V drugi polovici ledu ho spremenljivo oblačno vreme s plohami ali nevihtami v popol-
| danskem času. *
Trenutne gospodarske in poli-tične razmere niso ravno rožnate.
Št. 19 (1813) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 10. maja 1984
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Spomin na zmago gubčevcev
V Ajdovcu odkrili ploščo v spomin na pomembno _______ zmago	partizanov pred 42 leti
MITJA RIBIČIČ PRIDE V „KRKO”
NOVO MESTO — Jutri bo kultumo-umetniško društvo Krke obiskal Milja Ribičič, avtor knjige „G!asna premišljanja”, ki je lani izšla pri tržaški založbi. Srečanje z njim in pogovor o njegovi knjigi bo ob 15. uri v avli poslovne stavbe
AJDOVEC — Za praznik OF 27. april je bila v tej suhokranjski vasi slovesnost ob odkritju plošče
na šolskem poslopju v spomin na zavzetje belogardistične postojanke v noči od 11. na 12. december 1942.
Zbranim pred šolskim poslopjem je najprej spregovorila Slavka Andrejčič, predsednica skupščine krajevne skupnosti Žužemberk in podrobneje osvetlila zmagovito borbo gubčevcev.
Med kulturnim programom v izvedbi domačih in iužemberških šolarjev je bila slavnostno podpisana tudi listina o ohranjanju, razvijanju in prenašanju vrednost NOB in revolucije med predstavniki občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto in občinsko Zvezo tabornikov.
Na dobro obiskani prireditvi je bil slavnostni govornik Ivo Longar, sekretar komiteja ZK v Novem mestu. Zadržal seje pri možnostih za nadalnji razvoj Suhe krajine in današnjih najbolj aktualnih nalogah ob uresničevanju stabilizacije.
Borci Gubčeve brigade, med kater-mi je bil tudi narodni heroj Stane Potočar-Lazar, ki je vodil napad na Ajdovec, so se po proslavi zadržali v prisrčnem pogovoru in obujanju spominov.
R. B.
V pobrateni Guastalii
Trebanjska industrija in obrtniki se bodo pred-stavili v pobrateni občini Guastalla — Še možnosti
TREBNJE, GUASTALLA — Kot kaže, se bo pobratimstvo med italijansko občino Guastalla in Trebnjim, ki seje že nekajkrat manifestiralo na različnih prireditvah, prerieslo zdaj še na gospodarsko področje. Čeprav tako sodelovanje ni bilo cilj pobratenja, je pa v sedanjem trenutku prav gotovo najbolj zaželeno.
Da ne bo ostalo le pri besedah — o tem sodelovanju je bil že večkrat govor — dokazuje tudi razstava trebanjskih industrijskih izdelkov v Guastalii. Na njej bodo sodelovali Dana, Trimo, Donit, KPD Dob in njegova tovarna gasilske opreme, Elma s Čateža, Kemija impex iz Velikega Gabra in trije samostojni obrtniki. Ob razstavi, ki jo bodo odprli 15. maja in bo trajala do 19. maja, se bodo pri italijanskih prijateljih zadrževali tudi predstavniki teh organizacij združenega dela in občine. Na več srečanjih se bodo pogovarjali o možnostih sodelovanja med trebanjsko in guastallsko industrijo.
J. S.
Jubilej brigade
Proslava ob 40-letnici ustanovitve 1. SAB
RIBNICA — Osrednja proslava v počastitev 40-letnice ustanovitve prve slovenske artilerijske brigade, katere tradicije nadaljuje enota V. P. 1298 v Ribnici, je bila v soboto, 5. maja, pred ribniškim domom JLA.
Slavnostni govornik na proslavi je bil komandant ljubljanskega ar-ma'dnega območja generalpolkovnik Branko Jerkič. Prvi komandant artilerijske brigade Miha Mišičje podelil številna priznanja in plakete posameznikom in nekaterim delovnim in družbenopolitičnim organizacijam. V kulturnem programu proslave so nastopili učenci ribniške osnovne šole, armadna godba in Ribniški oktet.
Praznovanje obletnice so občani povezali s praznovanjem svojega krajevnega praznika. V počastitev obeh praznikov so v ribniškem domu JLA odprli razstavo fotografij, ki prikazuje razvojno pot prve slovenske artilerijske brigade. Zanimiva je bila tudi razstava topniškega orožja.
• M. GLAVONJ1Č
Vinska vigred v Metliki
Razstava belokranjskih vin. že osma po vrsti, bo 18., 19. in 20. maja — Številne prireditve
PREŽIVELI SO SE POKLONILI PADLIM — Potem ko je Lojze Briški slovesno odkril spominsko vežo, kjer so pokopani borci IV. bataljona Cankarjeve brigade, je delegacija borcev, živih prič dogodkov na Javorovici, položila prvi spominski venec. (Foto: J. P.)
METLIKA — Letošnje prireditve ob že osmi razstavi belokranjskih vin, ki bodo letos drugič v Metliki, kjer so dobile ime Vinska vigred, bodo v petek, soboto in nedeljo, 18., 19. in 20. maja, in to tako kot lani v glavnem na metliških trgih. Lani je Vigred privabila več tisoč obiskovalcev, ki so bili zelo zadovoljni, zato so letos prireditelji prepričani, da jih bo še več, saj je dober glas najboljša reklama.
Program bo potekal na vseh treh metliških trgih. V.petek opoldne bodo najbolj neučakani že lahko začeli pokušati najboljša belokranjska vina, ki jih bodo točili na enajstih stojnicah, uradna otvoritev razstave in pokušnje nagrajenih vin pa bo ob sedmih zvečer na grajskem dvorišču. V metliškem gradu bo še razstava ročnih del, belokranjskih jedi in mlečnih izdelkov. Za ples bosta prvi večer igrala ansambla Slavček in Galebi, Beti in Komet pa bosta pripravila modno revijo.
ZLATI ZNAK ZSS TUDI DOLENJCEM
LJUBLJANA — Pred prvomajskimi prazniki je bila v prostorih republiške skupščine slovesnost, na kateri so zlati znak Zveze sindikatov Slovenije, najvišje sindikalno priznanje v naši republiki, podelili trem sindikalnim organizacijam in tridesetim sindikalnim aktivistom. Zlati znak so dobili tudi: konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov v ribniškem Riku, Miha Majerle, načelnik oddelka za notranje zadeve pri kočevski občinski skupščini, Adolf Šuštar, pomočnik direktorja v novomeškem Zdravstvenem centru oziroma tozdu Splošna bolnišnica in Ivan Vovk, vodja kmetijske proizvodnje v KIT KZ Trebnje oziroma v zadružni enoti Šentrupert in Mirna.
Javorovica ne sme v pozabo!
Na osrednji prvomajski regijski slovesnosti na Javorovici se je zbralo 4000 obiskovalcev — Slavnostni govornik Lojze Briški odprl spominski park
JAVOROVICA
V počastitev 40-letnice zadnjih bojev Cankarjeve brigade ter v počastitev praznika dela in praznika krajevnih skupnosti Šentjernej seje 1. maja na Javorovici zbralo na osrednji regijski slovesnosti skoraj 4000 obiskovalcev.
Med njimi so bili preživeli borci Cankarjeve brigade, svojci padlih in številni prebivalci Sentjernejske doline, mnogi med njimi so na košenice Javorovice prišli kar peš. Med takimi je bilo tudi 150 pohodnikov, ki nadaljujejo tradicije legendarne Cankarjeve brigade in so na prizorišče prišli iz Kostanjevice in Vrhpolja. Raport je generalmajorju Alojzu Hrenu pre-. dal predsednik OK ZRVS Šentjernej Marjan Šantelj, zatem pa je namesto napovedanega slavnostnega govornika Viktorja Avblja spregovoril zbranim član predsedstva SRS Lojze Briški.
V svojem govoru je opozoril na mnoga gnusna dejanja domačih izdajalcev, katerih žrtev je bil tudi IV. ba-
taljon Cankarjeve brigade, ki je 16. marca izgubil 1Ž5 borcev in bork. ..Tragedija na Javorovici je pokazala, da je okupator uspeval predvsem, če so mu pomagali domači izdajalci, ki so poznali razmere, ljudi in pokrajino. Dogodek'ne sme kar tako v pozabo. Mnogi posamezniki se danes zavzemajo za neko narodno spravo in gredo celo takd daleč, da niso proti postavljanju skupnih obeležij, češ da so se oboji, partizani in beli, skupaj borili za koristi svojega naroda. Ne moti jih sodelovanje bele garde in domobranstva z okupatorjem, ne moti jih.jasen namen klerofašističnih vodij, ne motijo jih tako očitni zločini nad ljudmi in imetjem. To so ljudje, ki hote zanemarjajo zgodovinska dejstva," je pov-daril Lojze Briški.
Po kulturnem programu, ki so ga prispevali mladi iz o. š. ..Martina Kotarja" iz Šentjerneja, združena mešana pevski zbor iz Šentjerneja in Orehovice in pihalni orkester Iskre iz Šentjerneja, je Lojze Briški odkril spominsko vežo, v kateri so imena padlih borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade.
Med slovesnostmi, ki sodijo v praznovanje Javorovice, je bilo tudi dopoldansko srečanje borcev Cankarjeve brigade v šentjernejski osnovni šoli. Ob tej priložnosti so mnogim borcem podelili priznanja in plakete. Priznanja cankarjevcev so dobili tudi aktivisti, ki so nosili največja bremena pri urejanju spominskega parka na Javorovici. Veliko zanimanja je vzbudila tudi razstava ..Bojna pot Cankarjeve brigade”, ki so jo dan pred 1. majem odprli v šentjernejski osnovni šoli.
J. PAVLIN
PRIZNANJI OF FRANCU KOŠIRJU IN 3TANETU NUNČIČU
LJUBLJANA — Ob prazniku Osvobodilne fronte so se v Ljubljani letos že petnajstič podelili priznanja OF. Med dvajsetimi dobitniki sta bila tudi Franc Košir iz Črnomlja, upokojenec, udeležencec NOB, nosilec Spomenice 1941 in več državnih odlikovanj, ter Stane Nu-nčič—Mile iz Krškega, upokojeneč, udeleženec NOB ter nosilec več državnih in občinskega priznanja.
V soboto bodo najprej na slavnostni seji Društva belokranjskih vinogradnikov najboljšim vinogradnikom podelili priznanja in diplome, na metliških trgih bodo zatem nastopale slovenske tamburaške skupine. Ta dan pričakujejo okoli 300 kolesarjev, ki bodo na Vigred prikolesarili iz Ljubljane. Popoldne bodo odprli nov razstavni paviljon slovenskega gasilskega muzeja, na trgih bodo nastopale skupine iz z Metliko pobratenih mest Wagne iz Avstrije in italijanskih Ronk ter iz makedonskih Kava-darcev. Že popoldne bodo lahko obiskovalci začeli plesati na vseh treh trgih. Zadnji dan, v nedeljo, bodo nastopile godbe iz Imotskega in Metlike, nato belokranjske folklorne skupine, tudi tokrat bo poskrbljeno za ples.
Skratka, na letošnji Vinski vigredi ne bo manjkalo ne zabave ne kulturnih prireditev, še zlasti pa ne izvrstnih belokranjskih vin.
Vrhunska
odbojkarska
predstava
Jutri nastopata v Novem mestu reprezentanci Brazilije in Bol-________garije________
NOVO MESTO — Po vsestransko, tudi finančno uspešnem balkanskem odbojkarskem prvenstvu bo po treh letih Novo mesto spet gostitelj vrhunskih odbojkarskih tekem. Jutri popoldne se bo v športni dvorani z začetkom ob 17. uri začel del tekmovanja za ..Lovoriko Jugoslavije,” ki bo potekalo delno še v Zagrebu in Bihaču.
V Novem mestu se bosta pomerili najprej moštvi Jugoslavije B in Bolgarije, d ve uri pozneje, to je ob 19. uri, pa še Jugoslavije A in Brazilije. Ljubiteljem odbojke je odveč pripominjati, da gostujoči državni reprezentaci sodita v vrh svetovne odbojke, saj je brazilska reprezentanca na zadnjem svetovnem prvenstvu osvojila drugo mesto, za Sovjetsko zvezo, Bolgarija pa je že dolga leta evropska odbojkarska velesila.
V času, ko končujemo redakcijo, obstaja še možnost, da se bo tekmovanja udeležila tudi reprezentanca Kube, kar bi še povečalo privlačnost prireditve, ki pa bo, tako vsaj menijo organizatorji (odbojkarski klub Pionir), tudi
| brez tega napolnila športno dvo-f rano. Tekmovanje je denarno | podprlo tudi dolenjsko združeno S delo.
Ni časa za slavje in spokojnost
40 let organov za notranje zadeve — Dan varnosti
Zametki naše varnostno-ob-veščevalne službe segajo že v obdobje med obema vojnama, ko je bilo treba ilegalno delo komunistične partije zavarovati pred razrednimi sovražniki, prav tako je znano, da je v Sloveniji CK KPS že 15. avgusta 1941 ustanovil varnostno-obveščevalno službo (VOS), le nekaj zatem je bil izdan odlok o ustanovitvi narodne zaščite. 13. maj 1944 pa je tisti zgodovinski datum, ki pomeni rojstvo organov za notranje zadeve v Jugoslaviji. Tisti dan je namreč maršal Tito v Drvarju podpisa! odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda (OZNA).
Ta prva vsejugoslovanska obveščevalna in varnostna služba, ki je s svojimi odseki delovala po vsej državi, je zrasla iz
ONZ
V
V
1944-Ba
ljudstva, Izhajala iz ciljev komunistične partije in uporabljala samozaščitne in organizacijske izkušnje iz ilegalnega dela partije med obema vojnama. Ni ji bil kos niti mnogo številčnejši, tehnično in strokovno neprimerno bolj usposobljen sovražnik.
Danes, štirideset let po ustanovitvi, ni časa za slavje in spokojnost. Podvojeno budnost narekujejo organom za notranje zadeve notranji in zunanji sovražniki, ki želijo spodkopati v krvavi revoluciji pribo-jeno družbeno ureditev. Seveda pa je za tako pomembno nalogo potrebna izredno strokovna in visoka ideološka usposobljenost, kajti še kako pomembno je. pravočasno in predvsem pravilno ocenjevati posamezne pojave v družbi, ločevati zdravo kritiko negativnih pojavov od razdiralnega kritizerstva ali celo sovražne psihološke propagande.
B. BUDJA
Posavski obračun z napakami
Na programsko-volilni seji MS ZSS za Posavje zelo kritični — Sodeloval tudi predsednik Marjan Orožen — Novi predsednik MS je Drago Šterban
KRŠKO — Kolektivno delo še ni zaživelo, pretežno breme pa še vedno nosijo predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij sindikata. Bo po nedavnih volitvah, ko je v Posavju od 226 osnovnih organizacij ZSS kar I7l osnovnih organizacij dobilo nove predsednike, drugače?
Na programsko-volilni seji medobčinskega sveta Zveze sindi-ka Posavja 24. aprila v Krškem je predsednik Jože Peterkoč v uvodnem poročilu nanizal uspešne ak-. cije. Mednje spada tudi zbiranje pomoči za od toče prizadete kmete v brežiški občini, kjer je bila akcija zastavljena resno in odgovorno, česar pa ni moč reči za zbiranje pomoči od toče prizadetemu prabivalstvu sevni-ške občine, saj je bila akcija preveč forumska, članstvu pa ni bila pravočasno prikazana socialna ogroženost.
9 Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Marjan Orožen je poudaril, da je treba priti do prave ocene, koliko je ZSS resnično odraz članstva delavcev in koliko uresničuje svojo družbeno vlogo pri zaustavitvi:'padanja realnega osebnega dohodka delavca in akumulativne sposobnosti gospodarstva. „Lani je bilo v Sloveniji okoli 250 konfliktnih situacij. Nismo bili dovolj prisotni v teh kolektivih. Če ne bo več organiziranega delovanja, bo še več spontanega reagiranja,” je opozoril predsednik Orožen.
Ponekod še zmeraj zmagujejo lokalni interesi. Tudi vPosavjuso gradili nove zmogljivosti, drugje pa imajo prazne in ne vedo, kaj početi z njimi, je dejal Jože Peterkoč in kot primer navedel brežiški Dijaški dom.
OBČUTEK ZA ODGOVORNOST — Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Marjan Orožen seje zahvalil dosedanjemu predsedniku MS ZSS Posavja Jožetu Peterkoču za predano delo in občutek odgovornosti, Milan Lokar pa mu je izročil umetniško sliko. Za novega predsednika MS ZSS Posavja so izvolili Draga Šterbana iz Krškega, za podpredsednika pa Milana Jazbeca iz-Sev-niče. (Foto: P. Perc)
V krški tovarni Djuro Salaj se bojijo, da v prvem letošnjem četrtletju ne bo pozitivnih rezultatov, zaskrbljuje pa, da je bilo ob koncu leta kar 9 organizacij združenega dela v krški občini na meji rentabilnosti. Sevničaniše ne vidijo trdne rešitve za rudnik nekovin na Blanci, drugod (razen v Inpletu, kjer je oskrba z repro-materialom še nezadovoljiva) pa se je položaj izboljšal.
Brežičani se zavzemajo, da bi dokončno sanirali IMV in s tem tudi tozd Tovarno avtomobilskih prikolic, ne le finančno, ampak tudi samoupravno. Neskladje materialne baze in nadgradnje je vse bolj v ospredju, predvsem v šolstvu, kjer je že vprašljiva socialna varnost. Zato so toliko bolj skeptični glede novih samoprispevkov. Posavci se že več kot leto dni vitjjo kot mačka okoli vrele kaše okoli vprašanja integracije zdravstva, kaže pa, da za tako povezovanje Krčani in Sevničani niso ravno navdušeni.	p.	PERC
GUBČEVCI NA AJDOVCU — Odkritja spominskega obeležja na stavbi osnovne šole Ajdovec 27. aprila ■ spomin na zmagovito bitko decembra 1942 so se udeležili tudi številni borci Gubčeve brigade, ki je takrat uničila utrjeno sovražno postojanko. Na proslavi je bil slavnostni govornik Ivo Longar, sekretar komiteja ZK v Novem mestu. (Foto: R. Bačer)
Bronasta jelka podeljena Milanu Klenu
Priznapja KS, SZDL in Zveze sindikatov
KOČEVJE — Samoupravljanje zlorabljamo tudi za osebne interese. Tudi zato izgubljajo ljudje zaupanje v politični sistem in vidijo rešitev v administrativnem urejanju. Upreti se je treba vsem zlorabam, tudi zlorabam samoupravljanja.
To misel je izrekel predsednik občinske konference SZDL Kočevje Alojz Petek na svečani akademiji ob dnevu OF, prazniku dela in krajevnem prazniku KS Kočevje-mesto, ki je bila 26. aprila. V kulturnem programu so sodelovali solisti ljubljanske Opere Marija Bitene-Samec, Zlata Ognjanovič in Stane Koritnik, pianist Ciril Cvetko, recitatorka Alenka Svetelj in moški pevski zbor »Svoboda” iz Kočevja. Na svečanosti so podelili tudi letošnja priznanja SZDL, sindikatov in krajevne skupnosti.
KIPEC JELKE KLENU — Najvišje priznanje KS Kočevje, kipec bronaste jelke, je prejel direktor Trikona Milan Klena (levi). Med dobitniki priznanj
"■ ■> tudi Amalija Kastelic (za po.^oc starejšim in obolelim), Ivanka Lovko (za dobro postrežbo in svetovanje kupcem), Mirko Kušt (za sosedsko pomoč krajanom) in drugi. (Foto: Primc)
Srebrna priznanja OF so prejeli: Darinka Kajfež, Meta Kamšek, Olga Lenac, Ivan Mule in moški pevski zbor »Svoboda" Kočevje, ki praznuje letos 10-letnico uspešnega dela.
Srebrni znak Zveze sindikatov so prejeli: Vincenc Jana, Stane Jaj-tič, Nada Kužnik, Slavko Želez-njak, Milan Draganič, Stanka Malnar, Mirica Dimitrijcvič, Miha Jurkovič. IvanStopar in osnovna organizacija sindikata delovne organizacije LIK — tozd Tovarna masivnega pohištva.
Podelili so tudi priznanja krajevne skupnosti KS Kočevje — mesto: najvišje, kipec bronaste jelke, je prejel direktor delovne organizacije Trikon Kočevje Milan Klen, in sicer za uspešno izvedeno sanacijo te delovne organizacije, za njeno nadaljnje vodenje in za delo v družbenopolitičnih organizacijah.
Zlati grb mesta Kočevje so prejeli: Društvo invalidov Kočevje, Zveza šoferjev in avtomehanikov Kočevje in Feliks Žagar. Srebrni grb mesta sta prejela inž. Anton Starc in Amalija Kastelic. Bronasti grb mesta so prejeli: Ivan Obers-tar. Peter Radosavljevič, Milan Jarc, Ivanka Lovko in Mirko Rušt.
Zlato spominsko plaketo mesta Kočevje je dobil Drago Benčina.
J. PRIMC
Ob tednu RK
Zbiralna akcija — Prireditve na Dolenjskem
Letošnji teden Rdečega križa, ki bo od 8. do 15. maja, poteka v duhu gesla »S humanostjo in razvojem do miru". Rdeči križ Slovenije posveča letos posebno pozornost tekmovanju mladih članov RK in mladine v pomoči starejšim ljudem, invalidom in drugim, ki traja že od 1. februarja, v počastitev 40-letnice obnove delovanja RKS.
V četrtek, 24. maja, bo od 17. do 19. ure v vsej Sloveniji velika zbiralna akcija oblačil, obutve, posteljnine, pohištva ter tekstilnih in papirnih odpadkov. V soboto, 16. junija, bo v Novem mestu 10. republiško tekmovanje v prvi medicinski pomoči ekip civilne zaščite in Rdečega križa. V nedeljo, 17. junija, pa bo v Gradcu v Beli krajini prireditev v počastitev 40-letnice obnove in delovanja Rdečega križa Slovenije. Ob tej priložnosti bodo odprli muzejsko zbirko Rdečega križa Slovenije in dolenjski depo za primer elementarnih nesreč.
Več za južni del regije
MS SZDL Ljubljana-okoiica o načrtovanju — Usmeritve, ki zadevajo Kočevje in Ribnico
LJUBLJANA — Regija (ljubljanska) naj bo živ organizem in ne le skupek občin, so poudarjali na seji medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, ki je bila 25. aprilaT na njej pa so razpravljali o analizi uresničevanja dogovora o skupnih temeljih plana za obdobje 1981 — 1985 in o predosnutku dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin te regije.
Iz uvodnih poročil naj na kratko povzamemo predvsem tiste misli, ki zadevajo tudi občini Kočevje in Ribnica. Ljubljana bo namenjala večji del potrebnega denarja za usposabljanje kmetijskih zemljišč in predvsem za proizvodnjo in predelavo mleka in mesa.
Težak tovorni promet je treba preusmeriti na železnico, pa tudi za javni prevoz potnikov je potrebno izkoristiti železniške zmogljivosti (tudi proti Kočevju). Za rekreacijo je predviden tudi Kočevski Rog, območje občin Kočevje in Ribnica pa še za lov
NAŠA ANKETA
(ribolova niso omenili). Zemljišča je potrebno zavarovati pred poplavami, vodo pa pred onesnaževanjem. Pomanjkanje denarja bo zavrlo posoda-bljanje’železnice in cest (pri tem so omenjene tudi ceste Kočevje-Dvor, Livold-Brezovica in Mirtoviči-Osilni-ca).
Miro Golubič, delegat iz Kočevja, je poudarif da je v vseh dokumentih prema, • udarek na razvoju gospodarim..i a so pritegnili tudi delegati iz več uiugih občin in poudarili, da je treba upoštevati tudi posebne prednosti občin oz. območij, na-primer za Kočevje lesarstvo in agroži-vilstvo, za Ribnico sposobne kadre za kovinsko industrijo itd.
J. PRIMC
SUŠA V PRORAČUNU
SEVNICA — Občinski izvršni svet je bil na zadnji seji primoran sprejeti neljub sklep o znižanju izplačil porabnikom proračunskih sredstev po dvanajstinah za 20 odst. Dotok v občinsko blagajno je namreč izredno pičel. Medtem ko te dvanajstine nakazujejo okrog prvega, si pomagajo tudi tako, da so* izplačila osebnih dohodkov občinske uprave premaknili na 10. v mesecu, ko se zopet nateče nekaj denarja. Sklep o tej omejitvi bo veljal, dokler se dotok v proračun ne izboljša.
Koksa je in ni dovolj
Belt zaradi slabe kvalitete koksa pestijo večja poraba in stroški — Težave tudi z železom, gumami in furanom
ČRNOMELJ — Črnomaljski Blet že dober mesec dni pestijo težave s koksom. Večjih zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja koksa sicer ni bilo, saj so stali le eno delovno soboto, zato pa je koks izredno slabe kvalitete, kar pomeni za Belt za petino večjo porabo in s tem tudi večje stroške.
Po energetski bilanci je Belt dobil dovolj koksa, a mu ga prav zaradi slabe kvalitete in tudi nekoliko povečane proizvodnje zmanjkuje. Vzrok za pomanjkanje pa ni več v premajhnih dobavah premoga v koksarno v
Lukovcu, temveč v njihovih stroških. Ob rasti cen, vrednosti dolarja ter zamrznitvi prodajnih cen so v bosenski koksarni prišli do spoznanja, da lahko nadaljujejo s proizvodnjo le z manjšimi stroški. Zmanjšali so ure koksanja. z 22 na 18 ur, livarnam pa poleg kvalitetnejšega in dražjega livarskega koksa začeli prodajati tudi slabši metalurški koks. seveda po enaki ceni kot livarski. Za Belt pomeni to poleg večje porabe tudi veliko finančno obremenitev. Čeprav je direktor Belta, Valentin Papež, pretekli četrtek zatrdil, da imajo zaloge koksa le za teden dni. pa je bil prepričan, da bo dobava koksa odslej dokaj redna, vprašanje pa je, kakšne kvalitete bo. Koksa torej je in ni dovolj.
Težave s kvaliteto imajo tudi pri železu, čeprav ga imajo na zalogi dovolj. Vse tanjše pa so zaloge gum za vj-
Le premišljene odločitve
Znanje ekonomistov je treba bolje izkoristiti
NOVO MESTO — Gospodarske težave in mnogokrat občutek nemoči, da bi karkoli izboljšali ali uspešno rešili, je spodbudilo sekcijo za organizacijo, računalništvo in razvoj Dolenjskega društva ekonomistov, da je po svojem programu izobraževanja organizirala predavanje in posvet o metodologiji izgradnje sistemov, s poudarkom na organiziranju dela in standardizaciji podatkov.
Mag. Jože Gričar, naš rojak in sedaj redni profesor visoke šole v Kranju, je udeležencem izredno aplikativno prc-dočil potrebo po sistematičnem in strokovnem pristopu pri razreševanju vseh vrst problemov. Poudaril je, da moramo najprej uskladiti svoja mnenja o obstoječem načinu dela, nedvomno konkretizirati problem in poenotiti mnenja o njem. izdelati predšlu-
PRIZNANJE ZSJ RUDIJU PILETIČU
NOVO MESTO — Eno od 10 priznanj posameznikom, ki jih je Zveza sindikatov Jugoslavije podelila ob 30-letnici delavskih univerz, je dobil tudi Rudi Piletič, direktor Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. Dobitniki so priznanja prejeli za izjemne dosežke pri izobraževanju delavcev in delovnih ljudi za samoupravljanje in delo ter /a razvijanje njihovega kulturnega življenja.
dijo, glavno študijo in detajlno študijo o zadevi, ki jo kaže izboljšati ali spremeniti, in šele nato sprejeti odločitev, da sc npr. reorganiziramo, prerazporedimo naloge in podobno. Tak pristop je nujen, saj vsaka reorganizacija vnaša med delavce dvom in bojazen pred spremembami, je draga in rizična in, če nismo problema dovolj poenotili, tudi ne zagotovimo rešitve, ki jo je večina pričakovala ali potrebovala.
V obširni razpravi, ki je sledila predavanju, sc je izkazalo, da se pri procesu odločanja vse prevečkrat uporabljajo naglica in ozki interesi, vse premalo pa celovit in dolgoročen pristop.
D. E. D.
VABILO BORCEM L DOLENJSKEGA ALI 5. SLOVENSKEGA BATALJONA
OSTRI VRH — Skupnost borcev 1. dolenjskega oziroma 5. slovenskega bataljona vabi na 4. zbor oz. srečanje borcev bataljona, ki bo v soboto, 26. maja 1984, ob 11. uri pri lovski koči na Ostrem vrhu pri Rdečem Kalu. Ob tej priložnosti ho odkritje spominskega obeležja borcem tega bataljona. Na srečanje pa vabimo tudi druge borce.
Odbor skupnosti borcev bataljona
Ostreje o cenah
Alojz Klemenčič napovedal trdo ravnanje s kršitelji po odmrznitvi cen
SEVNICA — Koordinacijski odbor za vprašanja gospodarske stabilizacije pri OK SZDL Sevnica je te dni obravnaval opomnik o nujnih aktivnostih, na razširjenem sestanku pa je sodeloval tudi Alojz Klemenčič, predsednik republiškega komiteja za trg in cene in član republiškega izvršnega sveta. Kritično je govoril o gospodarskih ukrepih in vnovič poudaril potrebo po razbremenitvi gospodarstva. Samo v Sloveniji naj bi ga razbremenili za 7,7 milijarde dinarjev.
Dejal je tudi. da niso resnične vesti o namernem zadrževanju izdelkov Gorenja, ki da čakajo na nove cene. Postopek za določitev cene izdelkov novega programa pač traja dva do tri mesece.
Dodal je še, da odmrznitev cen ne bo stihijska in da so zoper tiste, ki bi svoje izdelke dražili čez dogovorjene meje, predvideni zelo ostri ukrepi. Zvezni izvršni svet je že doslej imel možnost, da celo prepove prodajo po previsokih cenah.
A. Ž.
PRVEGA MAJA NA LISCI
SEVNICA — Predvsem slabo vreme — prejšnji dan je • deževalo —je botrovalo manjšemu obisku na običajni prvomajski proslavi na Lisci. Razen srebrnih priznanj OF so podelili tudi sre.brne znake sindikatov. Prejeli so jih: Friderik Perc z Žage, Mira Vavtar iz-Krojilnice Lisce, Stane Budna iz Stillesa, Jože Pirc iz krmelj-ske Metalne in uredniški odbor kopitarniškega Biltena. Priznanje republiškega štaba TO so podelili preživelim borcem pohoda XIV. divizije: Ivanu Prhaju, Stanetu Liparju, Franju Žuru — Vojku in Alojzu Povšetu. Bile so tudi običajne športne igre, kros in vlečenje vrvi. Pri slednjem je močno zmagalo moštvo Florjanske. Najstarejši, ki je peč prišel na vrh, je bil 72-letni Miha Zeme.
ličarje in furana, ki ga bo dovolj le še do konca tega tedna. Belinka jim sicer dolguje še dve cisterni, a se pogodbe z Beltom ne drži. Tako bodo morali v Črnomlju, če nočejo, da bo proizvodnja stala, furan Uvoziti. To pa pomeni, da bodo morali za cisterno furana odšteti 40.000 dolarjev, za predelavo furala v furfuril alkohol prek Belinke v Belgiji pa plačajo 8.000 dolarjev, za nadaljnjo predelavo f furan v Zagrebu pa oštejejo le dinarje.
M.BEZEK
VEC PROSTORA ZA MALČKE
RIBNICA — 26. aprila so v Ribnici odprli prizidek novega vftea, v katerem so tri igralnice za 68 otrok, garderobe, sanitarije in drugi potrebni prostori. Novi prostori merijo okoli 250 kv. m, veljali pa so okoli II milijonov dinarjev. Denar za gradnjo so zbrali občani s samoprispevkom, nekaj je prispevala skupnost otroškega varstva, del pa so pokrili tudi iz amortizacije. Prizidek so začeli graditi 21. novembra lani, se pravi, da je do otvoritve preteklo le dobrih 5 mesecev, za kargre zasluga predvsem Riku (ki je prispeval
6,5	milijona premostitvenega posojila). prizadevnemu gradbenemu odboru in razumevanju občinskih organov. Prvi otroci bodo deležni varstva v novih prostorih predvidoma s 15. majem. Prošenj za sprejem je preko 100.
Jugoslovani se bolj kot jedrskega orožja bojijo — eksplozije cen. Kamuflaža trgovskih artiklov predstavlja — alarm pred eksplozijo cen.
V BREŽICAH NOV OTROŠKI ODDELEK
BREŽICE — V splošni bolnišnici so počastili praznik OF in prvi maj z otvoritvijo novega otroškega oddelka. Z njim so pridobili 750 kvadratov novih površin ter omogočili bolnikom ter zdravstvenemu osebju normalno delo. Oddelek so nadzidali nad dvoriščnim delom bolniške zgradbe, ki so jo zvišali za eno nadstropje. Gradbena dela je izvajal Pionir — Tozd Krško. Nova investicija je z opremo vred veljala nekaj nad 22 milijonov dinarjev. Ta pridobitev bolnišnice je nastala s sodelovanjem vseh treh posavskih občin, saj je vsaka od njih po družbenem dogovoru prispevala svoj delež, občani brežiške občine pa so dali zanjo 14 milijonov dinarjev samoprispevka.
V Novoteksu telovadijo med delom
V konfekciji začeli s 5-minutnimi vajami
NOVO MESTO — V drugi polovici aprila so v konfekcijskem tozdu novomeškega Novoteksa začeli z novostjo, ki sicer diši po kitajskem vzorcu, se pa zelo obnese. Dobra dva meseca so sc pripravljali na pelmi-’ nutno prekinitev dela točno opoldne, zato sploh ni nobenih težav ne odpora pri zaposlenih.
Med petminutnim odmorom pod vodstvom referenta za rekreacijo izvajajo razgibalne vaje. Kot sta povedala Miha Legan, referent za rekreacijo, in Mijo Kurpes. direktor tozda, je po razgibalnih vajah vzdušje v konfekciji boljše. Popust? napetost, izpad v proizvodnji pa očitno lahko nadoknadijo, ker proizvodni uspehi niso bili zato ob koncu meseca nič manjši.
Ob monotonem delu, kjer so enolični gibi pri tekočem trakuduhoniorni. povzročajo pa tudi telesno nelagodnost, je taka sprostitev kot nalašč. Z razgibalnimi Vajami so v Novoteksu začeli v novomeški konfekciji, nameravajo pa jih uvesti še v šivalnici v Novem mestu in v konfekciji v Vjnici. Domnevajo, da sc bodo čez čas kot posledica tega pokazali tudi boljši proizvodni rezultati.
R. B.
Tudi kriza vrednot?
Ko dandanašnji govorimo o krizi, ne mislimo le na gospodarsko krizo, čeprav je ta najbolj očitna, temveč je slišati tudi o krizi, ki da je zajeta moralno plat našega življenja. Mnoge vrednote so ostale zapisane le na papirju in so žive samo v spominih tistih, ki so živeli in delovati v prelomnem času narodnoosvobodilne borbe, danes pa so se uveljavile namesto njih protivrednote. Moralna moč posameznika odreja njegovo delovanje in v skladu z njo so dejanja velika ali podla. široka ali ozka, v prid skupnega ali posamičnega. Borci imajo morda še najbolj izostren pogled, saj so doživeli moralno moč NOB in iz nje lahko ugledajo sedanjo. Kaj menijo?
, ANTON DVOJMOČ, predsednik OO ZZB Črnomelj: »Leta 1941 so se drugi dogovorili, mi smo izpolnjevali naloge, danes se dogovarjamo vsi, vendar nekateri že takoj premišljajo, kako bi družbo prinesli okrog.
Preveč smo tudi nezaupljivi do mladih: med vojno smo mladim zaupali cele brigade, danes se jim bojimo dati odgovornejše delovano mesto. Vse premalo je tudi delovne zavesti.
Preveč smo se razvadili, odkar smo iz partije vrgli kritiko in samokritiko.
Noben ni za nič kriv in noče za nič odgovarjati.”
RADO KOZOLE, predsednik komisije za SLO in DS pri OO ZZB Krško: „Na zadnji skupščini naše organizacije smo poudarili, da seje treba odločno upreti prevrednotenju vrednot. Mislim, da je čista sovražna dejavnost pogrevanje nekaterih stvari okoli OF in vloge KPS, ki so že davno razščiščene. Borci ne moremo biti zadovoljni z gospodarskim stanjem, zato zahtevamo več odgovornosti od vrha navzdol, če nočemo zaiti v še globljo krizo.”
ALOJZ ROZMAN, borec Cankarjeve brigade, Trebnje: »Kakšnih posebnih razočaranj nisem doživel, vendar se mi zdi, da pri nas premalo cenimo pridobitve NOB, zlasti pozabljamo na tiste vrednote, ki so nam pomagale izbojevati veliki boj. To so tovarištvo, iskrenost, požrtvovalnost.
Vseh teh vrednot zdaj ni več. Morda zato, ker so na oblasti ljudje, kijih ne spoštujejo več? Želel bi, da se duh partizanstva oživi, da bi tovarištvo in požrtvovalnost ponovno zaživela!"
FRANČ HRASTAR sSel pri Mirni peči: »Bil sem v Gubčevi brigadi, po vojni pa sem kmet. Ne morem pozabiti tovarištva, predanosti in neverjetne zagnanosti, s katero smo med borbo v času povojne obnove opravljali prevzete naloge. Kdor tega ni doživel, ne more razumeti. Marsikatera teh vrednot pa je danes razvrednotena. Borci še držimo skupaj in ne bomo dovolili posameznikom živeti od dela drugih.”
JOŽE GRIL, Ribnica: »Borili smo' se .za svobodo in demokracijo, kar smo v glavnem tudi dosegli, vsaj v ustavi in predpisih. V praksi pa so delovni ljude, posebno delegati, še premalo upoštevani. Preveč je birokracije, premalo zaupamo sposobnim in poštenim mladim. Ne gre mi tudi v račun naše veliko zadolževanje v tujini. Tako početje ni ne odgovorno ne samoupravno.”
JANEZ JERMAN, upokojene iz Šalke vasi pri Kočevju: »Med NOB je vsak za svoje delo in dejanja odgovarjal. Danes pa ne le da nihče za nič ne odgovarja, ampak tudi krivcev ne povemo z imenom. Demokracije je ponekod še preveč, drugod premalo. O zadolžitvah v tujini bi morali skupno odločati, če že moramo dolgove skupno vračati, a vidimo, da ni tako. Danes preveč govorimo in premalo naredimo, medtem ko smo v NOB tisto, za kar smo se dogovorili, izpeljali.”	_________
GVIDO KOSTEVC, upokojeni borec NOB iz Zakota: »V vrstah borcev so vrednote, za katere smo se borili, ohranile svoj nekdanji pomen.
To nam vedno znova potrjuejo vtisi s srečanj. V stikih z mladino poskušamo te vrednote ohranjati naprej. Večina jih sprejema, se pa tudi dogaja, da jih nekateri ne razumejo in nas prepričujejo, da se danes svet drugače vrti.”
MILAN KOLANDER, upokojeni kopač in borec Kozjanskega odreda iz Šmarja pri Sevnici: »Res lepe so besede poštenost, odgovornost, tovarištvo in neprecenljive so bile v partizanih. Ni, da bi tožil, a drži, cia je vsega, kar pomenijo te besede, premalo. Vse premalo je tistega toplega, človeškega prenašanja izkušeni. Če ie bil v borbi čas za toplo besedo do soborca, bi moral biti tudi danes, ko imamo mir.”
JOŽE MIHELČIČ iz Metlike: »Bil sem med prvimi sedmimi belokranjskimi partizani, ki smo aprila 1942 odšli v partizane. Mi se nismo borili le proti okupatorju, ampak tudi za poštenost, delavnost, odgovornost, tovarištvo. Tega pa je v današnji družbi premalo. Če sem bil za kaj zadolžen, sem to moral narediti, sicer sem odgovarjal. Danes tega ni.-Cele fabrike zalurajo, pa nič!"
-v:. t*
kmetijstvo
m
Še odklanjajo ponujeno roko
Slovenski program planinske paše ima v novomeški občini lepe možnosti, vendar po polževo uspeva zaradi nezaupanja ljudi — Bodo zgledi pritegnili?
Odvzem lovišča?
Kmetje spet tožijo zaradi škode
SEVNICA — Zadnja leta divjad po sevniški občini povzroča med kmeti obilo hude krvi. Na zadnjem ločenem zasedanju zbora združenega dela občinske skupščine je kmet Jože Kunšek iz Za-bukovja v imenu delegacij kmetijske zemljiške skupnosti in temeljne organizacije kooperantov pri kmetijskem kombinatu spet potožil: ..Divjad dela po travnikih na območju krajevne skupnosti Zabukovje, delu sevniške, predvsem na Metnem vrhu, v KS Tržišče in Šentjanž škodo na travnati ruši. Dosti površin je treba na novo preorati. Pašnike divji prašiči tako prerijejo, da na njih ni mogoče kositi. Kaj bo šele s krompirjem in koruzo?" se je spraševal. Podvomil je o resničnosti navedbe, da znaša stalež divjih prašičev v lovišču zabukovških lovcev le 18 živali.
Lovci bodo kot po navadi rekli marsikaj v bran. Delegat kmetov
Jože Kunšek: ..Divjad nam dela škodo, kjer je doslej nikoli ni!”
Kunšek pa želi povsem določen odgovor skupščine. Pojasnjeno je bilo, da so s posavsko lovsko zvezo uskladili dolge strani pripomb na pripravljeni družbeni dogovor. V komiteju za gospodarski razvoj odgovarjajo tudi, da bodo če lovci staleža divjadi ne bodo primerno znižali, morali poseči po skrajnem sredstvu — odvzemu lovišča.
A. Ž.
NOVO MESTO — Pospeševalna služba naovomeške KZ „Krka” skuša pašni program spraviti v življenje, ima pa hude težave s prepričevanjem ljudi. Četudi možnost mnogo boljšega izkoriščanja visokogorskih zemljišč nudijo brezplačno, so zasebni kmetje nezaupljivi. Prvi uspehi prizadevanj pa vendarle so: v Travnem dolu, v vasi Lopata, v Trebči vasi.
V nad 500 metrov visokih predelih predvideva pašni program oživiti neobdelana ali slabo obdelana zemljišča. Opuščene košenice bi lahko popasla živina in možno bi bilo vzgajati plemensko čredo, take možnosti pa so v novomeški občini posebno v predelih okrog Javorovice, pri Jugorju nad vasjo Gabrje in v Suhi krajini.
Najprej so skušali pašni program spraviti v življenje v vasi Ratje v Suhi krajini na 241 hektarih površin, ki so popolnoma ali deloma opuščene. Ni uspelo, ker niso bili ljudje za to. Da gre v teh krajih za zaostalo miselnost, povedo izjave lastnikov zemljišč, ki so jih nagovarjali za projekt. „lmam 6 kokoši in petelina, zame je dovolj, ne hodite blizu, ker ne maram novotarij." Večinoma pa so v tej vasi ostareli ljudje, kar pa je še moških, so stari nad 40 let. Zadruga bi bila pripravljena vložiti (brezplačno za kmetaljokrog 65.000 din na hektar površine, da bi jih predpisano ogradili, zagnojili, dali bi električnega pastirja, žico in vso tehnologijo, pa nočejo.
Tudi druga možnost na Javorovici, kjer pa ne gre za tako hudo zanemarjeno zemljo, ni uspela, ker jih je med prizadetimi lastniki samo polovica pripravljenih sodelovati. Uspeli pa so v Travnem delu na 92 hektarih, kjer bodo že letos pasli 100 plemenskih telic, medtem ko se doslej pase na teh površinah le 30(5 ovac.
V pripravi je tudi prvi pašnik v Suhi krajini, kjer je 5 vaščanov iz Lopate ustanovilo pašno skupnost za vzrejo plemenskih telic. Projekt je v pripravi, kolje je nasekano, pašnik bo urejen in računajo, da bo s tem zaoraria ledina v vsej Suhi krajini. Prav tako je v pripravi
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkov sejem so rejci pripeljali 84 do deset tednov starih pujskov, na izbiro pa je bilo še 200 prašičev. Lastnika je zamenjalo 132 živali, za pujske je bilo treba odšteti od 5.000 do 6.000, za prašiče pa 6.000 do 7.500 din. Na prodaj je bilo tudi 25 glav goveje živine. V domač hlev se je vrnilo samo 5 živali, druge so zamenjale lastnika, cene pa se od prejšnjega tedna niso spremenile.
BREŽICE — Precej manj živ ahno kot običajno je bilo na tokratnem brežiškem sejmu. Pujskov je bilo na prodaj samo 190, nad 3 mesece starih prašičev pa 40. Prvih so rejci prodali 68, in sicer po 270 din kilogram žive teže, prašiča pa samo dva (po 180 din kilo žive teže).
Kmetijski
Vrag vendarle ni tako črn
Herbicid — strah vzbujajoča beseda, nevaren strup, ki ubija rastline, kot pravi v prevodu ta tuja besedna skovanka. Kolikšna pa je nevarnsot za človeka, žival, čebele, ribe? Vprašanje, na katero ve le malo praktikov natančen odgovor. Bolje je, daje strah večji od nevarnsoti ali površnega znanja, ki lahko zapelje v usodno zmoto. Če kje, potem na tem področju veljata le temeljitost in dosledna previdnost.
Večina herbicidov je umetnega, sintetičnega izvora. Rastline lahko prizadenejo na različne načine, S svojo jedkostjo lahko ustavljajo dihanje in fotosintezo rastline ali pa se z rastlinskim sokom prenašajo po rastlini in izzovejo nenormalen razvoj in na koncu uničenje. To so največkrat uporabljani tako imenovani sistemični. herbicidi, ki lahko delujejo prek listov ali korenin.
Zaradi velikih koristi, ki so jih prinesli v kmetijstvo, so se herbicidi zelo naglo uveljavili. Intenzivnega pridelovanja si brez njih ni mogoče več misliti, če izvzamemo prizadevanja za ponovno uveljavitev ..biološkega kmetijstva", o katerem smo na tem mestu že precej poročali. Industrija, ki je se razcvetela na osnovi vse večjega povpraševanja po herbicidih, ponuja toliko izdelkov, da zmedejo celo strokovnjaka.
•In vendar so, če se vrnemo k strupenosti, nekatera dejstva manj črna, kot jih slikajo. Večina herbicidov človeku in toplokrvnim živalim ni nevarna in se kot sintetična organska snov v naravi sorazmerno naglo razgradi, podobno kot vsaka druga organska snov. Kljub temu previdnost ni odveč, to opozarjajo tudi napisi na pripravkih. So pa zato nekateri med herbicidi izredno nevarni.
Na prvem mestu ,sta pri nas dosti uporabljana pripravka gramoxon in .galoxon. V zemlji ne puščata sledov, gorje pa, če prideta v čioveško ali živalsko telo. Protistrupa zanju, podobno kot pri najbolj strupenih gobah, preprosto ni in je smrt neizbežna. To seje že zgodilo. Nevarni so tudi pripravki: reglon,aretit,actril, tudi čebelam in ribam. Previdnosti z njimi ni nikoli preveč, saj že majhna doza lahko povzroči tragično smrt.
Inž. M. L.
organiziran vzorčni pašnik nad vasjo Jugorje, na sedanjem smučišču Deca
Na družbeni zemlji v Zagradski gmajni, kjer pa je le 10 hektarov površin, se projekt uresničuje. Drugi primer na manjši površini — le na 16 hektarih zasebne zemlje — ob kmetiji Jarc v Trebči vasi je tudi uspel.
Kaj bi s pašnim sistemom radi dosegli? Inž. Bratkovič, pospeševalec iz zadruge, je pojasnil:
»Imamo preko 900 krav v A kontroli, kar pomeni, da enkrat na mesec kontroliramo proizvodnost krav. Mi bi radi vso plemensko živino pokupili, jo vzredili na teh pašnikih, s tem bi pridobili na plemenski kondiciji. Odkupili bi teleta, jih vzredili do pašne teže 200 kg, jih vzrejali na paši do spolne zrelosti, nakar bi pripustili testiranega bikca in prodali bi breje telice s paše. To je cenen način vzreje plemenskih telic z veliko večjo vrednostjo. Nekateri kmetje so to že spoznali, saj so celo sami na Krn vodili svoje živali. Naš namen pa je v vsaki TZO organizirati po en vzrejni center.” R. BAČER
MLAJ ZA PRVI MAJ — Polepi slovenski navadi je treba ža velik praznik postaviti velik mlaj. Še najbolj se je ta lep običaj obdržal na deželi, kjer za to ni treba imenovati pripravljalnega odbora, ampak se ljudje na hitro zberejo, vsak ve, kaj je njegovo delo in kako ga opraviti. Po tihem dogovoru z gozdarji lahko prebivalci Suhorja pri Metliki in okoliških vasi vsako leto na bivši vaški gmajni posekajo smreko za mlaj. Tale na sliki je bila visoka več kot dvajset metrov. (Foto: A. Bartelj)
Razstava najboljših vin
Glavna komisija je ocenila 268 vzorcev vin za razstavo belokranjskih vin na prireditvi „Vinska vigred”
METLIKA — Belokranjski vinogradniki so za letošnjo razstavo belokranjskih vin (osmo po vrsti), ki bo 18., 19. in 20. maja v okviru prireditve Vinska vigred v Metliki, dali kar 324 vzorcev vin, kar je največ doslej. Pred glavno komisijo pa je prišlo 268 vzorcev (136 belih in 132 rdečih vin), kajti prva komisija je izločila 55 vzorcev, od tega kar 47 belih; to kaže, da belokranjski vinogradniki bolje kletarijo z rdečimi vini.
Naslov šampion letošnje razstave si je prislužil laški rizling pozne trgatve metliške Kmetijske zadruge, ki mu je strokovna komisija najbolj znanih slovenskih enologov pod vodstvom univ. prof. Mirana Veseliča prisodila 18,2 točke od 20 možnih. Zanimivo je, da je to vino na nedavni mariborski prireditvi „Vinski letnik 83” dobilo štiri desetinke točke višjo oce'no, kar govori o strogih kriterijih komisije, ki je ocenjevala letošnjo razstavo belokranjskih vin.
Tri vina so dobila veliko zlato medaljo, in sicer rumeni muškat Otmarja Šturma iz Metlike, ki je dobil oceno 17,5 točke, laški rizling- Martina Pluta iz Drašičev z oceno 17,3 točke in belokranjsko belo Jožeta Novaka iz Črnomlja z oceno 17,3 točke. Zlato medaljo je dobilo 66 vin (43 rdečih, 23 belih), srebrno 92 vin (49 rdečih, 43 belih), bronasto pa 34 vin (12 rdečih, 22 belih). Poleg šampiona in velikih zlatih medalj so najvišje ocenjena še vina teh vinogradnikov: belokranjsko belo: Zdenko Badovinac iz Metlike (16,9), Jože Jankovič iz Metlike (16,6), Stane Štukelj iz Portoroža in Jožica Šturm iz Metlike (oba 16,5 točke); metliška črnina: Jože Vidmar s Sel pri Semiču (16,5); Niko Sumi-na iz Metlike (16,5), Jože Derganc iz Osojnika, Hinko Bajuk iz Celja, Jože Cesar z Radoviče in Martin Nemanič z Boldraža (vsi 16,4); rose: Franc Zepuhar s Sel pri Jugorju (16,2), Gusti Fux iz Ljubljane (16,2) in KZ Metlika (16); belokranjsko rdeče: Amalija Zupančič s Stražnega vrha (16,2), Jože Cigič iz Metlike (16,1), Vinko Rabzelj iz Dolenjskih Toplic (16), Janko Bukovec iz Semiča (16); laški rizling: Jože Jakljcvič z Grabrovca (16,7); rumeni muškat: Anton Prus s Kr-mačine (16.4), Jože Brodarič iz Metlike (16,1); sentlovrenka: KZ
Metlika (16,4 in 16,2); modra frankinja: Alojz Bezek iz Semiča
(16.9), Anton Radoš iz Metlike
(16.9), Ivan Slobodnik z Radoviče (16,3), Martin Plut iz Drašičev (16,1), Risto Batinič iz Ljubljane (16).
A. B.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL^
Ureja Tit Doberšek
Vzgoja „a raggi”
Italijanski strokovnjak Belussi je z vzgojo „a raggi” (a radži) dosegel v Italiji (severna Italija) izredno velike pridelke ob zelo majhnih pridelovalnih stroških. Trte sadijo v razdalji 8 x 6 m. Pred sajenjem zabijejo na sadilnih mestih močne stebre, ki imajo pri zemlji premer 20 cm in so visoki okrog 5 m. Na višini 2,7 m nad zemljo napnejonavzkriž prvo žico od stebra do stebra v obe smeri. Nad to žico napnejo še vzporedni dve tanjši žici v medsebojnih razdaljah 50 do 70 cm. Da bi ogrodje moglo nositi težo pridelka in letnih mladik, povežejo vse tri žice še z eno žico. Ob vsakem stebru sadijo 2 do 4 trte. V drugem letu vzgojijo steblo trte do prve žice. Tz debel, visokih 2,7 m, vzgojijo v tretjem letu dolge vodoravne veje kordona, podobne sončnim žarkom. Vse poganjke, ki rastejo iz vodoravnega kordona, pustijo rasti neovirano po žični opori. V četrtem letu razredčijo enoletne rozge in puščajo šparone v razdaljah od 50 do 60 cm. Kordon podaljšujejo. Ko šparoni ozelenijo, se zaradi teže obesijo in prosto visijo. V petem letu se kordoni sklenejo. Šparone režejo na dolžino 100 do 130 čm.
„A raggi” v Beli krajini
Opisana vzgoja je navdušila Belokranjca Zupančiča in Mušiča, ki imata v Stružnem vrhu pri Črnomlju skupaj 55 arov vinograda (eden 30, drugi 25 arov). Lastniki (Janez Zupančič in Amalija ter Terezija Mušič) so parceli združili in trto vzgajajo po tem sistemu. Razdalja med vrstami je 9 m. med stebri pa 5 m. Stebri so leseni, s premerom 25 do 30 cm, kostanjevi, 5,5 m stebra je nad zemljo, v zemljo pa je steber zakopan 1 m do 1,2 m globoko, da dobro stoji brez .podpore ali sidra. Na vsaki strani stebra so v vrsti v razdalji 30 do40 cm posajene 3 trte, to je 6 trt pri vsakem stebru. Vsaka trta ustvarja svoj krak-kordon, to pomeni, da od vsakega stebra poteka 6 krakov-kordonov v vse smeri. Tr-
. ta raste ob stebru 1,7 m navpično, nakar se pri tej višini usmeri na žico.Kiodstebra poševno navzgor povezuje stebre vobliki mreže. Tr-' ta raste ob stebru 1,7 m navpično, nakar se pri tej višini usmeri na žico, ki od stebra poševno navzgor povezuje stebre v obliki mreže. Vzpon krakov-kordonov je 30cm, pomeni, da se kordon trte od 1,7 m pri stebru pri 2 m dolžine dvigne na višino 2 m od zemlje. Zupančič si je namesto žice, ki v mreži povezuje stebre, omislil najlonsko vrvico (iz Italije), Mušičevi pa imajo našo navadno žico.
Od sort so se na tej vzgoji pri teh vinogradnikih najbolje obnesle: beli burgundec, rulandec, traminec, modra frankinja, žlahtnina in češnjevka, ki prekaša modro potrugalko. Slabše so se obnesle sorte modri burgundec, kraljevina in modra portugalka.
Pod trtami jc zemlja zatravljena in 6- do 8-krat na leto kosijo z rotacijsko kosilnico, pokošeno travo pa uporabijo pod trtami v vrsti kot zastirko (mulč). Redno vsako leto gnojijo z umetnimi gnojili, na vsaka 4 leta pa s hlevskim gnojem.
Rez na kordonih je izmenična z rezniki. čepi in šparoni. V nasprotju z vzgojo v Italiji si je Zupančič omislil I m nad glavno, nosilno žico še pomožno žico, od katere je napeljal v razdalji 30 do 40 cm navzdol tanjše vrvice na nosilno žico v obliki pokončne mreže, po kateri usmerja zelene mladike.
Zupančič je povedal, da pridela na tej vzgoji na svojih 30 arih vinograda 2500 do 3000 litrov kakovostnega belega vina.
Kot vsaka vzgoja ima tudi ta dvoje slabosti:
— razmeroma draga opora in zahtevna postavitev omrežja,
— opravila pri trsju, zlasti rez in trgatve, zahtevajo delo z lestvami, kar je za starejše vinogradnike naporno.
Kogar ta vzgoja zanima, naj si jo gre ogledat k navedenim vinogradnikom. Če pa potujete po severni Italiji, jo boste videli v izvirniku povsod po obširnih italijanskih ravninah.
T. DOBERŠEK
Kaj bo z našim kmetijstvom /11./
Predvideno intenziviranje rastlinske proizvodnje,'predvsem pa izboljšana lastna krmna osnova (kar je sedanje geslo vsega slovenskega kmetijstva), bo omogočalo povečati tako stalež posameznih vrst in kategorij živine kakor tudi proizvodnost. V splošnem pa bo številčno stanje manj povečano, glavni poudarek mora biti na višji mlečnosti, na večjih dnevnih prirastih pri pitanju in na boljšem zajemanju vse živinorejske proizvodnje.
Mlečnost krav naj bi se od dosedanjih 2.300 I dvignila na 3.500 1 letno (povečanje za 52%), medtem ko naj bi število krav ostalo na dosedanji že sorazmerno visoki stopnji. Ob popolni samooskrbi občine z mlekom bi ostalo tako še okrog 7 milijonov litrov odvečnega tržnega mleka. Namesto sedanjih 4.400 glav klavne živine (vmes jc bilo skoro polovico klavnih telet!) bo lahko kmetijska organizacija ob popolnem zajetju (torej nič mimo KZ) odkupila okrog 8.500 glav vseh goved za klanje. Po kritju svojih potreb po govedini bi ostalo za druga območja in za izvoz še okrog 8.500 glav vseh goved za klanje. Po kritju svojih potreb po govedini bi ostalo za druga območja in za izvoz še okrog 1.000 tort govejege mesa.
Doslej pospeševalno in odkupno zelo zapostavljena prašičereja (razen nekaj dobrih in nekaj kritičnih „prašičerejskih skupnosti”) bo lahko ob večji organiziranosti dala za trg letno okrog 15.600 spitanih prašičev. Tako bi tudi pri svinini nastal po kritju vseh domačih potreb občinski presešek okrog 550 ton na leto pa še dovolj prašičev za lastne koline...
Od ostale živinoreje bo treba predvsem pospeševati ovčerejo (tako na kmetijah kakor tudi vobliki pašnih skupnosti), saj je površin, ki so manj proizvodne in primerne za druge vrste živine, dovolj na razpolago. Dosedanje nazadovanje konjereje naj bi se zaustavilo, število predvsem kobil povečalo in za izvoz pripravila težja klavna žrebeta. Reja tradicionalnega težjega tipa hladnokrvnega konja bi omogočila izvoz okrog 300 ton žive teže žrebet in konj.
Močno je bila doslej zapostavljena kokošereja. Veliko število kokoši na kmetijah terja predvsem intenziviranje reje kokoši — nesnic, ki bi lahko
ob boljši pasmi in malenkostnem dokupu zimske močne krme znesla okrog 12 milijonov ..kmečkih” jajc. Ob organiziranem odkupu (preko KZ) bi bilo moč kriti vse potrebe v občini, mimo tega pa bi dosedanje »mini farme” še vedno oskrbovale zdravilišča in hotele. Tudi kunčerejo, ki je sorazmerno močno razširjena, bi veljalo pospeševati in napraviti bolj tržno.
Bodoči številčni stalež živine naj bi bil torej tak:
primestnih kmetijah) bo zagotovila več zelenjave za domače potrebe (redna oskrba dnevnega trga)in za druga območja ter zagotovila dodaten zaslužek, predvsem površinsko manjšim kmetijam.
Glavni tržni pridelek z njiv bo vsekakor krompir. Namesto sedanjih komaj 2.500 ton odkupa bo ob višjih hektarskih pridelkih možno zajeti za prodajo drugam okrog 12.400 ton. Seveda bo postala bolj tržna tudi
	1981	v bodoče	povečanje
goveda (vsa)	16.847	20.000	19%
krave in br. junice	9.5.18	9.500	0%
prašiči (vsi)	12.244	17.000	39%
plem. svinje	1.216	1.600	32
konji	2.052	2.500	22%
ovce	1.336	3.000	125%
kokoši	77.797	80.000	3%
Okrog 80% vseh kmetij v občini ima vinograde. Ob načrtni obnovi (sedaj bolj z lastnimi sredstvi) in boljšem sortnem sestavu ter večjem hektarskem pridelku bi bilo lahko okrog 40.000 hi tržnega vina za druga območja. Boljša organizacija zelenjadarske proizvodnje (predvsem tudi na
STANOVANJSKA POSOJILA ZA KOOPERANTE
POSAVJE . — Kmetje so bili desetletja prikrajšani za kreditiranje stanovanjskih objektov. Da bi povečali zanimanje mladih za kmetovanje in izboljšali odnose med združenimi kmeti in kooperantskimi organizacijami, so se v Posavju odločili za enotno kreditiranje. Denar za tozago-tavljajoiz hranilnih vlog kmetijskih in gozdarskih hranilno-kreditnih služb in ga oplajajo z namenskimi krediti poslovne banke.
DOMAČE TRNJE
Imam občutek, da kmete še najbolj spoštujejo — šahisti.
pšenica, sejana kolobarsko na okrog 2.000 hektarih. Tržne pšenice bi bilo v bodoče lahko okrog 3.000 ton, torej bi občina zlahka krila vse svoje potrebe po krušnih žitih.
(Nadaljevanje prihodnjič) ODGOVOR KOMITEJA
SEVNICA — Delegacija sevniške krajevne skupnosti je v zboru občinske skupščine februarja dala pobudo za delegatsko vprašanje v republiški skupščini b nesorazmerju med ceno električne energije za gospodinjstva in velike porabnike. Delegati so menili, da je ta tarifni sistem odločno v škodo gospodinjstev.
Republiški komite za energetiko v odgovoru ugotavlja, da so bila takšna nesorazmerja večja v prvih povojnih letih. Pravi pa. da se v skladu s politiko republiškega izvršnega sveta zavzema za tak tarifni sistem, kjer bi bila cena električne energije posameznih porabnikov določena v sorazmerju s stroški, ki jih s svojim načinom odjema potrošnik povzroča elektroenergetskemu sistemu. Energetiki trdijo in dokazujejo s" številkami, da so ti stroški ponavadi največji ravno za gospodinjstva.
Št. 19 (1813) 10. maja 1984
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
G
Odrekanje bo še kako potrebno
Gospodarstvo je preobremenjeno, v terciarnih dejavnostih pa so mnogokje že motnje v poslovanju — Tudi SZDL se zavzema za zmanjševanje bremen
NOVO MESTO — Uradnih podatkov SDK še ni, po oceni pa je letošnje prvo trimesečje glede pogojev gospodarjenja še slabše, kot je bilo minulo obdobje. Na občinski konferenci SZDL so 25. aprila podprli predlog izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, da je treba obremenitev gospodarstva s prispevki za domače UIS spraviti na poprečno raven republike.
Ko so na konferenci ocenjevali gospodarjenje v lanskem letu, so se dlje zadržali pri podani oceni gospodarskih dosežkov v prvi četrtini leta. Težave s pomanjkanjem reprodukcijskih materialov se nadaljujejo, likvidnost se slabša, stanje v gospodarstvu pa se slabša tudi zato, ker delovnim organizacijam po plačilu vseh obveznosti ostaja čedalje manj.
Angleže spet navdušila Trška gora
Letošnja predsezona je na Otočcu znatno ________boljša________
OTOČEC — Za gostince je prvo trimesečje v letu vselej dokaj slabše, kot je potem celoletno poslovanje, nasploh pa vsi tarnajo, da jim prenizke cene ne dajejo nobenega zaslužka. Kakšen je zdajle položaj Krkinega tozda Hotel Grad Otočec, je povedal v. d. direktorja Franci Smajdek: „Moram reči, da je letošnjo prvo trimesečje za nas precej boljše od lanskega, saj smo imeli v
Franci Šmajdek: "Zaradi dražjih živil in energije smo prisiljeni storitve i( hrano nekaj podražiti.”
aprilu 900 nočitev več kot tačas lani. Plan pa je v hotelu celo presežen. Letos precej prihajajo tujci, ki so na krožnih potovanjih po Jugoslaviji. Enoangleškihskupin smo imeli spet (ne prvič!) za I. maja. Kot je običaj, imajo pred odhodom na avion poslovilno večerjo na Trški gori, in tudi to pot so bili angleški gostje navdušeni. Na moč dobre volje so se odpeljali. Tudi domači gostje se letos češče oglašajo, kot so se v začetku leta lani. Čez prvomajske praznike pa smo imeli naše hotele 70-odstotno zasedene."
— Predsezona je torej ugodna, kaj si obetajo od glavne sezone?L
„Že zdaj imamo 5 odst. več rezervacij tujih gostov, kot smo jih imeli ob tem času lani, računamo pa, da morda ne bo toliko domačih, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta, ker se pri nas precej pozna padec življenjske ravni."
— Ali boste po odmrznitvi cene takoj povišali in za koliko?
»Penzionske storitve smo mi že decembra lani nekaj podražili, tako da zdajle ne mislimo iti navzgor več kol za 18 odst., pač pa nameravamo hrano po naročilu podražiti za 20 do 25 odst. Toliko so se namreč podražila živila, energija in ostalo."
R. B.
Novomeško gospodarstvo pa je v primeri z gospodarstvom V Sloveniji in državi še bolj obremenjeno, kar kažejo izračuni: v SFRJ ostane delovnim organizacijam po
OBRAMBNI DAN NA DRSKI
NOVO MESTO — 25. aprila je krajevna organizacija ZRVS Drska organizirala obrambni dan, kije razgibal staro in mlado v vsej soseski. Posebno so bili navdušeni mladi, ker so jim pripadniki JLA in gasilci kazali njihovo orožje in opremo. Vsak si je lahko ogledal tudi dobro opremljeno in vzdrževano zaklonišče, poleg vsega tega pa so predvajali še film z obrambno tematiko. V spodnjih prostorih bloka nasproti vrtca je'bila »filmska soba” nabito polna.
NE RAZVREDNOTIMO PRIZNANJ
NOVO MESTO — 25. aprila so na občinski konferenci SZDL v Novem mestu potrdili predlog žirije za podelitev občinskih priznanj OF. Pri tem so delegati menili, daje potrebno število vsakoletnih priznanj postopoma zmanjševati, sicer bi s količino pomen visokih priznanj razvrednotili. Letos je prišlo 42 predlogov, žirija pa jih je izbrala le 17. Ugotovili so tudi, da so pri doslej podeljenih priznanjih najbolj zastopane mestne krajevne skupnosti, zunanje pa precej manj, kar so pri letošnji podelitvi upoštevali.
NAJ BOLJ SODELUJEJO!
NOVO MESTO — V novomeški občini deluje občinska stabilizacijska komisija, poleg nje pa še koordinacijski odbor za stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL. Oba naj bi poslej delala z roko v roki in ne vsak zase, zlasti pa naj ne bi vsak zase hodili po delovnih organizacijah in iskali podatke. Taka odločitev, sprejeta pred kratkim, pomeni tudi racionalizacijo sil in časa, ne nazadnje pa tudi pocenitev samoupravljanja. Temu zgledu bi morali slediti še drugod.
opravljeni delitvi 58,1 odst. sredstev, v Sloveniji 51,8 odst. Novo-meščanom pa le 44,5 odst. Obresti so se v enem letu več kot podvojile, kar kaže, da gre tudi za vse večje zadolževanje za sprotno poravnavo obveznosti.
• Glede na tako stanje je SZDL podprla predlog izvršnega sveta, naj bi v občini znižali prispevne stopnje za domače interesne skupnosti na raven poprečne obremenitve v Sloveniji. Pri tem so poudarjali, da je potrebno interesnim skupnostim zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje in uresničevanje osnovnih programov, da pa je potrebno iskati rezerve pri režiji, zlasti pri investicijah.
Znižane prispevne stopnje pa se v delovnih organizacijah ne bi smele praviloma prelivati v osebne dohodke, ampak je treba tako pomoč šteti kot krepitev obratnih sredstev, kijih prav vsem primanjkuje. Ocenili so, daje tak predlog izvršnega sveta prvikrat konkretna pomoč gospodarstvu, ob tem ko smo doslej razbremenjevanje gospodarstva le deklarativno poudarjali.
R. B.
Priznanja OF in srebrni znaki sindikata
Svečana vročitev 25 letošnjim dobitnikom
NOVO MESTO — 25. aprila so v Dolenjski galeriji v Novem mestu ob kvalitetnem glasbenem programu učencev glasbene šole svečano podelili letošnja občinska priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikatov. V slavnostnem nagovoru je Boris Škedelj, predsednik občinske konference SZDL, poudaril, da je tako javno družbeno priznanje skromna oddolžitev posameznikom za dolgoletno uspešno delovanje v krajevnih skupnostih. organizacijah in društvih in izkušnje namenjali temu delu.
Letos so občinska priznanja OF dobili: Jože Ržen iz Žabje vasi, Jože Ficko iz KS center, Jože Fon iz Uršnih sel. Dragica Galič z Gotne vasi, Miloš Jakogec iz Br-šljina, Jožica Kocmur iz Žužemberka, Jože Kobe z Dolža, Viktor Kranjc z Grma, Mirko Krevs iz Mirne peči, Franc Pavkovič z Otočca. Boris Savnik z Grma. Marija Turk s Podgrada, Franc Verbič iz Šentjerneja, Marjana Vidic iz Bele cerkve, Milivoje Vukmanovič iz Ulice Majde Šilc, Janko Zalokar iz Šentjerneja in Milan Zupančič iz Regerče vasi.
Srebrni znak ZS pa so prejeli: Katjuša Borsan, Marjan Grabnar, Miran Grom, Zdenka Kaplan, Olga Kure, Milena Pustevc, Alojz Sodja in osnovna organizacija sindikata v Zdravilišču Šmarješke Toplice.
Vsi naj zategujejo pas
V novomeški občini manjše prispevne stopnje
NOVO MESTO — Odločitev zbora-združenega dela novomeške občinske skupščine, da se prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov zmanjšajo za 0,8-odstotnih točk in prispevne stopnje iz dohodka za okrog 10-odstotnih točk, postavlja novomeško gospodarstvo pri obremenitvah za skupno in splošno porabo na slovensko raven. V interesnih skupnostih bo potrebno še iskati rezerve, ob tako hudem varčevanju pa so delegati menili, da bi se tudi v zveznem proračunu morali čemu odpovedati.
Ko so v zboru združenega dela 25. aprila obravnavali uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v preteklem letu in ocenjevali letošnja gibanja v gospodarstvu, so poudarjali zaskrbljenost nad tem, .kaj bo v delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo in jim bo nova
Vihar v kozarcu vode?
Sokolski dom postaja propadajoča stavba, za lastništvo se tožita dva, tretji bi rad stavbo imel
NOVO MESTO — Glede lastništva nekdanjega Sokolskega doma v Novem mestu teče pravda na sodišču, na vsak način pa bo katerikoli lastnik potreboval zajetno vrečo denarja, da bo propadajočo stavbo rešil pogube.
Ker so v Novem mestu posebno mladi že na več sestankih precej glasno zahtevali, naj se namembnost Sokolskega doma ohrani, to je, naj služi društvenim dejavnostim, smo skušali izvedeti, kje so ovire, da se ta želja ne uresniči. V zvezi s tem je Janko Petrič, v. d. direktor Dolenjskega projektivnega biroja, ki zaseda večji del stavbe, povedal:
»Po reorganizaciji Dominvesla pred nekaj leti je naš del tega kolektiva postal Dolenjski projektivni biro, prostore pa so nam določili za zgornji etaži propadajočega Sokolskega doma. Nikakor v te neprimerne prostore nismo šli z veseljem in ne po naši želji. Leta 1981, ko smo začeli pravne zadeve malo bolj urejati, smo ugotovili, da smo pravzaprav lastnik stavbe, saj
smo kot taki vknjiženi pri zemljiški knjigi. Takrat smo nehali plačevati najemnino stanovanjski skupnosti in nastal je tudi spor, ki na sodišču še ni končan. Lastništvo si lasti tudi stanovanjska. skupnost, medtem pa mladi želijo, da bi oni postali lastniki, ker bi radi v tej stavbi širše organizirali mladinsko dejavnost v prostem času."
— Za silo urejen je le tisti del stavbe, kjer zdaj posluje vaš biro. Kdo je odgovoren za vzdrževalna dela nasploh, saj je očitno, da zgodovinska stavba prodapada?
„Mi smo že pred dvema letoma imeli na voljo 4 milijone din za nujno obnovitvena dela, ker pa so so nam lastništvo odrekali, čakamo. Poudarjam, da za naše delo ti prostori sploh niso primerni in če nam najdejodruge, bomo z veseljem stavbo zapustili in prepustili komurkoli, ki ima dovolj denarja za obnovo in vzdrževanje. Dvomim pa, da bi take stroške v današnjih časih zmogla kakšna organizacija."
R. B.
zakonodaja osebne dohodke še zmanjšala. Zaradi slabega finančnega položaja novomeškega gospodarstva, ki je prezadolženo in se čedalje teže spopada z likvidnostjo, so se delegati odločili ne glede na predvideno zmanjševanje obremenitev s strani republike še sami zmanjšati prispevne stopnje za domače interesne skupnosti.
Hkrati s to odločitvijo pa so sprejeli sklep: poseg ne sme prizadeti uresničevanja osnovnih programov interesnih skupnosti, pač pa je potrebno rezerve še iskati pri investicijah in v številu zaposlenih, tako v interesnih skupnostih kot pjri izvajalcih.
• V razpravi so posebej opozorili na vse (ežji položaj novomeške bolnišnice, kjer se lanska izguba še veča. Del odgovora so delegati bolnišnice dobili že na seji, češ da je izhod iz sedanjega težkega položaja potrebno poiskati predvsem v okviru zdravstvenega centra, v katerem je v zadnjih 10 letih nastal ogromen administrativni aparat, vsi tozdi te ustanove pa tudi niso v enako slabem položaju.
Prav tako so delegati opozorili, da bo pri izobraževalni skupnosti težko še kaj vzeti, zlasti ne pri osebnih dohodkih, saj so že zdaj znani primeri, ko imajo prosvetni delavci nižji zaslužek kol snažilka v dobro situirani delovni organizaciji.	^	g
Novo vodstvo ZK
Lojze Padovan — predsednik, Ivo Longar — sekretar, Bojan Bencik — izvršni sekretar
NOVO MESTO —26. aprila so člani dosedanjega in novega komiteja ZK oblikovali sklepe nedavne programske konference, ki pomenijo za članstvo v osnovnih organizacijah ZK napotke za konkretno delo. Na tej seji so po izglasovani razrešnici dosedanjim funkcionarjem in nekaterim članom komiteja in predsedstva s tajnim glasovanjem izvolili novo vodstvo.	__
Predsednik komiteja in predsedstva ostaja še nadalje Lojze Padovan, za sekretarja pa je bil izvoljen Ivo Longar in za izvršnega sekretarja Bojan Bencik. Slednja bosta posle opravljala profesionalno, medtem ko sta bila za neprofesionalna izvršna sekretarja izvoljena še Silva Mežnar za področje izobraževanja in vzgoje ter Remzo Skenderovič za področje delovanja političnega sitema.
Predsednik Padovan seje posebej zahvalil za dolgoletno delo v komiteju in predsedstvu najstarejšemu članu Francu Jordanu, ki je bil razrešen na lastno željo, prav tako pa sekretarki Vilmi Manček in izvršnemu sekretarju Andreju Počrvini. Oba odhajata spet v združeno delo_______
ZA BOLJŠE DELO IN SODELOVANJE
NOVO MESTO — 26. aprila je bil v Novem mestu ustanovni zbor zveze upokojencev občine Novo mesto. V tej zvezi je vključenih 7 samostojnih društev upokojencev s skupno 3.150 članov. Izvoljen je bil 9 članski izvršilni odbor zveze, ki ga vodi Riko Cigoj, hkrati pa so sprejeli program dela. V Sloveniji dela že 26 občinskih zvez upokojencev. Ena glavnih nalog zveze upokojencev bo v tem, da bo skušala v članstvo pridobiti še ostale upokojence, saj jih je v občini nad 5.000, medtem ko je v društva upokojencev vključenih le slabih 70 odstotkov. Na ustanovnem zboru zveze so se žc dogovorili za eno skupnih akcij, in sicer, da bodo socialno ogroženim članom pomagali do letovanja, bodisi v Izoli, Žirovnici ali Rogaški Slatini.
KLAVIRSKI VEČER ALEŠA VESELA
NOVO MESTO — V Kozinovi dvorani tukajšnje glasbene šole bo nocoj ob 19. uri nastopil mladi pianist Aleš Vesel, absolvent glasbene akademije v Ljubljani. Na klavirskem večeru bo izvajal dela znanih mojstrov. Prireditev pričakujejo z velikim zanimanjem, saj je Vesel bivši učenec Glasbene šole Marjana Kozine. Svojim novomeškim rojakom se ježe nekajkrat predstavil, ko je obiskoval srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in tudi kot študent.
Zaskrbljeni, a ne črnogledi
Analiza poslovanja metliškega gospodarstva v lanskem letu — Zmanjšujeta se ekonomičnost in rentabilnost, OD na repu — Ohraniti izvoz
METLIKA — Razprava ob najpomembnejši točki dnevnega reda zadnje seje zborov občinske skupščine, ko je beseda tekla o poslovanju metliškega gospodarstva v lanskem letu, je bila približno taka, kot že dve, tri zadnja leta: zaskrbljeno ugotavljajo, da se zmanjšujeta ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, da so naložbe na kritični minimalni ravni, če ne že pod njo, da so osebni dohodki pod republiškim in regijskim povprečjem, da se ljudi loteva malodušje in da niso pripravljeni veliko in dobro delati za tako majhen denar.	,
Seveda pa so podatki in tudi razprava pokazali, da ni vse tako črno, da so, gledano splošno, glavni kazalci poslovanja dokaj dobri, še posebno, če upoštevamo razmere, v kakršnih je in še posluje metliško gospodarstvo. To še posebej velja za izvoz, kjer so dokaj dobre rezultate, ki pa so še vedno pod načrtovanimi, dosegli res z velikimi napori in odpovedovanjem. Z izgubo
lani sicer ni posloval nihče, nekaj pa je takih, ki so poslovali na robu oziroma, kot se danes reče, z motnjami.
Okoli 2.500 zaposlenih v metliškem gospodarstvu je lani ustvarilo 6,77 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 63 odst. več kot v letu poprej, car blizu 62 odst. celotnega prihodka je ustvarila industrija, kmetijstvo 13 odst., ostale dejavnosti pa dobro četr-
tino. Porabljena sredstva so se v primerjavi z letom poprej povečala za več kot 70 odst., dohodek je večji za 39 odst., izločanja iz dohodka pa so večja za 41 odst. Povprečni osebni dohodek v lanskem letu je znašal 15.391 dinarjev na mesec in je bil za tretjino večji kot leto poprej, ker pa so življenjski stroški veliko bolj porasli, je bil v resnici osebni dohodek precej manjši kot leto poprej.
Tiste organizacije združenega dela, ki poslujejo z motnjami, morajo takoj izdelati sanacijske programe,ohranjati je treba vsaj lansko raven izvoza, iskati možnosti za večje naložbe in preprečevali malodušje med delavci.
A. B.
..Popoldanski” vinogradnik
Anton Radoš je dobil letos za svoje vino dve zlati medalji — Koristna Vinska vigred
METLIKA —Strokovna komisija, ki je ocenjevala vzorce vin za (letošnjo razstavo belokranjskih vin, je dve vini Antona Radoša ocenila s tako oceno, da sta dobili zlato medaljo, to sta belokanjsko belo in modra frankinja, slednjemu vinu pa je le desetinka točke manjkala do velike zlate medalje, saj ji je stroga komisija dala oceno 16.9 točke.
»Že šest let sodelujem na razstavi belokranjskih vin in vsako leto dobim kakšno medaljo. Večino grozdja sicer oddam Vinski kleti, nekaj pa ga seveda sami predelamo; tako je lanskega letnika belega, ki je dobilo zlato medaljo, kakšnih 1.400 litrov, frankinje pa
Anton Radoš: »Razstavil belokranjskih vin je dala polet našemu vinogradništvu, zlasti kletarstvu."
1.000	litrov. Predlani sem sc poskušal tudi z rosejem in se mi je dobro obnesel, vendar se kot odprto vino rose težko proda, medtem ko gre stekleničen iz Vinske kleti menda zelo dobro v prodajo,” je pripovedoval Radoš, ki je »popoldanski” vinogradnik, saj je v službi na metliški bencinski črpalki. »Imam sicer hektar vinograda na Boldražu, vendar bi samo od naše male kmetije težko živeli, zato sent se pred leti, tako kot veliko drugih belokranjskih kmetov, zaposlil. Vinograd pa obdelujeva s sinom, saj imamo potrebno mehanizacijo, med drugim tudi traktorski priključek mulčar, ki ga imamo poleg kmetijske zadruge le še mivobčini. Mulčarbidaneskupili številni vinogradniki, če bi ga bilo dobiti."
Radoš je delaven tudi v Društvu belokranjskih vinogradnikov, za je predsednik odbora za gostinstvo. »Vigred je za nas vinogradnike zelo pomembna in koristna prireditev, ki širi ugled in dobro ime belokranjskih vin. Brez te prireditve bi tudi naše društvo bolj životarilo, tako pa ima vsako leto več članov; sedaj nas je že okoli 700 in tudi razstavljalcev je ' vsako leto več. Na letošnji Vigredi bodo obiskovalci lahkodobili najboljša vina iz. vse Bele krajine, imeli bomo 13 šankov, od tega bo 11 vinskih, enega bodo imele Ljubljanske mlekarne, enega pa čebelarji."	A.	B.
Novomeška kronika
SPADA K VZDUŠJU? — Vhod v prostore novomeškega plesnega kluba in do prostorov karateistov je okrašen mnogimi črnimi pajčevinami. Slu-' čajni obiskovalec se ob tem ne znajde: ali mladi ne vedo, da je to mogoče odstraniti z navadno metlo, ali pa pustijo pajčevine nalašč?
SPET SO BILE VRSTE — Pri delitvi bencinskih bonov za' zadnje trimesečje so bile zavoljo mnogih zamudnikov spet vrste v prostorih novomeškega prometnega referata. Očitno tokrat mnogim bonov ni zmanjkalo, pa so ponje hodili še precej po določenem roku, pri tem pa niso upoštevali navodil o delitvi. Kdor seje jezil zaradi zamude časa, naj bi se ob kritiki nad organizacijo delitve rajši sam vprašal zakaj ni bonov dvignil v določenem roku. Ker za to službo nimajo posebnih uslužbencev, je potreben red, sicer bi vse ostalo delo stalo.
Ena gospa je rekla, dav ekspresni restavraciji Metropol začenjajo z novostmi za letošnjo turistično sezono: natakarji strežejo s čikom v ustih....
:<• »j k
V času od 19. do 25. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Podržaj iz Cegelnice — Gregorja, Marija Urbič z Mirne — Mitja, Ivanka Gladek iz Črnomlja — Boštjana. Terezija Ferber iz Krškega — Heleno, Zdenka Tomc iz Črmošnjic — Daria, Viktorija Maksi iz Krškega — Jerneja. Marjan Kolenc iz Gabrijel — Tino, Marija Pust iz Mačkovca — Gregorja, Ivanka Sluga iz Vrhpeči — Janeza, Stanka Debevc iz Mihovice — Roka, Marta Gačnik iz Trebnjega — Jureta, Mirica Križan iz Krasinca — Mihaela, Milena Kavšek iz Dobov — Primoža, Albina Selak iz Vinice priŠmarjeti — Simona, Marija Grabrijan iz Adl-ešičev — Aleša, Anica Sinur izČužnje vasi — Matejo, Milka Miljevič iz Žabje vasi — dečka, Zlata Madronič iz Draga — deklico, Marija Mirtič s Sela pri Straži — deklico, Jožica Novak z Zajčkega vrha — deklico in Jožica Pleško iz Otočca — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Silva Ka-streve iz Stritarjeve 4 — Anjo, Mojca Kapš z Mestnih njiv 8 — Urško, Marjanca Radak iz Lamutove 2— Ivano in Helena Mrzlikar iz Šegove 1 — Stojana. Čestitamo'
V času od 26. aprila do 2. maja so v novomeški porodnišnice rodile: Marjeta Zagorc iz Dolenjega MaharoVca
— Renato, Gordana Primec s Sela pri Dolenjskih Toplicah — Roka, Marija Breznik iz Sevnice — Kajo, Anica Šega z Brinja — Uroša, Alenka Kora-sa iz Žabje vasi — Matija, Vida Kolenc iz Čegelnice — Mojco, Anica Nemanič iz Čuril — Andreja, Cvetka Bajuk iz Metlike — Petro, Vida'Žnidaršič iz Dolenje Stare vasi — Roberta, Marija Pleterski iz Brestanice — Marka, Branka Stritar iz Velikega Podloga — Aleksandro, Cvetka Možina z Volčjih njiv — Mateja, Tatjana Zupančič iz Mosteca — Benjamina, Anica Kokove iz Rovišč — Borisa, Željka Aščič iz Vavte vasi — Danico, Albina Pirc iz Zaloke — Dejana, Marica Nemanič iz Želebeja — Martina, Nevenka Fabjan iz Črnomlja — Špelo, Helena Rogič iz Leskovca — Uroša, Vesna Erdeljac iz Žakanja — Gorana, Štefka Kocjan iz Jclševnika
— Marka, Ana Gregorič iz Podzemlja
— Miha, Zdenka Muhič iz Družinske vasi — Saša in Anica Travnik z Sela—Šumberka — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Lidija Mihič iz Košlialove 28 — Majo, Jela Aleksič iz Šegove 8 — Daliborko, Polona Razpotnik, Nad mlini 62 — Blaža, Vesna Mržek iz Šegove 16 — Romino, Tatjana Jereb z Mestnih njiv 8 — Matejo in Zdenka Brajkovič s Ceste herojev 24 — Roberta. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
TOKRAT BOMO POHVALILI OSNOVNOŠOLCE in njih učitelje, ki so se spravili na metliške ulice, trge in ceste z namenom, da bi jih očistili. Akcijo so poimenovali »velika metla", nanjo pa so opozarjali že veliko prej z domiselnimi plakati, izdelanimi v šoli. Hoteli so zbuditi odrasle, da. bi bolj pazili na urejenost mesta, na red in čistočo. Ni prav, da skrbe za nesnago odrasli, za njimi pa morajo pospravljati otroci.
LETOŠNJE TRADICIONALNE PRIREDITVE »Mladost, podaj mi krila” ne bo. Tako so se odločili pri občinski Zvezi kulturnih organizacij. Vzrokov ne gre iskati v malodušju ali lenobi, marveč v dejstvu, da je prireditev datumsko preblizu Vinski vigredi, na kateri bodo .nastopale domala vse skupine, ki bi se samo teden pozneje predstavila na Pungartu. Zato pa bo bolj veselo naslednje leto, ko naj bi se po enaki zamisli predstavili osnovnošolski pevski zbori in tambu-raške skupine iz vse Bele krajine.
IZ NKŠIH OBČIN
>r
Črnomaljski drobir
BESEDE ŠE NISO DOVOLJ — Zopet oživljeno črnomaljsko Planinsko društvo je pred prvomajskimi prazniki pripravilo pohod na Mirno goro, ki pa se ga ni udeležilo toliko planincev, kot so pričakovali. Očitno se bodo morali Črnomaljci še navaditi, da planinarjenja še ni konec z nekoliko slabšim vremenom, zlasti pa se ,bodo morali udeleževati pohodov tisti, ki tako zelo poudarjajo pomen množičnosti v planinstvu. Same besede namreč še nisodovoljjdobro pa vemo, kako prav zgledi vlečejo.
TUDI PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH — Črnomaljska godba na pihala je imela v zadnjem času več nastopov, tako na republiškem tekmovanju „Kaj veš o prometu” v počastitev 27. aprila in 1. maja na velikfpro-slavi v Beltu, ob prazniku so igrali budnice, pred črnomaljsko banko pa za praznik pripravili tudi koncert, ki ga je okrog 30 članov posebej naštudi-. ralo. Koncert je vzbudil veliko pozornosti, prav pa bi bilo, če bi godbeniki z njim obiskali vsaj večje krajevne skupnosti v občini.
Ribniški zobotrebci
r
i ___________________
POSODABLJANJE SE NADALJUJE — Cestno podjetje Novo mesto nadaljuje s posodabljanjem ceste Sodražica—Loški potok. Zdaj je na vrsti še zadnji in najtežji odsek od Sodražice do Vagovke. Zaradi del je cesta že delno zaprta za promet, v kratkem pa bo popolnoma. Obvoz do Loškega potoka poteka prek Bonca-rja oz. Runarskega, do Gore pa prek Raven.
POPRAVLJAJO POT — Gora nima dobre povezave z dolino. Zdaj so vaščani delno popravili pot od Krača-lov do Raven. Želja domačinov je, da bi tudi ta odsek asfaltirali. Tako bi Gora in Travna gora, ki je turistična točka, dobili kar dobro in krajšo cestno zvezo z Notranjsko in naprej s Primorsko. Pričakujemo tudi, da bo turizem na Travni gori spet oživel, saj je turistični dom dobil nove upravljalce.
BOŽIDAR ŠTRUKELJ
Drobne iz Kočevja
ONESNAŽEVALNA AKCIJA — Sredi aprila smo imeli v Kočevju očiščevalno akcijo, v kateri so sodelovali v glavnem srednješolci. Za praznike (dan OF, praznik dela) pa so komu-nalci marsikje ..pozabili” odpeljati prenapolnjene kontejnerje s smetmi, s čimer so prispevali, da je mesto spet tako, kot je bilo pred očiščevalno akcijo.
MOST NIMA SREČE — Ograja mostu pri cerkvi je spet poškodovana, čeprav so jo komaj pred kratkim popravili (takrat se je vanjo zaletel avtomobilist, na popravilo pa je bilo treba čakati skoraj leto dni). Meščani ugibajo, ali bo tudi tokrat treba čakati na popravilo leto dni.
RAZSTAVA O BRIGADAH — Razstava ..Mladinske delovne brigade” je bila pred prazniki odprta v srednji šoli tehniških usmeritev in družboslovja. Organizirala stajo Pokrajinski muzej Kočevje in vodstvo šole.
občan
vprašuj«
madvad odgovarja
— Po čem sklepaš, da uspešno izpolnjujemo »zeleni plan”?
— Ker so si občani med prvo* majskimi prazniki uredili grede in vrtičke celo v šolskem parku kočevske srednje šole.
Trebanjske iveri
MED PRAZNIKI POČIVALI TUDI GOSTINCI — Trebnje je bilo med prvomajskimi prazniki kot izumrlo. Se tisti redki meščani, ki so ostali v občinskem središču, se niso imeli kam dati. Vrata gostiln — razen ene — so bila namreč zaprta. Ker to seveda ni čisto v skladu s potrebami, bi ne bilo slabo, ko bi se s takim delovnim časom in odnosom gostincev do gostov, .pozabaval” tudi komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Ce pa imajo gostinci preveč denarja, bi se zadeva dala tudi nekako rešiti.
PREBUK1RAN! UGANKARJI — Trebanjski ugankarji so nedavno rezervirali sobe za svoje goste v trebanjskem motelu. Toda koso ugankarji po končanem tekmovanju in družabnem srečanju potrkali na vrata motela, so izvedeli, da je motel kljub rezervaciji že zaseden. Tako so se ugankarji, ki so kot za šalo trli najtrše °rehe, zdaj znašli pred skoroda nerešljivo uganko. No, na srečjo jim’je na pomoč priskočil trebanjski gostilničar Opara, ki je prenočil vse prebukirane ugankarje.
DOBER ZAČETEK S TRŽNICO — Da privatni sektor ni vedno najdra-2ji —o tem bi lahkosklepali po zadnji notici o popravilu avtomobilov iz zdravstvenega doma — dokazuje gradnja trebanjske tržnice. Neki treban-ski gradbenik jo bo zgradil za 42 odst. ceneje kot pa Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje. In kar je še pomembnejše, tržnica bo dograjena do roka, to je do krajevnega praznika.
m
IZ NKŠIH OBČIN
lil
Lanske težave se nadaljujejo
Črnomaljski komunisti ugodno ocenili volitve — Kljub nedoseženemu fizičnemu obsegu proizvodnje lani uspešno gospodarili — Nekateri še neresni
ČRNOMELJ — .Volitve, ki so bile v občini uspešno zaključene marca, so bile zmaga zdravega razuma nad prej prevečkrat prisotnim kritizerstvo-m.” Tako so menili na nedavni seji črnomaljskega občinskega komiteja ZKS, ko so ocenjevali volitve, na katere so se začeli pripravljati že decembra.
Letošnje volitve niso bile le mehansko opravilo, ampak bogata vsebinska usmeritev za nadaljnje delo. V široko zastavljeni družbenopolitični akciji je imel vsak priložnost dati pripombe, možnosti za nerganje pa tako rekoč ni bilo. Razprave so bile konkretne, s kritičnim razmišljanjem in vrsto ustvarjalnih pobud za boljše delo, v njih pa je sodelovalo veliko število delovnih ljudi in občanov. Opozorili so na to, da je kljub temu,da so bili izvoljeni nekateri novi nosilci delegatskih dolžnosti, bilo še preveč ponavljanj man-
PREDLOG ZA DRUŽBENO VARSTVO
ČRNOMELJ — Glede na težave v novomeškem tozdu Žita, o katerih smo že pisali, so zbori črnomaljske občinske skupščine na seji konec aprila sprejeli predlog za uvedbo družbenega varstva v celotnem tozdu Žita Novo mesto. Ob tem so poudarili, da je tudi črnomaljska enota te temeljne organizacije tako kadrovsko, organizacijsko in samoupravno zapostavljena.
PRIHODNJE LETO GRADNJA NA GAČAH
ČRNOMELJ — Zbori črnomaljske občinske skuščinc so pooblastili delavno organizacijo Krka za izdelavo lokacijske in urbanistične dokumentacije na območju Gač. Računajo, da bi tam lahko začeli z gradnjo počitniških kapacitet v prihodnji gradbeni sezoni, prednost pri tem pa bo imela črnomaljska občina.
V SOBOTO SPREJEM ZVEZNE ŠTAFETE
TREBNJE — Zvezna štafeta mladosti se bo tudi letos zadrževala v trebanjski občini. Trebanjski mladinci jo bodo sprejeli v soboto, 12. maja, ob 12.30 na Biču. Od tam jo bodo po magistralni cesti pospremili do Trebnjega, kjer bo sprejem. Že prej se bo začela v spominskem parku osrednja proslava, na kateri bodo sodelovali učenci osnovne šole iz Trebnjega, godba na pihala in folkloristi iz Mokronoga. Po proslavi v Trebnjem pa bodo mladinci tekli s štafeto do Mirne, kjer jo bodo predali tabornikom, zbranim na regijskem tekmovanju. Malo pred 14. uro bodo taborniki odnesli štafetno palico proti Pečicam, kjer jo bodo predali mladincem iz litijske občine.
datov. Zato se postavlja vprašanje kontinuitete dela čez dve leti, ko bo večini prenehal mandat in ne bo možnosti ponovne izvolitve, za te volitve pa se morajo zato začeti pripravljati že sedaj.
Ko so komunisti ocenjevali poslovanje delovnih organizacij v
TUDI V OBRTNI ZADRUGI OO ZKS
ČRNČMELJ — Na nedavni seji črnomaljskega občinskega komiteja ZKS so podprli pobudo tamkajšnje obrtne zadruge, da bi tudi tam ustanovili osnovno organizacijo ZKS. Nova organizacija, vkateri so obrtniki, povezani v zadrugi, ter zaposleni v tej delovni organizaciji, je že 64. OOZKS v črnomaljski občini, zaenkrat pa šteje 5 članov. Njen predsednik je Boris Šimec, podpredsednik pa Marko Barič.
preteklem letu, so poudarili predvsem visoko rast celotnega prihodka in akumulacije, kljub neizpolnjevanju fizičnega obsega proizvodnje. Tako je industrija z rudarstvom že presegla tri četrtine udeležbe v celotnem prihodku, med tistimi, ki so udeležbo zmanjšali, pa so poleg kmetijstva in komunale še gozdarstvo, promet, trgovina, gostinstvo in turizem.
V letošnjem letu se nadaljujejo težave iz preteklega leta. Tako se v Iskri pritožujejo nad visoko devizno soudeležbo, slabo kvaliteto žice, v Beltu nad veliko iztroše-nostjo opreme, s tem pa tudi visokimi stroški obdelave izdelkov. V gradbeništvu primanjkuje dela zaradi zmanjševanja investicij. Kljub vsem težavam komunisti opozarjajo, da še vedno ni dovolj resnosti ter da mnogi še vedno preveč računajo s tem, da ni važno, ali je dohodek rezultat višjih cen, klirinškega izvoza ali česa drugega, da le preživijo še leto ali dve — potem se bodo stvari že same uredile.
B. M.
Kako se bodo greli Ribničanje?
Letos izdelati načrt
RIBNICA — Kako ogrevati poslovne in stanovanjske stavbe v Ribnici iz ene toplarne? Studijo o tem bo izdelala do jeseni posebna delovna skupina, ki jo je 24. aprila imenoval občinski izvršni svet. Nosilec projekta je Miha Umek, v skupini pa so še predstavniki R1KO, INLES, samoupravne stanovanjske skupnosti in gozdarstva.
Projekt bo financirala občinska raziskovalna skupnost, izdelava tega načrta pomeni uresničevanje tistega dela dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije občine Ribnica, ki govori o energetiki in še posebej o ogrevanju.
Delovna skupina bo v svoji študiji ugotovila, če je sedanje mesto za energetsko postajo primerno ali pa bo potrebna nova lokacija. Preučila bo tudi energetske vire.se pravi, koliko je lesnih odpadkov, ki bi bili primerni za kurjenje v toplarni. Ocenila bo tudi predračunsko vrednost te investicije in možnost postopne gradnje oz. postopnega priključevanja porabnikov.
J. P.
Hitreje s puško kot s peresom
Zgodovino Kočevske v NOB so borci „napisali” s puško v štirih letih, kaže pa, da bo minilo nad 40 let, da jo bodo napisali še s peresom
KOČEVJE — Mesto borcev je vedno v prvih vrstah: to velja tako za oboroženi boj kot boj za stabilizacijo. Tudi v zasebnem življenju so se borci dolžni obnašati stabilizacijsko in biti vsem za vzgled. To je nekaj misli, ki jih je na nedavni programski skupščini občinskega odbora ZZB NOV poudaril predsednik Nace Karničnik.
V sedanjem trenutku so nam potrebni sposobni kadri. Gospodarstvo mora proizvajati tisto, kar potrebuje notranji in zunanji trg. Pri tem pa ni pomemben le dohodek, se pravi finančni učinek, ampak tudi povečevanje fizičnega obsega proizvodnje.
To je nekaj misli sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZK Rudija
PECI
ZMANJKALO
KOČEVJE — Za prvomajske praznike je v Kočevju zmanjkalo peči na trda goriva. Kljub nizkim temperaturam in celo sneženju so bili namreč radiatorji centralnega ogrevanja mrzli že rxl 15. aprila, k o se je končala kurilna sezona. Zaradi ogrevanja prihaja do vedno večjih zapetljajev. Centralna kurjava je draga, da mnogi že ne zmorejo plačila zanjo. Toplovodne cevi so ponekod nestrokovno speljane, pa pride v nekatere stavbe malo toplote, plačevati pa morajo polno ogrevanje. Še ni jasno, kaj se bo iz vsega tega izcimilo.
Iz nič milijon litrov
Trebeljanske krave delajo že 10 let za Ljubljanske mlekarne — Mleko vozi Stane Miklič iz Roj
ROJE — Okoli Trebelnega že od nekdaj redijo krave in tudi mozlejo jih, toda tega mleka je še pred 10 leti prišlo na trg zelo malo. Zalo se je trebanjska kmetijska zadruga odločila, da bo tudi s tega področja prodajala mleko Ljubljanskim mlekarnam. Ka so začeli, ga je bilo vsak dan le 120 litrov, zdaj pa se ga nabere že 1.800 litrov na dan ali okoli milijon litrov na leto.
To je velik uspeh za te pretežno zaostale predele. Hkrati pa prihaja za mleko tudi denar, ki gre skoraj praviloma za razvoj kmetijstva. In zasluge za tak razmah mlekarstva ima slej ko prej tudi Stane
Miklič z Roj. Že več kot 10 let prevaža mleko na 28 kilometrov dolgi progi med Rojami, Cikavo, Mirno vasjo. Veliko Strmico, Čužnjo vasjo, Drcčjim vrhom,Trebclnim, Gornjim Mokronogom in Šta-tenberkom, kjer je njegova končna postaja. V vseh teh letih ga niti enkrat ni zmagala bolezen, tudi druge težave ga niso zadržale doma. Samo v skrajnih primerih seje zgodilo, da ga je zamenjal sin. In to delo ni lahko, saj mora Stane zdaj spomladi vstati že ob 4. uri zjutraj, da lahko pobere vse mleko.
Hkrati mu ostane Se dovolj časa za lastno kmetijo, razmišlja pa tudi, da bi v prihodnosti spet oživel žago in mlin, kije na Mikličevi domačiji v Rojah pred leti že deloval.
.Doma pridelamo okoli 10 tisoč litrov mleka na leto, lani smo prodali skoraj 6 ton pšenice, približno toliko krompirja, letos pa bo s pšenico precej slabše. Ne da bi segni-la, ampak posejali smo je manj, kar je glede na slabo leto, ki se obeta, še	-— ‘
Miklič.
dobro," pripoveduje
-Stane Miklič
Sicer pa dolina, kije bila obsojena pa propad (Miklič je povedal, da jc neki občinski funkcionar pred leti dejal, da v dolini Radulje ne potrebujejo elektriko, saj bo dolina tako'ali tak« kmalu prazna) spet oživela.
J. S.
Orla, ki je na skupščini borcev predstavil sedanji, predvsem gospodarski, položaj v občini.
V nadaljevanju je poudaril, da je v izdelavi nov program za samoprispevek, ki ga bodo obravnavali vsi občani, ne le sveti krajevnih skupnosti. Pri tem se je treba zavedati, da je treba tisto, kar bomo zgradili, tudi vzdrževati. Pri tem se je spomnil na gradnjo plavalnega bazena, ki je bil narejen s samoprispevkom, zdaj pa ni denarja za njegovo obratovanje.
V razpravi je bilo izrečenih več kritičnih misli zaradi počasnosti pri zbiranju gradiva za knjigo .Kočevska v NOB". V štirinajstih letih je bilo malo narejenega, čeprav je prav Kočevska zelo bogata po dogajanjih v NOB. Druge občine, kjer seje med NOB dogajalo manj in tudi manj pomembne-
ZA PRAZNIK NA MESTNEM VRHU
KOČEVJE — Na praznik dela prvi maj je bilo tudi letos tradicionalno zborovanje Kočevcev pri planinski koči za Mestnim vrhom. Kljub izredno.slabemu vremenu (na novo je zapadlo okoli 20cm snegajje prišlo na zborovanje v glavnem peš okoli 200 ljudi. Govoril je podpredsednik občinske konference SZDL Peter Šobar.
DESET SREBRNIH
RIBNICA — Na svečanosti ob dnevu OF, kije bila 26. aprila v domu JLA v Ribnici, so podelili tudi letošnja srebrna priznanja OF, ki so jih prejeli: Dušan Čaval (Ribnica), Rudi Benčina (Ribnica), Mifko Košmrlj (Loški potok), Janez Debeljak (Ribnica), Janez Mihelič (Sodražica), Ivan Vesel (Ribnica), Marjan Gril (Ribnica), Pavel Rebolj (Dolenja vas), Anton Stmad (Velike Poljane) in krajevna skupnost Loški potok.
ga, pa imajo o svoji zgodovini za časa vojne napisane že debele knjige. Dogovorili so se tudi o zbiranju gradiva za novi .Vodnik po partizanskih poteh", v katerem naj bi bili bolj zanesljivi podatki, kot so bili v prvi izdaji. V obsežni program dela. ki so ga sprejeli, pa so zapisali še več drugih nalog.
J. P.
- Samoprispevka ne
S seje OK SZDL Kočevje
KOČEVJE — Povsod je treba zmanjševati preobširno režijo, poskrbeti za dopolnilne proizvodne programe, konvertibilno izvozno-uvozno bilanco je treba izenačevati povsod, kjer še vedno s lega trga več uvažajo, kot zanj izvažajo.
Na seji občinske konference SZDL je predsednik IS Stane Letonja poudaril tudi, da v občini ni načrtovane nobene pomembnejše proizvodne investicije, je pa zato več neproizvodnih, kar ni v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Opozoril je še, da se izvršni svet ne bo zavzemal za uvedbo novega samoprispevka, saj ..bo že čez nekaj mesecev prišlo do težav, za katere sicer vemo, a jih ne jemljemo dovolj resno."
Podobno je menil v razpravi sekretar predsedstva OK ZK Rudi Orel, ki je opozoril, da je še preveč oportunizma in diplomacije, premalo pa zagnanega dela. Podobno so govorili tudi drugi.
Ob zaključku razprave o uporabi sredstev samoprispevka so ugotovili, da razpis samoprispevka za vso občino ne pride v poštev. Uvedejo pa ga lahko v posamezni KS, če menijo, da gre za reševanje življenjsko pomembnih zadev.
J. P.
BREZ KRŠITELJEV,
A NIZKI OSEBNI DOHODKI
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini lani ni bilo kršiteljev družbenega dogovora o razporejanju dohodka, obrtna zadruga in kmetijska zadruga pa sta prekoračitev v letu 1982 lani poračunali. Vendar pa je bil povprečni mesečni osebni dohodek na delavca v preteklem letu v občini komaj 16.320 dinarjev, torej za 1.850 dinarjev pod slovenskim povprečjem. Težave so toliko večje, ker izgledov za bistveno povečanje osebnih dohodkov v občini ni. zato se bodo morali zavzemati za doslednejše nagrajevanje po delu, v organizacijah z izgubo pa se bodo morali tudi pri izplačevanju osebnih dohodkov postaviti na realne temelje.
Prvo mesto prevzel Riko
Ribniška občina v uspešnosti prekaša druge
RIBNICA — Te dni razpravljao v ribniški občini o gospodarjenju v občini lani. Primerjave z ljubljansko regijo in Slovenijo so za ribniško občino ugodne.
Celotni prihodek in porabljena sredstva sta sicer v občini porasla za manj kot v regiji in republiki. Tudi vsi drugi kazalci so ugodnejši. Dohodek je v primerjavi z letom prej porasel v občini za 65 odst. (v regji za 45 odst. in
• LJUBLJANA — Na svečanosti ob dnevu OF, prazniku dela in 30-letnici delavskih univerz, ki jo je 2S. aprila organiziral republiški svet Zveze sindikatov v prostorih skupščine SRS, so podelili tudi letošnja republiška priznanja sindikata. Med dobitniki zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije je tudi konferenca Zveze sindikatov v delovni organizaciji Riko Ribnica, ki je v svojem delu zelo uspešna. Delovni kolektiv Riko in s tem tudi člani sindikata so pokazali vedno veliko razumevanja za solidarnost in pomoč drugim delovnim kolektivom v občini in izven nje, ki so se znašli v težavah. Tako so z uspelim referendumom pred kratkim sprejeli v okvir svoje delovne organizacije tudi ribniški tozd ljubljanske Žičnice, podobno razumevanje pa so že prej pokazali do drugihtozdov oz. delovnih kolektivov. Izreden posluh so pokazali tudi za reševanje zadev znotraj krajevne skupnosti.
republiki za 43 odst.), čisti dohodek za 72odst. (40 oz. 37 odst.), akumulacija celo za 147 odst. (regija 64, rep. 59 odst.), sredstva za reprodukcijo za 122 odst. (regija 54. rep. 49 odst.) itd. Količinski obseg proizvodnje je bil večji v občini za 4 odst. (načrtovali so 3-odstotno rast), za prav toliko pa je poraslo tudi število zaposlenih.
Izvoz, so v občini povečali celo za 110 odst. Tako so izvozili preko 27 odst. proizvedenega. Slovensko gospodarstvo izvozi 10 odst. prihodka, gospodarstvo ljubljanske regije pa celo le 7 odst. Slovensko gospodarstvo pokrije z. izvozom 96,5 odst. konvertibilnega uvoza, ribniško gospodarstvo pa kar 230 odst.
Vse delovne organizacije so vložile precej v investicije, največ pa RIKO in INLES. Izjema je le Donit. Največ akumulacije je ustvaril RIKO, visoko sta dosegla še Eurotrans in tozd ^pkno. Na robu rentabilnosti so poslovali todz Žičnice, tozd Inlesa Loški potok in tozd Mercator—Jelka.
Zanimivi so tudi podatki o strukturi dohodka v občini za obdobje zadnjih treh let, ki kažejo, da je prav v tem obdobju Inles izgubil vodilno oz. prvo mesto v občini, ki ga je prevzel zdaj Riko. Tako je Inles ustvaril leta 1980 še 34,4 odst. vsega dohodka v občini, Riko pa le 29,2 odst. Lani, se pravi tri leta kasneje, pa je znašal delež Inlcsovega dohodka v občinskem le še
25.5 odst. Riko pa se je povzpel kar na
46.5 odst.
J. PRIMC
Štiridesetletnica prve svobode
Krajevne skupnosti Trebnje, Štefan, Račje selo in Dolnja Nemška vas praznujejo
TREBNJE — Krajevne skupnosti Trebnje, Račje selo, Štefan in Dolenja Nemška vas praznujejo krajevni praznik 15. maja v spomin na prvo osvoboditev Trebnjega in okoliških krajev. Ker mineva od prve osvoboditve ravno štirideset let, bodo letos pripravili v teh krajevnih skupnostih več proslav in srečanj. Zbrali se bodo tudi borci Cankarjeve brigade, ki so Trebnje osvobodili.
.Čeprav se ne moremo pohvaliti z kdove kakšnimi delovnimi zmagami," je dejal Slavko Kržan, predsednik skupščine KS Trebnje, lahko rečem, da bodo tudi letošnji praznik naše krajevne skupnosti in seveda sosednjih dostojno proslavili. Že 12. maja se bodo začela tekmovanja v košarki in rokometu, 15. maja pa bo v novi osnovni šoli otvoritev razstave Borbena pot Cankarjeve brigade. Osrednje prireditve bodo v soboto, 19. maja, ko
bo dopoldne seja vseh skupščin krajevnih skupnosti in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ob pol enajsti uri dopoldne bomo odprli novo tržnico, potem pa bo zbor borcev Cankarjeve brigade.
Čeprav sem dejal, da nismo veliko dosegli, pa brez rezultatov le nismo. Začeli smo obnovo kulturnega doma v Trebr.jem, še prej smo napeljali vodo v Gornje Medvedje selo, asfalt smo položili na Jurčičevi ulici in proti Pra-
prečam, med Nemško vasjo in Rodinami, med Račjim selom in Blatom. Pripravljamo' se tudi na obnovo telefonskega omrežja.
Zdaj imamo izdelane projekte za severni del Trebnjega in Štefan. Seveda bodo krajani najbolje sprejeli novo tržnico v Trebnjem, ki bo letos ob našem prazniku tudi začela delovati. Čeprav so vse to majhni dosežki v primerjavi s preteklimi leti, pa glede na sedanje razmere lahko rečem, daje tudi to dovolj. Še posebej bomo zadovoljni, če nam bo uspelo spraviti pod streho tudi trebanjski dom kulture, kjer pa imamo zdaj nekaj težav z denarjem.
J. S.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Trgovina GG zdaj več obeta
V Brežicah so zgradili nad 1000 kv. metrov prodajnih in skladiščnih prostorov — Kupcem zagotavljajo boljšo ponudbo tudi pri kurivu
li
BREŽICE — Gozdno gospodarstvo — tozd Trgovina je pred prvini majem odprlo nove skladiščne in prodajne prostore pri železniški postaji. Ti obsegajo 620 kvadranih metrov pokritih skladiščnih površin ter 385 kv. metrov prodajnih in poslovnih prostorov. Naložba vanje in v zunanjo ureditev z velikim asfaltiranim dvoriščem je veljala 27 milijonov dinarjev. Investicijske vsote niso prekoračili in tudi roka za izgradnjo ne.
Na otvoritvi so obljubili, da naravni danosti in poslovnih us-
bodo izpopolnili ponudbo gradbenega lesa, polizdelkov in končnih izdelkov ter zagotovili občanom dovolj kuriva.
Gozdno gospodarstvo je začelo razvijati trgovino pred 22 leti v Brežicah in v Sevnici. Začetki so bili skromni in ponudba prav tako. V Sevnici so zgradili nov objekt za te namene 1. 1975. To je zdaj enota tozda v Brežicah. Trgovina sodi med stranske dejavnosti GG. Zanje so se po besedah direktorja Teodorja Oršaniča odločili zaradi omejenega lesnega bogastva, saj so bili po skromni
PROSTOVOLJCE VABIJO NA ODDAJO KRVI
BREŽICE — V dne 17. in 18. maja se bo ekipa Transfuzijsega zavoda iz Ljubljane zadrževala v Zdravstvenem domu in odvzemala kri prostovoljnim krvodajalcem. Za pomladansko akcijo poskuša občinski odbor Rdečega križ.a s pristojno komisijo in pomočjo sindikata, mladinske organizacije in SZDL pridobili več krvodajalcev kot prejšnja leta.
Brežiška občina naj bi jih zagotovila nekaj čez tisoč vsako leto. Vselej se to ne posreči, vendar računajo, da bo odziv v jubilejnem letu boljši kot sicer. Rdeči križ Slovenije slavi letos 40-letnico organiziranega delovanja, zato so tudi v brežiški občini popestrili njegovo dejavnost s prostovoljnimi akcijami, z izobraževalnimi oblikami in tekmovanji, v katere vključujejo izredno veliko mladine.
pehih na zadnjem mestu v slovenskem gozdarstvu.
Razen trgovine so se lotili tudi topolovih plantaž in kmetijske proizvodnje, primarne predelave lesa, transporta, gradbeništva in
• KS BREŽICE PRAZNUJE NA DAN OSVOBODITVE
BREŽICE — 9. maj je praznik krajevne skupnosti Brežice. V spomin na obletnico osvoboditve so sinoči priredili v Domu JLA svečano proslavo s podelitvijo krajevnih priznanj OF, priznanj krajevne skupnosti in Turističnega društva. Pri kulturnem programu so sodelovali razen Prosvetnega društva bratov Milavcev še otroški vrtec, osnovna šola in glasbena šola Brežice, vojna pošta Cerklje in Šolski center Brežice. Opoldne so na dvorišču brežiškega gradu sprejeli štafeto. Nocoj bo Amaterski oder v Prosvetnem domu uprizoril Mikelno-vo delo „Mor. pol. kvalif. tov. Gubca” za jutri ob 19. uri pa vabi Hoitikul-turno društvo občane na predavanje z diapozitvi v Dom JLA.
Priznanja so najboljša spodbuda
Najboljši gasilci
BREŽICE — Delovno zagnanost gasilskih društev spodbujajo vsakoletna priznanja in diplome občinske Gasilske zveze. Z njimi obeležujejo uspehe skupin in posameznikov. Za lansko zastopanost brežiške občine na tekmovanjih so si prislužila priznanja pionirska A. pionirska B desetina in moška desetina gasilskega društva Obrežje, ženska desetina iz Skopic in moška desetina iz Kapel.
Na tekmovanjih med društvi kategorije A je bilo priznanje za prvo m^to v občini GD Obrežje, za drugo GD Skopice in za tretje Gasilsko društvo Veliki Obrež. V skupini B so podelili priznanja GD Cerklje za * prvo, GD Kapele za drugo in GD Brežice — okolica za tretje mesto. V skupini C se je najbolje odrezalo društvo iz Bukoška, sledili pa sta mu gasilski društvi iz Globokega in Sromelj. Med industrijskimi društvi so si prislužili priznanje gasilci iz Tovarne pohištva, med društvi Mladi gasilec pa osnovnošolci iz Cerkelj za prvo, z Velike Doline za drugo in iz Brežic za tretje mesto.
Aktivistom
izročili
priznanja
S slavnostne seje v počastitev dneva OF. in praznika dela v Krškem
KRŠKO — Na slavnostni seji vodstev vodstev vseh dbčinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine v počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela so 25. aprila v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem podelili priznanja Osvobodilne fronte s srebrnim znakom (o dobitnikih teh smo že poročali), srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, priznanja za 30-letno članstvo v Zvezi komunistov in priznanja vsem še. živečim udeležencem pohoda 14. divizije iz krške občine. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sveta ZSS Franc Dular.
Srebrni znak ZSS so prejeli Drago Šterban (občinski sindikalni svet), Martin Molan (OO ZSS NE Krško), Anton Žvar (OO ZSS Kovinarska), Janez Reberšek (OO ZSS Kovinarska), Jože Skušek (OO ZSS — tozd Elektrodistribu-cija Krško) in osnovna organizacija ZSS Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj — tozd Papir.
Priznanje za 30-letno članstvo v Zvezi komunistov so dobili Edvard Godler (OO ZK tozda Les Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj), Lojze Štih (OO ZK srednje šole Krško) in Martina Petan (OO ZK Krško — desni breg).
Spominska priznanja pa so si prislužili tile udeleženci pohoda 14. divizije na Štajersko: Filip Bandelj iz Kostanjevice, Jože Mihelič z Rake ter Alojz Marc in Ivan Turk iz Krškega.
hortikulture. Danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da so po večanju celotnega prihodka na tretjem mestu v slovenskem gozdarstvu, po rasti dohodka na četrtem, po povečevanju akumulacije na šestem in po osebnem dohodku na zaposlenega na tretjem mestu. Trgovina je v celotnem prihodku delovne organizacije zastopana s 13,2 odst., v dohodku s 4,2 odst., pri ustvarjanju sredstev za širjenje materialne osnove pa s 15,5 odst. Pravkar dokončana investicija je tudi eden od rezultatov uspešnega poslovanja. Načrtujejo še tretjo fazo.Dogradili bodo nekaj skladišč in tako zaokrožili streho nad več kot 1000 kv. metri površine. Zamenjati nameravajo tudi obstoječo mostno tehnico. Za dosedanjo in bodočo naložbo združujejo pretežno sredstva temeljnih organizacij Gozdnega gospodarstva Brežice.	J.	T.
VABIJO
KRVODAJALCE
SEVNICA — Letošnja spomladanska krvodajalska akcija bo 24. in 25. maja, kot običajno v dvorani TVD Partizana. V vrste številnih krvodajalcev vabijo nove.
„Nikogaršnji servis nismo”
V ZSMS so najbolj zadovoljni s povezovanjem mladih v kmetijstvu in z uspehi pri prostovoljnem delu
BREŽICE — Mladino zelo moti. da v mnogih delovnih kolek-tivh, v krajevnih skupnostih in celo v marsikateri družbenopolitični organizaciji pojmujejo njihovo organizacijo kot servis za delovne akcije, za varstvo okolja ali kot izvajalca za druge tekoče naloge. Del krivde za to so v poročilu o delu v minulih dveh letih pripisali tudi sebi, zato so sklenili, da bodo v prihodnje bolj vztrajni pri uveljavljanju v delovnem^rkolju in v krajevnih skupnostih.
ZSMS je predvsem politična organizacija, ki je v zadnjem obdobju dosegla nekaj lepih uspehov. Velik korak naprej je napravila pri povezovanju mladih v kmetijstvu, pri vsebinskem usmerjanju in izobraževanju. Svoja stališča so delegati sporočali zborom občinske skupščine, samoupravnim organom DO in TOK ter jih preneslicelodo kongresa ZSMS. Žaradi tega so pričakovali hitrejše, spreminjanje razmer, vendar so razočarani, ker dejanja zelo počasi sledijo besedam.
V tem času so napravili oremike tudi v vrstah dijakov Šolskega centra, kjer so na lastno pobudo organizirali več razprav o družbenoekonomskem položaju mladih, o štipendiranju in zaposlovanju. Skrbi jih predvsem zadnje, saj bo v Posavju vsak čas iskalo prvo zaposlitev tisoč mladih ljudi.
Za prostovoljno delo na občinski konferenci ŽSMS že nekaj časa niso več v zadregi. Mladi se odzivajo pozivu za delo v brigadah in radi sodelujejo na vseh akcijah. Velika odzivnost za prostovoljno delo je pripomogla k temu, da so v srednjeročni plan razvoja SRS vkijučili nerazvito Kozjansko in privabili v spominski park Trebče republiške brigade.
Najslabša je aktivnost mladih v združenem delu. Razlog za to vidijo v slabem informiranju mladih delavcev o dogajanjih v kolektivih. Laže je tam, kjer so mladinske organizacije stalno v stikih z občinsko konferenco oziroma tam. kjer jih njeni člani pogosteje obiskujejo in tako odpravljajo preg-raje nekdanjega forumskega dela.
Stalno sodelovanje imajo vpeljano s Posavjem, s Tovarno pohištva, z Jutranjko, z IMV in še nekaterimi organizacijami ZSMS v združenem delu. Z mladimi v KS so stiki živahnejši že dlje časa, so pa tudi kraji, kjer mladinska organizacija nikakor ne more zaživeti. Na prvem mestu so Brežice, kjer se še vedno otepajo s prostorskimi težavami in najbrž še tudi niso našli oblik, s katerimi bi pritegnili širši krog mladine.
J. T.
Novo v Brežicah
Niso zazrti le v preteklost
S programsko-volilne skupščine občinske borčevske organizacije v Krškem
KRŠKO — ..Borci smo preveč osamljeni. Med narodnoosvobodilnim bojem je Osvobodilna fronta dajala moč in tempo... Socialistična zveza danes ne daje tistega. Zveza socialistične mladine tudi ne. čeprav ne gre posploševati.”
Tako je razpravljal Ivan Divjak iz Kostanjevice na programsko-volilni
• Negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij posveča svet za to področje pri OK SZDL veliko pozornost. Pripravljajo drugo izdajo vodnika po partizanskih poteh, ki bo izšel konec leta, zato je še čas za dopolnitve. Skupščina ZZB NOV občine Krško je za predsednika ponovno izvolila Staneta Nu-nčiča in za sekretarko Marinko Preskar, podpredsednika pa bosta naslednji dve leti Franc Tomažič in Ciril Plut.
skupščini občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV 25. aprila v Krškem. Danes ugotavljamo izgrede zlasti pri mladih, ki imajo polne žepe, prav mladi pa smo bili tisti, ki smo nosili breme NOB. Mladina bo takšna, kakršno bomo vzgojili, je (samo)kritično nadaljeval Divjak in poudaril, da so priznavalnine razvrednotene, kar velja zlasti za borce-kmete, ki nimajo pokojnine. Preveč smo pozabili na ljudi, aktiviste, ki so nam medvojno na podeželju dajali hrano, je ie opomnil. Njegove besede, kako večine govornikov na skupščini, so borci pospremili s ploskanjem.
Krških borcev se včasih že loteva občutek malodušja, da ne morejo ničesar spremeniti, saj jih nihče ne posluša, kaj šele da bi kaj naredil. „Ljudje nam ne verjamejo, da smo vsi krivi. Krivci so na vrhu, ki presedajo s stolčka na stolček, a jih zaradi neodgo-
vornega dela ne zamenjamo,” je pribil Radb Kozole s Senovega, nekdo drug pa je dodal, da je v najtežjih časih komandant brigade lahko postal dober borec po kratkem postopku, zato tudi
danes ne bi smelo biti vprašanje zamenjave vodilnih v gospodarstvu in drugod. Občani so kritizira« li sistem nakupa za devize, saj jih marsikdo ni mogel kupiti. Zdaj pa nekaterih izdelkov preprosto ni več, kopičijo se v skladiščih in čakajo na podražitev. Je to kaj drugega kot špekulacija, sprašujejo krški borci.
P. PERC
VINOGRADNIŠTVO DANES — Pod tem geslom so prebivalci krajevne skupnosti Sromlje 29. maja pripravili sprevod, s katerim so popestrili svoj krajevni praznik in obletnico ustanovitve Kozjanskega odreda. Sledil je nastop sedmih pevskih zborov s Kozjanskega pred spomenikom NOB. Udeleženci te tradicionalne prireditve so si nato v stari šoli ogledali bogato ponudbo domačih jedi in poizkusili najboljša sromeljska vina, za katera so razstavljalcem podelili diplome in priznanja. (Foto: J. T.)
Inplet brez ustreznega načrta?
Naloge sindikatov v zaostrenih razmerah gospodarjenja — še o Komunali
SEVNICA — V zaostrenih razmerah gospodarjenja je upravičena skrb sindikatov za gospodarjenjem razpoloženje delavcev. Slednje so ocenjevali na seji predsedstva občinskega sveta sindikatov pred prvomajskimi prazniki.
Pri tem se niso izgubljali v običajnih knjigovodskih bilancah. V predsedstvu menijo, da morajo poslovanje še posebno vestno spremljati, vsaj izvršni odbori sindikalnih osnovnih organizacij, kjer so v minulem letu' poslovali z. izgubo. Za Komunalo so menili, da v svojem sanacijskem programu premalo kritično govori o lastni neorganiziranosti in delovni disciplini.
Glede novega kolektiva lnpleta v predsedstvu menijo, da v kolektivih sovlagateljev delavci niso seznanjeni s problemi, s katerimi
se ubadajo v tej novi tovarni. Ne premore namreč dovolj surovin za polno obratovanje. V svetu sovlagateljev se tudi še niso dogovorili o načrtu proizvodnje in cenah za letos.
Sevniški zdravstveni dom je delovnim organizacijam ponudil družbeni'dogovor o prednostnih ordinacijah Slednje namreč za nekatere kolektive že delajo. Kljub staležu 0,4 odstotka (je med najnižjimi v celjski regiji) pomeni to dnevno odsotnost 24 delavcev. V sindikatih tega'dogovora ne
ocenjujejo kot prispevek k stabilizaciji. Vrnili so ga komisiji v dopolnitev.
S slabo preskrbo z lesom se ubadajo v Stillcsu. Gozdarji pač izvažajo kakovostnejše vrste lesa, iz manjvrednega lesa pa je težko izdelovati stilno pohištvo. Proizvodnjo dopolnujjejo s prenosom izdelkov iz enega v drug tpzd.
A.ŽELEZNIK
V ZNAMENJU MAJA
SEVN1L A — V znamenju gesla miru, domovine in Tila so'v nedeljo-popoldne šolani v organizaciji občinske konference ZSMS v Sevnici pred Merxom, kjer so včeraj sprejeli Titovo štefeto, risali poasfaltu. Zal je prijetno popoldne prehitro prekinila ploha.
Odprli novo decimirnico
Za naložbo prispevali sovlagatelji
SEVNICA — Pred 1. majem so slavili pomembno delovno zmago delavci tukajšnjega tozda Žaga brežiškega GG, namenuso izročili novo decimirnico. Čast prerezati trak je pripadla najstarejšemu delavcu tega kolektiva, vratarju Francu Pečniku.
PRIDOBITEV — Čast prerezati otvoritveni trak na novi sevniški decimirnici je pripadla najstarejšemu delavcu Francu Pečniku. (Foto: A. Železnik)
S to pridobitvijo žaga dopolnjuje svojo dejavnost z višjo stopnjo predelave žaganega lesa. Z letno zmogljivostjo 7.000 ku-bikov lesa, razrezanega v razne elemente, kjer bo samo desk 6.800 •kvadratnih metrov, bo izkoriščen sleherni kos lesa. Na tako obdelani les že težko čakajo v lesnopredelovalni industriji, zato so se kot sovlagatelji vključili v gradnjo sev-niška Kopitarna in Stilles, ljubljanska Lesnina in Sopota iz Radeč. V 42,9 milijona dinarjev vredni naložbi so sodelovali še preostali tozdi brežiškega GG in Bcogradska banka iz Krškega. Objekt je do roka zgradil sevniški tozd Betona.
Kakšen je pomen preusmerjanja brežiškega GG, dolga leta na repu med 14. slovenskimi GG, je v nagovoru povedal glavni direktor inž. Teodor Oršanič. Dopolnilne dejavnosti danes namreč predstavljajo že 40,2 odstotka celotnega prihodka tega kolektiva.
Izgradnja sevniške žage s to pridobitvijo še ni končana, v načrtu imajo še lupilnico.
V kulturnem delu sporeda so sodelovali šolarji osnovne šole Savo Kladnik.
A. Ž.
DOVZETNI SAMO ZA POZIVE. Na vabila se ljudje ne odzivajo, zato so v Socialistični zvezi sklenili zagotoviti udeležbo v akcijah „Nič nas ne sme presenetiti” z razpošiljanjem pozivov. Pred tem so že v Zvezi rezervnih vojaških starešin spoznali, da člani vabil ne jemljejo resno, da imajo raje ukazovalni ton. Kaže, da na vljudnostne oblike ne dajo veliko in da spoštujejo le to, kar je obvezno. Potrebna je zrelost, zato naj se isti ljudje v isti sapi ne pritožujejo nad pomanjkanjem demokratičnosti v vsakdanjem življenju.
PREVEČ PAPIRJA. PREMALO ODLOČANJA. Na zadnji seji občinske konference ZK so nekateri udeleženci kritizirali gore gradiva, š katerimi jih zasipajo republiške samoupravne interesne skupnosti. Včasih bi potrebovali dopust, da bi preštudirali ali vsaj prebrali toliko papirjev. Nazadnje tudi učinka ne vidijo, saj večkrat po celodnevnih razpravah ne upoštevajo nobenih delegatskih pobud za spremembe, ampak samo tisto, kar je predlagal izvršnisvet. Sprašujejose, če je zares potrebnih toliko sisov, splošnih in posebnih, samo otežujejo delo delegatov in povečujejo birokratizacijo.
12 BR€ZIŠK€_^T
PORODNIŠNICA
V času od 21. aprila do 3. maja 1984 so v brežiški porodnišnici rodile: Mirjana Kirin iz Gradne — Željko, Zinka Bogovič iz Krške vasi — Uroša, Zdenka Kozinc iz Dol. Brezova — Darjo, Albina Čižmek iz Brezja — Branka, Anica Erkič iz Brežic — Da-nimira, Ksenija Pahorc iz Krškega — Anžeta, Milena Živkovič iz Sevnice — Miha, Marija Špiler iz Župeče vasi — Davida, Vida Mlakar iz Rovišča — Andreja, Mirjana Turk iz Samobora — Vanja, Antonija Zemljak iz Pokleka — Simona, Danica Kerin iz Krške vasi — Andreja, Romana Vogrinc z Vrhja — Dejana, Milena Malnar iz Brestanice — Marjano, Anica To-maškovič iz Luga — Tomislava, Valentina Hojnik s Senovega — Mi-lanko, Durda Čuček iz Kerestinca — Ireno, Marija Jeraj iz Loga — Mitja, Mojca Arnšek iz Krškega — Evo, Sanja Botički iz Zaprešiča — Ano, Bariča Pažur iz Orešja — deklico, Marta Medvešek s Senovega — Evo. Čestitamo!
Krške novice
HIMNA NAJ OSTANE — Vse krajevne borčevske organizacije v krški občini so proti spremembi himne „Hej Slovani." Enako mnenje so izrazili borci tudi na nedavni programsko-volilni skupščini ZZB NOV občine Krško.
PIONIR PREDLOŽIL SANACIJSKI NAČRT — Sedem organizacij združenega dela v Posavju je imelo ob koncu leta nekrito izgubo, zdaj so ostale še štiri. Služba družbenega knjigovodstva Krško je prejela šele en sanacijski načrt, in čeprav je rok za oddajo teh programov junij, marsikje očitno mislijo, da je časa še na pretek. Za zgled tem naj bo tozd Gradbeni sektor novomeškega Pionirja, ki je tudi predložil sanacijski načrt, ker že vrsto let posluje na meji rentabilnosti. Občinski izvršni svet, komite ZK in sindikalni svet pa so že večkrat zahtevali, da bi morali sanacijske programe izdelati tudi vsi delovni kolektivi, ki končujejo poslovno leto s tako imenovano »pozitivno ničlo," ne le čisti zgubarji...
DOLGO NE BO MOGOČE ZDRŽATI — Krški šolniki zatrjujejo, da imajo že sedaj le enostavno reprodukcijo in da ta ko ne bo mogoče več dolgo zdržati. Menijo, da presplošno »režejo" družbena sredstva le sisom, splošna poraba pa ni tako okrnjena. Pogosto sprašujejo, zakaj ne bi bila enako obremenjena gospodarstvo in negospodarstvo...
Sevniški paberki
SLAKI IN DANIfcL — Ni ravno lahko sevmškim prirediteljem: še razvpitega popevkarja Smodeta je prišla gledat le peščica gledalcev. Vso pohvalo zaslužijo brežiški gledališčniki, ki so te dni igrali »Moralno politične kvalitete Matije Gubca" pred, reci in piši, 18 gledalci. Še ti so bili večinoma člani Odra mladih. Pač pa so imeli polno gasilsko dvorano Slaki in v soboto naš lanski adut za popevko Evrovizije, Danijel. Čeprav sc slednji po ceni vstopnic zgleduje po Pogore-iiču, je bil to dogodek predvsem za otroke...
PEVCI V ZABUKOVJE — Zanesljivo drugače pa bo v tej mali kozjanski vasici. Na voljo imajo le skromen prostor v tamkajšnji šoli, vendar občinska zveza kulturnih organizacij vztraja, da se občinska pevska revija seli iz kraja v kraj. Našli bodo hvaležno občinstvo, prireditev se bo začela v soboto ob 18. uri.
BREZ BOJAZNI ZA CESTO — Širjenje Šmarske ceste, predvsem pa počasna gradnja pločnika, vzbuja nejevoljo. Ker se ta dela vendarle bližajo kraju, se porajajo tudi pomisleki zaradi domnevne ožine in nekaterih drugih pomanjkljivosti. Pri krajevni skupnosti imajo za vse projekt trboveljskega 1BT in nimajo bojazni, da ne bo vse v redu. Pričakujejo, da bodo dela nadaljevali tudi pri mostu čez Sevnično.
kultura
in
izobra-
ževanje
»Spoznavanje” dokončno shiralo
O medobčinski kulturni akciji »Spoznajmo se” letos ne duha ne sluha
DOLENJSKA, POSAVJE — Ko se je v sezoni 1980/81 začela medobčinska kulturna akcija pod geslom ..Spoznajmo se", smo zapisali, da se je pojavila kot izziv in dokaz institucionaliziranim skrbnikom za kulturo, da je moč ne le sesti na resen medobčinski pogovor, marveč skupno akcijo tudi izpeljati. Podatki ob koncu omenjene sezone so to neovrgljivo potrdili: zvrstilo seje 33 prireditev, na katerih je sodelovalo 40 najrazličnejših skupin iz 22 kulturnih društev ozirorpa 870 nastopajočih. Prireditve si je ogledalo 5.700 obiskovalcev.
Po zaslugi te medobčinske kulturne izmenjave so imeli kulturne prireditve tudi kraji, kjer je bila kultura do tistikrat bolj redka gostja. S tem so začele izginjati bele lise, sprva samo na kulturnem zemljevidu Dolenjske, že naslednjo sezono pa tudi posavske regije. Kazalo je že, da se bo .nova mladika”, kakor je to akcijo, potekajočo pod okriljem
medobčinskega sveta STUDI, za Dolenjsko, imenoval Frana Šali, razrasla prek vseh občinskih in regionalnih meja, ko je začetna vnema ponekod povsem popustila. V mislih imamo predvsem novomeško občino, ki drugega kroga medobčinske kulturne izmenjave, razširjene že na sevniško in brežiško občino, nenadoma ni bila več pripravljena sprejeti.
Slednjič se je zadeva zasukala tako, da sta samo še črnomaljska in brežiška občina ena drugi poslali v goste svoje kulturne skupine in tako rešili čast akcije, rojene tudi iz političnih razlogov. Zadnji krog oziroma zadnja izmenjava med omenjenima občinama je bila lani ob tem času. Potem je spet zavladalo mrtvilo in od sicer ambiciozne akcije ni ostao tako rekoč nič, pač, samo spomin in nič več. Resda je na začetku sezone, ki se pravkar izteka, spet bilo nekaj besed o tem, da bi nadaljevali z medsebojnimi kulturnimi gostova-
nji, morda v nekoliko spremenjeni zasnovi, a je ostalo samo pri besedah. Pravih spodbud in moralne opore, kot jo je akcija .Spoznajmo se" ob rojstvu imela pod pokroviteljstvom SZDL, nenadoma ni bilo več.
Bržkone ni dovolj, če ob koncu zapišemo žal ali škoda, saj se je dokončno sesulo v prah nekaj, kar je za same kulturne skupine pomenilo resnično spodbudo. Že to, da je marsikatera skupina pevcev, godbenikov, igralcev in drugih skupin ljubiteljev prvič prestopila meje svoje občine, je veliko pomenilo. Poleglega se je bilo treba za korake k sosedom posebej pripraviti. Ni bilo vseeno, s čim nastopiti in kako, zato se je v tej gostovanjski vnemi ostril čut za kakovost, prepričljivost nastopa. In s čim zdaj vse to nadomestiti? Z odgovorom na to vprašanje pa naj se (vsaj malo) pom učijo tisti, ki so akcijo prepustili tako žalostni usodi.	I.	ZORAN
Sežanci za Trebanjce
Kulturne skupine iz sežanske občine bodo jutri nastopile na Mimi !r* u TraKniom - Žo	trilainn
in v Trebnjem sodelovanje
— Že triletno
Na brežiške knjige ne lega prah
Občinska matična knjižnica v Brežicah ima že več kot 8.400 včlanjenih bralcev
BREŽICE — Tukajšnja matična knjižnica je imela ob koncu minulega leta 29.176 knjig za otroke, mladino in odrasle. Od tega je bilo 1.359 knjig na policah v izposojevališču v Pišecah. Lanski prirastek je bil nekaj nad 2.000 knjig, od katerih jih je knjižnica z lastnimi sredstvi oziroma z gmotno pomočjo občinske kulturne skupnosti nabavila okoli 1.100.
Nakup je še vedno premajhen, narekujejo pa ga seveda cene knjig, ki so v žadnjem času zelo poskočile. Zato se dogaja, da ostaja precej bralcev, ki iščejo novo literaturo, nepostreženih.
Ob pomanjkanju lastnega knjižnega londa se zatekajo k medbibliotečni izposoji.
Obisk v knjižnici se povečuje. Od okoli 8.400 vpisanih bralcev, pri čemer je upoštevanih tudi 300 lani včlanjenih, jih je knjižnico redno obiskovalo 1.745. Ti so si ob 16.865 obiskih izposodili 47.561 knjig ter 611 časnikov in revij na dom. To pomeni, da je bila vsaka knjiga iz knjižnega
fonda matične knjižnice lani prebrana 1,7-krat, oziroma se je tolikokrat ..obrnila" celotna knjižnična zaloga. Med izposojenimi knjigami je bilo največ leposlovnih, bralci pa so povpraševali najpogosteje še po medicinski literaturi, družboslovnih delih, tehniških, naravoslovnih in zgodovinskih knjigah.
Knjižnica je lani sodelovala s šolami, vzgojnovarstveno ustanovo in krajevnimi skupnostmi ter tako opravljala pomembno vzgojno- izobraževalno poslanstvo tudi s te strani. V okviru te vzgoje jo je obiskalo in se z njenim delovanjem seznanilo nad 500
MARLJIVI HARMONIKARJI — Na ribniški glasbeni šoli deluje več
 ------- -	   .	..........	.	i	»h • ■»•■■oni ^ui.ruvni 3 v ■■ uciujt. > cv
skupin. Harmonikarsko skupino vodi Matija Suhadolc. Do zdaj ježe večkrat nastopila in bila deležna javnega odobravanja.
NOVO MESTO — 28 organizatorjev kulturnega dela v delovnih organizacijah novomeške občine se je udeležilo enodnevnega seminarja, ki ga je tu 25. aprila pripravila komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu.
Obdelovali so zanimive teme, začenši pri nalogah sindikata na kulturnem področju. Pri tem so predvsem priklicali v spomin ne-
Se obeta nov klub?
Ob seminarju za organizatorje kulture v Novem mestu
katere dokumente, sprejete na najvišjih sindikalnih mestih. Zatem je beseda tekla o kulturi, kakršno imamo in kakršno bi radi imeli, kajpak poudarjajoč pri lem možnosti, ki pa niso preveč rožnate.
Zanimivo je bilo poglavje o trenutni kulturni ponudbi v novomeški občini, o tistem, kar premorejo poklicne kulturne ustanove in kar gojijo ljubiteljske organizacije. Najrazličnejših kulturnih dobrin nikakor ni malo, vprašanje pa je, ali je že vse narejeno, da bi postale bolj dostopne tako imenovanim porabnikom.
Vsekakor je bila primerna pripomba, da bi se morale nekatere ustanove še bolj odpreti javnosti, kar velja zlasti za oddelke Dolenjskega muzeja. Večji posluh za odprtost bi morali imeti tudi v času poletnega turizma, saj tujci, denimo ne prihajajo k nam samo zato, da bi se v naših gostilnah poceni najedli in napili.
Precej časa so seminaristi posvetili knjigi, knjižničarstvu in bralnim nSvadam. Slišati je bilo, daje osrednja tovrstna ustanova v občini, novomeška Študijska knjižnica, še premalo izrabljena, ako-ravno sodi med največje in najbogatejše regionalne knjižnice v Sloveniji.
Veliko vlogo bi lahko odigrala tudi vzajemna knjižnica, ki bi jo ustanovile delovne organizacije, saj bi na ta način ponudili knjigo delovnemu človeku tako rekoč na njegovem delovnem mestu, čeprav so možnosti za ustanovitev take knjižnice v Novem mestu, pa dalj od začetnih pobud še ni prišlo.
Vsem obrazlagam in napotkom, kakšno bodi delo v prihodnje, so organizatorji kulture pazljivo sledili, se tudi sami vključevali v razprave in opozarjali na svoje dosedanje dobre, pa tudi slabe izkušnje. Pokazalo pa sc je, da je seminar, čeprav še tako dober, premalo, da bi potrebovali še kakšne drugačne oblike sestajanja in izobraževanja organizatorjev kulture. Slednji potrebujejo zlasti spodbude, saj jim ni povsod lahko.
Zato v Novem mestu že razmišljajo o tem, da bi ustanovili klub organizatorjev kulture, ki bi delal na posebej pripravljenem programu. S tem bi dosegli dvoje: da se nekateri organizatorji ne bi počutili osamljene (in nemalokrat izpostavljene zasmehovanju!) in da bi poslej obravnavali problematiko, ki večino najbolj žuli. Za prostor, pravijo, ne bi bilo težav, saj bi klub lahko deloval v Domu kulture, za kritje minimalnih stroškov delovanja pa bržkone tudi ne.
1. Z.
otrok in mladine. Pripravila je vrsto tematskih in priložnostnih razstav ter v ta namen sodelovala z društvi in ustanovami, delujočimi v raznih posavskih krajih.
PREDAVANJE O NAŠEM SLIKARSTVU
NOVO MESTO — V mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja bo drevi ob 19. uri predavanje „Od romantike do impresionizma". Pod tem naslovom bo o slikarstvu 19. stoletja na Slovenskem govoril Ferdinand Šerbelj, kustos Narodne galerije v Ljubljani. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi.
TREBNJE — Trebanjska in sežanska občina si že tri leta izmenjujeta nastope kulturnih skupin. Lani so odšli'na pot Trebanjci, letos pa prihajajo v goste Sežanci. Nastopili bodo jutri, 11. maja, na Mirni in v Trebnjem.
V mirenskem kulturnem domu bo jutri ob 17. uri nastopila gledališka skupina z osnovne šole Antona Sibelja — Stjenka iz Komna ter za vrstnike z mirenske
SEMINAR ZA MENTORJE MLADINSKIH SKUPIN
BREŽICE — Posavski, odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije bo jutri in v soboto izvedel seminar o vzorčni krožarski uri. Udeleženci bodo spoznavali, kako je mogoče učinkovito odpravljati negativne vzgojne metode pri delu z mladimi gledališčniki. Prireditelji-so na dvodnevni seminar povabili režiserje in mentorje pionirskih in mladinskih krožkov iz Posavja. Slušateljem bodo strokovnjaki iz Ljubljane in Ptuja govorili o odrskih spretnostih in posebnostih, o besedni izraznosti, gibanju na odru in vsem drugem, kar sodi k dobremu delu šolskih gledaliških krožkov.
osnovne šole in drugo mladino uprizorila mladinsko igro Alenke Goljevšček .Volk in rdeča kapica". Delo je režiral Bojan Podgornik.
Ob isti uri se bo začela prireditev v trebanjski osnovni šoli, kjer bodo odprli slikarsko razstavo sežanskih likovnikov Stojana Zafreda in Janka Kastelca. Na otvoritvi bodo nastopili ženski pevski zbor KUD „15. februar" iz Komna te^glasbeni trio in skupina za izrazni ples iz Sežane.
DREVI PREDAVANJE O PESNIKU KETTEJU
NOVO MESTO — V okviru razstave „Ob 85-letnici smrti pesnika Dragotina Ketteja", kije od 26. aprila odprta v Študijski knjižnici Mirana Jarca, bo dreVi ob 18. uri v knjižnični čitalnici govoril o pesniku prof. dr. Joža Mahnič, slovstveni zgodovinar. Vodstvo knjižnice vljudno vabi k obisku predavanja, ki bo nedvomno zelo zanimivo, saj se prof. Mahnič že dolgo ukvarja z našo moderno in je o njej napisal za Slovensko matico posebno knjigo, vrh tega pa ureja Župančičevo zbrano delo.
Dnevi kulture mladih
Nastopile bodo kulturne skupine, ki delujejo na osnovnih in srednjih šolah v novomeški občini — Več gostovanj
NOVO MESTO — Mladinske kulturne skupine, ki delujejo na osnovnih in srednjih šolah v novomeški občini, bodo nastopile na prireditvah, ki jih za ta mesec pripravlja občinska Zveza kulturnih organizacij. To bodo tradicionalni dnevi kulture mladih, posvečeni mesecu mladosti.
Jubilej s koncertom
Ribniška glasbena šola slavi 20-letnico
RIBNICA — Glasbena šola Ribnica bo 18. maja s koncertom proslavila 20-letnico obstoja. V tem obdobju so izvedli učenci šole 551 nastopov, od tega 471 na območju domače občine (akademije, proslave), 43 samostojnih nastopov (oddaje iz glasbenih šol), sodelovali pa so tudi na dveh televizijskih oddajah in na 11 revijah mladih glasbenikov Slovenije.
Do danes je šolo obiskovalo 686 učencev, in sicer od Rakitnice preko Ribnice do Velikih Poljan in Sodražice. Prvi dve leti je na šoli delovalo pet, nato pa šest oddelkov (klavir, violina, kitara, harmonika, pihala' in trobila). Že vrsto let sta najuspešnejša oddelka za pihala in kitaro. Šola vzga-
SODELUJOCI NA REVIJI
V novomeškem Domu kulture so 25. aprila nastopili: mešani zbor DU Novo mesto (zborovodja Sonja Pirc), moški zbor iz Stopič (zborovodja Ana Turk), mešani zborsSlatnika (Tone Fink), mešani zbor iz Orehovice (Milan Pavlič), Šcntjernejski oktet (Janko Avsenak), mešani zbor iz Otočca >n Corbič) in mešani zbor iz .■ntjerneja (Milan Pavlič). 26. aprila pa so v šentjernejski osnovni šoli peli: moški zbor iz Dolenjskih Toplic (zborovodja Tone Fink), moški zbor iz Šmihela (Tone Fink), ženski zbor iz Brusnic (Ernest Jazbec), Dolenjski oktet (Peter Cigler), mešani zbor novomeškega Pionirja (Franc Mi-lek), mešani zbor 1MV (Slavko Rauch) in mešani zbor Krke (Miro Kokol).
(Ant<
Scntj
ja kadre tudi za ribniško delavsko godbo. Pouk obiskujejo tako učenci osnovnih kot strokovnih šol in celo univerze.
Za svoje uspešno delo je prejela šola doslej že mnogo priznanj, med njimi je najvišje priznanje občine Ribnica — Urbanovo nagrado. Za uspeh je nedvomno zaslužen tudi pedagoški kader. Trenutno poučuje na šoli pet glasbenih pedagogov, v dvajsetletnem obstoju šole pa se jih je zvrstilo skupno 15. med njimi sta dva že umrla. Seveda je najbolj zaslužen za uspeh šole in učencev ravnatelj Andrej Puhar, ki vodi šolo vse od ustanovitve in je pomagal prebroditi vse težave, ki so oteževale delo ali celo ogrožale obstoj šole.
KAREL ORAŽEM
Tri osrednje prireditve bodo v novomeškem Domu kulture. Na prvi, ki bo v ponedeljek, 14. maja, bodo sodelovali mladi pesniki, recitatorji, glasbeni sestavi in ritmična skupina (iz upravno-administrativne šole). Teden kasneje, 21. maja, bo skupina srednje šole pedagoške in tehniško-naravo-slovne usmeritve v mali dvorani Doma kulture izvedla recital poezije Ivana Minattija. 28. maja bo mladinski folklorni večer, na katerem bodo poleg folklornih skupin iz raznih šol nastopili tudi tamburaši osnovne šole »Dragotin Kette".
Za ogled teh prireditev bodo morali odrasli obiskovalci plačati po 50 dinarjev vstopnine. Z vstopnino zbrani denar bodo prireditelji dali šolskim kulturnim društvom, katerih skupine sodelujejo na letošnjih dnevih kulture mladih.
Nekatere šolske kulturne skupine bodo gostovale. Tako bodo na grmski osnovni šoli vidcli-predstavo vrstnikov s šmihelske osemletke, lutkarji osnovne šole »Katja Rupcna" bodo nastopili na podružnici stopiške osemletke v Podgradu, člani filmskega krožka srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve pa bodo vrteli svoje kratke filme osnovnošblcem v Šmihelu in Dolenjskih Toplicah. O tem, kdaj bodo ta gostovanja, se bodo šole same dogovorile.
Spodbuda za knjižnice
Za nakup knjig tudi del sindikalne in partijske članarine — Spodbudna akcija
Kruto in že dolgo znano je dejstvo, da slovenski knjigi ni z rožicami postlano. V zaostrenih gospodarskih razmerah se je njen družbenoekonomski položaj še poslabšat. Še več, dosegel je kritično točko, na kateri ni ogrožena samo knjiga, ampak po svoje tudi bralec.
Osebni standard ljudi, ki jim knjiga pomeni duhovno hrano, kar naprej 'rsi v območja, kjer bo denarja kmalu komaj še za prehrano, obleko, obutev in druge življenjsko neobhodne stroške. Za knjigo ga bo čedalje manj. Pravzaprav za čedalje dražjo knjigo. Cene so namreč tako nerazumno visoke, da pomeni kupiti tako knjigo malone razkošje.
Kljub takšnemu stanju pa človek le ne more živeti samo od kruha. Ker sam poslej ne bo zmogel za knjigo, jo bo še bolj iskal v knjižnici. Vprašanje pa je, ali jo bo tudi dobil. Knjižnice imajo premalo denarja za odkupe knjig, zato številnih bralcev ne morejo postreči. Vendar se na tem področju obetajo lepši, vedrejši dnevi.
Čez nekaj tednov se bo na-'mreč na Slovenskem začela akcija, s katero naj bi pridobili kake dve milijardi dinarjev za nakup knjig za slovenske knjižnice. Denar naj bi zbrali od delovnih organizacij, znaten de! pa ga bodo od pobranih članarin prispevati slovenski sindikati skupaj z Zvezo komunistov. Sindikati in Zveza komunistov so tudi nosilci te akcije, ki jo bodo usklajevali v okviru sveta za kulturo pri republiški konferenci SZDL.
Sredstva bodo torej namenska in jih knjižnice ne bodo smele porabili za kaj drugega. Od njih bodo zahtevali sezname knjig, ki bi jih s to pomočjo kupile. Tako bodo vsi, ki bodo prispevali, vedeti, za kaj dajejo denar.
I. Z.
Talija spet izbrala Brežičane
27. srečanje gledaliških skupin Slovenije se bo izteklo z zaključno, republiško prireditvijo v Bohinjski Bistrici — Sodeloval bo tudi brežiški Amaterski oder, _____že	četrtič	—	Petru	Žuraju	iz	Sevnice	zlata	Linhartova	značka
LJUBLJANA, BREŽICE —Republiški odbor Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije je prejšnji petek obravnaval predloge območnih odborov in občinskih ZKO za sodelovanje na zaključnih prireditvah letošnjega 27. srečanja gledaliških skupin Slovenije.
nova razstava v
DOLENJSKI GALERIJI
NOVO MESTO — Jutri ob 19. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razs-tavo grafičnih del slovenskega umetnika Zvesta .Apollonia. Uvodno besedo bo imel Andrej Medved, kustos Obalnih galerij.
RAZSTAVA ZA DAN VARNOSTI
NOVO MESTO — V novomeškem domu JLA so včeraj popoldne v počastitev bližnjega dneva varnosti 13. maja odprli razstavo, po otvoritvi pa so obiskovalcem prikazali dva filma s tematiko iz dela varnostnih služb.
V nasprotju z dosedanjimi so tokratno republiško srečanje razdelili v dva dela oziroma v spomladansko in jesensko zajetje. Spomladansko zajetje bo od 22. do 26. maja v radovljiški občini oziroma v Bohinjski Bistrici. Jesensko, v okviru katerega se bo zvrstilo večje število predstav odraslih gledaliških skupin ter izraznih skupin mladih pod okriljem Naše besede, pa bo oktobra. Gostovanjske prireditve bodo po vsej Sloveniji.
Že četrtič bo na zaključni prireditvi republiškega srečanja sodeloval tudi amaterski oder iz Brežic, ki deluje v sestavi prosvetnega društva Svobode bratov Milavcev. V tej sezoni je oder naštudiral Mikelnovo delo »Mor. pol. kvalif. tov. Gubca". S tem delom so Brežičani gostovali v Krškem in na Senovem ter v okviru posavskega srečanja gledaliških skupin tudi v Sevnici. Danes, 10. maja, se bodo predstavili svojemu občinstvu v brežiškem prosvetnem domu. Načrtujejo še nekaj gostovanj, med drugim naj bi nastopili v Kumrovcu za slušatelje tamkajšnje jugoslovanske partijske šole. Vse to je novo priznanje za brežiške ljubitelje, ki so svojo letošnjo predstavo spravili na oder ob pomoči kolektiva brežiške tovarne pohištva, brez-
ZAKAJ NI PREDSTAVITVE? *
ČRNOMELJ — Eno od vprašanj na nedavni seji črnomaljskega občinskega komiteja ZKS, ki je prišlo iz vrst komunistov tamkajšnje srednje šole usmerjenega izobraževanja, je bilo. zakaj ni bilo predstavitve pesniške zbirke dragatuškega partizanskega pesnika Evgena Cestnika. Spraševali so, zakaj te predstavitve v Črnomlju še ni bilo vsaj v knjižnici, če že drugje ne. Sekretar predsedstva občinskega komiteju ZKS Lojze Šterk je pojasnil, da noben organ niti funkcionar ni preprečil niti prepovedal predstavitve zbirke ter da je celo sam opozoril vodstvo zveze kulturnih organizacij na predstavitev knjige. Omenil je. da morda prav govorice in dezinformacije o zbirki in njenem avtorju prijajo ZKO in opravičujejo njeno nedelo. V rodnem Dragalušu so npr. predstavili Cestnika in njegovo zbirko ob podelitvi bralne značke.
B. M.
plačne prevoze pa jim zagotavljajo čaleške Terme in tozd Jutranjke.
Medtem ko območje Dolenjske in Bele krajine letos ne bo zastopano na zaključnih srečanjih, pa doživljajo Posavci — poleg že omenjenih Brežiča-nov — še en uspeh. Gre za priznanje, za zlato Linhartovo značko, ki jo bo za postavitev sestavljenke »Kabaret v kabaretu", ki pomeni enkraten dosežek, prejel Peter Žuraj, režiser in mentor Odra mladih v Sevnici.
V. P.
• Na zaključni republiški prireditvi v Bohinjski Bistrici bodo poleg Brežiča-nov nastopile še gledališke skupine iz Kranja, Pirnič, Ljutomera, Murske Sobote, Trbovelj in Kanala.
GOSTOVANJA GRIBELJSKEGA ZBORA IN ORKESTRA
GRIBLJE — Preteklo nedeljo sta v okviru akcije »Krajevna skupnost krajevni skupnosti" v večnamenskem domu na Preloki gostovala gribeljski mešani pevski zbor pod vodstvom Tatjane Mihelčič ter tamburaški orkester, prav tako iz Gribelj, ki ga vodi Silvester Mihelčič starejši. Scclovečer-nim koncertom pa bosta zbor in orkester gostovala tudi prihodnjo nedeljo, 13. maja, ob 21. uri v gasilskem domu na Krasincu.
St. 19 (18t3) 10, maja 1984
MnfA^i/Jtncr
tuja,
SKLADATELJ PODELIL BRALNO ZNAČKO
POČASTILI KRAJEVNI IN DELAVSKI PRAZNIK
Pred 1. majem smo na naši šoli pripravili proslavo ob krajevnem prazniku, ki sovpada s praznikom dela. Na slovesnost smo povabili tudi Jožeta Freliha, predsednika sveta KS, in Rudija Prosenika, direktorja Agroslroje-vega obrata. Ta obrat, ki edini nudi možnost zaposlitve v našem kraju, je pokrovitelj naše šole. Proscnik nam je povedal, da bodo v Prelesju zgradili novo tovarno. Frelih je govoril o tem, kaj vse je bilo v zadnjih letih storjenega v krajevni skupnosti, pomemben denarni vir pa je bil krajevni samoprispevek. Lani so mnogi dobili telefon, popravili so več cest, zdaj pa je potrebna modernizacija vodovoda. Ob koncu pogovora sta gosta izrazila željo, da bi šola, KS in obrat še naprej uspešno sodelovali.
IVICA TRATAR OŠ Šentrupert
OBRAMBNI DAN
Črnomaljski osnovnošolci smo imeli 19. aprila obrambni dan. Učenci 4. razredov smo se zbrali v Palctovi dragi. Tam nam je borec Anton Mihelič govoril o vojnem času. V Žlebu smo si ogledali orožje, videli starejše učence, ki so streljali. Obrambni dan smo zaključili z mitingom.
RENATA BUTALA
ODDAJI V SPOMIN NA TITA
Spomin na Tita so ob 4. obletnici njegove smrti počastili tudi po šolah. ANDREJA VIDERVOL piše, da so črnomaljski pionirji 4. maja prvo učno uro poslušali Titu posvečeno radijsko oddajo; pripravili so jo mladinici. Po radiu so spomin na Tita obudili tudi v Šentjerneju. MARIJA KOVAČIČ poroča, da so oddajo pripravili člani literarnega krožka, govorila pa je o Titovem revolucionarnem delu in njegovih pobudah za mir. Oddajo so
učenci dopolnili domovini.
s svojimi spisi o
VEČ NASTOPAJOČIH KOT GLEDALCEV
V počastitev OF in praznika delaje bila 29. aprila popoldne v kulturnem domu v Adlcšičih proslava, za katero so program pripravili učenci tamkajšnje šole in dramska skupina. Žal si je prireditev ogledalo le 11 odraslih in nekaj otrok, gledalcev torej ni bilo niti toliko kot nastopajočih. Prišli so matere, očetje, tudi nekaj babic in dekov je bilo, da bi videh nastopati svoje otroke ali vnuke. Zakaj pa ni bilo predstavnikov krajevne skupnosti, Socialistične zveze, kulturnih delavcev in vseh tistih, ki tako radi kritizirajo kulturno življenje v naši krajevni skupnosti?
NATAŠA ŠPEHAR
NA OBISK PRIDEJO OTROCI ZDOMCEV
Ob nedavni podelitvi bralne značke nas je z obiskom razveselil Janez Kuhar. Na harmoniki je spremljal pevski zbor. Vesel je bil, ker smo peli njegove pesmi. Povedal nam je, kako je uglasbil pesem »Tonček je prišel". Zboruje podaril svojo najnovejšo gramofonsko ploščo, šoli pa osem pesmaric. Razdelil nam je tudi značke in priznanja.
Naša šola je sklenila sodelovati s kulturno-umetniškim društvom Karel Destovnik—Kajuh iz Uhingena v ZR Nemčiji. Dogovorili smo se že, da bodo junija prišli k nam na obisk njihovi otroci. Prenočevali bodo pri vrstnikih, poskrbeli pa bomo, da si bodo ogledali čimveč lepot domovine, spoznali običaje, si pridobili nove prijatelje in utrdili znanje slovenščine.
JOŽICA KASTELIC OŠ Janez Trdina Stopiče
pisma
in
odmevi
PREDAVANJE ZA SLADKORNE
K. BRENKOVA PODELILA ZNAČKE IN PRIZNANJA
PETRA ČRNIČ OŠ Mirana Jarca Črnomelj
Na nedavno podelitev bralne značke smo povabili tudi učence iz arliške osnovne šole. Najbolj smo bili veseli, da nas je ob tej priložnosti obiskala pisateljica Kristina Brenkova. Marljivim bralcem je podelila Kajuhove značke in priznanja.
IRENA ŠUŠTER1Č OŠ Globoko
BRALNE ZNAČKE IZ ROK PESNIKA TRAJKOVIČA
BREŽICE — Učence osnovne šole bratov Ribarjev je 26. aprila obiskal Saša Trajkovič, pesnik in profesor srbohrvaškega jezika in književnosti v pobrateni šoli bratov Ribarjev v Beogradu. Po razgovoru, v katerem je predstavil svojo ustvarjalnost, je mladim bralcem podelil Kajuhove bralne značke in priznanja.
KOČEVJE — Mag. dr. Miha Kozel z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je pred kratkim predaval v Kočevju o posledicah, kijih povzroča človeškemu telesu sladkorna bolezen. Predavanje je organiziralo društvo diabetikov občin Kočevje in Ribnica. Kočevsko društvo uspešno deluje že peto leto in prav toliko časa prihajajo sem zdravniki iz Ljubljane. V ambulantni kartoteki je zabeleženih nad 500 bolnikov iz obeh občin, v društvo pa je včlanjenih 361 bolnikov, največ iz občine Kočevje. Bolniki so zelo zadovoljni, ker so pregledi v Kočevju, saj tako precej prihranijo pri stroških za vožnjo in na času.
A. ARKO
SREČANJE
UGANKARJEV
ODDAJA IN KRES
Obletnico ustanovitve OF in mednarodni praznik dela smo proslavili tudi učenci iz novomeškega Doma Majde Šilc. Preden smo pred prazniki odšli domov, smo pripravili radijsko oddajo, z učenci osnovne šole Dragotina Ketteja pa smo ob kresu izvedli kulturni program.
IRENA ŠPEHAR
Ugankarsko društvo Domen uspešno izpolnjuje plan. ki so si ga člani zastavili na začetku leta. Uspešno so realizirali tudi srečanje slovenskih ugankarjev v Trebnjem 20. in 21. aprila. Srečanja se je udeležilo 22 ugankarjev iz cele Slovenije, predstavniki UD Čvor iz Bjelovara in US Vazak iz Varaždina, sodeloval pa je tudi predsednik Ugankarske Zveze Hr-vatske. Ugankarji so se pomerili v reševanju ugank, ogledali so si Galerijo likovnih samorastnikov, strokovni del srečanja pa je bil posvečen zgodovini slovenskega ugankarstva, ki se ponaša z že skoraj 150-letno zgodovino. Ugotovili so tudi, da društvo zelo uspešno izpolnjuje svoje kulturno poslanstvo. Ob tej priložnosti je društvo izdalo ugankarski priročnik ..Mitološki slovarček".
BRUNO GRIČAR
So cvičkarija le pijanci?
Televizijski prispevek je zelo enostransko prikazal teden dolenjskega cvička — Vinogradnikov ko da ni
Prispevek, ki je v okviru televizijskega Tednika, prikazal teden dolenjskega cvička, se je trudi! to prireditev očrniti kot priložnost za razvrednotenje kulturnosti Dolenjcev. Na malih zaslonih smo se videli tudi Štirje fantje, ki smo se nalivali kar iz ,,/laše"; bito je Se več podobnih prizorov. Nihče pa ni pokazal vas. vinogradniki, ko ste prejemali diplome in pohvale za pridelek. Po komentarju sodeč, z vinom sploh ni posebnega dela, saj kar samo teče iz soda. Prireditve, kakrSna je cvičkarija, torej v Novem mestu ne bi smeli imeti, saj ljudje, ki pijejo iz ,/laSe", mesto posvinjajo, pokoz-tajo. Take dogodke si lahko privoščijo v mestih, kjer je bolj kulturno poskrbljeno za pijance, kjer je na izbiro več pijač, ne samo cviček. Besedo o cvičku pa bi bilo bolje prepustiti kakemu poetu. Pa vi. vinogradniki, kaj z vami, ki ste nas z žlahtno kapljico pripeljali tako daleč, da ne vem več, ali sem po televizijskem prispevku še kulturen ali ne?
Sploh pa, tovariši in tovarišice, sodelujoči na malem zaslonu o cvi-čkariji, ogorčen sem nad vašim mnenjem. Vprašam vas, kje je vaša kultura? Ali ni 1.500 vinogradnikov, ki garajo po dolenjskih vinorodnih hribih, zaslužilo javno
pohvalo za trud, za kakovost pridelanega vina, za spodbudo? Še sreča, da, tovariši in tovarišice, sodelujoči v televizijskem prispevku, ki ste razvrednotili pomen in, upam si trditi, cinično obsodili udeležence te ..pijanske" prireditve, niste pojedli „s ta ve/ko žlico" vse kulture, da je nekaj kulture in pameti še ostalo drugim za nadaljnje delo, tudi za pridelovanje vina.
IGNAC ŠKODA
Pred kongresom gasilcev
Vsak mora znati gasiti — Zaradi požara ob kruh — Stari, ne v gasilski muzej — Novinarji, pridite med
gasilce!
Kmalu bo kongres gasilcev v Mariboru. Ob tej priložnosti sc spomnimo, da nam požari povzročajo veliko škodo. Gorijo gozdovi pa tudi podjetja, in tako smo ob lep kos kruha oz. zaslužka.
Ne smemo čakati na druge, ampak se moramo sami usposabljati, da bomo lahko pomagali pri gašenju požarov, reševanju po eksploziji ali pri reševanju po naravnih in drugih nesrečah. Predvsem pa mora biti vsak — naj bo star ali mlad, moški ali ženska — usposobljen za delo s protipožarnimi aparati in drugimi napravami. da bo pomagal pri omejevanju požara ali gašenju v svojem podjetju oz. delovni organizaciji pa tudi v svoji stanovanjski hiši in drugod.
Pot do znanja je najlažja, če se vpišemo v gasilsko organizacijo in se udeležujemo predavanj, ki jih prirejajo gasilska društva. Podobna predavanja bi morali imeti /a delavce po delovnih organizacijah, za šolarje bi morala biti taka predavanja po šolah.
Seveda je treba protipožarno vzgajati vse, od otrok do delavcev, kmetov in tudi do pisarniških delavcev.
V teh dneh se lahko spomnimo tudi na naš gasilski muzej v Metliki. Poglejmo po podstrešjih, saj na marsikaterem še vedno ležijo razna orodja naših prednikov, ki jih bo ggsilski muzej vesel.
Želja gasilcev je, da bi bolj redno prihajali med nas tudi radijski, televizijski in časopisni novinarji. Pri tem ne mislim, da bi prihajali predvsem na veselice, ampak na večje proslave, razstave, parade, vaje in druge prireditve. Tudi posamezna uspešna gasilska društva je treba obiskati in opisati. Pozabili pa ne bi smeli Se na gasilske veterane, saj imajo za sabo dolgo zgodovino in bodo vedeli povedati marsikaj zanimivega. Tudi v gasilstvu smo zaslužni ljudje in rie le v drugih organizacijah, o katerih napišejo pogosto cele strani.
BOŽIDAR ŠTRIKEl.J Sodražica 77
V šmihelskem Domu za starejše občane je 3. maja umrl Karel Vrhovnik, dolgoletni cestni pometač v Novem mestu. Novembra letos Bi izpolnil 80 let. Pomembnim ljudem namenjamo, dokler so živi in tudi ob njihovi smrti, velike besede. Pometač Kori (pod tem nazivom je bil znan) je bil vse prej kot pomemben človek. Toda najsi zveni delovni naziv cestni pometač še tako maločastno, je Kori s svojo predanostjo metli, ki jo je po ulicah, trgih in sprehajališčih našega mesta vihtel cela tri desetletja, bil tudi pri tem opravilu na svoj način velik. To je dosegal s čezmerno predanostjo svojemu delu. Tako zelo mu je bil predan, da 1965. leta, ko je bil z 41 leti delovne dobe upokojen, ni maral prenehati. Neutrudno je vse do pred tremi leti »honorarno" pometal ploščad pri Mercatorju na Žagrebški in na šmihelskem koncu mesta.
Zaradi svoje vztrajnosti in ganljive predanosti pometanjuje Kori skozi leta postal sinonim komunalne dejavnosti. Marsikdo izmed nas meščanov je, opazujoč Korla pri njegovem vnetem delu, izboljšal svoj odnos do javne čistoče in okolja. Kljub občutku, da smo visoko nad ubogim Korloin in njegovo metlo, je Kori za svojih dni s prav to metlo strgal tudi tisto nevidno umazanijo, ki se tako rada nabira v naši notranjosti. Po vsem tem pometač Kori torej le ni bil tako nepomemben delček našega mesta.
Od pokojnika, ki si je tri desetletja prizadeval za čistočo mesta smo se minulo soboto poslovili skoraj neopazno. Štirje venci (oba od svojcev, oden od Komunale, eden od KS Majda Šilc), nekaj šopkov, kratek poslovilni govor krajevne skupnosti in brez petja v slovo. V civilnem pogrebnem obredu je sodelovalo 21 ljudi: 6 svojcev, le 2 iz novomeške komunale, večino pa so tvorili varovanci iz Doma starejših občanov.
V najbolj navadnem pomenu besede nisi bil velik človek. Kori, in Tvoj sprevod je bil kratek. Tvoje gomile pa ne teži gora vencev. Sprejmi le vrstice ko majhno, iskreno oddolžitev skupaj s prisrčno zahvalo za tisoče poteg-Ijajev z metlo, ki sijih opravil po naših ulicah in trgih! V spomin iiVopomin!
M. JAKOPEC
Karel Vrhovnik
(TELEVIZIJSKI
11. V.
petek
17.50 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Povej mi, povej. Nemščina, Odmor, Marko Ma-rulič. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka. Iz naših krajev, Mali program, Risanka, Velikani svetovne književnosti 17.15 POROČILA
17.20 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: ŠENTJERNEJ Ta kraj pod Gorjanci so na malih zaslonih že večkrat predstavili kot prizorišče srečanja oktetov. Tokrat beseda ne bo tekla o tem glasbenem nastopu, ampak o siceršnji šentjernej-ski navezanosti na petie .
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 VODA NA KRASU, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Vrtoglavci — 18.15 Narkomanija — 18.45 Silhuete — 19.30 Dnevnik — 20.00 In kam gre glasba — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Porota — 22.05 Nočni kino: Živeti kot vsi normalni ljudje (jugoslovanski film)
ZAGREB 1
20.00 PRENOS SLOVESNE AKADEMIJE OB 40-LETNICI VARNOSTNE SLUŽBE
21.00 VČERAJ ZA JUTRI: ZLOČIN IN KAZEN, dokumentarna oddaja 21.35 NE PREZRITE, kulturna oddaja 21.50 DNEVNIK
22.05 NAPAD LAHKE NICE, ameriški film
KONJE-
16.30 Video strani — 16.40 TV v šoli. Nemščina, Marko Marulič — 17.40 Poročila — 17.45 Vrtoglavci — 18.15 Koledar — 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Šola zelenega načrta —
19.30 Dnevnik — 20.00 Prenos slavnostne akademije ob 40-letnici varnostne službe — 21.05 V tretjem rajhu (oddaja iz angleške nadaljevanke) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Kultura srca
12. V.
sobota
1
nogometne tekme
18.30 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: CLARKOV KABINET ČUDES, angleška dokumentarna oddaja 19.00 RISANKA
8.00 POROČILA
8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O TREH KRALJEVIH SINOVIH
8.25 CICIBAN, DOBER DAN: ULICA VSEH OTROK
8.40 JOLE, JOLE
9.05 S. Pregl: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA
9.35 DIAMANTI NA NEBU, angleška dokumentarna oddaja
10.30 LJUDJE IN ZEMLJA
11.30 HOLANDEC, dokumentarec
meseca
12.20 POROČILA
15.45 RIBIČI MOORHOEVDA, oddaja iz zahodnonemške nadaljevanke
16.35 POROČILA
16.40 OLIMPIJA : OSIJEK, prenos
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 VEM, ZAKAJ UJETI PTIČ POJE, ameriški film Črnska otroka, fant in dekle, živita pri starih starših, oče in mati sta namreč ločena. Dokaj srečna sta, dokler se oče ne spomni nanju... Posebej za televizijo je film zrežiral FielderCook, igrajo pa Diahann Carroll, Ruby Dee, Paul Benjamin, Roger E. Mosley, Esther Roile, Madge Sinclair in drugi. 21.45 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
22.05 ŽELJOTEKA, zabavnoglasbena oddaja
23.05 POROČILA
15.15 Test — 15.30 Zgodnji žerjavi (sovjetski film) — 17.00 Otroška beograjska pomlad — 18.00 Sedem sekretarjev Skoja — 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinška banda — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Kennedvjevi (dokumentarni film) — 22.35 Poezija
ZAGREB 1
8.50 TV v šoli: Koledar, Iz arhiva šolske TV, Poljudnoznanstveni film, Poročila — 15.55 Sedem dni TV — 16.25 Poročila — 16.30 Koledar — 16.40 Olimpija :	Osijek	(pre noS
nogometne tekme) — 18.30 Medtem (kulturna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Črni mlin na veter (angleški film) — 21.45 Dnevnik — 22.000 Za konec tedna
13. V.
nedelja
9.20 POROČILA 9.25 z^IVŽAV, otroška matineja 10.10'MODRO POLETJE, oddaja iz Špance nanizanke za mladino 10.45 F. Bo ver: BERLIOZOVO ŽIVLJENJE, zadnja oddaja iz francoske nadaljevanke
11.40 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.50 CIRKUS, sovjetska oddaja
16.50 POROČILA
16.55 MOSTOVI, oddaja za .italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
17.25 ŠPORTNA POROČILA 17.40 X-25 JAVLJA, slovenski film 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 M. Kranjec: STRICI SO MI POVEDALI, oddaja iz ljubljanske nadaljevanke1 '
21.15 PORTRET TONETA PARTLJIČA
21.50 REPORTAŽA O AVTOMOBILSKEM RALLYJU SATURNUSA
22.00 ŠPORTNI PREGLED 22.30 POROČILA
15.20 Nedeljsko popoldne — 17.10 Zmaga nad temo (ameriški film) — 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Modrost telesa (angleška dokumentarna oddaja) — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Raskenovi
14. V.
ponedeljek
1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar. Pesmi in zgodbe za vas. Italijanščina, Ustvarjalne igre. Ustno izročilo, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Berilo, Risanka, Angleščina, Paul Pignon, Risanka, Malezija, Baletni upi 17.20 POROČILA 17.25 JOLE, JOLE
17.55 VARČEVANJE, izobraževalna oddaja
18.15 SPEKTER, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO 18.45 PODI UM, glasba za mlade
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 S. Despotovski: KRATKO SREČANJE
Nekdanja zaljubljenca se srečala po mnogih letih. Ona, ki je na tujem povsem spremenila svoj način življenja, ne more sprejeti in verjeti v ideale bivšega fanta. Nič čudnega, da se zdaj kmalu dokončno razideta.... Dramo je po lanstnem scenariju za skopske televizijce zrežiral Slobodan Despotovski, igrajo pa Neda Arnerič, Meto Jovanovski, Dimitar Zoži, Nikoia Atanasov, Vera Nikolova in drugi.
21.00 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
22.00 DNEVNIK
15. V.
torek
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Tito in pionirji, Za učitelje. Otroci ustvarjajo. Predstavljamo vam. Bistra planina, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: (Mkaloidi, zdravila in strupi. Risanka, Botanik, Tehniška ustvarjalnost mladih. Risanka, Solo petje. Govorni jezik 16.20 ŠOLSKA TV: Filtracija in
sušenje. Promet v mavcu. Premikanje ledenikov. Teritorialna obramba 17.30 POROČILA
17.35 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O ŠTIRIH BRATIH
17.55 NAŠA PESEM
18.25 GORENJSKI OBZORNIK 18.40 BORCI TIŠINE, madžarski kratki film
18.55 KNJIGA
Glavna pozornost bo v današnji oddaji veljala knjižni zbirki Kondor, kije nazadnje prinesla „Kepo pepela", izbor pesmi Daneta Zajca, ..Misel, ujeto v davnini", izbor novel Iva And-
riča, »Pijani čoln", izbor poezije in proze Arthurja Rimbauda, »Sadhano", predavanja o poti k popolnosti Rabi-nadranatha Tagoreja.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 N. Gordimer: ŠEST ČEVLJEV ZEMLJE, oddaja iz zahodnonemške nanizanke
21.05 AKTUALNA ODDAJA 21.50 DNEVNIK
22.05 Jacques Ibert: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER
16. V.
sreda
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Kako napovemo vreme. Odmor, Ne pozabi. Spoznajmo svoje telo. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Nevretenčarji, Risanka, Čiste roke. Odlaganje smeti. Risanka, V zdravem telesu zdrav duh. Baletni upi 17.45 POROČILA
17.50 PEDENJŽEP
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: SKRIVNOST OBALE, angleški film
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME 20.00 RISANKA
22.00 KULTURNE DIAGONALE 22.30 DNEVNIK
20.10 PRENOS FINALNE NOGOMETNE TEKME ZA EVROPSKI POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe starega Eskima— 18.15 Govorimoo zdravju — 18.45 Supermarket — 19.30 Dnevnik — 20.00 Divji ogenj (francoski film) — 21.40 Zagrebška panorama — 22.05 Koncert v galeriji Srbske akademije znanosti in umetnosti — 22.45 Povodi in sledi (kulturna oddaja)
■
17. V.
četrtek
1
8.50 JV V ŠOLI: Koledar, Nevarna vojska, \lomi in molekule, Otorci ustvari jo, Predstavljamo vam. Poklicna n nerj)ev. Poročila E o EV V ŠOLI: Silicij, Risanka, Preteklost je začetek. Risanka, Črkos-
tavec. Govorni jezik 16.35 ŠOLSKA TV: Filtracija in sušenje. Promet v mavcu. Premikanje ladenikov,-Teritorialna obramba 17.45 POROČILA
17.50 1GRAJMOSEGLEDAL1ŠČE: DRAMATIKA NI VEČ NEZNANKA 18.25 DOLENJSKI OBZORNIK
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME 20.00 TEDNIK
21.05 R. Gardncy: KENNEDY.oddaja iz angleške nadaljevanke
21.55 DNEVNIK
18,40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA . izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA
17.25 Dnevnik avtomobilu \
17.45 Pešec
iaiSSiSSSS!
NAGRADA V SEVNICO FRANC ŽVFGL1Č iz Sevnice si bo pomladne večere lahko krajšal z branjem zanimive zgodovinske pripovedi iz časov velikega Hanibala. Žreb ga je namreč izbral med reševalci naše predzadnje križanke in mu dodelil za nagrado knjigo Hansa Baumanna ..Vojskoval sem se s Hanibalom”. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom Križanka. Lepa knjižna nagrada čaka.
Laboratorij v pragozdu
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
angl.eko-
nomist
(ekono-
metrik)
st. gr. pevec
poset-
nica
znani
skand.
smu£.
maraton
st.gr. bog bogastva /otok v Kikladih
vrsta antilope/ ,ind. jelen
prigoda
naelektren delec/dovršni pret. čas
rod trop. trajnih zelik/vrsta men.
pohištvo
mesto na Donu (SZ) /delavec, ki siplje
zmleto 2ito/ slov. luka
praze-odi m/ovalna skleda
me/drž. ob Gvinejskem zalivu
Če se narod kar naprej ozira navzven, k drugim, in nikoli ne ‘"navznoter; k svoji lastni dediščini, nikoli ne more poslati svoboden.
A. HOMEINI
pritok
Save
(Medvo-
lej/Siam
Kdo izgubi svoj duhovni svet, ta je zanesljivo revež.
H. HESSE
Haute punk
krušne
nečke
Nakit z ulice navdihuje ustvarjalce visoke mode
Je vselej v dobrem kaj zla in v Ju kaj dobrega.
H. BALZAC
Vrnunski nakit, ki spada v domeno ..haute mode” ali visoke mode, kot bi dejali mi, se je spustil do pouličnega okusa, bi lahko dejali na rob najnovejšim kolekcijam vrhunskih francoskih oblikovalcev nakita, ki krojijo poti visoke mode v svetu. Slovita draguljarna Bulgari ponuja jekleno ..pasjo ovratnico", znano predvsem kot pun-kovski okras, pri Lesieuru ponujajo gumijasto ogrlico pa plastične zapestnice ipd., kar nosijo punkovci in ostala sodobna mestna plemena.
Manjbolečin
Varno doma
Porodi z električno sti mulacijo manj boleči
Računalniki so krepko zakoračili tudi v medicino. Ena zadnjih uspešnih spojitev najnovejše računalniške tehnologije in že znanih medicinskih naprav je računalniško krmiljena naprava za dializo, ki bo pomagala številnim ljudem na svetu, katerih okvara ledvic je takšna, da morajo kri čistiti na umeten način in bi brezdia-lize ne preživeli.
Postopek dialize je z dosedanjimi napravami kar dolgotrajen, saj traja tri do štiri ure, poleg tega pa je treba ves čas nadzorovati in uravnavati delovanje naprave, da se doseže ustrezno kemično ravnovesje v krvi. Novi dializator deluje sam, pri tem pa je njegovo delovanje bolj natančno in ves postopek izpeljan v najboljši meri. To seveda pomeni tudi, da za dializo ni več potrebno neposredno sodelovanje strokovnjaka, ampak se bolnik le priključi na napravo in potem izključi. Število tistih, ki se bodo tako lahko zdravili doma, se bo močno povečalo, saj se zdaj lahko uspešno dializira doma le šestina bolnikov. Prednost novega dialižatorja je namreč tudi v tem, da ga je mogoče povezati preko telefonskega priključka z bolnišnico, kjer strokovnjak lahko odčita na svojem terminalu natipkane podatek o dializi, ki poteka v oddaljenem domu bolnika.
V Hammersmithovi bolnišnici v Londonu uporabljajo zdravniki električno stimulacijo za lajšanje bolečin pri porodih. Tako so zmanjšali porabo nekaterih drog, kar pomeni manj zdravil v telesu matere in seveda tudi zarodka.
Šibak električni tok dovajajo na štiri mesta ob hrbtenici, kar deluje na organizem tako, da začne sproščati endortlne, naravno snov, ki je po sestavi podobna morfinu in tudi učinkuje tako, saj preprečuje občutek bolečine.
Hiter mraz
Hitro globoko zamrzo* vanje za gospodinjstva
V živilski industriji poznajo hitro globoko zamrzovanje. S to lehniko lahko zamrznejo živila za zelo dolga obdobja tako, da pri odmrzovanju ne pride do kvarjenja. V gospodinjstvih takšnih hitrih zamrzovalnikov doslej niso imeli, kaže pa, da bo kmalu drugače, saj je na zahodno tržišče že prišlo nekaj primerkov gospodinjskega hi-troza mrzovalnika.
Gre za napravo, kije nekakšen hladilnik v hladilniku. Mrzel zrak, ki naslaja v zamrzovalniku, poganja ventilator v prostor za zamrzovanje živil, kjer pade temperatura na -34 stopinj Celzija. Zaradi tako nizke temperature živilo zamrzne dvakrat hitreje kot v dosedanjih gospodinjskih zamrzovalnikih. Koristne posledice takega hitrega globokega zamrzovanja so v tem, da je manj sprememb v strukturi živila, da se ne izgubita vonj in hranil-pa vrednost. Najkoristnejše j>a je nedvomno to, da je trajanje zamrznjenega živila še enkrat daljše kot sicer. S posebnim dodatkom je mogoče novi zamrzovalnik spremeniti v napravo za izdelovanje sladoleda.
S povečevanjem električne napetosti, kar je mogoče uravnavati na napravi, se učinek povečuje, hkrati ko se preprečuje prenos informacij o bolečini po živčevju. Napetost lahko bolnica uravnava sama, kot čuti potrebno.
Dosedanji poskusi v Veliki Britaniji in v Egiptu, kjer tudi preskušajo ta način zbijanja bolečine, kažejo, da je tovrstna električna stimulacija enako uspešna, kot so učinkovite nekatere droge, denimo pethidin, ki ga najpogosteje uporabljajo pri porodih.
Obiranje kivijev — sadežev, ki so postali zlata jama.
Krompir” na drevesih
Iz neuglednega sadeža so novozelandski sadjarji naredili odlično vrsto, ki uspešno osvaja svet
Ogrlica „pasja ovratnica” — cenen nakit le na pogled.
Toda moti se, kdor misli, da so ste stvari poceni. Oblikovalci so si obliko in nekatere materiale res sposodili pri cenenem nakitu, ker gre pač za sodobne materiale, toda vanje so namesto poldragih ali cenenih kamnov in plastike vgradili drago kamenje. In tako je „pasja ovratnica" zaradi zlatih in draguljarskih dodatkov dostopna le tistim, ki so pripravljeni zanjo poseči globoko v žep, stane namreč 2.500 dolarjev. Enako vrtoglave cene imajo tudi drugi izdelki iz teh kolekcij.
V svetovni kuhinji seje pojavil nov sadež, ki stopa ob bok priznanim sadnim slaščicam, kot so ananas, banana, pomaranča, grenivka itd. Tudi novi sadež prihaja iz rok marljivih sadjarjev, ki so iz divje vrste vzgojili bogatejši, okusnejši in večji plod, kot ga je ustvarila narava sama. Gre za sadež kivi, ki ima ime po znanih novozelandskih pticah, ker so ga vzgojili v domovini teh ptic.
Prvi so te sadeže poznali Kitajci. Rekli so jim gosje jagode. Ob prelomu stoletja so rastlino prenesli v Novo Zelandijo, kjer so sadjarji začeli iz nje razvijati novo hibridno vrsto. Šele pred nekaj leti je dolgotrajna akcija, ki jo je izdatno podprla novozelandska vlada, rodila sadove. Kivi je prodrl na svetovno tržišče in se na njem tudi obdržal. Lani so novozelandski sadjarji imeli lep poslovni uspeh. Za 10 milijonov gajbic kivijev so iztržili okoli 9 milijard dinarjev (v trdnejših valutah).
Seveda sama reklama in vlaganje v plantaže ne bi kaj prida hasnila, če bi novi sadež ne bil nekaj posebnega. Na zunaj je sicer videti kaj malo privlačen, saj je videti kot nekaken semiš krompir, znotraj vlaknate lupine pa je sadno meso, ki po okusu spominja na zelo sladko grozdje. Sladokusci cenijo njegov fini vonj, barvo in okus. Uživajo ga kot posladek v rezinah, v sadnih solatah ali samostojno kot druge sadeže.
Tisti, ki ljubijo sadje le v predelanih oblikah, predvsem tekočih, pa imajo na voljo že tudi nekaj vrst vin iz kivijev. Po okusu so kivijeva‘vina podobna najboljšim rizlingom, imajo pa nizko stopnjo alkohola in dokajšnjo količino vitamina C. Za vinske bratce torej zanimiva pijača, s katero si bodo lahko dravili prehlade, glavobole, odganjali srčno kap in drugo, kar dandanes sicer pripisujemo koristnim učinkom vitamina C.
A to še ni konec. Novozelandski strokovnjaki pripravljajo že tudi kivijev šampanjec za slovesnejše priložnosti.
Vse to kaže, kaj se da narediti z načrtnim in pametnim gospo-
darjenjem, Novozelandci so kivi tako rekoč naredili, ga proslavili in zdaj že pobirajo plačilo.
Na naših mizah kivijev prav pogosto ne bomo videli, saj so se v -ilegalo” umaknile' še pred leti dobro poznane vrste južnega sadja. Kivije drag sadež in tudi tisti, ki so že zrasli pri nas v Makedoniji in Primorju, niso nič cenejši — redki pa vsekakor.
MiM
(Vir: Newsweek)
„Za večino žensk je ta način dobrodejen. Ni nevarnosti za stranske učinke ne pri materi in ne pri otroku, ker je električni tok zelo šibak,” pravi fizioterapevtka Margaret Polden iz londonske bolnišnice.
Janez Trdina
Tak mož je bil tedaj Čop, s tem razločkom, da je pobožen in za noben denar na svetu ne bi ovadil prečenskega župnika ali kaplana. V tem se mu mora potrditi, da je poštenjak. Nemškutarju rte bi dal nikoli svojega glasu, ker voli vselej tistega, ki ga volijo domoljubni duhovniki. Ta edina reč nas more z njim nekoliko sprijazniti. Sicer si je pridobil svoje lepo premoženje ravno po tistih ravnih in krivih potih kakor vsi podrepniki. Ljudje ga sovražijo in zaničujejo še dandanašnji, zato se jih ogiblje, ne zahaja v nobeno krčmo, nima razen svoje rodovine nobenega prijatelja. Samo v grad hodi še zdaj rad pomagat, kadar je treba, n. pr. kako živino zaklati, kupiti ali prodati, ali osnažiti vodnjak, popraviti streho ali kaj drugega. In gospoda ga po pravici rada ima, ker ji opravi vsako reč urno, natančno in pošteno. Čopovka prodaja mleko v mesto in, da se gospodi bolj prikupi, ima navado, da povabi poleti večkrat otroke svojih kupcev na smetano, skuto, kislo mleko in surovo maslo. Razen teh malih gospodičen in gospodičkov in njihovih varuhinj vidi človek le redkokdaj- 9 Čopovi hiši kakega tujca ali vaščana. Ljudje beže od nje samo zaradi čopa, ne pa tudi zaradi njegove rodbine, čopovko spoštuje cela soseščina kot skrbno gospodinjo, dobro mater in pošteno ženo. Tudi o Matildi in njeni sestri se govori z veliko hvalo, da sta najpridnejši v vasi. Kakor se
POTA
POZOR/
'KP.JtN Jf •
L PRF POVt^.
MARIBOR — Slovenski gasilci se tačas pospešeno pripravljajo na bližnji 10. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki bo od 22. do 24. junija v Mariboru. Pred dnevi je bila tiskovna konferenca, na kateri so zbrane novinarje seznanili s pripravami na ta velik dogodek in z doslej prehojeno potjo slovenskega gasilstva.
Gasilska organizacija v Sloveniji ima za seboj že 115 let. Zapišimo, da je samo do 1. svetovne vojne v Sloveniji delovalo nad 370 gasilskih društev, takoj po vojni vihri pa je bila v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza. Leta 1940 je bilo na Slovenskem nad 960 gasilskih čet z nad 31 tisoč člani. Okupacija pa tudi gasilcem ni prizanesla. Uničene je bilo blizu 80
„Pomnitveni listi” za iastnike koles
Nanj lastniki zapišejo osnovne podatke o kolesu
Republiški sekretarita za notranje zadeve je pred kratkim pričel akcijo razpečevanja pomnitvenih lističev za lastnike koles. Bencinska kriza je namreč zakrivila izredno skokovit porast tatvin tovrstnih prevoznih sredstev, saj seje samo na območju novomeške UNZ število kraj od predlanskih 32 povzpelo lani že na 114.
Občani seveda takšne tatvine množično prijavljajo, zatakne pa se, ko je potrebno z nečim potrditi identiteto ukradenega in potem najdenega kolesa. Lastniki ostajajo brez besed, ne vedo osnovnih značilnosti, po katerih bi prepoznali svoje kolo, kaj šele njegovo številko. In prav zategadelj je RSNZ pričel deliti pomnitvene lističe, na katere naj vsak lastnik napiše osnovne podatke o kolesu, od znamke, tipa in barve do številke, vtisnjene praviloma nekje pod sedežem, itd.
Pomnitvene lističe je že moč dobiti po vseh trgovinah, kjer prodajajo kolesa, imajo jih tudi miličniki, postaje milice, delijo jih sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da ne naštevamo vseh.
dežurni
poročajo
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Devet kosov izredno dragocene in nadvse cenjene mesnine v obliki lepo rejenih puranov je prejšnji teden izginilo z dvorišča Ane Vene v Martinji vasi. Mesnina je vredna preko 10 tisočakov. Dneve žalovanja za izgubljenimi dobrotami skušajo Venetovi razjasnili miličniki s pospešenim iskanjem predrznega tatu.
• Čisto nič manj tragičen ..zločin" pa se je zgodil 2. maja v Hrastuljah pri Škocjanu. Alojziji Jerič je namreč nekdo zmaknil štiri kokoške, da pa jim na novem domu ne bi bilo dolgčas, je v tolovajsko malho stlačil še polnoletnega petelina.
• Kako hudo je narobe, ker so bencinske črpalke ponoči zaprte, je pokazal primer iz Vavte vasi. V noči na 2. maj se je namreč nekdo obogatil z 38 radiokasetami, 125 zavojčki cigaret, 36 vžigalniki, 19 ploščatimi baterijskimi vzorci, dvema' baterijskima svetilkama, motornimi očali in štirinajstimi iz-olirnimi trakovi.
Pred prazniki, v ponedeljek. 30. aprila, so delavci postaje milice Novo mesto in požarni inšpektor novomeške uprave inšpekcijskih služb izpeljali bliskovito akcijo, s katero so pobliže ugotovili, kako varujejo družbeno premoženje v nekaterih novomeških delovnih organizacijah. Težišče preverjanja je bilo predvsem na varstvu pred ognjem, ki v dremotnih prazničnih uricah kaj rad vzplamti v katastrofalnem obsegu.
V IMV imajo poklicno gasilsko enoto. Med akcijo so ugotovili, da so bili v izmeni enote samo trije gasilci namesto najmanj šestih, kot določa predpis. V prostoru, kjer se zadržuje gasilska izmena, je nameščena kontrolna omarica, ki opbzarja na delovanje in aktiviranje avtomatske stabilne naprave za gašenje z vodo. Oznake. ki ponazarjajo veje sistema, so zasilne in slabo vidne. Med kontrolnim pregledom lakirnice IMV je požarni inšpektor ugotovil, da nekatera vrata, ki imajo funkcijo požarnih vrat, niso bila zaprta. V skladišču barv in lakov so našli odprte posode z vnetljivimi tekočinami. Z barvami prepojene krpe so bile shranjene v plastičnem sodu, kar bi lahko pripeljalo do samovžiga, ki bi v takem prostoru imel usodne posledice. V lakirnici so našli tudi cigaretne ogorke. Skoraj praviloma so bile omarice zidnih hidrantov brez potrebne opreme in tako neuporabne, če pa je oprema že bila v omarici, ni bila nameščena po predpisih.
V Novolesovem tozdu TPP v Gotni vasi so v času pregleda ravno montirali sistem za odsesovanje odpadkov, ki nastajajo pri obdelavi lesa. V proizvodnih prostorih je delo pri varjenju nadziral poklicni gasilec, kije okolico varjenega mesta sproti polival z vodo. Zunaj je bilo za varnost slabše poskrbljeno. Delavci so z rezilko kosali jeklene cevi v neposredni bližini polodprtega skladišča vnetljivih tekočin.
Za ta Novolesov obrat je bilo že ugotovljeno, da ne izpolnjuje minimalnih pogojev za požarno varnost. Proizvodnja je bila zaradi tega že
vnetljivih tekočin, ki je bilo založeno z raznimi materiali, tudi gorljivimi, in skoraj nedostopno. Ko smo pri Pionirju, naj omenimo še obisk v njegovem lesnem obratu v Bršljinu. Gasilnim aparatom je potekel rok pregleda, prav tako veljavnost tlačne preizkušnje aparatov, polnjenih s CO2. V prostoru za lakiranje so našli odprte posode z vnetljivimi tekočinami, izhod iz lakirnice je bil založen, prav tako nekaj gasilnih aparatov. Med pregledom je za našo ekipo nenehoma tekal možak, ki je bojda dolžan skrbeti za požarno varnost. Prav usposobljen za to delo ni, saj ni razločeval nekaterih stikal, v neki napravi naj bi bila po njegovem voda, v resnici pa
Obisk varnostnika v Komunali je pokazal, da je varovanje premoženja ena njihovih zadnjih skrbi. V prvi vrsti morajo varnostniki prevzemali telefonske pogovore in naročila. voditi v.se vrste evidenc, tako da postajajo vse bolj pisarniški delavci. Tale v Komunali je prevzemal med drugim tudi telefonska obvestila o smrtnih primerih in naročila za pogrebe.
je šlo za olje. Ob požaru je razlika kar pomembna.
Precej pomanjkljivosti so odkrili tudi v Dolenjkini prodajalni na železniški postaji v Bršljinu. Ročni gasilni
Kost obtičala v grlu
Kočevska Mesarija in njen direktor obsojena, ker so prodajali meso dražje, kot bi smeli
KDO JE UKRADEL HLODE? — Med 27. aprilom in 1. majem je nekdo iz gozda pri Dolenjih Sušicah ukradel dva smrekova hloda, last Jožeta Ka-pša iz Dolenjskih Toplic. Kapšjetako ob 7.500 din.
MED MOTOKROSOM O BONE— Zdenka Markovič iz Praproč si je 1. maja ogledala tekmo v motokrosu v Brezju pri Črmošnjicah. Avto je pustila na stari cesti pri Črmošnjicah, ob vrnitvi pa je opazila, da je iz njega izginilo za 250 litrov bencinskih bonov.
RADIOKASETOFON IZGINIL — V začetku maja je nekdo vlomil voseb-ni avto Kranjčana Matije Pirca, ki je bil parkiran pred zdraviliščem v Dolenjskih Toplicah in iz njega ukradel radiokasetofon, vreden okoli 30 tisočakov.
OB GLASBENE UŽITKE — V noči na 2. maj je ostal Trebanjčan Martin Pajk brez radia, vgrajenega v osebm avto, kije stal parkiran na avtobusni postaji. Pajk je ob kakih 10.000 din.
TATU ŠE IŠČEJO — Neznan tat je 1. maja vlomil v osebni avto Leopolda Lamuta z Griča, ko si je ta ogledoval dirko v motokrosu v Črmošnjicah. Lamut je bil ob radijski sprejemnik, očala in 10 litrov bencina.
OŠKODOVAL GASILCE — Med 20. aprilom in 3. majem je nekdo vlomil v kombi, last gasilskega društva iz Primostka, in iz njega iztočil 40 litrov bencina. Gasilci so tako ob 2.800 din.
OB DENAR IN BONE — V noči na 6. maj je nekdo iz avtomobila Novo-meščana Franca Jegliča ukradel denarnico, v kateri je ta imel 30.000 dinarjev in za 11.100 din vrednostnih bencinskih bonov.
LJUBLJANA — V gospodarskem oddelku temeljnega sodišča Ljubljana so te dni zaradi špekulacije v blagovnem prometu obsodili tozd Mesarija ZKGP Kočevje na
150.000 din kazni, direktorja pa na
15.000 din kazni. Sodba še ni pravnomočna.
Sodišče je ugotovilo, da je tozd Mesarija prodal julija in avgusta 1982 prodajalni KZ Ribnica „lzbira" 1.084 kg svinjskega mesa po 211,20 din kilogram, čeprav bi ga lahko le po 187,50 din, direktor pa te prodaje ni preprečil. Tudi v račune so vpisali, da gre za kakovostnejše meso, kot je bilo v resnici. V tem primeru ješlo po mnenju sodišča za špekulacijo v blagovnem prometu in za kršitev zakona o knjigovostvu.
Predstavniki Mesarije so se pri sodišču zagovarjali, da je imel takrat njihov tozd sklenjene z vsemi obrati družbene prehrane (razen s tistimi, ki so meso nabavljali preko KZ Ribnica)
OB ŽIVLJENJE ZARADI PREHITRE VOŽNJE
MLADICA — Anton Mrvič iz Osojnika pri Črnomlju seje 25. aprila peljal z osebnim avtom iz Semiča proti Gradcu. V vasi Mladica ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo z vozišča, kjer se je avto prevrnil. Mrvič je ob tem padel iz vozila in se smrtno ponesrečil. Materialno škodo so ocenili na
200.000 din.
OTROK ZANETIL POŽAR
GRADIŠČE —2. maja popoldne je prišlo do večjega požara v gozdu nad Gradiščem pri Dolenjskih Toplicah. Kot se je pokazalo, je požar zakrivil otrok, ki je v bližino smrekovega nasada prinesel žerjavico in nanjo naložil suho travo. Zgorelo je okoli pol hektarja nasada, ki je povzročil za preko
110.000 din škode. Požar so gasili gasilci iz Novega mesta in Dolenjskih Toplic.
samoupravne sporazume o pokrivanju izgube pri prodaji svežega mesa. Njihov zbor delavcev je tudi sklenil, da bodo dobavljali meso le tistim, ki bodo podpisali take sporazume. Na izrecno željo KZ Ribnica pa so kljub temu tudi njim dobavili meso, čeprav z njimi niso imeli sporazuma o pokrivanju izgube, in si tako pridobili 25.690 din razlike.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo težave Mesarije in dosedanjo nekaznovanost. Hkrati pa je menilo, da tudi zaradi tega ne bi smeli groziti z ustavitvijo dobav mesa in tako izsiljevati od kupcev samoupravne sporazume, na osnovi katerih so dobili za meso več kot bi na osnovi veljavnih cen.
EKSPLOZIJA V KOMBIJU
NOVO MESTO — V petek, 4. maja, je prišlo v kombiju, last IMV, ki ga uporabljajo tekmovalci cestnohitrostnih dirk, do eksplozije. V kombiju je bil gasilni aparat, ki je tudi sestavni del vozila, vendar ga je okoli 14. ure razneslo. Eksplozija je vozilo dodobra uničila.
SMRT POD TRAKTORJEM
JELŠEVEC — Stanko Janškovec iz Dobruške vasi je pred prvomajskimi prazniki peljal traktor iz Bele cerkve proti Vinjemu vrhu.
Voz, ki ga je imel takrat pripetega na traktor, je vozilo potiskal naprej, tako da se je traktor prevrnil in pokopal pod seboj voznika Janškovca.
Gasilske vrste se krepijo
Pred jubilejnim 10. kongresom Gasilske zveze Slovenije
Medpraznična akcija, posvečena tudi 13. maju, dnevu varnosti, pokazala, da za varnost družbenega premoženja še zdaleč nismo dovolj naredili
Varnostnik ni porok varnosti
• Bolj mimogrede pa je akcija v prostorih metliške KZ v Bršljinu odkrila tudi 15 pralnih strojev, ki jih tam skladišči novomeška Emona Dolenjka. Bolje rečeno: skladišči jih Gorenje, saj so stroje poslali le z dobavnicami in brez cen. Stvar je prevzel v roke tržni inšpektor.
odstotkov vse opreme, medtem ko so dolenjski in notranjski gasilci ostali povsem brez orodja in cevi.
Z veliko prostovoljnega dela in odrekanja so se vrste gasilcev po vojni množile iz leta v leto, tudi opreme je bilo čedalje več, v ilustracijo pa le podatek, da je število prostovoljnih gasilskih društev naraslo iz 1.019 v letu 1949 na 1.245 lani, število gasilcev pa od 54 tisoč v letu 1949 na blizu 100 tisoč v lanskem letu. Če k temu prištejemo še poklicne gasilce, častne in rezervne člane, pridemo celo do številke 117.000. Ob tem pa je potrebno omeniti, da je prav Novo mesto med tistimi občinami, kjer so se gasilske organizacije v zadnjih štirih letih najbolj razširile, saj smo dobili 4 nova gasilska društvtfc
ODKRILI
BREZVESTNEGA
MOTORISTA
BREŽICE — 17. aprila okoli 20.30 je prišlo v semaforiziranem križišču v Brežicah do hujše prometne nezgode. 42-letni pešec Emil Filipič je namreč pravilno ob zeleni luči na semaforu prečkal križišče cest 21. maja in prvih borcev, takrat pa je z neprimerno hitrostjo pripeljal neznan motorist in pešca zadel. Oba sta padla po cestišču, vendar se je motorist kmalu pobral in odpeljal naprej. Hudo poškodovanega Filipiča so najprej prepeljali v brežiško, nato pa v zagrebško bolnišnico. Preiskava je kmalu ugotovila, da je bil motorist 18-letni A. G. iz okolice Brežic.
VERIŽNO TRČENJE NA MAGISTRALKI — Zadnjega aprilskega dne je prišlo na magistralki med Ljubljano in Zagrebom do hudega verižnega trčenja. Pri lem je bilo poškodovanih več oseb, materialna škoda pa je bila ocenjena na 680 tisočakov. Žlata Stipanovič iz bližine Jaslrebarskega se je peljala z osebnim avtom proti Ljubljani, in ko je pričela na mokri cesti zavirati, jo je zaneslo v avto, ki ga je nasproti pripeljal Ludvik Jerman iz Gorenje vasi pri Mokronogu. V Jermanov avto je potem trčil še Franjo Talan iz Drvarja, v njegovo vozilo pa za nameček še Trebanjec Milan Trzin.
PREMA SE JE ODTRGALA — Franc Ošterbenk iz Žejnega pri Krški vasi se je 2. maja peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu.
Mladoletni
skrunilci
grobov
Vandalsko početje črnomaljskih mladoletnikov
aparati niso bili nameščeni na vidnih in dostopnih mestih, rok pregleda jim je že potekel. Luči v skladišču blaga niso zaščitene s stekli, nekatere visijo kar na žici v neposredni bližini stiropora in papirne embalaže. Vnetljive snovi niso ločene od ostalega dela skladišča, čeprav bi bili stroški za predelavo majhni.
Ekipa je obiskala tudi Krkin tozd Izolacije. Varnostnik ob industrijskem tiru ni bil niti približno seznanjen z ukrepi ob morebitnem požaru. Ne posvoji krivdi ni vedel niti tega, kje je najbližji hidrant. Možak je bil v službi kot zamena. V glavni vratarnici Izolacij je nameščena centrala sistema za avtomatsko javljanje požara. Poleg centrale ni navodila o delovanju, varnostnik ni vedel, ali je bil narejen funkcionalni preizkus sistema. Prav tako ni vedel, ali pooblaščeni servis redno kontrolira sistem. Na vprašanje, kgj bi naredil v primeru signala za požar, je varnostnik odgovoril, da bi poklical gasilce. Postopek seveda ni pravilen, najprej je namreč treba ugotoviti, če ne gre morda za lažni signal ali začetni požar, ki bi ga lahko sam pogasil.
Akcija novomeških miličnikov in požarne inšpekcije je ponovno pokazala, da kljub desetinam podobnih akcij, opozorilom in pisanju v'.sredstvih javnega obveščanja veliko varnostnikov še vedno ne ve natančno, kako je treba ravnati v primeru požara, kje so sredstva za gašenje, kje so največje nevarnosti za morebitni požar itd. Pogosto je poseben problem tudi njihova budnost in ne nazadnje tudi sposobnost dojemanja. Vsekakor bi delovni organizaciji Varnost, iz katere je večina takšnih in tudi boljših varnostnikov, kazalo posvetiti kaj več pozornosti.
M. BAUER B. BUDJA
delno ustavljena. Kasneje je bilo izdano dovoljenje za obratovanje pod pogoji, ki terjajo dosledno izvajanje preventivnih ukrepov. Kljub temu so delavci milice in požarni inšpektor ugotovili, da prostori in naprave po delu niso bili dobro očiščeni. Kljub predvidenim varilskim delom je bila lakirna kabina preobložena s posušenim lakom, na tleh so našli cigaretne ogorke itd. V zasilnem skladišču vnetljivih snovi so našli odprte posode barv in lakov, hidrantna oprema je bila založena. Vsekakor bi v TPP, ki ima pogojno dovoljenje za delo, pričakovali večjo skrb za požarno varnost.
V novi Iskrini tovarni Ela je požarni inšpektor ugotovil, da hidrantna oprema ni brezhibna (manjkali so ventili na nastavku,' tesnila itd.), polomljeno pa je bilo tudi orodje za gašenje in reševanje. Varnostnik ni imel ključev za dostop v skladišče vnetljivih tekočin in v skladišče tekočega naftnega plina.
Pionirjev tozd MKI ima postavljeno omrežje zunanjih podtalnih hidrantov, vendar opreme za uporabo teh hidrantov ni. Poskus varnostnika, da bi odprl kapo hidranta, ni uspel. Na dvorišču so našli priročno skladišče
VOJNA 3/AS — Skrajno vandalsko in vsega obsojanja vredno početje si je v noči na 1. maj privoščila skupina mladoletnikov iz Črnomlja. V nočnih urah so se namreč spravili nad novi del pokopališča v Vojni vasi pri Črnomlju in tam oskrunili več grobov. V ilustracijo njihovega početja zapišimo samo, da so poškodovali okoli 20 grobov, prevračali in razbijali so vaze, razmetavali cvetje in rili po zemlji, za nameček pa z ilovico premazali še nagrobne plošče.
SKLADIŠČE NA PROSTEM — Posebno poglavje naše akcije je predstavljalo dvorišče pred Dolenjkino trgovino v Bršljinu. Skladišče je kar na prostem pred trgovino, to dokazuje tudi tale posnetek.
Nekje okoli 174 kilometra, kjer je vozišče izredno načelo, se je .na avtomobilu odtgala zadnja prema, zaradi česar je pričelo avto zanašati in se je prevrnil po nasipu. Pri nezgodi seje voznik laže poškodoval, teže pa njegova sopotnica Zinka Ošerbcnk, oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 50.000 din.
TRČIL V KOLESARJA — V soboto okoli 15. ure se je Franc Mole iz Radeč peljal z osebnim avtom iz Straže proti Novemu mestu. Pri Srebrničah gaje pričelo zanašati in je trčil v kolesarja Mirka Markoviča iz Novega mesta, kije pripeljal nasproti. Markovič je moral po pomoč v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je bilo za 30.000 din.
TUDI VARNOSTNIKI PRAZNIČNI — Obisk nekaterih delovnih organizacij v ntedprazničnih dneh je pokazal, da varnostniki le niso zanesljiv porok za varnost. Ne le, da niso seznanjeni s svojimi osnovnimi zadolžitvami, pač pa jim delovne organizacije prepogosto nalagajo še kup pisarniških opravil.
ISKRE IZZIVALE POŽAR — Zraven tega skladišča hitro vnetljivih snovi v Novolesovem obratu v Gotni vasi so delavci mirno varili cevi za prezračevanje. Koliko je manjkalo do katastrofe? Požarni inšpektor pravi, da le po naključju ni bilo najhujšega.
DOLENJSKI LIST — r	:*.	št.	19	(1313)	10.	maja	1984
rokomet
11. ZRL, moški — 19. KOLO:
ZAGREB — INLES 22:21 (12:9) Inles: Kljun, Križman 3, Ilc 4, Tanko 1, Lukič 2, Mikulin 6, T. Ilc
2, .Ambrožič 2, Mate 1, Fajdiga, Gelze
LESTVICA: 1. Jugovič in Iskra po 27; 10. Inles 16, 11. Dervcnta 13. 12. Bora 10.
V naslednjem kolu igra Inles doma z Iskro.
MRL. moški — 17. KOLO:
KRŠKO — 1STRATURIST 20:24 (12—10)
Krško: Kastelic, Kekič 5, Grilc. Božič, Šebalj 5, Starc 3, Bizjak 2, Avguštin 2, Šerbec 3, Iskra, De-ržič, Pereč.
LESTVICA: 1. Istraturist 34,
12. Krško 9.
Krčani v naslednjem kolu potujejo v Šoštanj.
MRL, ženske — 18. KOLO:
LOKOMOTIVA — NOVO MESTO 34:28 (14:12)
Novo mesto: Budove, Pelko, Kastelic 1, Zupančič, Iličin 3, Jakše 5, Kramar 3, Godler 4, Mršnik 12, Radej.
1TAS — ARENA 28:26 (7:5) ltas: Štefanišin, Klarič, Milošič
3, Delič 8, Novak I, S. Jerič 5, M. Jerič 9, Bejtovič, Zalar 1, Oražem I. Vrbovšek, Mitrovič.
LESTVICA: I. Novo mesto 29 točk, 6. Kočevje ltas 22.
V naslednjem kolu igrajo Novo mesto — INA, Lokomotiva — ltas.
SRL, moški — 19. KOLO: RUDAR — SEVNICA 29:27, USNJAR — PONIKVE 29:21.
LESTVICA: 1. Usnjar 35, 4. Ponikve 22, 8. Sevnica 19 točk.
Pari v soboto: Sevnica—Prule, Ponikve—Peko itd.
SRL, ženske, vzhodna skupina — 18. KOLO: BELT1NKA — LISCA 20:26,
LESTVICA: 1. Šmartno 19, 7. Lisca 14, 9. Brežice 10 točk.
V soboto se bosta pomerili ekipi Lisce in Brežic.
SRL, ženske, zahodna skupina 17. KOLO: ISKRA—OLIMPIJA 25:22 (13:10)
ASTRA JADRAN —BETI 17:19 (10:9).
LESTVICA: I. Burja 31, 2. Iskra (tekma manj) 29,6. Metlika 18.
V naslednjem kolu igrajo Duplje — Burja, Metlika — Peko, Eta
— Iskra. ,
nogomet
SNL, vzhodna skupina, 18. KOLO: BREŽICE — ALUMINIJ 1:2
(0:0)
Lestvica: 1. Brežice 26, 2. Drava in Dravinja po 22 itd.
V nedeljo igrajo Brežičani v gosteh s Steklarjem.
SNL, zahodna skupina. 18. KOLO: ELAN — DOMŽALE 2:0 (1:0), LJUBLJANA — KOČEVJE 5:0 (3:0).
Lestvica: L Ilirija in Ljubljana po 25, 6. Elan 17, 11. Kočevje 11.
V naslednjem kolu igrajo Elan
— Usnjar, Kočevje — Jadran Lama itd.
Št. 19 (1813) 10. ltiaja 1984
Neresnost!
NOVO MESTO — Čepravjc nekaj časa že kazalo, da se bodo stvari v novomeški telesni kulturi s sprejetjem kriterijev za razvrstitev prednostnih športov te premaknile na boljše, je zadnja skupščina te/esnokullurne skupnosti znova pokazala, da nekaterim za dogovor ni mar in da so pripravljeni za uresničitev svojih alnbicij in interesov zatajiti marsikaj, "celo svoje včerajšnje stališče. Kar poldrugo leto žolčnih razprav in debat je bilo . - potrebnih, da je predlog metodologije izračuna razvrstitve športnih panog r novomeški občini le prišel pred delegate skupščine, obravnavan je bil kar na treh sejah in naposled 28. februarja tudi sprejet. Logično nadaljevanje tega bi bilo. da bomo poslej na podlagi samoupravno izglasovanih kriterijev te dobili pravo podobo v razvrstitvi športnih panog, predvsem pa dobili tiste prednostne športe, ki jih bomo poslej resnično materialno in še kako drugače podpirali. S tem bi bili uresničeni tudi 65. in 68. točka načrta uresničevanja gospodarske stalbilizacije v Novem mesju. ki od TKS zahtevala, da že v začetku leta izvede razvrstitev prednostnih športov. zmanjša njihovo število in predvsem onemogočijo dragi tekmovalni sistemi.
Toda zataknilo se je. ko so nekateri vzeli v roke peresa in na podlagi sprejetih kriterijev izračunali mesto ..svojega" športa v tej razvrstitvi. Za veliko večino je bilo povsem umljivo in logično, da je izračun v prednostno kategorijo postavi! le rokomet, atletiko in kolesarjenje. vik in krik pa so zagnali nekateri. Pozabiti pa so. da smo prav zaradi objektivnejše ocene in razvrščanja športov na prioritetne, tekmovalne in rekreacijske sprejeti kriterije, ki edini lahko zagotavljajo objektivnost in hkrati onemogočijo različne manipulacije, uveljavljanje svojih interesov, drobnjakarstvo in še kaj. In prav ti samoupravno izglasovani kriteriji, so dali izračun, zoper katerega ic sedal toliko negodovanja. Tako se je v posmeh poldrugemu letu dela. razprav m prepričevanj na zadnji skupščini zgostilo celo. da je biI predlog prednostne razvrstitve športnih panog umaknjen z dnevnega reda. Kdo ima toliko moči. da samoupravno sprejete kriterije, še preden so sploh zaživeli, postavlja v nič. in to te zato. ker niso zadostili njegovim apetitom.’ Ali drugače: doklej bomo pripravljeni ugled novomeškega športa žrtvovati za uresničevanje ozkih interesov?
R. BURJA
KRATKO IN JEDRNATO
GROZA — Gospodarstvo Resno Ogroženo Zaradi Administracije FOND — Finance Odhajajo Nekam daleč VZPON — Vodilni Zavzemajo Položaje, Ostali Nastradajo
SUM — Sledovi Ukradenih Milijonov
BLEF — Birokrati Lahko Edino Fantazirajo MARJAN BRADAČ
; .
■
.
'K ■ , ■
, .
v. V" /	S**‘
|	•	-N.'
DELAVCI,	POZANIMAJ
DELO PRI PTT NOVO MESTO!
Naša delovna organizacija opravlja zelo raznoliko dejavnost, zato so tudi dela in naloge raznovrstne, predvsem v tozdu PZZ Center v Novem mestu. Ukvarja se pretežno z vzdrževanjem, popravili in napeljavami telefonskih in telegrafskih omrežij in naprav.
Poleg inženirjev in tehnikov opravljajo ta dela tudi:
— monterji in mehaniki,
— priučeni in specializirani delavci ter
— nekvalificirani delavci.
Za naše delo so se s prekvalifikacijo usposobiliJudi splošni elektrikarji ter mehaniki za jaki in šibki tok.	‘	t-
Delo v našem tozdu je razgibano, zanimivo in zahtevno. Cenimo zavzetost za delo, kakovost dela in pobude posameznika, za'o je vsakemu delavcu omogočeno speciahziranie in napredovan/e . j
— Želite kaj več izvedeti o nas?
— Vas morda privlači delo v našem tozdu?	I
— Oklevate, ker še niste usposobljeni za telekomunikacijski poklicg? Nič naj vas ne moti. če ste brez poklica, čeprav imate dokončanoje osnovno šolo, bomo našli delo za vas.
Veselilo nas bo, če nas boste poklicali po telefonu 22-741 ali.pa se boste oglasili v našem tozdu PTT Center na Mah Cikavi v Novem mestu. Dobili boste vsa potrebna pojasnila, opisali vam bomo delp, pogoje za delo, vsa mesta zaposlitve in vas seznanili z vsem, kar vas bo še zanimalo.	J
Upamo, da se boste odzvali našemu vabilu.
Tozd PTT Center
• v	Novo	mesto..
■ ' •	Mala	Cikava
BREZJE — Avto-moto društvo Bela krajina je tudi za letošnji praznik dela pripravilo tradicionalno športno prireditev na pobočjih Brezja pri Črmošnjicah. V torek, 1. maja, se je v,drugi dirki za pokal Alpe-Adria in prvi letošnji dirki za republiško prvenstvo v krosu z motorji do 125 ccm pomerilo 57 slovenskih, italijanskih in avstrijskih motokrosistov. Na dobro pripravljeni dirki, ki je številnim gledalcem nudila obilo užitka, so se slovenski vozniki dobro odrezali.
V obeh vožnjah za pokal Alpe-Adria je sicer zmagal Avstrijec Helmut Frauvvallner, vendar je vozil izven konkurence, in tako je največ tekmovalnih točk zbral Drago Predan, ki je bil v prvi vožnji drugi, v drugi pa tretji. Na drugo mesto seje pe obeh vožnjah
V PONEDELJEK USTANOVITEV „SD GORJANCI”
GABRJE — Smučarska sekcija športnega društva iz Gabrja obvešča vse ljubitelje gorjanskih smučišč, da bo v ponedeljek, 14. maja, ob 19. uri v sejni sobi novomeške športne dvorane ustanovni občni zbor smučarskega društva ..Gorjanci". Vabljeni!
KOŠARKARSKI OBVESTILI
NOVO MESTO — V športnem domu na Loki bosta v petek, 11. maja, popoldne dva zanimiva dogodka. Najprej bo ob 16. uri sestanek organizacije novomeških košarkarskih sodnikov, uro kasneje pa sestanek predstavnikov ekip, ki želijo sodelovati v novomeški občinski košarkarski ligi. To tekmovanje naj bi se začelo že 17. maja.
Športni prazniki v Straži
Člani TVD Partizan iz Straže so ob pomoči KS in novomeške ZTKO pripravili tekmovanja v počastitev praznikov
STRAŽA — Zares izredno bo-	akcija pod naslovom „Vsi na kolo
gat športni spored je dajal svoje-	za zdravo telo”, še istega popoldne-
vrstno obeležje proslavljanju prvo-	*a pa strelsko tekmovanje z zračno
^majskih praznikov v Straži. Naj-	puško. Med mlajšimi pionirji je
prej je bila že 27. aprila kolesarska	zmagal Gregor Lukan, pri starejših
-	Jože Kragulj, med mladinci Janko
Tavčar, pri članicah Štefka Aš in CUJNIK 73,74 m	članih Jože Lukan.
S KOPJEM	Največ	zanimanja	je veljalo tradi-
cionalnemu prvomajskemu krosu. CELJE — Skokov memorial je zb-	Poglejmo zmagovalce po kategorijah:
ral lepo število atletov, ki so v prete-	cicibani — Ivo Djukič, cicibanke —
klih letih posegali po medaljah na	Lavra Kavšček, mlajši pionirji — Da-
olimpijskib igrah in na lanskem prvem	mjan Dragman, mlajše pionirke —
atletskem svetovnem prvenstvu. V	Mateja Kren, starejši pionirji —
družbi atletov NDR sta nastopila tudi	Mirko Može, starejše pionirke —
Darko Cujnik in Igor Primc. Mia-	Martina Sajevec, mladinci — Metod
dinec Primc je bil 6. s 46,36 m v metu	Avsenik, člani — lvanškcdclj, vetera-
diska, Qujnik pa 5. v metu kopja s	ni — Jože Ravbar.
73,74 m.	>	Istega	dne	je	bil	tudi	nogometni	tur-
Še posebej je razveseljiva Cujnikova	nir, na katerem je sodelovalo 12 ekip
vrnitev med najboljše metalce kopja v	krajevne skupnosti Straža. Po odigra-
državi po skoraj dveh letih odmora za-	nih predtekmovanjih so se v finale
radi poškodbe.	uvrstile ekipe Novolesa, Onemoglih in
 .........-_____ Žeje, ki so med seboj odločile zmago-
DVE JJRUGI MESTI	valca. Končni vrstni red je takšen: I.
V NOVI GORICI	Novoles, 2. Onemogli. 3. Žeja. Naj-
boljši strelec turnirja je bil Sečnik z 12 NOVA GORICA — Otvoritveni	zadetki,
miting letošnje atletske sezone v Novi	Za konec zapišimo, da so vse tekme
Gorici je nekoliko skazilo hladno in	vzorno organizirali člani Straškega
vetrovno vreme. V mednarodni kon-	Partizana, pokrovitelj je bila KS iz St-
»kurertci alietov Norveške, Italije in	raže, medtem ko je nagrade prispevala
Jugoslavije so nastopili štirje Novo-	novomeška ZTKO.
meščani.	________________________________
Darko Cujnik je previdno(te dvak-	——————————————
rat) vrgel kopje, saj se je v svojem	V	SOBOTO
Prvem nastopu po več kot letodni tra-	KOI lf<4AUCCl/I TD 1 IVA
Jajoči poškodbi bal, da bi se mu v	RUGfc&AK&M	1 KI IVI
mrzlem vremenu ponovila. Dosegel je	NOVO MESTO — Trim sekcija
soliden rezultat 66,56 m in osvojil	novomeške Krke organizira v soboto.
J	^UIII	l.i	i	is	s
arugo mesto za Krdžaličem. Igor	ob 9. uri izpred tovarne zdravil v l.o-
rimc je bil.drugi v metu diska zrezul-	Čni kolesarski trim. Proga bo potekala
tatom 48,54 m. Sikonja je nastopil v	med Ločno, Otočcem in Ratežem.
teku na 400 m in bil. 5.—6. z rezul-	Vsak udeleženec bo dobil značko,
tatom 49,6 s.	prav ta ko pa bodo vsi sodeloval iv žre-
Suzana Hrastar je bila edina Novo-	banju okoli 60 nagrad, glavni dobitek
ttieščanka na mitingu. V skoku v	je seveda kolo. V primeru slabega
v»sino je dosegla rezultat	155	cm.	vremena bo prireditev naslednjega
J.	P.	dne.
NOVOMEŠČANI IN POSAVCI!
ZNANJE KROTI MOČ — Na težkem terenu ni lahko ukrotiti močnih motorjev, a izkušen motokrosist je kos tudi takšnim divjim poskokom jeklenega konja, kot je na sliki in kakršnih je bilo dovolj videti na zadnji dirki v Beli krajini. (Foto: M. Markelj)
Kljub padcu je zmagal
Na tradicionalni prvomajski prireditvi v Beli krajini za pokal Alpe-Adria in republiško prvenstvo
MLADI TEKMOVALI
KOČEVJE — Na nedavnem srednješolskem tekmovanju iz SLO, krje obsegalo orientacijski pohod, streljanje s puško, met bombe, sestavljanje in razstavljanje puške, prvo pomoč, testiranje iz SLO in promet, je zmagala ekipa 2. d kovinsko-predelo-valne usmeritve (vodja Besal). Pri streljanju pa so bili najboljši posamezniki: 1. Egidij Prijatelj (2. a KPU), 2. in 3. mesto pa sta si delila Nataša Struna (2. a družboslovno-jezikovne usmeritve) in Matjaž Vesel (4. a gimnazije). Najboljša ekipa bo sodelovala na bližnjem republiškem tekmovanju v Ljubljani.
Občinskega tekmovanja za osnovnošolce, ki je bilo 25. aprila v Kočevju, se je udeležilo 61 petčlanskih ekip (in po dva tekmovalca za rezetvo) in šol v Kočevju. Fari, Podpreski in Strugah, se pravi skupno prek 400šolprjčv. Najboljši so bili Kočevci, in sicer: I. mesto 8. d I, 2. mesto 7. c IV, 3. mesto 7. g I itd. Šele na 35. mestu je bila prva zunanja ekipa, in sicer iz. Podpreske. Tekmovanje so organizirali in vodili člani občinskega štaba teritorialne obrambe, zdravstvenga doma in prosvetni delavci.
industrija
stavbnega
pohištva
61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija
telefon: (061) 861-411
; inovak okna \ kombivak okna ; okna s polkni \ gibljiva polkna \ notranja vrata
; vhodna vrata \ garažna vrata
5 lamelirani profili
j lamelirane plošče
s
s
S
t
t
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
uvrstil Ingo Gerstil (Avstgja), tretji pa je bil Bernard Urbanija (Jugoslavija). V skupni uvrstitvi tekem za pokal Alpe-Adria vodi Avstrijec Gerstl pred Jugoslovani Urbanijo, Simčičem, Zdovcem in Predanom. Jugoslovanska ekipa je pred italijansko in avstrijsko.
Dirka za republiško prvenstvo ni bila nič manj zanimiva. V prvi vožnji je preprečljivo zmagal Simon Avbelj (FAM Lukovica) pred klubskim tovarišem Alojzom Cerarjem in Alešem Bendo (Šaleška dolina). V drugi vožnji je Avbelj na strmem vzponu padel, prehiteloga je več tekmovalcev, vendar pa je z odlično vožnjo ponovno prišel na čelo in tudi v drugi vožnji pa je z odlično vožnjo ponovno prišel na čelo in tudi v drugi vožnji prepričljivo zmagal. Na drugo mesto se je uvrstil Aleš Benda, na tretje pa Marjan Frangež. Ekipno vodi FAM Lukovica pred Šaleško dolino in Slovenijaavtom.	MiM
GRAJA CESTARJEV
SEVNICA — Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je bilo izrečenih več graj na račun cestarjev. Bilo je obilo lepega vremena, vendar še niso obnovljene talne oznake v Sevnici. Kaj bi to, magistralno cesto vzdolž Save marsikje še vedno ..krasijo” udarne jame. Marsikomu sc toži po časih, ko je za večino cest skrbela cestna služba pri sevniški krajevni skupnosti. Na izvršnem svetu je bilo rečeno, da se je tedaj vsaj vedelo, s kom seje treba pogovoriti. Zanimivo je, da so v Krškem talne oznake obnovljene.
Vse za vaše stanovanje v novi hiši opreme
ADRIA
Novo mesto, Cesta herojev (Plava laguna)
Brezplačna dostava, montaža in šivanje zaves.
Družboslovna in ekonomska srednja šola Novo mesto
razpisuje dela in naloge
2 učiteljev strokovno teoretičnih predmetov — dipl. oec.
Za sklenitev delovnega razmerja veljajo pogoji o vrsti in stopnji izobrazbe, ki ju je določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in
ponovno objavlja prosta dela in naloge
računovodje šole
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju
— organizacijske sposobnosti in ustrezno strokovno znanje.
Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov:
Svet Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3/a.
O izidu bodo obveščeni v 8 dneh po izteku prijavnega roka.
332/19-84
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1. tehnolog meh. obdelave (1)
2. strojni tehnik—pripravnik
a) (1) za nedoločen čas
b) (1) za določen čas 6 mesecev
3. kem. tehnik-pripravnik (1)
4. orodjar—specialist (1)
5. ključavničar I (2)
6. ključavničar II (1)
7. voznik viličarja (1)
8. transportna dela (1)
Pogoji: pod 1:
višja strojna šola, 3 leta delov, izkušenj pod 2:
srednja strojna šola pod 3:
srednja kemijska šola pod 4:
KV orodjar, 5 let delov, izkušenj pod 5:
KV ključavničar, 2 leti delov, izkušenj pod 6:
KV ključavničar, 6 mesecev delov, izkušenj pod 7:
popolna osn. šola, izpit za voznika viličarja, fiz. vzdržljivost, 3 mesece delov, izkušenj pod 8:
nepopolna osnov, šola, fizična vzdržljivost.
Pri točkah št. 1, 4, 5, 6, 7 in 8. je delo za nedoločen čas, pri točki št. 3 pa za določen čas 6 mesecev.
— pri vseh objavah velja alternativen pogoj: z delom pridobljene delovne zmožnosti,.
— poskusno delo. pri točki 1 je 60 dni, pri št. 4, 5,6, 7 in 8 pa 45 dni.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Novoles-tozd Sigmat, 68280 Brestanica.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po - poteku roka za prijavo.
f
e
novoles
SGP ,.Pionir” Novo mesto tozd Gradbena operativa Metlika Cesta XV. brigade 2 68330 Metlika
razpisuje
javno licitacijo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. kompresor 70 Z — izklicna cena 300.000,00 din
2. premični kompresor — izklicna cena 100.000,00 din
3. motorni valjar 14 okt. — izklicna cena 60.000,00 din
4. gradbeno iglasto dvigalo — izklicna cena 80.000,00 din
5. osebni avto LADA — izklicna cena 30.000,00 din
6. valjar bomag righoman — izklicna cena 60.000,00 din
7. gradbeno dvigalo — izklicna cena 100.000,00 din Licitacija bo v četrtek 17. maja 1984 ob 12. uri na betonarni tozd v Metliki.
Pred začetkom licitacije morajo zasebniki predložiti 10% varščine, družbene organizacije pa instrument zavarovanja plačila.
Navedena sredstva bodo prodana po klavzuli ogledano-—kupljeno in po prevzemu ne odgovarjamo za kakovost..
Ogled objavljenih osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 7,—14. ure, tel. 58-337.
321/19-84
Na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS št. 7/77) ter pooblastila SO Krško
razpisuje
samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško
javni natečaj
za oddajo stavbnega zemljišča v obrtniški coni Stara vas — lokacija št. 1 v izmeri 1599 m2 Izklicna cena za zemljišče znaša 161,80 din/m2. Vrednost delne komunalne ureditve 455.976 40 din. Roj za dostavo ponudb je 15 dni po objavi.
Vse ostale informacije dobite pri strokovni službi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško.
320/19-84
Svet VVZ—otroškega vrtca Metlika
komisija za volitve in imenovanja razpisuje
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — ravnatelja VVZ—otroškega vrtca v Metliki
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— za vzgojitelja ali strokovnega delavca, določeno po zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok oziroma učitelja po zakonu o osnovni šoli,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
— organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom,
— pravilen odnos do samoupravljanja in širša družbena aktivnost.
Dela in naloge ravnatelja VVZ razpisujemo za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
VVZ Metlika, Župančičeva 1 — za razpisno komisijo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v30dneh po izteku roka za prijavo.
319/19—84
Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto,
razpisuje
prosta dela in naloge:
— učitelja strokovno teoretičnih predmetov, dipl. ing. agronomije, smer živinoreja — za nedoločen čas,
— učitelja obrambe in zaščite z zmanjšano učno obveznostjo (16 ur na teden) — za nedoločen čas,
— 3 vzgojiteljev za dom učencev (od tega en vodja doma), najmanj višja izobrazba pedagoške smeri — za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih o vrsti in stopnji izobrazbe bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa oz. izbire obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka.
318/19-84
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje
razpisuje
X. natečaj za posojila iz združenih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v letu 1984
Razpisujejo se naslednja posojila:
1. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakupali gradnjo družbenih najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve — 30.000.000 din,
2. posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve —
800.000	din,
3. posojila delavcem za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš in stanovanj — 6.000.000 din,
4. posojila upokojencem in invalidom iz sredstev SPIZ SR Slovenije za prenovo, adaptacijo in modernizacijo njihovih stanovanjskih hiš — 2.000.000 din.
Natečaj za posojila pod zaporedno številko 3 in 4 velja do vključno 31. 5. 1984.
S podrobnostmi natečaja se upravičenci lahko seznanijo pri OZD in delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih, društvih upokojencev in Zvezi društev upokojencev občine Trebnje.
Številka: 44-06/83 Datum: 16. 4. 1984
Skupščina občine Novo mesto — sekretariat za notranje zadeve obvešča da bodo od 14. 5. 1984 dalje določene naslednje ure za poslovanje s strankami:
1) krajevni urad Težka voda od 14. 5. 1984 do 31. 1. 1985:
— ponedeljek od 7,30 do 17. ure
— torek in četrtek od 7,30 do 15. ure
2) krajevni urad Mirna peč od 24. 8. 1984 dalje:
— ponedeljek in petek od 7,30 do 15. ure
— sreda od 7,30 do 17. ure.
323/19-84
Služba družbenega knjigovodstva podružnica Novo mesto Glavni trg 23
objavlja
prosta dela in naloge:
1. diplomiranega pravnika
2. kontrolorja v podružnici Novo mesto
3. kontrolorja v ekspozituri Metlika
Pogoji: pod 1:
diplomirani pravnik in 1 leto ustreznih delovnih
izkušenj,
pod 2:
in 3. ekonomist ali pravnik in 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom v 8 dneh po dnevu objave. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključeni objavi.
324/19-84
Zveza telesnokulturnih organizacij Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge:
1. vodje službe — sekretarja
2. knjigovodjo osnovnih organizacij
3. vzdrževalca — električarja
4. 2 čistilki
Pogoji:
pod 1 — višja ali visoka šola pedagoške smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
pod 2 — srednja ekonomska šola — ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj
pod 3 — srednja šola električne usmeritve — elektrikar za nizke napetosti, 3 leta delovnih izkušenj pod 4 — osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba 7 dni po razpisu, o izbiri bomo kandidate obvestili pismeno v zakonskem roku.
336/19-84
Združenje šoferjev in avtomehanikov Krško
razpisuje
po sklepu IO in NO z dne 6. 4. 1984
Licitacijo
za prodajo osnovnega sredstva:
osebni pvto Zastava 101 nabavljen leta 1978 prevoženih 79.000 km registriran do 12. 1. 1985 izklicna cena 120.000 din
Licitacija bo 26. 5.1984 ob 8. uri na parkirnem prostoru izza črpalke Petrol v Krškem.i.
Udeleženci licitacije morajo plačati pred začetkom 10% pologa.
V izklicni ceni ni upoštevan prometni davek."
335/19-84
222222
NOVOTEKS
3.
tekstilna tovarna Novo mesto, n.sol.o., Foesterjeva 10 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb
objavlja
dela in naloge v tehnično-razvojnem sektorju
raziskava in razvoj tehnologije tekstilnih proizvodov raziskava in razvoj novih proizvodov za področje tehničnega tekstila in proizvodov netekstilnega karakterja vodenje in organiziranje laboratorija
Pogoji:
pod 1) — dipl. inž. tekstila za področje predenja in tkanja
— 4 leta delovnih izkušenj v proizvodnem delu ali razvoju s področja predenja ali tkanja
— pasivno znanje enega tujega jezika (nemščine ali angleščine) poskusni čas: 3 mesece
pod 2) — dipl. inž. kemije ali
— dipl. inž. strojništva
— 2 leti delovnih izkušenj
— pasivno znanje vsaj enega tujega jezika poskusni čas: 3 mesece
pod 3) — dipl. inž. tekstila
— zaželena praksa poskusni čas: 3 mesece
Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoteks, tekstilna tovarna Novo mesto, n.sol.o., kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Juica
KONFEKCIJA '
TOZD šivalnica Senovo
objavlja
po sklepu delavskega sveta licitacijo
za odprodajo osnovnih sredstev:
— osebni avto POLONEZ 125 P, letnik 1980, v voznem stanju, registriran. Izklicna cena je 150.000,00 din.
— kombi ZASTAVA 1500 BF, letnik 1980, karamboliran in neregistriran. Izklicna cena je 60.000,00 din.
Javna licitacija bo v četrtek, 17. 5. 1984, ob 12. uri v prostorih TOZD.
Ogled je možen štiri ure pred pričetkom licitacije. Licitacije se lahko udeležijo osebe, ki bodo vplačale 10% od začetne cene. Kupec mora sam plačati prometni davek ter kupljeno blago takoj prevzeti.
329/19-84
Iskra—Industrija za avtomatiko, Ljubljana, n.sub.o.
tozd Tovarna elektrospojnih vezij, o.sub.o. Novo mesto Velika Cikava 22
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
1. orodjarja — 2 delavca
Pogoj: KV orodjar
2. kopirnega brusilca — 1 delavec
Pogoj: KV orodjar — brusilec
Delovne izkušnje so zaželene.
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja.
314/19-84
Opekarna Zalog p. o.
Novo mesto, Zalog 21 Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1 blagovnega manipulanta 1 KV zidar ■ več NK delavcev
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas, z enomesečnim poizkusnim delom.
Delavcem nudimo možnost izpopolnjevanja v delih in opravilih v proizvodnji opečnih izdelkov.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
334/ 334/19-84
Industrija otroške konfekcije „Jutranjka”, n. sol. o., Sevnica
JUTRANJKA
1. Delavski svet tozd „Baby” Sevnica — Industrije otroške konfekcije ..Jutranjka” Sevnica
razpisuje (reelekcija) prosta dela in naloge
tehničnega direktorja tozd „Baby” Sevnica
2. Delavski svet tozd „Radna” Sevnica — Industrije otroške konfekcije ..Jutranjka" Sevnica
razpisuje (reelekcija) prosta dela in naloge
tehničnega direktorja tozd „Radna” Sevnica
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo konfekcijske ali organizacijske smeri — 48 mesecev delovnih izkušenj — ali
— da imajo višjo strokovno izobrazbo konfekcijske ali organizacijske smeri — 60 mesecev delovnih izkušenj,
— da imajo pozitiven ustvarjalen odnos do graditve socialističnih samoupravnih odnosov.
Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Pismene ponudbe z dokazili z navedbo „Za razpisno komisijo" sprejema sektor za kadrovsko-splošne posle 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
326/19-84
UNZ KRŠKO
objavlja
javno licitacijo
rabljenih avtomobilov, ki bo v soboto, dne 26.5.1984, s pričetkom ob 9. uri, na dvorišču PM Krško:
Tip vozila	Letnik	Izklicna	Stanje
		cena	vozila
1. ZASTAVA 101 SC	1980	75.000,00 din	vozen
2. ZASTAVA 101 SP	1981	70.000,00 din	vozen
3. ZASTAVA 101	1978	20.000,00 din	nevozen
Ogled vozil bo možen eno uro pred pričetkom licitacije. Polog kavcije znaša-10 % izklicne cene.
331/19-84
Salonit Anhovo tozd Opekarna—rudnik Globoko, Brežice
Komisija za delovna razmerja objavlja
potrebo po delavcih za opravljanje naslednjih del in nalog:
1. strojnega vzdrževalca — 1 delavec
Pogoji za sprejem:
končana poklicna šola za strojnega mehanika ali strojnega ključavničarja, 2 leti delovnih izkušenj. Poizkusno delo 3 mesece.
Neto osebni dohodek 17.500,00 din.
2. strojnika preše — 2 delavca
Pogoji za sprejem:
končana poklicna šola strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poizkusno delo 2 meseca.
Neto osebni dohodek 15.500,00 din.
3. dozatorja surovin — 1 delavec
Pogoji za sprejem:
končana šola za strojnika gradbene mehanizacije, 6 mesecev delovnih izkušenj. Poizkusno delo 1 mesec. Neto osebni dohodek 13.500,00 din.
4. kotlovničarja — avtoklaverja — 1 delavec
Pogoji za sprejem:
poklicna šola in končan tečaj za strojnika visokotlačnih parnih kotlov, 6 mesecev delovnih izkušenj. Poizkusno delo 3 mesece.
Neto osebni dohodek 15.500,00 din.
5. tehničnega vodja za obrat Rudnik Globoko
— 1 delavec
Pogoji za sprejem:
končana višja šola gradbene ali rudarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju istih ali sorodnih del in nalog Poizkusno delo 3 mesece. Neto osebni dohodek 28.000,00 din.
6. prainičarja za obrat Globoko — 1 delavec
Pogoji za sprejem:
8 razredov osnovne šole, 6 mesecev delovnih izkušenj. Poizkusno delo 1 mesec. Neto osebni dohodek
12.700,00	din.
7. pomočnika prainičarja za obrat Globoko
— 1 delavec
Pogoji za sprejem:
8 razr. osnovne šole ali nepopolna osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj. Poizkusno delo 1 mesec. Neto osebni dohodek 12.500,00 drn.
Navedena dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
316/19-84
Gozdno gospodarstvo Brežice tozd gozdarstvo Mokronog
objavlja
javno licitacijo odprodaje osnovnih sredstev:
— 2 kombija Zastava, 1 Zastava 750, traktor Zetor, traktorska prikolica, rezervni deli za traktorje in več motornih žag
Ogled osnovnih sredstev z ocenjenimi vrednostmi je možen vsak delavnik na TOZD od 7. — 14. ure.
Javne licitacije, ki bo 15. V. 1984 ob 8. uri v TOZD Gozdarstvo Mokronog, se lahko udeleži vsak, kdor pred pričetkom licitacije vplača 10-odst. kavcijo.
315/19-84
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem „Gorjanci” Novo mesto — Straža
vabi k sodelovanju
— planerja—analitika — izobrazba ekonomist OD 24.000 din
— vodja strežbe
— 2 skladiščnika
— natakarje
— avtomehanike
— avtokleparja
— avtoelektrikarje
— strojnega ključavničarja—varilca
— NK delavko — snažilko
— NK delavce za priučitev za kovaška ali vulka-nizerska dela ali pranje motorjev za tovorna vozila.
Vse informacije o nadaljnjih pogojih dobijo interesenti v kadrovski službi podjetja v Vavti vasi osebno ali po telefonu 84-520.
330/19-84
Tema je in rane žgo, če ni zdravita.
V tihi noči pustit si mi nasmeh, spomin in bolečino.
ZAHVALA
Mnogo prerano, v 33. letu starosti, seje končalo tvoje življenje, ljubljeni mož, sin, očka, brat in stric
ANTON MRVIČ
iz Osojnika 16 pri Semiču
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste pokojnega poslednjič spremili v njegovo prerano večno domovanje. Iskrena hvala GD Štrekljevec, pevkam, govornikom za poslovilne besede in Iskri Semič. Vsem še enkrat hvala!
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očeta in brata
STANETA JANŠKOVCA
iz Družinske vasi
se zahvaljujemo vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali. Iskrena zahvala gasilskemu društvu Bela cerkev, sodelavcem IMV, traktoristom, pevcem in obema govornikoma za poslovilne besede. Posebna zahvala župniku in vsem, ki ste pokojnemu podarili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pepca, otroci Matej, Stanko, Boštjan in Jernej, sestri Anica in Silva ter brat Polde
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 40. letu starosti zapustil nepogrešljivi mož, očka. sin, zet in stric
JOŽE
LENČIČ
Vsem, ki ste darovali cvetje in izrekli tolažilne besede v težkih trenutkih, se iskreno zahvaljujemo. Zahvala velja predvsem Grubijevim, Pucljevim, Mehakovim, Roramnovim in Krki — tozd Marketing, Iskri Kostanjevica in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Darinka, sinova igor in Toni, hčerka Katica in vsi njegovi
št. 19 (1813) 11 maj? 1984
DOLEN JSKI LI
TU
s % ž I
tedensK6led,
Četrtek, 10. maja — Izidor Petek, 11. maja — Žiga Sobota, 12. maja — Pankracij Nedelja, 13. maja — Servacij Ponedeljek, 14. maja — Bonifacij Torek, 15. maja — Zofija Sreda, 16. maja — Janez Četrtek, 17. maja — Mojca
LUNINE MENE
15.	maja ob 5.28 — ščip
BREŽICE : 11. in 12. 5. ltalijanssi film Taxi Gril. 11.5. nemški film Monika. 12, 5. ameriški film Kazenski blues. 13. in 14. 5. hongkonški film Leteča giljotina. 15. in 16. 5. jugoslovanski film Obetavni fant.
DOLENJSKE TOPLICE : 12. in
13.	5. italijanski film Vem, da veš, da vem.
KOSTANJEVICA: 12. 5. angleški film Vzpon in padec Idi Amira. 13. 5. ameriški film Times Square. 16. 5. ameriški film Agent št. 1 ljubi in ubija.
19.	5. nemški film Otroci s postaje Zoo.
KRŠKO: 10. 5. ameriški film Želo.
11.	in 12. 5. ameriški film Ben Hur. 13. 5. ameriški film Vbod z nožem. 15. 5. francoski film Čas prve ljubezni. 16. 5. ameriški film Na zlatem jezeru. 17. 5. italijanski film Dekle za odmor.
SEVNICA: 10. 5. angleški film Klinika za seks. 11. 5. nemški film Prek sedem postelj. 12. in 13. 5. ameriški film Laboratorij zločina. 16. in 17. 5. ameriški film Beg iz Alcatraza.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 10. in 11. 5. francoski film Ne pustiš ljudem spati. 12. 5. matineja Življenje vidre. 12. in 13. 5. ameriški barvni film Getewey *— Beg. 16. 5. filmsko gledališče — poljski film Dirigent. 17. in 18. 5. italijanski film Posodi mi ženo.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ ZAPOSLIM dekle, vajeno šivanja. Naslov v upravi lista (2439/84) ali telefon 71-437.
ZAPOSLIM žensko za nekajurno čiščenje lokala, 'lahko je tudi mlajša upokojenka. Zaposlim KV ali PKV natakarico, zaželeno nekaj prakse. Gostilna JAKŠE. Drska 44, Novo mesto
SAMOSTOJNEGA AVTOLIČARJA
takoj zaposlim. Naslov v upravi lista (2242/84).
TAKOJ zaposlim zidarja in delavca. Telefon 23-915.
TA N O VANJA
ENOSOBNO lastniško stanovanje v Ljubljani zamenjam za enako v Novem mestu. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro: ..ZAMENJAVA".
SOBO išče dekle. Telefon 24-736.
mlad Par išče stanovanje v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (2443/84).
ODDAM opremljeno sobo z uporabo kopalnice dvema dekletoma. Informacije po telefonu 21-636(od 19. do 21. ure).
Motorna vozila
FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. Miro Franko, Straža 75, telefon 84-560.
PRODAM obnovljenega fiča in novo enoosno prikolico za Tomo Vinkovič. Viktor Šinkovec 2, Tržišče
Z 101 C, letnik 1979, prodam. Informacije na telefon 24-411.
PRODAM ZASTAVO 750. letnik 1976, in ZASTAVO 1300, letnik 1977, skupaj ali po delih, ter žetveno napravo in grablje za BCS. Vse je v dobrem stanju. Troha, Brezovica 13 68220 ŠMARJEŠKE TOPLICE, telefon 84-993.
POCENI prodam FIAT 124, letnik 1970, v voznem stanju, ali po delih. Hudorovac ali Miha Kovačič, Ruperč vrh pri Novejn mestu.
ZASTAVO 750, letnik 1974, pro-
dam ali zamenjam za večji avto. Piletič, Gradišče 11, Šentjernej.
ASCONO 16 prodam. Informacije na telefon 24-520, popoldne.
R 4, letnik 1977. prodam za 10,5 M. Tel. 25-370.
AMI 8 v voznem stanju prodam za
35.000	din. Jože Grešak, Dol. Kamen-ce 61/a, Novo mesto, telefon 22-721.
126 P, letnik 1978, registriran do 25. aprila 1985, prodani. Trdinova 21, Novo mesto.
ZASTAVO 750. letnik 1981. prodam. Oglasite se po 14. uri. Prodam tudi peč na olje. Dragutin Herak, K Roku 83, Novo mesto.
RENAULT 8, letnik 1970, prodam. Franc Jarc, Jama 20, Dvor pri Žužemberku. Ogled vsak dan od 15. ure dalje.
OPEL ASCONO 16, letnik 1973, karambolirano, prodam po ugodni cenk Slavko Košak. Dol. Maharovec 21, Šentjernej.
PRODAM vse nadomestne dele za ZASTAVO 101. Alojz Kovačič. Trži-■ šče 43, telefon 88-857, vsak dan po 12. uri.
R 4TLS, letnik 1980,prodam. Prus, Koštialova 32, Novo mesto.
PRODAM karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1980. Marjan Ogulin, Osojnik 13, Semič.
JAVO 350 prodam. Može, V Brezov log 4, Novo mesto, telefon 22-729. Informacije v soboto in nedeljo.
Z 750, letnik 1975, ž obnovljeno karoserijo in motorjem, prodam. Gorenc, Dobravica 24, Šentjernej.
UGODNO PRODAM motor Moris 1600 komplet z menjalnikom in polosovinami za IMV kombi. Ivan Baznik, Hrastje 2, 68263 Cerklje ob Krki.
ŠKODO 105, letnik 1982, ugodno prodam. Prevoženih 10000 km. Goran Kulovec, Dol. Straža 96,68351 Straža, telefon 21-472, dopoldne.
126 P, star tri leta, prodam. Mirko Zupančič, Potok 19, Straža.
\VARTBURG, letnik 1975, prodam. Novak, Dolenja vas 7, Mirna peč.
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Cesta brigad 13/2, Novo mesto.
PRODAM karamboliran avto Za-porožec (lahko tudi po delih). Telefon 85-981.
Z 101, karambolirano, prodam. Informacije po telefonu 22-644 od 6. do 14. ure. Franlb Pušič, Bušinja vas 1.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktorin glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št, 421-1/72 od 28 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon (068) 23-606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov In naročniškega oddelka: Jenkova 1, p.p. 33, telefon (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo— Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto ■*- Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
NVARTBURG, letnik 1977, prodam. Telefon (068) 58-785.
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1976, ugodno prodam. Jože Zagorc, Vrh 2, Šentjernej, ali tel. 21-620 od 6. do.7. ure.
126 P, letnik 1979, v zelo dobrem stanju, prodam. Ogled vsako popoldne po 16. uri. Vidrih, Otočec 10.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Telefon 25-192, popoldne.
Z 750, letnik 1977, prodam. Matko, Mali vrh 12, Mirna peč.
Z 101, letnik 1977, ugodno prodam. Dušan Jarc, C. brigad 20, Novo mesto.
WARTBURG, letnik 1973, neregistriran, prodam. Bradač. Dol. Polje 21,
ZASTAVO 126 P, letnik avgust 1981, dobro ohranjeno, prodam. Tone Dragman, Polhovica 9, Šentjernej.
FIAT 750, letnik 1981, prodam. Jože Vidmar, Mačkovec 34, Novo mesto.
ŠKODO prodam po ugodni ceni. Jože Škof, Birčna vas 81, Novo mesto.
PRODAM dele za NSU 1200. Telefon 20-363.
R4GTL, letnik 1982, 8000km,prodam. Telefon 23-627.
FIAT 125 P, letnik 1977, prodam. Kovačič, Koroška vas 36, Novo mesto.
Z 101 prodam. Stane Trafnte, like Vaštetove 8, Novo mesto, telefon 23-703.
PRODAM kombi diesel Zastava 412, letnik 1979, Janez Mede, Jurka vas 21, Straža.
Z 101, letnik 1977, prodam. Telefon 24-853, popoldne.
FIAT 126 P, letnik 1981, prevoženih 8000 km, prodam. Tel. 84-995.
ZASTAVO 101 prodam. Franc Grabnar. Razdrto 8, Šentjernej.
AKUMULATOR za 126 Pv in MOPED na 3 prestave prodam. Žnidaršič, Roje 14, Šentjernej.
LADO 1200, 1977, prodam Udir, Mestne njive 8, Novo mesto, telefon 22-272.
Z 750, letnik 1977, registrirano do 8. novembra, prodam. Jože Rauli, Sadi-nja vas 7, Semič.
126 P, letnik 1980, dodatno opremljen, prodam. Tel. 22-344, dopoldne.
PRODAM karamboliran FIAT 132 in VVA.RJ BURG, lahko tudi po delih. Rožman, Purga 6. Adlešiči.
126 P, letnik 1976, in MZ 150, letnik 1978, prodam. Hrastar, Lukovek 7, Trebnje, Ogled popoldne.
PRODAM tomos avlomatic. letnik 1983, in DIANO 6, letnik 1978. Informacije na telefon 23-931.
Z 101 L, letnik -79. FIATOV motor 1300 cm3, 73 KS, v odličnem stanju, prodam. Tel. (068) 23-743 ali Majde Šilc 21/5, Novo mesto.
PRODAM WARTBURG, letnik 77. Mirana Jarca 11, Novo mesto, tel. (068) 22-566.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 76, registrirano do konca leta, v odličnem stanju. Junc, Gorenja vas 17, Šmarješke Toplice.
126 P, letnik 81, prevoženih 22.000 km, prodam. Tel. 25-761.
PRODAM R 4, letnik 1978. Mala Cikava 8, Novo mesto.
UGODNO PRODAM Z 750 S, letnik 78. Janko Gane, Gubčeva 4, Krško, tel. 72-359.
ZASTAVO 750, letnik 76, registrirano do oktobra, prodam. Padovan, Kotarjeva 2, Novo mesto.
POCENI PRODAM R 12, letnik 75. Informacije na tel. 22-436 in 25-259. Ogled na naslovu: Pavie Uhl, Zagrebška 12, Novo mesto.
MINI 1000 prodam. Prva reg. 1976. Macele, Paderšičeva 21, vsak dan od
16.	do 18. ure.
j| Kmetijski stroji jj
KOSILNICO BCS 127 prodam. Ogled od 13. maja vsak dan. Jože Žvab, Dolenja vas 2, Črnomelj.
KOSILNICO BCS, malo rabljeno, prodam. Martin Kump, Kot 50, Semič. Semič.
PRODAM motokultivator Goldoni (14 KS) s frezo in zastavo-750, letnik 1977, Bradač, Dol. Polje 7 a. Straža.
KOSILNICO Moertel za Ferguson 540 ali 539 prodam. Hudoklin, Loka 18, Šentjernej.
KOSILNICO BCS prodam. Jeralič, Mačkovec 11, Novo mesto.
PRODAM dobrtj ohranjeno kosilnico BCS po ugodni ceni. Stavko-Gregorčič, Gor. Kronovo 5, Otočec.
TRAKTOR FIAT ŠTORE 402 super prodam. Informacije na telefon (068) 88-851.
KOSILNICO BCS (diesel), staro štiri leta. prodani. Telefon (068) 58-773.
TRAKTOR KRAMER (20 KM) s koso, potreben popravila, prodam. Penič, Dol. Pirošica, Cerklje ob Krki.
PRODAM traktorski obračalnik SIP 220. Albin Jordan, Dobrava 27, Škocjan.
GRABLJE /a BCS prodam. Ivan Ucman. Vel. Cerovec 8, Stopiče.
PRODAM 500 kg koruze in kultivator. Pavec Tone Cankarjeva 27 (tel.
22-744).
PRODAM dobro ohranjen traktor ZLJOR 35-11 S. Ivan Berkopec, Zemelj I, 68332 Gradac.
PRODAM nov motokultivator REX Gorenje Muta (8 KS) s koso. Telefon (068) 24-783	•
PRODAM sadilec za koruzo, dvo-redni Tel. 56-778.
TRAKTOR FERBUSON s kabino, 1300 ur, prodam. Tel. (068) 88-307.
FREZO, novo, A1RONE (8,5 KM), prodam. Franc Lenart ml., Dol. Kronovo 29, 68220 Šmarješke Toplice.
ZETOR s kabino, 2500 ur, in s koso Moertl ter FERGUSON 558, 700 ur. prodam. Tone Jordan, Mihovica 25, Šentiernei
PRODAM dobro ohranjen traktor Ferguson 35. Gazvoda,' Ratež 27, Brusnice.
PRODAM
PRODAM električno kitaro, kopijo Gibson. Telefon 23-311 (58).
PRODAM rabljeno spalnico, češnjev les. Šterbenc, Sadež 10, Črnomelj, telefon 51-460.
PRODAM zmaja Fajerbrd, gumijast čoln (4 m), Tomos 4. Telefon 23-235 (po 20. uri).
ŽAGO STIHL 041 prodam. Tone Marjanovič, Gornje Laze 6, 68333 Semič.
SADIKE žive meje prodam. Informacije: Pokorny, Novo mesto, telefon 24-289.
PRODAM opremo za dnevno sobo. Mirana Jarca 11, Novo mesto, telefon (068) 22-566.
KITARO Hofner (solo, ritem), prodam. Telefon (068) 56-073 (Saje).
PRODAM raztegljiv kavč ter dve oljni peči. Kovačič, telefon 24-149(do
12.	ure).
PRODAM spalnico (masivno). Šmi-helska c. 4, Novo mesto, četrtek od 18. do 19. ure, petek od 18. do 20. ure. telefon 20-504 (po 20. uri).
PRODAM prikolico za osebni avto. Tel. 20-557 (popoldne).
PRODAM 15 ovac. Izidor Vovk, Dvor (68361).
PRODAM 2 t sena. Rifelj, Ločna 47, Novo mesto
PRODAM kravo molznico. Obrh II, Dolenjske Toplice.
JARČKE nesniče, stare tri mesece in rpol, prodajam. Groblje 7, Novo mesto.
PRODAM dve ležišči, tri fotelje in mizico. Telefon 234371, popoldne.
STILNO POHIŠTVO za opremo kabineta ali študijske sobe ugodno prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Peterlin, Šegova 39, Novo mesto.
PRODAM kobilo z žrebetom. Dragica Agnič, Mlake 1, Gradac, Podzemelj.
PRODAM 6 let staro kobilo z . žrebetom. Joše Draginc, Konec 11 a. Novo mesto.
PRODAM črno-beli televizor. Marija Gričar, Štravberk 6, Otočec.
RABLJEN pralni stroj „Candy” z manjšo okvaro prodam. Telefon 20-276.
OKNA KOMBI VAK (3 kose) 100 x 180 in balkonska vrata 100 x 220 ugodno prodam. Telefon 47-006.
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 4 elektrika) ugodno prodam, Jerebova 20, Novo mesto, telefon 21-398.
PRODAM manjši gliser dolžine 3 m, Kvarner plastik. Prečna 13, Novo mesto, telefon 23-789.
PRODAM navadno harmoniko Melodija Mengeš (B, Es, As). Jože Jordan, Muhaber 16, Novo mesto.
PRODAM pony expres ROG. Marko Bevc, Lutrško selo 15, Otočec ob Krki. telefon (068) 84-975.
UGODNO PRODAM rabljena oktia z roletami različnih velikosti. Informacije po telefonu (068) 81-182 od 20. ure dalje.
PRODAM motorno žago Stihi 042 A V. Telefon 62-183, Branko Krošelj. Gor. Lenart 48, Brežice.
PRODAM kompletno opremljen košek za dojenčka in nahrbtnik. Naslov v upravi lista (2440/84) ali telefon
23-348.
PRODAM sedežno garnituro. Vol-čičeva 17, Novo mesto.
PRODAM večjo prikolico za osebni avto. Telefon 24-318 od 19. ure dalje.
■ SENO poceni prodam in oddam letošnjo košnjo (2 t). Gazvoda, Birčna vas 9, Novo mesto.
PRODAM enoosno prikolico nosilnosti 700 kg. Darko Bršec, Oražno-va 20, Kostanjevica na Krki.
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Nosilnost 1200 kg. Dominik Bratož, Milke Šobar 5, Novo mesto, telefon 21-671, popoldne.
KASETOFON TECHNICS RS—M 233 X, graritofon Pioneer PL 430 in pomivalni stroj Candy prodam. Telefon 22-288.
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Telefon (068) 24-259.
PRODAM kravo, prvo tele. Jože Kapš, Dol. Toplice 58.
PRODAM tomos avtomatik 1983, mizarski poravnalnik 35 cm in brako prikolico. Lukan, Rumanja vas 40, Straža.
PRODAM radiogramofon Ei Niš Etida. Andrej Majes, Zagrebška II. Novo mesto, telefon (068) 25-643.
PRODAM osla, ki je odličen voznik. Frančiška Črne, Osrečje 17, Škocjan.
PRODAM nove strešne lesonitke, 8-valne (47 komadov). Angela Pc-karek, Jurna vas 23, Novo mesto.
PRODAM dve kravi in junca. Zupančič, Strelac 5. Šmarješke Toplice.
BARVNI televizor prodam. Jakše, Kristanova 25, Novo mesto.
MAESTRAL 18 in TOMOS 4,5, vse dobro ohranjeno, prodam. Naslov v
upravi lista (2241/84).
PRODAM kuhinjo, sedežno garnituro, pisalno mizo, zakonsko posteljo, nočne omarice, psiho. Družinska vas I, Šmarješke Toplice.
PRODAM brejo ovco in dva mladiča. Janez Hudoklin, Gor. Gradišče 9 pri Šentjerneju.
PO UGODNI ceni prodam kompleten elektromlin (tudi na vodo) z dvema kamnoma, eden z možnostjo 120 do 150 kg/h in dvojnim valjem, premer 35 cm. Jože Schvveiger, Na bregu 25, 68340 Črnomeli.
GARNITURO, dva kavča in dva fotelja ter rabljen pralni stroj Gorenje prodam. Informacije na telefon 24-682 ali Pavle Zajc, Zbure 44.
PRODAM električni štedilnik, štedilnik na drva in hladilnik. Informacije na telefon (068) 23-661.
PRODAM brejo kobilo in žrebico, staro 10 mesecev. Zvone Štublar, Lipovec 5, 68333 Semič.
PRODAM motorno škropilnico Stihi SG 17, motorno žago Dolpina PS- 190, skrinjo Gorenje ZS-210 I, televizor Panorama Gama TV 42-2, električno peč EL. ATLAS, stroj za mletje mesa, konjski plug za vinograd in kobilo, staro 12 let. Janez Rupar, Vel. Mraševo 66, Podbočje.
PRODAM pse ovčarje, mladiče. Šinko, Gor. Brezovica 7, Šentjernej.
PRODAM novo avroprikolico. Telefon 51-778.
PRODAM 2000 kg sena po 13 din in brejo kravo. Franc Zorn, Potoki 1, Semič.
PRODAM ovce po ugodni ceni. Maver, Dol. Nemška vas 54, Trebnje.
PRODAM pograd. Bojane, Kristanova 53, Novo mesto.
PRODAM rabljeno strešno opeko (rdečo). Male Brusnice 6, Brusnic'e.
PRODAM sedežno garnituro za
16.000	din. KUPIM preprogo (2x2 m). Telefon 25-977.
UGODNO PRODAM 10 m železne balkonske ograje. Kranjc, Adamičeva 38, Novo mesto.
VRTALNI STROJ, stoječ, na 3 brzine, prodam. Tel. (068) 58-785.
POSEST
PRODAM družinsko hišo z vrtom v Dobovi pri Brežicah. Vseljiva takoj. Telefon (068) 67-0181 '
PRODAM 10 a vinograda in zidanico z elektriko v Ljubnu. Alojz Golob, Birčna vas 28, Novo mesto.
PRODAM travnik v Travnikih v izmeri 27 arov. Prodaja bo 13. maja ob
14.	uri na kraju samem. Jože Božič, Gabrje 7, Brusnice.
3,5	ha zemlje in gozda na sončni legi na Hrastu pri Jugorju (Metlika) prodam. Informacije na tel. (068) 453-806.
PRODAM starejšo hišo, potrebno manjšega popravila, in nekaj zemlje (47 arov) na območju Sevno na Dolenjskem. Informacije pri Jožetu Novaku, Osrečje 17( Škocjan.
UGODNO PRODAM v Sodr.ažici hišo—dvojček, takoj vseljivo. Franc Ogrinc, Pečetova 12, 62000 Maribor.
HIŠO v Igleniku pri Veliki Loki na Dolenjskem, popolnoma opremljeno, manjšo, skupaj z 1 ha njive, 1 ha pašnika in 1 ha gozda prodam. Informacije dopoldne na telefon (061) 611-106 ali na naslov Ivan Brezar, Britof 112, Kranj.
18 a vinograda z zidanico pri Dolenjskih Toplicah ugodno prodam. Kupca sta lahko dva. Lavrič, Sela 15, Dolenjske Toplice, ali telefon 69-716.
VIKEND v gradnji v Beli Krajini z urejeno dokumentacijo in cca 700 nr sadovnjaka prodam. Informacije: Marko Žigon, Bratovževa ploščad 3, Ljubljana, telefon (061) 345-756.
GRADBENO PARCELO prodam. Informacije: Škof, Birčna vas 8 b. Novo mesto.
ZIDANICO in vinograd v Metliki prodam. Telefon (061) 576-410 ali (061) 576-918.
PARCELO (22 arov) v k. o. Semič, primerno za vikend, prodam. Telefon (068) 58-785. -
Prodam njivo 56 arov na Vrhovem pri Žužemberku najboljšemu ponudniku. ‘ Informacije na telefon (068) 24-786 zvečer.
po telefonu (061) 772-769 od 14. urč
dalje.
RAZNO
V NEDELJO, 6. maja, popoldne sem v Ločni izgubila temno rdeč pulover. Poštenega najditelja prosim, da se oglasi na tel. 24-988.
HISA v naravi, 1 ha zemlje, je pusto, če sem sama, stara 46 let. Kdo si upa deliti toplino in nežnost, ki jo imam odveč, in bi bil vesel urejati lepoto doma? Mlajši upokojenec zaželen. Šifra: ..LEPŠE V DVOJE".
IŠČEM varstvo za šest mesečno punčko v maju, juniju in juliju. Inf. na tel. 20—238.
^OBVESTILA I
ČIŠČENJE steklenih površin, žaluzij, talnih oblog in keramike. Telefon 23-235 (po 20. uri).
VALILNICA na Senovem obvešča, da še valimo enodnevne piščance po znižani ceni, 40 din kos, vsak torek in petek do 25. maja. Vsak dan prodajamo eno leto stare rjave kokoši ne-snice, so doma hranjene. 31. maja bodo v prodaji dva meseca stare rjave jarčke nesnice. Se priporoča MIJO GUNJILAC, valilnica na Senovem, telefon (068) 79-375.
OBVEŠČAM stranke, da sem odprl delavnico za brušenje vidija orodij. Stane PETRIČ, Locka 14 b, Črnomelj, telefon 51-390.
SNEGOBRANE za vse vrste kritin’ vam dobavi ali pa tudi montira obrtna delavnica DANE M1Ž1GOJ, Krško. C. 4. julija 98, telefon (068) 71-637 od
20.	do 22. ure, razen vikenda..
' Dragi mami ANI HITI iz Brezovice pri Šmarjeti iskreno čestitajo za 70. rojstni dan ter ji želijo še veliko zdravih in srečnih let otroci z družinami.
Dragi mami ALOJZIJI PROGAR iz Hmeljčiča za njen 76. rojstni dan še veliko zdravih let želijo otroci z družinami.
MARJETKA KOS. Hrastje 1, Šentjernej, opozarjam, da se brez moje navzočnosti ne sme nobena stvar proda-i ti, posoditi ali oddati v najem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno-preganjala.	\
IVAN BRKLJE, Rosalnice, n. h. J Metlika,_ prepovedujem KARLINI. VRANIČAR. Rosalnice 34, Metlika,’-vožnjo in hojo po mojem potu in pašoij kokoši po mojem vrtu ter sprehajanje psov po vrtu in rožah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
AMALIJA KOBE, Semiška 10, Črnomelj, prepovedujem JVlILANU KOBETU, Kajuhova 2, Črnomelj, prodajo vseh premičnin iz stanovanja. Če tega ne bo upošteval, ga bom , sodno preganiala.
KAROL in JOŽEFA KRANJC iz
Klenovika 10, Škocjan, opozarjava vse, naj ne dajejo sinu Dragu alkoholnih pijač in vse ostalo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
ZAHVALA
PRODAM zazidljivo parcelo v Go-tni vasi in gozd. Urejena voda. elektrika, telefon incesta-, informacije dobite
Vsemu medicinskemu in strežnemu osebju doma starejših občanov v Novem mestu se najtopleje zahvaljujem, za vzorno nego in nesebično skrb in prijaznost v času težke bolezni mojega moža JOŽETA NEDROGA. Prav tako iskrena zahvala upravi doma za- vso pozornost in ljubeznivost, da sem bila lahko v njegovih najtežjih trenutkih ob njem. Melita NEDROG, Podhosta 24.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi tata
LEOPOLD ROGINA
iz Malega Nerajca 12
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo zdravnikom in sestram intenzivne nege internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje zadnjih trenutkov življenja in patološkemu oddelku za njegov trud. Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali toliko lepega cvetja. Hvala za podarjeni venec Zvezi borcev Dragatuš in sodelavcem ZCD DSSS Novo mesto. Zahvala velja tudi župniku za molitev in lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke, Evgenu Cestniku za poslovilni govor. Posebna zahvala sodelavki Nežki Rešetič, Francetu Adamu, družinam Panjan, Kobetič, Moravec in vsefn, ki ste našega dragega tato spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 68. letu za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča,
sestra in teta
TEREZIJA TKALEC
iz Sadinje vasi 4/a pri Semiču
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in pokojno mamo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč družinam Grizila, Konda in Štukelj iz Sadinje vasi, Bajuk—Štefanič iz Primostka in Maroltovim iz Grosupljega. Zahvaljujemo se organizaciji ZZB ter SDL Kot pri Semiču, govornikoma Anici Simonič in Jožetu Hutarju, delavcem kontrolne službe INTEGRAL, osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem DSSP SAP Ljubljana za pomoč in darovano cvetje, kaplanu za poslovilni obred in nagovor. Prisrčna hvala vsem, ki šte pokojno v času bolezni obiskovali. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Zvone z družino, vnuk Dušan iz Muenchna, sestra Slavka z družino, nečak Ivo z družino
ter ostalo sorodstvo
Semič, dne 27. aprila 1984
Umrla je naša draga
ELEONORA BREZOVAR
roj. PIKL
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 10. maja 1984, ob 17. uri na novomeškem pokopališču v Ločni.
Njeni: sin Marjan, nečakinja in drugi sorodniki
Novo mesto, 7. maja 1984
Ne jokajte ob mojem grobu spomnite še le. koliko sem pretrpela, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je brez slovesa za vedno zapustila pridna žena in dobra mamica ter stara mamica
DRAGICA
ŽUGELJ
Drašiči pri Metliki
Z žalostnim srcem se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje in tolažbo ob prerani ločitvi od ljube žene, mamice in stare mamice. Lepa hvala za številne podarjene vence. Zahvaljujemo se kolektivu Novoteks in Komet za številne obiske, podarjene vence in izrečeno sožalje, župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem za žalostinke pri grobu in vsem sosedom, ki ste v lepem številu skupaj z nami spremljali pokojno na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo radi: mož Anton, sinovi Anton, Jože in Martin z družinami, hčerke Kristina, Regina in Vida z družinami, Marija z možem, Pavla z možem in Bernardka
Drašiči pri Metliki, dne 11. aprila 1984
ZAHVALA
V 86. letu življenja je prenehalo biti plemenito, toda utrujeno srce naše ljubljene, neskončno dobre in skrbne mame, stare mame in tete
ANE GRAHEK
iz Rožanca pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, sočustvovanje in izraženo sožalje, za podarjene vence in cvetje ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Vrlinič in Banovec za nesebično pomoč v težkih trenutkih ter sosedi Ivanki Banovec za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, ki jih je izrekla v imenu sosedov, občanov, vaščanov in družbenopolitičnih organizacij. Zahvalo izrekamo delovni organizaciji Novoteks iz Metlike in rentgenološkemu oddelku za poklonjena venca, pevcem iz Regerče vasi za sočutno zapete pesmi ter župniku p. Petru Lavrihu za tolažilne in vsebinsko bogate besede, s katerimi je tako lepo povezal obred našega poslednjega slovesa. Posebno smo hvaležni zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenega donita Črnomelj, ki je dolga leta skrbelo za njeno zdravje. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, ji pomagali in ji v življenju karkoli dobrega storili.
Žalujoči: sin Polde, hčerki Štefka in Angelca z družinami ter ostalo sorodstvo
Ki
.0
je
0.
u
Ij.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustil naš oče, stari oče, pradedek
MATIJA KASTELIC
Osojnik 12 pri Semiču
Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, GD Štrekljevec, ZB, govorniku Vinku Mrviču, domačim pevkam ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Matija z družino, hčerka Marija z družino, hčerka • Anica z družino in sin Tone
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
ANTON PUCELJ
iz Tomažje vasi 19 pri Škocjanu
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo zdravnikom in sestram kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, tovarni 1MV, gasilskemu društvu Tomažja vas in Grmovlje. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč in vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Jožefa, sin Tone z ženo, bratje z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu življenja je prenehalo biti srce mame, stare mame, tete in sestre
MARIJE JEVŠEK
iz Gor. Kamene 4
¥
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi OS XII. SNOUB Bršljin, Beti Mirna peč. Lip Bled za podarjene vence in župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
z
a
I-
o
i.
"A
i
s*.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je nenadoma zapustil mož, oče in stari oče
FRANC
ŠTAMCAR
iz Gornje vasi 36 pri Šmarjeti
Zahvaljujemo se sorodnikom in sosedom za pomoč, podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Hvala kolektivu Zdravilišča Šmarješke Toplice za podarjeno cvetje ter župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Oilprte noč in dan so,groba vrata, a! dneva ne pove nobena pralka...
ZAHVALA
V 89. letu starosti je umrla naša dobra mama, stara mama, babica in teta
AMALIJA SLAK
rojena ŽAFRAN z Dvora 28
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za skrb in pomoč v času bolezni, vsem, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje, GD Dvor in tov. Banu za poslovilne besede, sodelavcem KZ Žužemberk, pevcem in župniku za obiske na domu in opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANE CUJNIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč, cvetje in izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi govorniku za poslovilne besede, duhovniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
8. maja je minilo leto žalosti in praznine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, svak, nečak, zet in stric
FRANC
KRHIN
iz Kosove 2, Novo mesto
' Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje m prižigate svečke na njegovem mnogo-preranem grobu.
Vsi njegovi
Že leto dni je zdaj minilo, odkar življenje tvoje je ugasnilo, pri nas veselja nič več ni. ker tebe od nikoder ni.
V SPOMIN
11. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je v najlepših letih mladosti zapustil naš ljubi mož, oče. sin in brat
BOZO
PIVEC
Kašča, Semič
Čas ni zacelil rane, čas ni ozdravil bolečine. Dragi Božo, v naših mislih si še vedno / nami. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Boleč je spomin na 10. maj pred dvema letoma, ko nas je nenadoma zapustila naša draga mama
ANTONIJA
BREGAR
Mihovo 6 pri Šentjerneju
I Ivala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in darujete cvetje.
Žalujoči: hčerka Jožica, sin Branko in ostalo sorodstvo
23
i . 19 (1813) inajA
DOLENJSKI LfŠT
s
*
*
s
S
I
I
S
*
*
*
IIS1.
IVAN GORŠE
Ko bo čez natanko enaindvajset dni dokončno odložil modro uniformo, bo Ivan Gorše zagotovo med najmlajšimi upokojenci. Le slabo leto je namreč tega. kar se je srečal z Abrahamom. in nič čudnega torej ni. da o delu in službi govori s takšnim zanosom, kot da bi se šele včeraj zapisal poklicu miličnika. Ta včeraj pa je bi! že pred petindvajsetimi leti.
Dolgo je Gorše iskal službo, za katero danes pravi, da je ne bi zamenjal za nobeno, četudi bi se še desetkrat rodil. Najprej je po končani osnovni šoli v Novem mestu pokukal v sedanji Straški Novoles. potem je presedlal h gozdnemu avtoprevoz-niškemu podjetju, opravil vmes šofersko šolo na Ježici in se zatem za nekaj dalj časa ustavil v novomeškem cestnem podjetju. Tudi od vojakov je odšel leta 1955 najprej k cestarjem, nato se je za kratko poskusil še kot šofer pri socialnem zavarovanju. dokler ni leta 1959 prvič sedel za volan modrega avtomobila. Štiri leta je vzdržal kot šofer v O N Z. potem pa se je na prigovarjanje preselil med prometne miličnike, zraven pa opravil še prometni tečaj
..Najprej so nas nastavili kot miličnike šoferje, toda na odločbo se ni nihče kaj dosti oziral. Od ljudi v uniformah pač ljudje pričakujejo kaj več od zgolj tega. da bodo vozili avto. In tako smo kmalu začeli reševati prve primere in tudi ukrepati. Mo-
ram pa reči. da s tem nisem začel najbolj slavno. Bil je jesensk i dan pred enaindvajsetimi leti, ko sem pri Dobruški vasi hotel narediti prvo kontrolo. Ustavljal sem tovornjak, ki pa se mu je menda v tistem trenutku pokvarita zavora in je pred menoj zapeljal v jarek, kjer se je prevrnil. Tako sem za nameček reševal primer, ki sem ga sam skuhal.’’
Leta, preživeta na dolenjski magistraliki, so na Goršelov obraz vtisnila poteze brezčutnosti. Smrt, kri, tragedije... Vmes pa kakšen pripetljaj, kot tisti, k oje vse od Škofljice pa do središča Ljubljane v miličniškem avtu z vključeno sireno spremljal vozilo skoraj do nezavesti pijanega šoferja in tako ljudi opozarjaI na nevarnost.
..Koliko nedelj in praznikov je ostalo na cesti, ko so se drugod zabavali, smo se mi srečevali s smrtjo!"
Bolezen je naredila svoje, nekaj ji je pomagal tudi motor, in zdravniki so Goršetu svetovali drugo delo. Naredil je šolo za miličnike in se leta 1975, prav takrat, ko je za svojo prizadevnost in uspešnost prejel red dela, preselil v pisarno stalne službe UJV v Novem mestu. Strah in trema pred novim izredno odgovornim delom sta bila hitro premagana.
..Delo dežurnega na stalni službi zahteva veliko samostojnosti in ukrepanja po lastni presoji. Si nekakšen informativni center za vso Dolenjsko, ti pa potem podatke in obvestila pošiljaš naprej tistim, ki bodo ukrepali ali pa o stvareh morajo biti obveščeni, pa naj gre za promet, kriminal ali vremenske razmere."
Pravzaprav se je Gorše od uniforme tačas že poslovil. Dopust je vzel, da se na novo življenje postopoma privadi. Vendar sam pravi, da prehod le ne bo tako težak, še posebej, ker mu je mesto dežurnega zagotovljeno še naprej. Doma nad Rugovi m ga namreč vnukinja že nestrpno pričakuje.
B. BUD.JA
5
s
4
4
I
4
5
4
4
4
*4
4
4
4
4
*4
4
4
4
i
4
*4
4
4
i
MIHELJA VAS — Kot kaže, najstarejši štirih Abščevih otrok iz Mihelje vasi ne bo prevzel kmetije, čeprav jo je oče Matija dobro uredil: v hlevu imajo čez 50 glav živine, s hek- ■ tarom in pol vinograda pa sodi Malija Absec tudi med večje vinogradnike na tem koncu Bele krajine. 17-letni sin Aleš m u pri delu sicer pridno pomaga in oče ga pohvali, da zna prijeti za vsako delo in da tudi rad dela, vendar
Vino za sinov računalnik
Aleš Absec se navdušuje za računalništvo
vsak dan precej časa za pot do Novega mesta in nazaj. ,.Do postaje v Otovcu imam dobra <Jva kilometra, potem je še vožnja z vlakom, tako da vsak dan izgubim dobri dve uri.’’ Ko pride domov, mora najprej poprijeti za delo, saj oče komaj čaka, da mu pride na pomoč. „Za učenje je čas zvečer, sicer pa pri nas tako ni časa za drugo kot za delo in učenje." Aleš hodi sedaj v 2. letnik, naslednje šolsko leto pa se bo usmeril za matematičnega tehnika. ..Štipendijo dobivam iz združenih sredstev v črnomaljski občini in ta denar mi zadostuje za šolske potrebe.” Seveda >si iz štipendije ne bi mogel kupiti računalnika, kar je njegova največja želja. Tu pa bo priskočil na pomoč oče. „Bo kar treba prodati nekaj sto litrov vina za ta računalnik," pravi oče Matija.
Zmagal je ° pismonoša Jože Vidmar
Nagrada za največ pridobljenih naročnikov DL je tomos avtomatic
Vse je odločeno, Jože Vidmar s pošte Dvor je „za dolžino enega naročnika" premagal domala ves čas vodečega novomeškega poštarja Tomislava Pavliča in si tako pridobil tomos avtomatic, nagrado, ki jo je uredništvo Dolenjskega lista namenilo tistemu pismonoši, ki bo od začetka januarja do vključno 8. maja pridobil največ novih naročnikov našega tednika. Jože Vidmar je pridobil 99 novih naročnikov, Tomislav Pavlič pa 98. Vidmarju iskreno čestitamo, dragoceni motorček mu bomo svečano Izročili, takoj ko ga dobimo iz tovarne. v ■
Končni vrstni red je naslednji:
1. Jože Vidmar, pošta Dvor, 99 novih naročnikov,
2. Tomislav Pavlič,, pošta Novo mesto, 98 novih naročnikov,
3. Anton Jene, pošta Škocjan, 49 novih naročnikov,
4. Feliks Kastelic, pošta Žužemberk, 48 novih naročnikov,
5. Milan Škoberne, pošta Senovo, 46 novih naročnikov,
6. Marija Ban, pošta Škocjan, 44 novih naročnikov,
7. Leopold Peterle, pošta Mokronog, 35 novih naročnikov,
8. Slavka Kolenc, pošta Mirna. 31 novih naročnikov,
9. Anton Dragoš, pošta Črnomelj, 26 novih naročnikov,
10. Jože Kuplenik, pošta Otočec, 22 novih naročnikov.
Aleš Absec: „Ali bom študiral matematiko ali računalništvo.”
bo po končani naravo'slovno-mate-matični gimnaziji v Novem mestu skoraj gotovo nadaljeval študij v Ljubljani. ..Nisem se še odločil, ali bom študiral matematiko ali računalništvo," pravi Aleš, ki je na nedavnem tekmovanju ob dnevih računalništva na Dolenjskem dosegel drugo mesto.
..Za naravoslovno-matematično gimnazijo sem se odločil zato, ker mi jeziki ne ležijo — od nekdaj pa mi grejo dobro matematika, fizika, kemija — čeprav bi imel sicer do družboslovne gimnazije v Črnomlju veliko bližje,” je povedal. Tako izgubi
METLIKA: V NEDELJO KOLESARSKI TRIM
METLIKA — Metliško kolesarsko društvo pripravlja v nedeljo, 13. maja, pod geslom „Vsi na kolo za zdravo telo” kolesarski trim za vse mlade in stare ljubitelje kolesarjenja. Start trima, ki bo posvečen dnevu zmage in dnevu varnosti, bo ob 9. uri izpred metliškega gasilskega doma.
TENIŠKI TEČAJI
NOVO MESTO — Vse zainteresirane obveščamo, da bo začetek začetnega in nadaljnjevalnega tečaja za odrasle 17. maja ob 18. uri na tehniških igriščih. Tečaj bo dvakrat na teden in bo skupaj trajal 20 ur. Teniški tečaji za osnovnošolce in srednješolce se bodo začeli ob koncu junija, obvestilo o tem pa bodo dobile vse šole.
TENIŠKI KLUB Novo mesto
Čar Brazilije
Brasil Tropicana gostuje v Novem mestu
NOVO MESTO — V7 novomeški športni dvorani Marof bo v četrtek, 17. maja, ob 20. uri nastopila revijska skupina Brasil Tropi-cae, ki prihaja tokrat v Jugoslavijo že drugič, na Dolenjsko pa prvič.
Na prvi turneji po Jugoslaviji je doživela lep uspeh in navdušila na tisoče gledalcev s temperamentnimi brazislkimi plesi, v katerih so tudi elementi akrobatike, in z glasbo, značilno za Brazilijo, kjer je prišlo do spoja ameriške in afriške ljudske glasbe. Vsi ti elementi se z razkošnimi oblekami in ..vročimi" kostumi temperamentih plesalk in plesalcev povezujejo v bogat in bleščeč glasbeno-revijski nastop,, ki ga ne kaže zamuditi. Ansambel je navdušil tudi številne gledalce po drugih evropskih državah, kjer je gostoval.
Rezervacije vstopnic sprejemajo v Upravi športnih objektov — športna dvorana Marof (tel. št. 22—941).
»Vojna” za vodo še ni končana
V Dolenjih Lazih spet brez vode — še huje bo v sušnem obdobju
SE JE CAS ZA UČENJE PLAVANJA
NOVO MESTO — ZTKO iz Novega mesta obvešča, da še sprejema prijave ža udeležbo v akciji ..Naučimo se plavati". Pričetek akcije bo danes ob 16.30 v bazenih na Otočcu in Šmarjeških Toplicah.
RIBNICA — Lani smo večkrat obširneje poročali o »vodovodni vojni" v vaseh Jurjeviča, Breže in Dolenji Lazi, ki imajo že od leta 1904 skupni vodovod. Zaradi dotrajanosti napeljav, naraščanja števila hiš in prebivalcev na tem območju in še izdrugih vzrokov je sredi lanskega leta zmanjkalo vode. Nekateri so vodovodne venile zapirali in odpirali tako, da so imeli vodo le zase in za svojo živino. Pri tej »vojni" so potegnili najkrajši konec prebivalci Dolenjih Lazov, saj je vas na koncu tega vodovoda.
Poročali smo tudi, daje bilo veliko pritožb na razne ravni, tudi epubliško in da so končno ta vodovod priključili (proti koncu lanskega leta) na regionalni vodovod Sodražica—Ribnica—Kočevje. Vse je bilo v redu, dokler je trajalo deževno obdobje. Potem pa so se prebivalci iz stolpičev na Prijateljevem trgu v Ribnici menda pritožili (tako je bilo rečeno na nedavnem zboru krajanov) in je Tlydrovod brez obvestila občanov odklopil vodovod za Dolenje Laze.
Okoli tega vodovoda je še vedno ».vroče" in prave rešitve še nihče ne vidi. Vaščani Dolenjih Lazov so pripravljeni pri obnovi vodovoda sodelovati sami, vendar jim vaščani Jurjeviče in Brež ne dovolijo prekopavati vrtove.
Po nekaterih mnenjih naj bi Hydrovod spet priključil na regionalno omrežje tudi vodovod za Dolenje Laze, a je treba prej ost-raniti napake vcevovodu. Po drugi trditvi naj bi Hydrovod prevzel a vodovod, a bi morali vaščani za popravilo vodovoda prej plačati po 60.000 do 70.000 din. Hydro-vod je izstavil za porabljeno vodo vaščanom tudi račune, ti pa jih niso plačali, češ da je prikazana poraba vode »nenormalna” in tuli, da bi morala račun plačati odna skupnost Jurjeviča—Breže— Ž.Laze.
ZABODEL HČI
KOČEVJE — 24. aprila ob 22. uri je na Ljubljanski-cesti 20 v Kočevju Z. K. zabodel svojo 9-letno hči. Na srečo je bila le lažje ranjena po prsih in sojo odpeljali najprej v Zdravstveni dom v Kočevju, nato pa v ljubljansko bolnišnico. Miličniki, ki so prispeli v nesrečno hišo, so našli na podstrešju očeta z vrvjo za vratom. Sneli so ga in ga napotili na pregled v Ljubljano. Kaže, da je bil ob dejanj u pod vplivom alkohola in tablet.
Cikcak po Kočevski
OKRADLI POŠTARICO — Neznanci so 3. maja ukradli poštarici iz Fare iz službenega avta 5 1 bencina. Kaže, da bo poštnina spet dražja.
UKRADLI ZASTAVO — Pred prvomajskimi prazniki, 30. aprila, so s pošte v Osilnici ukradli partijsko zastavo. Ni znano, če jo je neznanec uporabil za okrasitev svoje hiše med prazniki.
NI RES GORELO — 29. aprila je kočevski postaji milice sporočeno, da je v Mahovniku velik ogenj in da verjetno gori hiša. Ko so miličniki prišli „na kraj dogodka", so ugotovili, da mladinci kurijo prvomajski kres.
Na zadnjem zboru v D. Lazih so vaščani sklenili, da se ne bodo izključili iz sedanje vodne skupnosti Jurjeviča—Breže—D. I.aze,_ dokler ves vodovod te skupnosti ne bo obnovljen, občinska skupščina Ribnica pa mora čimprej pojasniti, kako bo v bodoče pote-
kala oskrba s pitno vodo za te vasi.
Spet se bliža sušno obdobje in spet bo zaradi vode veliko vroče krvi. Reševanje te zadeve se je zato treba lotiti hitro in odgovorno.
MILAN GLAVONJIČ
Našli človeSko ribico
Po votlOm podzemskem svetu jo je skupaj z drugimi ribami prineslo do Jasnice ob zadnjem večjem _________  deževju
KOČEVJE — Ob zadnjem deževju sredi aprila je pri Jasnici spet bruhala voda iz. podzemlja ter poplavila območje pri Ložinah in Mokricah. Ko je voda spet odtekla, so ostale v kotanjah ribe.
Domačini so o tem obvestili miličnike, ribiče in jamarje. Ti so ob pregledu ugotovili, da gre za nekaj veder rib, in sicer rdečeperk, in daje med njimi tudi človeška ribica (močeril oz. proteus). Očitno so ribe in človeška ribica »pripotovale" sem iz ribniške občine. Z ribniške strani Jasnice na kočevsko stran jih ie prineslo po ozkih podzemskih i • !h.
Na območju ribniške in kočevske občine pravzaprav ob povo-
KAČA V TELEFONSKI GOVORILNICI
KOČEVJE — Ženska, ki je hotela v ponedeljek telefonirati iz javne telefonske govorilnice pri kavarni, je bila krepko presenečena. Na telefonskem imeniku je ležala zvita kača. Pobegnila je, tajnik KS pa je o nenavadni ..najdbi" obvestiI postajo milice in uredništvo. Mi smo lahko ugotovili le. da gre za okoli meter dolgo kačo, ki je bila na srečo mrtva, in uganili, da gre za svojstven način zabave nekaterih kočevskih mladincev.
dnjih že od nekdaj prinaša voda iz podzemlja tudi človeške ribice. Zadnjo človeško ribico so našli na območju Trate pri Kočevju pred približno dvema letoma in tudi takrat jo je izbruhnila voda. Človeške ribice so živele tudi v več podzemskih jamah na Kočevskem a sojih pomorile odplake.
J. PRIMC
PREMIERA MLADINSKEGA DRAMSKEGA DELA NA ZDOLAH — Prostori bivše šole na Zdolah pri Krškem so bili to nedeljo kar pretesni za številne obiskovalce premiere mladinskega dramskega dela „In petelin poje”, ki ga je za mladinsko dramsko skupino kulturno- umetniškega dru- -štva »Rudi Rožanc” z Zdol napisala članica krškega literarnega kluba »Beno Zupančič” Marija Kalčič—Mirtič. Avtorici se je skupina, ki prav te dni praznuje 10-letnico delovanja, oddolžila s šopkom cvetja, hvaležno občinstvo pa s pozornim spremljanjem tridejanke in navdušenim ploskanjem. (Foto: P. Perc)
NEVESTA PRI SALONU — Pri Likovnem salonu so postavili kip »Nevesta”, delo akademskega kiparja Staneta Jarma. (Foto: Primc)
Jarmova »Nevesta’
KOČEVJE — Kip »Nevesta”, ki je visok 3,5 m in simbolično predstavlja mesto Kočevje, je izdelal akademski kipar Stane Jarm ob prazniku'KS Kočevje:mesto, postavili pa so ga na praznični dan, 4. maja.
Pobudo za' izdelavo in postavitev kipa sta avtorju dala upravni odbor Likovnega salona in Kulturna skupnost Kočevje. Kip stoji ob Likovnem salonu. Izdelan je v značilnem Jarmovem slogu. Svojstven čar daje kipu že njegova naravna barva: izdelan je iz hrasto-vine.	|
Kip predstavlja mladenko, nevesto, s šopkom v naročju in z značilnim izrazom sreče in sramežljivosti, simbolizira pa mladost, življenje in tiho upanje na srečno prihodnost, pa tudi največje naravno bogastvo Kočevske — les.
V Kočevju je še več praznih prostorov ki bi jih kiparji lahko obogatili in okrasili s svojimi stvaritvami. Tako bi bilo mesto lepše in privlačnejše za domačine in tujce. Prav postavitev tega kipa naj bi bila spodbuda vsem, ki skrbe za lep in kulturen videz mesta, da bi imeli še več razumevanja za ustvarjanje kulturnih vrednosti in da bi podpirali razmah kulturnih dejavnosti.
VILKO ILC
USPEŠNI
TREBANJSKI
MOTORISTI
OSIJEK — Trebanjski motoristi so uspešno začeli letošnjo sezono. Na tako imenovanih majskih srečanjih v Osijeku — bila so 28. in 29. aprila — so zasedli v mednarodni konkurenci ekipno tretje mesto. Sicer pa so se dobro odrezali tudi kot posamezniki. V hitrostno-spretnostni vožnji z motorji do 650 ccm je Branko Rokavec zasedel 3. mesto, Jože Av-guštinčič pa 5. mesto. V kategoriji motorjev nad 650 ccm je Zdravko Jan zasedel 7. mesto. V eksibicij-ski vožnji, kjer motorist pokaže vse, kar zna, pa je Branko Rokavec zasedel 3. mesto. Zanimov je, da je bil najstarejši udeleženec tega srečanja Janez Prosenik iz Trebnjea, ki ima 58 let. Trebanjci se že pripravljajo na naslednja srečanje, ki bo 26. maja v Nov) Gorici.
NAŠLI MRTVEGA
KOČEVJE — Pol leta so pogrešali Jožeta Simčiča iz Mačkovca pri Koče-I vju. Pred kratkim so ga našli ntrtvegai v gozdu med Onekom in Mačkovcem. Po preiskavi trupa je bilo sporočeno, da ga je zadela srčna kap.
• •
kozerija •••••••••••••••••••••••
NAGLA PREPOVED ČRNE GRADNJE
To leto je Jožiču Repuči obrodila repa kot še nikoli. Ne samo da je bila debela, ampak je je bilo toliko, da navedel, kam z njo.
»Zmetati jo v gnoj, bi bila škoda," si je mislil Jožič Repič. Klet je bila pclna, da so se vrata komaj odpirala, in kamor si se ozrl, je bila repa in spet repa. Že je mislil napolniti z njo otroško sobo, ko je prihrumela nadenj žena.
»Pa mi povej, kaj naj storim s toliko repe." »Na vrtu za hišo jo zakoplji!" Sprva se mu je zdel ženin predlog trapast, počasi pa ga je sprejel kot primernega.
Kopati je začel ponoči, da se mu ne bi kdo smejal. Prodiranje lopate v zemljo je prebudilo Klotildo Zračnikovo, kije imela sicer dokaj trdno spanje. Odgrnila je zaveso in pričela buljiti v temo. Kmalu se je iz nje izluščila postava Jožiča Repiča z lopato v roki.
»Francelj, Francelj, zbudi se,” je vlekla za roko smrčečega moža.
»Kaj pa je?” je zamrmral ta in se hotel obrniti v drugo stran.
»Na noge, na noge! Repič počenja nekaj tajnega." Ko sta oba stala ob oknu, je rekla Klo-tilda: »Nekoga je pihnil, pa ga bo zdaj zakopal."
^ „Repič?Taše muhenebi ubil-
»Marke ali dolarje skriva. To bo,” je burkala domišljijo dalje. »Repič še dinarjev nima. Odkod naj bi imel tuj denar," »Potem bo zlatnina." »Ne tvezi. Nazaj v posteljo grem." »Nikamor ne greš, dokler ne ugotoviva, kaj dela Repič ponoči na svojem vrtu."
Klotilda Zračnikova je komaj čakala, da se odpro občinska vrata. Njen obraz je kazal neprespanost in zaskrbljenost hkrati, bil je bled kot sveča, pravo nasprotje obrazu občinskega moža.
»Kaj bo lepega, tovarišica Zračnikova?” je bil jutranje pri-
jazen občinski mož.
»Ne bomo prišli daleč, če bo v tej naši deželi počenjal vsak tisto, kar se mu zljubi,” je bila domoljubna Klotilda Zračnikova. Potem je več kot uto razlagala občinskemu možu, kaj je videla ponoči. Zasopla je zaključila: »Gre za črno gradnjo.”
Jožič Repič je prejel po treh dneh modro ovojnico s prečrtanim žigom. Iz nje je izvlekel dopis občinske uprave, ki mu najostreje prepoveduje kakršno koli gradnjo na vrtu za hišo. Če bo dela nadaljeval, mu bo vse zgrajeno porušeno na njegove stroške.
TONI GAŠPER1Č
:
:
l1
:
#
#