že skoraj pobelila lase. Brez dirkališča ne gre več naprej! Slišali smo tudi mnenja nekaterih klubov, ki nimajo vrhunskih tekmovalcev, da so se znašli v neenakem položaju z nekaterimi klubi (Rog in Odred), ki pač svojim tekmovalcem zaradi lepših možnosti nudijo večje ugodnosti. Zato je skupščina osvojila predlog, da bodo člani novega upravnega odbora s kolesarskimi strokovnjaki ■ skušali napraviti kategorizacijo vseh tekmovalcev v naši republiki, tako da bodo prišli na tekmah tudi manj kvalitetni kolesarji prej ali slej do manjših ali večjih nagrad.
Ob koncu sta bila nagrajena in pohvaljena za večletno delo tov. Valant in Vošpemik. Novemu UO KZS pa bo še naprej predsedoval tov. Savom	L. M.
Vsi trije goli Partizana so bili doseženi zaradi napake domače obrambe. Pri Rijebi je hib najboljši Be-rek ter Mihovilovič in Medile, pri gostih pa Mihajlpvič in Belin,
in skromno pokrit plavalni Ijenjsko važna za nadaljnji razvoj Športne dejavnosti v Kranju.
Lutoo
Notd®^
bara 1:1, Preaton :	Wooteverhampton **
West Bronwicli Albion : Blackpoo-l 5:1»
C. Zvezda : Željezničar 1:0 (0:0)
Crvena zvezda: Beara, Durkovič,
Zekovač, Tasič, Spajič, Borozan, Ru-dinski, Toplak (Maravič), I. Popo-vič, Sekularac, KosHč. _	anevav aBIlmlil[.
željezničar: Babič, Ribar Kranjc, ^ strc>k{>vnega Matip Jusufbegovič, Karajca Fazk- uJeležencl sliSall gič (Oprašuč), Bukvič, Radojčtč, Ži-gante, Pašič.
Gol je dosegel Popovič v 65. min.
Gledalcev 20.0010, sodnik Emil Erlih iz Ljubljane.
Crvena zvezda je zapustila slab vtis pri gledalcih. Igrala je slabo, nepovezano in neučinkovito. Mladi srednji napadalec Ivan Popovič je je ostal v senci visokega srednjega krilca Jnsufbegoviča, ki ga ja popolnoma onemogočil.
skupščina celjskega aktiva
PROFESORJEV IN UČITELJEV TELESNE VZGOJE
Celje, 29. marca. Na strokovnem seminarju v Celju se je pred dnevi zbralo ned 49 predstavnikov telesne vzgoje iz celjskega okraja. Udeleženo! seminarja so se seznanili z malim rokometom, atletiko in se pomenili o problemih Športnih dnevov. Seminar se je zaključil s »kup-aktiva, na katerem so udeleženci slišali razveseljivo poročilo o delu Sporatnih aktivov na naših šolah. Aktiv je pripravil program prireditev za konec šolskega leta, ki bo zajel nad 15.009 celjske mladine. Predsednik novega odbora je prof. Slavko Kokot.
ATLETSKI DVOBOJ V ŽALCU Žalec, 29. marca. V Žalcu je bil danes
ati e toki dvoboj med partizanskim društvom Žalec in Celje-mesto. V vseh disciplinah so bili boljši domači
TRGOVSKO PODJETJE //
JvMa
Ljubljana,Trubarjeva l
//
ima na zalogi veliko izbiro ženskega in moškega blago# kamgarrov, svile, itd., v najmodernejših vzorcih in barvah!
Vabimo Vas, da si oglašat* našo veliko zalogol