V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 10. 8. 1984 CENA 18 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 61 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Iskrina licenca v Združenih državah Ljubljana — Prod nedavnim so predstavniki delovne organizacije Iskru Delta in ameriške firme Spectra Logic Corporatio podpisali licenčno pogodbo o prodaji tehnologije in znanja za dve kompleksni računalniški napravi v Združene države Amerike. Napravi sta iz produktne linije sklopov za računalnike Iskra Delta, ki se že vgrajujejo tudi v računalnike, namenjene domačemu trgu. V primeru nedavno podpisane, zelo pomembne pogodbe gre za prenos najsodobnejše tehnologije. V Združenih državah Amerike bodo letno proizvedli najmanj 1000 tovrstnih izdelkov letno. Vrednost pogodbe presega pol milijona dolarjev. Iskra pričakuje še večji učinek, saj utegne biti predaja še večja, njej pa je zagotovljen določen odstotek od vsakega prodanega proizvoda. Pogodba upošteva tudi možnost nadaljnjega prenosa tehnologije za kompleksne mikroprocesorske naprave, ki naj bi jih po Iskrini licenci proizvajali v Združenih državah Amerike. Iskra je že prodala precej licenc v različne dele sveta, vendar je zadnja pogodba vrednejša, ker je prva v Združenih državah Amerike. Uspeh Iskre ima korenine v dolgoročni politiki opiranja na lastno sile in znanje, usposabljanja svojih strokovnjakov in intenzivnega raziskovanja trga. Obenem je to dobra osnova za nove uspešne posle Iskre v Združenih državah Amerike, ki predstavljajo po-lovico svetovnega računalniškega trga, prav tako pa je ta trg >zred-no plačilno sposoben. Temu posvečamo premajhno pozornost. ] l' torek zvečer je v Beograd prispela prva skupina jugoslovanskih športnikov, ki je že končala s tekmovanjem na 23-letnih olmpijskih igrah v Los Angelesu. Slovenski kolesarji Bojan Ropret, Marko Cuder-man, Janez Lampič, Jure Pavlic, Primož Čenn, zvezni trener Franc Hvasti in Zvone Zanoškar so v sredo dopoldne nadaljevali pot do br-niškega letališča, kjer so jih poleg sorodnikov, prijateljev pričakali tudi številni drugi ljubitelji kolesarstva. — Foto: F. Perdan _•____ s Najprej denar za zimsko službo Na Cestnem podjetju v Kranju pravijo, da bodo letos nekako uspeli zagotoviti prometno varnost cest. Vendar pa je premalo denarja, da celotno cestno omrežje ne bi še naprej propadalo vsem zaradi slabšega letnega vzdr- Kranj — Ob koncu letošnjega prvega polletja je bil v slovenski skupnosti za ceste sprejet letošnji finančni plan. V primerjavi s prejšnjim, začasnim finančnim načrtom, upošteva novi tudi večji priliv sredstev od bencinskega dinarja po zadnji podražitvi goriva. Kljub dodatnim sredstvom za vzdrževanje cestnega omrežja pa stanje ni tako rožnato, kot so delavci v cestnem gospodarstvu pričakovali: Z zbranimi sredstvi za vzdrževanje cest je namreč treba odplačevati tudi tečajne razlike za mednarodne kredite iz prejšnjih let. Cestno podjetje Kranj je v letošnjem prvem polletju za 106 kilometrov magistralnih cest na Gorenjskem dobilo in porabilo 35,4 milijona dinarjev. Zaradi drage zimske službe v letošnjih prvih mesecih jim je potem porabo uspelo uskladiti pred- Mereutor vendarle grudi v Kranju '— Koliko let smo si Kranjčani želeli večje Mercutorjeic trgovine v Kranju! Radi smo obiskovali malo Mercatorjevo trgovinico v kranjskem nebotičniku, toda taje bila veliko premajhna. Letošnjo pomlad pa je Mercator začel graditi blizu športne dvorane na PJunini potrošniški center, ki bo skupaj s prodajnim prostorom in skladišči meril 13000 kvadratnih metrov. 85 milijonov dinarjev bo stala investicija. Gradijo »Graditelj« Kamnik. Če bo vse po sreči, bo Kranj 29. novembra letos bogatejši za samopostrežno trgovino z mesnico, delikatesnim oddelkom, z oddelkom za sadje in zelenjavo in z bifejem, kjer bodo med drugim postregli tudi s kavo Mercator. \edromno bo Mcrcutorjcru trgovina za Kranj, posebno pa še _a Planino, velika pridobitev. — Foto: F. Perdan zevanja cest. To se seveda na cestah že zelo pozna — pri slabem krpanju in na talni signalizaciji. Za magistralne ceste imajo v drugem polletju na voljo okrog 28,4 milijona dinarjev. Vendar bi temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest dela morala kreditirati z dobrimi 15 milijoni dinarjev. Tega denarja pa nima. Zato so se odločili, da bodo najprej zagotovili denar za zimsko službo. Ocenili so namreč, da nesplužena cesta lahko pomeni veliko večjo škodo za gospodarstvo kot pa slabše vzdrževana. S preostalim denarjem bodo skušali opraviti najnujnejša dela za varen promet. Analize v temeljni organizaciji združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest so pokazale, da bi za zimsko službo novembra in decembra letos potrebovali okrog 16 milijonov dinarjev. V ta znesek pa ni zajeta amortizacija specialne zimske opreme. To pomeni, da bodo tudi za zimsko službo morali najeti posojilo. Ne glede na tako težak finančni položaj so se v Cestnem podjetju odločili, da bodo na magistralnih cestah v naseljih naredili talno signalizacijo (prehodi za pešce, križišča in smerne črte). Skušali bodo dokončati najosnovnejše krpanje in potegniti sredinsko črto na ostalem potezu magistralne ceste. K temu jih silijo med drugim tudi nedavne.« prometne nesreče, ki so se letos že zgodile zaradi pomanjkljive signalizacije. Finančni položaj v občinskih skupnostih za ceste, ki zagotavljajo sredstva za lokalne in regionalne ceste, je zaradi občinskih virov za vzdrževanje cest nekoliko boljši; predvsem velja to za kranjsko občino. Zato v Cestnem podjetju upajo, da bodo letos nekako uspeli zagotoviti prometno varnost cest. Vendar je denarja premalo in celotno cestno omrežje bo še naprej propadalo. A. Žalar Mirovni tabor v Ljubljani Ljubljana — Od 6. do 19. avgusta bo v Ljubljani potekal mednarodni antifašistični in mirovni tabor mladih. Prvi teden se je tabora udeležilo 13 mladih iz Zahodne Nemčije, Finske, Avstrije, Francije, Španije, Nizozemske, Združenih držav Amen ke, Velike Britanije in Belgije ter 4 mladinci iz Jugoslavije, prihodnji teden pa pride še 18 mladih Nemcev. Druga plat društvenega interesa Vsakodnevno življenje in dogajanje poraja številne in na j nt.: I ičnejše interese, bolj ali manj pomembne za družbo, bolj ali manj pomembne (pa tudi boleče) za posameznika. V tej vsakdanjosti najrazličnejših, interesov in dogajanj je vedno še kako pomembna ravno pravšnja mera objektivnosti in ravnanja v zadovoljstvo vseh. Nekako navajeni iti samokritično razumevajoči smo do tako imenovanih objektivnih oziroma širših družbenih interesov, ko gre za uresničevanje velikih projektov in za veliko dela. Marsikdaj smo pripravljeni zamižali na eno ali celo na obe očesi prav zaradi tistega objektivnega oziroma širšega družbenega interesa. Vendar pa so tudi pri tem meje potrpežljivosti. Ko je bil v Kranju še onesnažen zrak vsem v nadlego, je bilo veliko negodovanja; vendar pa tudi dobršna mera razumevanja v pričakovanju boljšega . . . Od časa do časa zaslišimo iz te ali one krajevne skupnosti, da jim gradnja kakšnega večjega*objekta povzroča določene tčžave, moti vsakdanje življenje in delo ter jim včasih prizadene tudi škodo. Vendar so vse takšne objektivne težave kmalu pozabljene, ko se življenje in dogajanje vrneta v noAnalne tirnice. Gre torej za primere, ko tista druga plat objektivnih oziroma uresničevanja š\rših družberiih interesov ni tako boleča. Zgodi pa se, da potrpežljivost ne pozna več meje. V mislih imamo gradnjo gorenjske avtoceste. Prav gotovo si uresničitve takšnega projekta ne moremo zamisliti brez številne mehanizacije, posegov v naravo in tudi v vsakdanje življenje tistih, ki živijo ob takšnem projektu. V tem primeru pa je težko pritrditi širšemu interesu, če takšna številna težka mehanizacija, ko ni na gradbišču, neurejeno parkira povsod, kjer ji ni mesto. Nezadovoljstvo je toliko večje, če ob poškodbah na cestah zaradi težkih in pre-naloženih vozil, odgovorni v kraju največkrat ne dobijo odgovora, kdo jih bo pozdravil; saj so jih zgradili s samoprispevkom. Težko je razumeti številne vodovodne okvare (in visoke stroške za popravilo), ki nastajajo zaradi pretežke mehanizacije in včasih tudi zaradi dobesedne malomarnosti odgovornih v zvezi s tem. Najbrž ni lahko kmetovalcu, ki mu čez posevke pelje najprej en (samovoljen) kamion, za njim pa potem še vrsta drugih. Tudi na to drugo plat družbenega interesa bi morali biti bolj pozorni in ne tako samovoljno brezbrižni. A. Žalar Mojstrana — Vrtec pri osnovni šoli v Mojstrani so zgradili leta 1982. V njem delajo trije oddelki. Maja lani so krajani z delovno akcijo uredili okolico vrtca. Osnovna šola 16. december v Mojstrani je nujno potrebna popravila strehe, dograditve učilnic, kuhinje in jedilnice. Predvidevajo, da jo bodo začeli temeljito obnavljati spomladi prihodnjega leta, ko bodo popolnoma zaključili z deli pri osnovni šoli na Koroški Beli, Tudi mojstranško šolo bodo adaptiredi z denarjem iz samoprispevka, ki ga plačujejo delovni ljudje in občani o,.r> milijonov dinarjev. — Foto: D. Sedej Zlet jugoslovanskih tabornikov v Bohinju Bohinj — V sredo, 8. avgusta, so v Bohinj prispeli taborniki iz vseh koncev Jugoslavije. Ob Bohinjskem jezeru bodo ves teden goreli taborni ognji, odvijale se bodo številne taborniške dejavnosti in športna tekmovanja. Taborniki bodo jadrali na deski in veslali po jezeru, podali se bodo k slapu Savici, na Vogel, Komno, k Triglavskim jezerom, na Vogar, v dolino Voje, pa tudi na očaka Triglav. Pomerili se bodo v malem nogometu, odbojki, badmintonu, šaljivih tekmovanjih, v hoji z A-ji, v uporabi šotorke, plavanju, lokostrelstvu. Zadnji taborni* ogenj bohinjskega taborniškega zleta bo" zagorel v torek, 14. avgusta, zvečer, v sredo pa se bo ste vilna jugoslovanska taborniška srenja poslovila. i) Z. Svetovna konferenca za pravico otrok do igre Ljubljana — Jutri bodo v Ljubljani sklenili 9. svetovno konferenco mednarodnega združenja za pravico otrok do igre, nevladne mednarodne organizacije pri UNFSCO in UNI-CEF; Organizator letošnje konference, ki se je začela 5. avgusta, je bila letos Jugoslavija, in sicer Zveza organizacij za vzgojo in varstvo otrok. Konferenca se je posvetila otroku in njegovi pravici do igre ter ustvarjanju takega socialnega okolja, ki mu bo omogočilo zdrav duhovni in telesni razvoj. Na konferenci so razpravljali priznani svetovni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvojem otrok. MEDNARODNI • 34. GORENJSKI SEJEM • kranj, 10.-19.8.84 . ugodni nakupi blaga široke potrošnje sejemske cene kmetijska in gozdarska mehanizacija tradicionalni večerni zabavni program GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 10. AVGUSTA 1984 Brigadirji iz drugih republik najbolj pridni V lokalno delovno brigado jeseniške železarne je vključenih 80 mladih — Delo v železarni Jesenice — V jeseniški železarni je mladina organizacijsko povezana v 2.'1 osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine in ima SVOJ ko ordinacijski svet, redno pa sodeluje pri vseh akcijah sindikata in Zveze komunistov. Izredno prizadevna je lokalna delovna brigada Železar, v katero se, redno ali'občasno, vključuje okoli 80 brigadirjev. v livarni je bila vrednost opravljenih del okoli 800 tisoč dinarjev, od lega SO za nagrado dobili 20.000 dinarjev. Prav toliko je znašala nagrada pri /.biranju starega železa, ki so ga zbrali za 360 tisoč dinarjev. Akcije so torej popolnoma brezplačne in obsegajo večinoma enostavnejša dela. Zdi se, da je za druga dela. ki bi jih še lahko opravili mladi, ki so pripravljeni delati, premalo pobud. Najbrž pa dela v proizvodnji ne primanjkuje. Zanimivo je, da je med osemdesetimi brigadirji, ki sodelujejo v lokal- ni brigadi Žele/ar, največ mladih delavcev iz drugih republik. Le-ti potem tvorijo tudi ostale, republiške in zvezne brigade. Med domačimi delavci je za prostovoljno delo vse manj zanimanja, tudi med mladimi (z skupnih služb — kot da bi bilo delo s krampom in lopato nečastno in manj vredno. Zdaj ni več toliko brigadirjev na republiških in zveznih akcijah. Prejšnja leta je odšlo do 25 mladih in v proizvodnji jih niso toliko pogrešali. I .etos je odšel na zvezno mladinsko delovno akcijo jugoslovanskih železarn le en mladinec, za občinsko brigado pa smo jih kadrovali deset.« D. Sedej Na Rodinah gradijo Stanovanjska zadruga Železar je bila ustanovljena za gradbišče na Belem polju na Hrušici, zdaj pa zasebniki gradijo na Rodinah »Mladi so se v stabilizacijska prizadevanja železarne vključili z akcijami prostovoljnega dela,« pravi sekretar mladine Železarne Zvone Ko-vačič.« Tako so pripravili že okoli petnajst akcij, od zbiranja papirja do pomoči pri raznih prireditvah. Sodelovali so pri adjustiranju pločevine za izvoz, zbirali železo, v jeklovieku in delali v livarni. Pri delovni akciji Kotline — Stanovanjska zadruga Železar, v katero so vključeni zasebni graditelji, je po pridobitvi zemljišča za montažno zasebno gradnjo nu Belem polju na Hrušici kupila še zemljišče na Rodinah. Tam bodo postavili 54 stanovanj v zasebnih hišah in tri dvojčke. Zadružniki na Rodinah imajo precejšnje probleme z letošnjo gradnjo, saj na gradbišču ni ne elektrike ne vode. Na žirovniškem območju že \'a Rodinah zasebniki gradijo 54 stanovanjskih hiš, gradnjo pa vodi stano-vaniska zadruga Železar. — Foto: D. Sedej Q L A S Ustanovitelji Glas j občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Škotja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinar): Leopoldina Bogata|, Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej Žalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj - Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista Kranj. Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Teletoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, pripaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 585 din neku i let čutijo hudo težavo — pomanjkanje vode, zato se je jeseniški Vodovod odločil, da vodo napelje iz Završnice. Položili so cevovode in upajo, da bo voda iz zajetja v Završnici kmalu pritekla. Druga težava je elektrika — zdaj so postavili provizorične električne priključke na petih mestih* normalna električna dobava pa bo šele tedaj, ko bodo postavili transformator. Nekateri zasebniki so vplačali denar . za bodoči telefonski priključek, ki ga bodo napeljali kasneje, vendar so tudi za nove naročnike na Rodinah pri krajevni skupnosti Žirovnica že kupili telefonski kabel. * Po zahtevi republiškega inšpek torja morajo graditelji napeljati dvojno kanalizacijo — za meteorno in tekalno vodo. Cesta je makadamska in bo predvidoma taka tudi ostala. Stanovanjska zadruga ima na tem območju svoj gradbeni nadzor in enoten lokacijski načrt. Pri stanovanjski zadrugi menijo, da takšna kompleksna zadružna gradnja še ni primerno prednostno vrednotena, ne pri posameznih delovnih organizacijah ne pri bankah. Še največ posluha ima jeseniška železarna, ki tudi pri gradnji na Belem polju pri Hrušici ni skoparila s krediti za zasebne graditelje. Pri ostalih delovnih organizacijah obravnavajo« zadružno gradnjo tako kot vse ostale zasebne gradnje. Banka je sicer dovolila kreditiranje tudi za komunalno ureditev, vendar v zadrugi pravijo, da bi morali imeti še več ugodnosti, če se že odločijo za skupno, namensko in zadružno gradnjo v občini. Nenazadnje sami priznavajo, da bi moralo biti delo v zadrugi večkrat organizirano bolj gospodarno — tako za zadrugo kot za posameznike. Če pogledajo samo začetek gradnje, ko se nameščajo gradbene omarice in jih kupuje vsak posebej ter odšteje zanjo do 4.000 dinarjev, bi bilo znatno smotrneje in ceneje, da bi delovno orodje bolje izkoristili s skupno uporabo. D Sedej Svet v tem tednu Egiptovski predsednik na obisku Na Brionih so se nadaljevali pogovori med egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom in predsednikom predsedstva SFRJ Ve-selinom Djurunovicem. Pogovor, i voditeljev delegacij in njunih sodelavcev potekajo v prijateljskem in ustvarjalnem ozračju. Osrednja pozornost je veljala seveda odnosom in sodelovanju med obema neuvrščenima državama, prav tako pa tudi sedanjemu položaju na Bližnjem Vzhodu. Državnika sta menila, da morajo neuvrščene države aktivneje posegati v reševanje bližnjevzhodne krize, smeleje podpirati boj Palestincev za enakopravnost, obenem pa vzpodbujati mirovna prizadevanja tudi v drugih kriznih žariščih na svetu. Večina le-teh zadeva namreč prav neuvrščene države, Jugoslavija in Kgipt pa sta bila ustanovitelja neuvrščenega gibanja. V mehiškem glavnem mestu Ciudad Mexicu se nadaljuje konferenca o prebivalstvu, sklicana na pobudo Organizacije združenih narodov. Konferenca obravnava težave, ki nastajajo zaradi bliskovitega naraščanja števila prebivalstvu na svetu. Ocenjujejo, da je sedaj na svetu že 4,7 milijarde ljudi, od katerih jih veliko nima niti najosnovnejših pogojev za človeka vredno življenje. Problem hitrega naraščanja števila prebivalstva je posebno pereč v deželah tretjega sveta. Gospodarska moč teh dežel ni takšna, da bi nahranili vsa usta. Rešitev ni le v zmanjševanju števila rojstev, ampak tudi v omogočanju hitrejšega gospodarskega razvoja'teh držav. To pa je predvsem naloga razvitega sveta ki sedaj še vedno namenja bore malo denarja za ta namen. -jk Bencinski dinar za predor Polovico denarja za gradnjo predora so tuji krediti, polovico pa domača namenska sredstva — Kako pokriti velike tečajne razlike? v Pogodba o gradnji predora skozi Karavanke je bila v minulih letih deležna številnih meddržavnih pogovorov, zdaj pa je prišlo do spremembe pogodbe. S spremembami so spremenili način financiranja gradnje predora, tako, da Avstrija plača svoje stroške do državne meje, prav tako tudi Jugoslavija. .Jugoslavija naj bi zgradila predor do meje z avtocesto do vstopne ploščadi, Avstrija pa že ima tursko cesto, ki se bo pri Beljaku priključila na karavanski predor. Za nas je turska cesta nadvse pomembna, saj povezuje.zahodno Avstrijo z južno Nemčijo in srednjo Evropo, preko Jugoslavije pa z Bližnjim,in Srednjim vzhodom. Avstrija načrtuje cestno povezavo z vzhodom prav preko naše države, zato bi vsakršno odlašanje ah drugačne rešitve povzročili le, da bi postali osamljena oaza sredi Evrope, odrezani od silno pomembnih cestnih infrastrukturnih tokov. Skupni investicijski stroški za gradnjo predora znašajo 21 milijard dinarjev. Polovico vsote naj bi pokrili z lastnici namenskimi sredstvi, drugo polovico pa s posojili Evropske investicijske banke in drugimi tujimi krediti. Posojila Evropske banke bi najeli z odplačilno dobo 20 let in s petletnim moratorijem, 10,5 odstotno obrestno mero in z enim odstotkom stroškov posojil. Potekajo razgovori za pridobitev drugih tujih posojil z zastopniki Bavarske in Avstrije. Naša cestna skupnost nima lastnih deviznih sredstev za vračilo anuitet, zato so predlagali tri enačice. Kredite Evropske investicijske banke naj bi odstopili sposobnemu gospodarstvu, ki je zmožno deviznega povračila tako, da bi lahko kupili tehnologijo in opremo. S tem bi odpadlo vprašanje tečajnih razlik, bencinski dinar pa bi dolg poravnal. #Po drugem predlogu naj bi Narodna banka pokrila tečajne razlike na glavnici, pri obrestih pa cestno gospodarstvo. Po tretjem predlogu naj bi kredite in gradnjo predora prevzeli Avstrijci, ki bi za čas 99 let pobirali cestnino. Kakorkoli se bodo že odločili, gradnja predora je nujna, če nočemo resnično postati osamljeni otok sredi razvite Evrope. Predor naj bi začeli graditi prihodnje leto, končali pa leta 1990. D. Sedej J Krajevna skupnost Mavčiče Srednjeročni program že skoraj uresničili »Več kot polovico so k vsem akcijam v krajevni skupnosti s prispevki in delom pripomogli krajani,« ocenjujeta Franc Kozman, ki je bil predsednik do nedavnega, in Franc Cegnar, novi predsednik sveta KS Mavčiče - /a obisk v krajevni skupnosti Mavčiče smo se odločili i/, dveh razlogov. O krajevnih skupnostih, ki so na robu občinskih meja, s«.1 rado zgodi, da se bolj mulo sliši. Včasih se zazdi, da so nekatere kar nekako pozabljene. Mavčiče (/ naselji Podreia. Prase. Jama, Breg. Meja in Mavčiče) je ena taksnih krajevnih skupnosti na robu kranjske občinske meji'. Vendar zanjo sploh ne bi mogli reči, da spada med pozabljene; ravno obratno. Čeprav je še dobro leto do konca tega srednjeročnega obdobju, so svoj'srednjeročni program že skoraj uresničili. To pa je bil drugi razlog našega obisku. -Zelo živahno je v naši krajevni skupnosti že nekako od letu 1978. ko smo dobili družbeni cen- Irunc Rozinan Franc C egnur tei . pripoveduje Franc Rozman, ki je bil do nedavnega vrsto lei predsednik sveta krajevne skupnosti. »Danes imamo v krajevni skupnosti oziroma v Mavčičah šolo, trgovino, vrtec, pošto, krajevni urad, družbeni center, enoto Kmetijske zadruge Sloga. V 450 gospodinjstvih na območju celotne krajevne skupnosti je nekaj nad 151)!) probivulcev; to so večina delavske družine, v vsakem naselju pa jo morda po deset večjih kmetij. Lahko rečem, da smo sorazmerno dobro organizirani. Na našem območju delujejo vse družbenopolitične organizacije. Imamo tudi nekaj društev m drugih organizacij. Izredno aktivni so gasilci, ki so organizirani v dveh društvih; v Mavčičah in na Bregu. V krizi je kulturno umetniško društvo. Pa mladina bi morala biti malo bolj aktivna.« »Slišali smo, da vam je srednjeročni program dela za to obdobje že skoraj uspelo uresničiti.« »Res je. In takoj moram povedati, da so k vsem akcijam v krajevni skupnosti s prispevki in delom več kot polovico pripomogli krajani. Pri tem smo seveda dolžni zahvalo tudi pomoči širše družbene skupnosti. X asfaltiranjem cest na območju celotne kra jevne skupnosti smo praktično končali. Letos smo nazadnje opravili to nalogo nu Bregu in Po-dreči. Kužen v Mavčičah smo končali z deli tudi okrog javne razsvetljave. Ena največjih lanskih delovnih akcij je bila izgradnja vodovoda do naseda Meja. To je bila skupna in zares vsestransko hitru akciju Tudi s telefonijo smo nekuko dobro pokriti. Posebej tnorum omeniti gusilce, ki so lani ob 70-letnici dobili novo uvtocisterno in obnovili dom. Pri obnovi ceste smo delali skupaj s pripadniki JLA. Tuko smo program na komunalnem področju že skoraj uresničili.« »Med nedavnim obiskom smo se o življenju in delu pogovarjali tudi s posameznimi krajani. Takrat smo slišali tudi nekaj pripomb.« »Lahko rečem, da so prebivalci naše krajevne skupnosti zelo prizadevni, hkrati pa tudi zares objektivni,' pravi Franc Cegnar, novi predsednik sveta krajevne skupnosti. »Iz srednjeročnega programa .. im je ostala še ureditev avtobusnih postajališč, Glavna nalogu, ki se je že vrsto let zavedamo in jo tudi moramo rešiti, je odvoz smeti. Kakorkoli že, v organiziran odvoz smeti bo treba ugrizniti. Upamo, da bo KOG P razširilo dosedanje območje odvažanja smeti in odpadkov. Za zdaj nam je le-te še nekako uspelo skrivati v kanjonu Save ali pa v gozdovih. Ko bo zgrajena elektrarna, to ne bo več mogoče. V zvezi z elektrarno že razmišljamo, kako bi nastalo jezero morda lahko povezali s turizmom. Po drugi strani pa si nu tiho želimo, da bi rekreacijski objekti, ki so bili zgrajeni za potrebe delavcev elektrarne, ostali tudi po končanih delih. S tem bi bil rešen problem za šolarje in za mladino. Strinjam se tudi s pripombami krajanov v anketi, da bi morali razmisliti o mrliških veti cah, o razširitvi telefonske centrale in o živahnejšem družabnem in družbenem življenju v krajevni s-kupnosti. To bo vsekakor e*na osnov nih nalog prihodnjega delovnega programa. V zvezi s predlogom, da bi v Mavčičah lahko imeli tudi bife ali pa gostilno, pa moram pojasniti, da smo m \ tej smeri prizadevali. Vendar pri Kme tijski zadrugi Slogu glede prostorov nismo uspe Morda pa bodo čez čas v Slogi vendarle bol: prisluh'nili željam krajanom. A. Žalar X izgradnjo družbenega centra so v Mavčičah j)rcd leti uredili preskrbo in zagotovili pogoje :c nekatere^ druge dejavnosti, '/.daj si želijo «' športno igrišče. Največji problem pa so smeti odpadki. PETEK, 10. AVGUSTA 1984 NOTRANJA POLITIKA. GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Zahtevno vzdrževanje starih kombajnov Brez sosedske pomoči ne bi šlo »Pri nabavljanju nadomestnih delov za kombajne kot tudi za ostale kmetijske stroje moramo misliti za leto ali dve naprej,« pravita Drago Petrine in Slavko Rozman iz KŽK-jevega toz-da Kmetijstvo. Šenčur — V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske so z žetvijo začeli ob koncu julija. Vretena kombajnov so se vrtela domala neprekinjeno vsak dan od jutra do večera ter tudi v soboto in nedeljo, dokler jih v začetku tega tedna deževje ni prisililo k počitku Žunjci imajo letos obsežno delo. Požeti morajo prek 600 hektarov njiv: 228 hektarov pšenice, 80 hektarov jaroga in ozimnega ječmena. 51 hektarov oljne OgrŠČiee in 253 hektarov rži Na voljo imajo sedem Zmajevih kombajnov, med katerimi sta dva povsem nova, en ima štiri leta. vsi drugi pa so stan od deset do dvanajst let in so torej že precej izrabljeni. Ker gre za tri različne tipe. je vzdrževanje teh strojev so toliko bolj zahtevno. »Razmere na trgu Z nadomestnimi deli za kombajne kot tudi za ostale kmetijske stroje se iz leta v leto poslabšujejo,« ugotavlja Drago Petrine, poslovodja KZK-ieve trgovine z rezervnimi deli v Šenčurju. »Še pred petimi leti smo imeli malo delov na zalogi Bilo jih je dovolj in smo jih lahko sproti kupovali: takrat je bil tudi bencin poceni. Če je prišlo do okvare, smo potrebni del že našli — če ne v eni pa v drugi, bolj oddaljeni trgovini. Danes imamo veliko delov na zalogi: v njih je vloženega veliko denarja, ki pa leži kot -mrtev kapital- Toda drugače ne gre Strojni park jo zelo raznolik, poleg domačih stro jev imamo v kombinatu še av sti ij ike, italijanske, angleške, vzhodno in zahodno nemške. Traktorjev Imamo 80, a kar 15 različnih znamk m tipov. Že. res. da prihajajo na trg vedno bolj iz Dopolnjeni Stroji, toda ne glede na to bomo morali V kombinatu kot tudi drugod resneje razmišljati o tipizaciji (poenotenju) kmetijskih strojev. Razmere na trgu z. nadomestnimi deli nas silijo, da pri nabavljanju delov m pri vzdrževanju strojev mislimo /e /a loto ali dve naprej.- S »Na žetev smo se začeli pripru vi jati maja,« pravi Slavko Rozman, namestnik obratovodje v mehaničnem servisu v Šenčurju »Na kombajnih smo zamenjali dotrajane ležaje in obrabljene klinaste jermene. Tudi nekatere druge dele bi morali nadomestiti / novimi, vendar jih do danes še nismo dobili, čeprav jih je naša trgovina naročila v Agroservisu v Murski Soboti že lansko jesen. Vseh okvar ni mogoče predvideti m šele ob žetvi, ko stroji delajo po deset ur dnevno in več, se po kaže, kako so pripravljeni in koliko so vzdržljivi. Nobenega večje ga kmetijskega deda v kombinatu, naj bo to setev ali žetev, si ne moremo zamisliti brez sosedske pomoči Emone iz Mengša in poskusnega centra v Jablah. Posojamo si dele, jih prodajamo drug drugemu, tako da stroji vsaj takrat, ko se mudi, ne stojijo.« »Do ponedeljka nam je šlo vreme zelo na roko. Njive so bile suhe, pšenica prav tako. Zaradi tega je bilo manj okvar. Zamenjali smo nekaj klinastih jermenov in ležajev. Pri enem od kombajnov nam je odpovedala košara sklopke; potem, ko smo jo neuspešno iskali tudi v Zmaju, nam jo je posodila mengeška Emona. Pri drugem smo morali zamenjati gumi. Dve smo še imeli na zalogi. Če bo se tretjo razneslo, bo kombajn lahko ostal nu polju. Že dve leti jih iščemo po vsej Jugoslaviji, a kot kaže. gre že /a zgodovinske primerite,« pravita Drago in Slavko. V kombinatu sta v času žetve dežurnu dva mehaniku, eden na levem in drugi nu desnem bregu Suve. Pa tudi vsi kombujnisti imajo tečaj in znajo sami odpraviti manj zahtevne okvare ali napake. Mehaniki se zavedajo, da mora biti zrnje čimprej v silosih, zuto jim ni težko, če morajo zaradi okvare na kombajnu podaljšati delovnik tudi v noč. C. Zaplotnik Skrb za pašnike Kmetom se oddaja mleka v mlekarno še kako splača, prav tako pa tudi oddaja živine na klavnico — Široka družbena podpora hrani Jesenice — V jeseniški občini iz sklada za intervencije v kmetijstvu, v katerega namenjajo delavci po 0,8 odstotku i/, bruto osebnega do hodku in v katerem se letno zbere 40 milijonov dinarjev, dajejo denar tudi za urejanje pašnikov v občini, Po vsod tam. kjer kmetje sami pokažejo pobudo, da bi radi uredili pašnik, prispevajo tudi sredstva iz tega sklu du Večino dela opravijo lastniki živine sumi, denar potrebujejo le za ma terial. V Podkorenu so tako uredili pašnik in v Podkorenu je bila tudi prva akcija, v kateri so sodelovali graničar j i iz kuravie. Pašna skup nost odlično sodeluje z vojaki in ta ko so skupaj opra vil i nadvse koristno delo. V Gozd Martuljku je pasmk uredil kmet sam, nu Hrusiei je sodelovulu vsa pašna skupnost skupaj z Dov jem in s Planino pod Goljeo pri ure ditvi pašnih površin in postavitvi žične ograje na Golici'. Na Belem polju se živina poleti pase v urejenem prostoru, svojo planino pa nameravajo urediti tudi kmetje iz Potok. Živina iz vasi žirovniskoga območja je že nekaj let na pluninuh, ki so jih. tudi uredile pušne skupnosti. Skrbi zu pašnike pu se je v žudnjom času bolj kot kdujkoli poprej pridružila tudi skrb za modernejšo zbiralnice. Kmetom se vsaj zdaj najbolj splača oddajati mleko, saj je od kupna cena nadvse spodbudna tako za nižinske, višinske in visokogorske kmete. Vsi so deležni regresu za liter oddanega mleka, ki pa seveda moru biti kvalitetno, obenem pa še za T).()()() litrov oddanega mleku dobijo po petdeset kilogramov krmil ali 100 kilogramov umetnega gnoja. Kmetje v dolini in v vaseh kraje-vne skupnosti Žirovnice oddujo tuko vedno več mleka, čeprav se tudi oddaja živine na klavnico splaču, saj dobe ugodno posojilo zu nova stojišča v hlevu - do 40.000 dinarjev za stojišče pod pogojem, da v nusled njih desetih letih oddajo zu sto kilo gramov žive teže več kot nuvudno. Spodbudu, ki jo daje širšu družbena skupnost tržni proizvodnji, kaže sadove. Zdaj ni več problemov, če je treba zgraditi vaško zbiralnico mleka, saj so vsi kmetje pripravljeni pomagati, za nujni material prispeva občinski sklad Zbiralnice mleka s hladilnimi napravami imajo po vseh območjih, zdaj se nu grudnjo pripravljajo še v Gozd Martuljku. D. Sedej Praznik Podmežakle Y krajevni skupnosti Podmeža- klu praznujejo lo. avgustu krajevni praznik. Prireditve \ počastitev krajev nega praznika se bodo začele danes, ob Ki. uri z množičnim te kom v Podmežakli in nadaljevale s slavnostno sejo skupščine delegatov in krajevne konference SZDL Podmežaklu s podelitvijo priznanj K), avgust in Osvobodilne fronte. V soboto, 11. avgustu, bo ob 8. uri tradicionalni pohod na Zuko-pe. kjer bo ob 10. uri prosluvu. Po proslavi bo tekmovunje v streljanju z zračno puško in tovariško srečanje. D.s. Srečanje invalidov Jesenice — Pred časom so se na Jesenicah sestali invalidi, člani aktivov zaposlenih invalidov v slovenskih železarnah. Gostitelji, invalidi jeseniške železarne, so goste povabili na ogled Bleda, Vintgarja, nato so jih odpeljali na Pristavo, kjer so imeli tovariško srečanje. Tam so se pomerili tudi v nekaterih športnih disciplinah. V šahu so bili prvi Jeseničani, drugi invalidi iz Štor in tretji iz. Raven. Prav tako je bilo v streljanju. V kegljanju pa so morali gostitelji prepustiti prvo mesto Ravnam. Jože Mrovlje Traču ne ho Več manjkalo VOde l)olti<> let vii m J r:i čani pripravljali, do /o njunih sro/ vodovotl in dosedanjim virom rode dodali šc Tisto is Irnegu gozda) Lam so sc dokončno odločili, zbrali vso potrebno dokumentacijo, letos junija pa so začeli z uresničeva-JH njem te velike investicije. '-^f^iRKk' 1 '"' ■'.Mil m,-nor ho potekal vodovod od zajetja v Črnem gozdu do rezervurju Ibelc, kjer se bo povezal s starini vodovodom, ki pride iz Loma, pa do Tržiču \'su investicija bo stala S starih milijard dinarjev. Gradbena dela opravljata SCI'Tržič m Gradbinec Kranj, montažna dela na cevovodu so zaupana IMP Ljubljana. Cevi za nov vodovod so položene že skozi ves Podljubelj. Do tu je vodovod že preizkušen in kaže, da je rse v redu \' Todljubelju v veliko olajšanje Poclljubeljčanov jarke tudi Že zasipajo. Uo novembra bo vodovod na-red, obljubljajo graditelji. '/. njim se bo občutno izboljšala oskrba z vodo v Tržiču pa tudi v Kranju, kamor tržiški vodovod oddaja odvečno vodo. Kvaliteta vode iz Črnega gozda je odlična in tako se Tržičanom in okoličanom še naprej obeta, da bodo pili dobro, zdravo vodo. Napeljava vodovoda iz Črnega gozda je ena od velikih in pomembnih novih Užitkih investicij. — Folo: I). Dolenc V otoški cerkvici znova obredi? Predsedstvo radovljiške občinske konference SZDL je v ponedeljek razpravljalo, ali bi kazalo po več desetletjih v otoški cerkvici na Bledu dopustiti obnovo verskih obredov — V interesu dobrih odnosov z verskimi skupnostmi sprejeli pozitivno stališče Bled — Blejski župnijski urad se že dlje časa zavzema, da bi na otoku obnovili verske obrede, češ da so se le ti do 1948. letu redno odvijali, da so privabljali precej romarjev in da bi tudi turisti in domači obiskovalci radi poslušali maše v stari cerkvici. O prošnji so razpravljali na Bledu že pred leti in ocenili, da imajo verniki z Bleda možnost sodelovati pri verskih obredih na Mlinem in v osrednji blejski cerkvi. Zatorej ni potrebe uvajati obredov tudi na otoku. V ponedeljek se je pred predsedstvom socialistične zveze sestala komisija za odnose z verskimi skupnostmi, ki ni imela prav nič zoper ponovno uvedbo religioznih obredov nu otoku, če bo resnično ostalo le pri treh obredih, ki so veljali nekdaj. Slo je namreč za troje maš nu leto, za obred ob Malem in Velikem šmarnu ter zu svetega Blaža, ki je zaščitnik cerkvice na otoku. Blejski borci so pomišljali, češ da utegnejo verske skupnosti to svobodo zlorabiti in se niso ogreli za ponovno uvedbo obredij na otoku. Dejali so, da je zdaj otoška cerkev spremenjena v muzej in podvomili, da bi se lahko v takšni cerkvi, ki ji je spremenjena namembnost, odvijali cerkveni obredi. Tudi na zakon o zaščiti blejskega otoka so se sklicevali, češ da je Z njim natanko določeno, kaj otok je in kuj sme biti. 34. mednarodni gorenjski sejem Po obsegu največji doslej Sejem, ki bo trajal do 19. avgusta, bo danes dopoldne odprl pred sednik Medobčinskega sveta Ivan Torkar Kranj — Nu prireditvenem prostoru v Suvskem logu se danes začenja 84. mednarodni gorenjski sejem. Tradicionalna prireditev, prva tovrstna v Sloveniji, je letos po obsegu največja doslej. Zanjo je bilo že v pripravah med razstavljavci veliko zanimanja. Tako je tokrat 40.000 kvadratnih metrov vseh razstavnih površin razprodanih, prireditelj pa vsem željam ni mogel ustreči. Na prireditvi, ki bo trajala do vključno 19. avgusta, tokrat sodeluje 840 domačih in tujih razstavljavcev. Domačih razstavljavcev je skupaj ,r)84, tujih — iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Indije in Nizozemske pa 56. Avgustovska kranjska sejemska prireditev ostaja zvesta tradiciji. Tako razstavljavci ponujajo najrazličnejše blago za široko potrošnjo, bogata je izbira kmetijske in gozdarske mehanizacije, obrtniških izdelkov, izdelkov umetne obrti in seveda tudi različne sej murske ponudbe. Prav tako ne manjka gradbenega materiala, avtomobilov, koles, izdelkov ogrevalne tehnike in podobnega. Sejemsko ponudbo seveda bogati tudi gostinska z ruzličnimi domačimi jedili in kulinaričnimi posebnostmi. Večere bodo v času sejma pestri-li razlfčni zabavni ansambli. Danes odpirajo v Celovcu lesni sejem Do srede. 15.avgustu, bo več kot 450 razstavljavcev iz vsega sveta predstavilo najnovejše dosi'ž.ke s področja spravila in obdelave lesu. Med drugim bosta na sejmu obratovali žaga in mizarska delavnica. Razstavljale] bodo prikazali tudi najnovejše dosežke na področju uvaja-nje elektronike v obdelavo lesa. Obe nem bo od danes do nedelje, 19. avgustu, na celovškem sejmišču tudi trudicionulni Celovški sejem z bogu to ponudbo izdelkov široke pot ros nje, izdelkov zu dom in konjičke, kmetijskih strojev, pohištva in tekstila itd. Zveze sindikatov za Gorenjsko Sejem bo danes oh 10. uri dopoldne odprl predsednik Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko Ivan Torkar. A. Ž. Spregovorili so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zlasti Zyeze komunistov, ki so terjali več tolerance do verskih skupnosti, več spoštovanja svetovnega nazora verujočih, upoštevanja tradicije in kulture ljudi, ki temelji tudi na veri. Dogmatski pristop do takšnih vprašanj ni noben dokaz, revolucionarnosti neverujočih in komunistov, temveč lahko ogrozi prijateljske odnose Z verskimi skupnostmi. Odbili so tudi pomislek, da v muzejsko preurejeni cerkvi niso možni verski obredi. Cerkev je namreč že od nekdaj namenjena verskim obredom in danes ni razloga, da bi bilo kako drugače. V težnji po obnovi verskih obredov na otoku ne bi smeli videti kakega sredstva političnega pritiska verskih skupnosti, saj gre v tem primeru le za obuditev tradicije.* Komisija za odnose z verskimi skupnostmi je predlagala, naj bi zadevo natanko pravno opredelili in se ma ta način izognili morebitnim zlorabam. Blejski župnijski urad je s prošnjo predložil, nuj bi nu otoku dovolili tudi cerkvene poroke, vendar se na predsedstvu občinske konference SZDL niso ogreli za to misel. Ostane naj pri treh obredih, ki so bili v navadi pred vojno, med njo in do letu 1948. Porokam nu otoku pa nuj se iz varnostnih razlogov raje odrečejo D. Z. Žlebir Naš turizem je dolgčas Ko nu vrhuncu turistične sezone preštevamo domače in tuje goste, ni slika prav nič zavidljiva, saj je k nam prišlo sicer več tujih, a znatno manj domačih gostot}. Skupaj naj bi imeli zdaj 320 milijonov dolarjev deviznega priliva, kar je znatno pod pričakovanji, saj bi se v naš skupni turistični mošnjiček morala nakupljati vsaj milijarda dolarjev. Jugoslavija postaja v svetu turistične ponudbe iz leta v leto manj zanimiva, čeprav je silno poceni. Turistični delavci so v letih, ko poleti pri nas ni bilo mleka, mesa in tujih revij, opozarjali, da se bo slaba preskrba maščevala, imeli še kako prav. O nas gre žal glas, da smo slabi na vseh koncih in krajih, neposlovni, turistično nezanimivi. Kogarkoli smo že privabili zaradi ugodnega menjal nega tečaja in 10-odstot-nega popusta s turističnimi čeki je odhajal na takšen ali drugačen način razočaran. Naslednje leto se je veliko raje ozrl za Španijo. Italijo ali Grčijo in tam potrošil več. čeprav ne sodi v dobro plačan razred r svoji domovin i. Naše konkurenčne sredo cmske turistične države prav tako gostijo angleškega delavca ilružuio. ki izven penzionu radodarne jeodpira denarnico kot pri nas. Tri nas je njegova potrošnja laka. da tri četrtine dopusiniškega dinarja nameni za ])enzion. četrtino pa ima zu žepnino, drugod je bistveno drugare. \ naših obmorskih letoviščih nima za kaj nameniti denarja, saj ne more kar naprej le jesti in piti. Iz-venpenzionsko potrošnjo pa smatramo večinoma le kot pijačo in hrano. Našim tujim turistom je silno dolgčas, zato jih je tudi iz leta v leto manj, pa naj si lajšamo vesi s splošno srelovno krizo ali stavkami v evropski industriji. Medtem ko sreiorm turistični strokovnjaki napovedujejo še večja turistična preseljevanja, si pri nas manetno zaspane začetniške turistične oči. Gostimo tujce, ki doma ves ljubi dan prečepijo pred televizorji, pred poletjem pa vzamejo turistične kataloge in se s prstom listanja na imenu tiste dežele, kjer je cena postelje m krožnika najnižja. Tiste, ki so rekreacijsko aktivni, tiste, ki žele kaj doživeti, kaj viden, taka cenena in slaba ponudbo ne zanima. Po tako tgloboKoumrta« spoznanja ni treba daleč. Mar ni že num samim, domačim gostom, kijih danes Jadran tako zelo pogreša, a obenem nuna niti najmanjšega namena, da bi znižal cene. po desetih dneh obmorski kraj do vrh glave, ker se ničesar ne dogaja? Naveličani režimu zujt rk-kopunje-kosilo-kopanje-večerja si rzdihljujc zaželimo vsaj malo spremembe. Turizem pa je m mora bm spremanim in r tem se nam zde naši konkuremi ))ruvt mojstri. Nobeno mojstrstvo po ni, č> 81 tđko iznajdlj'i; da prodajaš časopis in spominke nu plaži, da kdaj zastonj postreieŠ s hladno pijačo uli da ustrežeš intimnim čustvom navidez puritanske F.vrope in s sobo ponudiš tudi ustrezen subjekt za disco m nadaljevanje noči . . /a nas, ki še spominkov ne znamo prodajati, pa so take spremembe očitno stvar naslednjih desetletij. D. Sedej O LAS 4. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 10,AVGUSTA 1984 Plavanje, kolesarjenje in tek na Bledu Na triatlon le dobro pripravljeni V nedeljo, 12. avgusta, bo na Bledu prvič pri nas.na sporedu triatlon — plavanje na 2 kilometra od Velike Zake do obrežja jezera pri hotelu Park, kolesarjenje na (H) kilometrov dolgi progi od Bleda do Bohinja in nazaj ter tek na 12,5 kilometra okrog Blejskega jezera. 25. avgusta bo podobna prireditev še v Bohinju, le da bo namesto plavalne preizkušnje tekmovanje v veslanju. Bled — 1/ Amerike, kjer so se kombinirane športne prireditve najprej uveljavile, se je triatlon preselil tudi v Evropo. V sosednjih državah, v Avstriji in Italiji, je že /elo popularen. V Škocjanu pb Klopinskem jezeru nut avstrijskem Koroškem so doslej dvakrat priredili tovrstno tekmovanje: letošnjega, ki je bilo na sporedu 1. julija, se je udeležila tudi skupina 18 tek movalcev i/ Slovenije. Pri nas bodo zanimivo novost v sicer že /elo pisanem koledarju rekreativnih prireditev prvič preskusili to nedeljo na Bledu, ob koncu meseca. 25. avgusta, pa se v Bohinju. Na Bledu bodo na sporedu klasične discipline« plavanje, kolesarjenje in tek Y Bohinju bo name sto plavanja, ker je voda le premrzla, veslanje po jezeru. Blejski triatlon se bo začel ob lt). uri s preskušnjo v plavanju na dva kilometra od Velike Zake do obrežja jezera v bližini Kotela Park, Tekmova nje v plavanju bo veljalo tudi kot preizkušnja v akciji RTV Ljubljana Bra. de vzdržljivosti za kaveljce« in »korenine«. Po krajšem predahu, v katerem bo dovolj časa tudi /a zamenjavo dresa, bodo udeleženci zajahali jeklene konjiče in se / njimi odpeljali na (it) kilometrov dolgo pot do Bohinja in nazaj. Start kolesarjenja bo med 10 20 in 1 Lit) Po povratku jih bo taka la najtežja disciplina - dvakratni tek okrog Blejskega jezera v skupni dolžini 12,5 kilometra. Start teka bo med 12.IS in 13.40. Tekmovanje se bo sklenilo ob iS, uri. ko naj bi na cilj pritekli še zadnji udeleženci triatlona. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo ob 18. uri. Prireditelju, domačemu turističnemu društvu, se je do torka prijavilo že 280 tekmovalcev Prijave z vplačilom 1000 dinarjev bodo sprejemali še na dan tekmovanja na prireditvenem prostoru. Triatlon jo zahtevna sportno-rekreativ na panoga. Primerjamo jo lahko s smučarskimi teki na 42 kilometrov, s 150 kilometri dolgim kolesarskim maratonom Kranja, s kolesarjenjem okrog Pohorju in s tekom ob žici okupirane Ljubljane. Primeren je predvsem /a kondicijsko dobro pripravljene tekmovalce, ki so načrtno vadili vsaj tri leta m se tudi udeleževali zahtevnih, več ur trajajočih proskušenj v kolesarjenju in teku. Strokovnjaki s področja telesne kulture m vsi tisti, ki imajo s triatlonom že nekaj iz klišenj, opozarjajo, da je najtežja disciplina tek. To potrjujejo tudi podatki s podobnega tekmovanja v Škocjanu, kjer je štiri pet;r o vseh, ki so odstopili, odnehalo pri teku. pri plavanju lf> odstotkov in pri kolesarjenju le 5 odstotkov. a se ti le zuradi okvar nu kolesih. Zelo pomembno je, kuko bodo tekmovalci razporedili moči. Že izkušeni »triatlonci« pravijo, da velja zadnjih 200 do 800 metrov preplavati s polovično močjo, zadnje kilometre pre-kolesariti v nižji prestavi, prve kilometre teka pa začeti z »rezervo«. Me gre pozabiti tudi na primerna športna oblačila: prav za vsako disciplino je tre ba imeti poseben dres. Blejski triatlon bo popestril turistični utrip kraja. Zanimiv bo tudi za gledalce, saj bo cilj teka. kolesarjenja in plavanja na istem mestu, v bližini hotela Park, kjer b0 tudi start kolesarjenja in teka. (cz) Prepričljivo vodstvo Mencingerja Radovljica - Na '54. slovenskem šahovskem prvenstvu v Radovljici, na katvem sodeluje 14 igralcev, so v torek odigrali osmo kolo. V vodstvu je prepričljivo mojster FIDE in član leske Murke Vojko Mencinger' /. Jesenic, ki je v osmih kolih zbral sedem točk. Šest partij je zmagal, v dveh pa se je sporazumel zu remi. Drugo in tretje mestu delila Ostermun (ŠD Murku) in Burle, ki stu osvojilu 5,5 točk, vendar imata možnosti, da s prekinjenimi purtijumi še povečata zbir točk. Sledijo Rakič s 5 točkami ter Muzi (ŠD Domžale) in Ši-frer s po 4,5. Izmed purtij šestega kolu velju omeniti zmugo Muzija nud Jerusom. Mencingerju nad Železnikom (ŠD Jesenice), zmugo mednarodnega mojstra Rukicu nud Ostermanom ter remi Šifrer-ju in Petka (ŠD Murka). V sedmem kolu je Mencinger remiziral s Šifrerjem, Bajželj (ŠD Kranj) je izgubil s Podles-nikom, Petek je bil uspešnejši od Anto-nijeviča in Ostermun od Železniku. V osmem kolu je zu presenečenje poskrbel mojstrski kundidut Primož Bajželj iz Kranja, ki je s črnimi figurami premagal mednarodnega mojstra Rakiču, Mencinger pu je zanesljivo opravil z Anioni jevičem. Prvenstvo se bo končalo v ponedeljek, (cz) Špikov teniški turnir Gozd Martuljek — V soboto bo v Gozd Martuljku drugi Špikov teniški turnir! Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri na tamkajšnjih teniških igriščih. Prijave sprejemajo v hotelu Špik samo še danes, v petek, po telefonu 88-415. Prijavnina je 300 dinarjev. Zmagovai.T turnirju, tolažilne skupine ter kategorije veteranov dobi pokul. Nuslednji, tretji turnir bo 1. septembru. Pionirski teniški turnirji Kranj — Teniški klub Triglav iz Kranja organizira med 10. in 18. avgustom zvezni teniški turnir za pionirke in pionirje, stare od 12 do 14 let. Nu tem najbolj množičnem teniškem tekmovanju v organizaciji Teniškega kluba Triglav Kranj se bo letos zbralo nad 200 najmlajših teni-sačev,. Teniški klub Triglav vabi ljubitelje tenisa konec tedna ob teniška igrišča v športnem parku Stanka Mlakarja. Olimpijski obzornik Veslača Pančič in Stanulov osvojila »bron« — Srebrni dvojni dvojec z. olimpijskih iger v Moskvi se je tudi v Los Angelesu zlahka uvrstil v finale te veslaške discipline, kjer je po trdem boju osvojil bronasto kolajno. Po polovici proge je še kazalo, du bosta naša vesla ču ponovila uspeh iz Moskve; tedaj pa se je »prebudil« ameriški čoln, prehitel nuj prej nušegu dvojca in v silovitem finišu še belgijsko posadko. Drugi jugoslovanski čoln z. veslučemu Celentom in Ivunčičom ter krmarjem Vidoševi-čem je zmugul v mulem finulu med dvojci s krmarjem in v skupni ruzvrsti-tvi zasedel sedmo mesto. Rokoborci najvztrajnejši zbiralci medalj — Nuši rokoborci grško-rim-skegu sloga so v Ameriki osvojili tri kolajne. Vlado Lisjak, šofer iz Petrinja, je šesti dan 23. olimpijskih iger osvojil prvo zlato meduljo za Jugosluvijo, potem ko je v finulnem boju v kategoriji do 08 k'g v 57 sekundah s tušem prema-gul svetovnega prvuku, Fincu Tapia Si-pilo. Refik Momiševič je v kutegoriji nad 100 kg že dobil bronasto medaljo, ki pu jo je kasneje zumenjul s srebrn«. Sved Thomas Johunsson, ki je tmVp^ poruzu v finulu drugi, je moral zaradi uporabe nedovoljenih poživil vrniti srebrno kolajno, ki je zatem pripadla Jugoslovanu. Zadnji dan turnirja v gr-ško-rimskem slogu je bronasto meda ljo osvojil še 24-letni Jožef Tertei (do 100 kg). Največji fuvorit med našimi, olimpijski zmagovalec iz Montreala Momir Petkovič (do 82 kg) se je moruj zadovoljiti s 4. mestom, Karolj Kusup (do 74 kg) pa s petim. Munj koi je bilo pričukovati, je dosegel edinole Karolj Kopaš (do 90 kg), ki je po dveh poruzi h izpadel iz nadaljnjega tekmovunju. Atleti razočarali — Nenud Šfekic, naš sloviti skakalce' v duljavo, ki je bil na prvem svetovnem prvenstvu v atletiki v Helsinkih s petim mestom najbolje uvrščeni Jugoslovan, ni srečno prestal niti kvalifikacij; s skromnim rezultatom 7,61 metra je izpadel iz nudalj-njega tekmovunja. Enuka usoda je v metu kopja doletela tudi Seada Krdža-liča. Metalec krogle Milic in tekač Zdruvkovič pa sta odpotovalu z olimpij-skegu prizorišča še pred svojim nusto-pom. Domov ju je poslalo vodstvo nuše reprezentance, ker nistu hotelu nusto-piti v dogovorjeni športni opremi. Judoist Očko uresničil napoved — Bistriški judoist Franc Očko je uresničil predolimpijsko napoved: v kategoriji do 65 kg se jo uvrstil med osmerico najboljših. Na poti do kolujne ga je po sporni sodniški odločitvi zuustavil evropski prvak, FranČOZ Alexundre. Rokometašice so si že zagotovile zlato — Čeprav so naše rokometašice začele olimpijski turnir z medlo igro proti Zvezni republiki Nemčiji — tek- Zmaga in rekord Janezu Pintnrjn — Na velikih mednarodnih cestno-hitrostnih motociklističnih dirkah v Schleizu v Nemški demokratični republiki je v kategoriji do 125 cem zmagal član AMD Kranj Janez 1'intur. Poleg tega, da je premagal vse domače dirkače ter tekmovalce iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Jugoslavije ter iz Madžarske in Češkoslovaške je za 4 sekunde izboljšal rekord kroga, ki gaje imel tudi pri nas znani madžarski dirkač Janos Drapal. Uspeh Pintarja sta dopolnila še Božo Janežič (AMD Novo mesto) in Silvo Habat (AMD Domžale), ki sta v kategoriji do 250 cem zasedla peto oziroma sedmo mesto. Dirke v Schleizu si je ogledalo 200 tisoč ljubiteljev motocikli-stičnega športa, ki so navdušeno pozdravili uspeh skromnega jugoslovanskega zastopstva. Pred nastopom v Nemški demokratični republiki se je Pintar udeležil še mednarodne dirke v Salzburgu v Avstriji, kjer je med 46 tekmovalci iz ZRN, Avstrije, Švice. Jugoslavije in z Madžarske osvojil 20. mesto. Najhitrejši krog je prevozil s 139 kilometri na uro. — M. Jenkole ma se je končala z zmago Jugoslovan* z 20:1!) (12:12) — so v nadaljevanju uredile svoje vrste in si že kolo pred koncem zagotovile olimpijsko /lato. V drugem kolu so katastrofalno porazile Avstrijo s 30:15 in zatem še reprezentanco ZDA s 33:20. Ko so v četrtem kolu prepričljivo premagale še najnevarnejše tekmice na turnirju, vrsto Južne Kore je. je bilo /.e na dlani, da jim nihče ne more več odvzeti najbolj žlahtnega olimpijskega odličja — niti igralke Kitajske ne, s katerimi se bodo pomerile v zadnji tekmi. Ljubitelji rokometa na Gorenjskem se uspeha.ženske reprezentance še toliko bolj veselijo, ker igra v njej tudi Alenka Cuderman iz Tupalič pri Preddvoru. Moška reprezentanca je po spodrsljaju z Islandijo (22:22) premagala Alžirijo s 25^10, Japonsko z 32:15 in zatem še Švico s 25:11. V odločilni tekmi za prvo mesto v A skupini se je pomerila z Romunijo in jo z boljšo igro v drugem polčasu pre-mugulu z 19:18 (8:10). V soboto bo igrala zu zlato meduljo z reprezentunco ŽRN. Nemirne roke strelcev — V strelja nju z mulokalibrsko puško v trojnem položaju stu nustopila tudi mludu jugoslovanska strelca, Gorun Maksimovu iz Svotozarovu in Rajmond Debovc ii Ljubljane. Maksimovič je s 1141 krosi zasedel 17. mesto. Debevc pa je z naj slabšim rezultatom v tej sezoni delil 20. mesto. Bolje sta se v streljanju z rnalokalibrsko puško leže odrezali Biserka Vrbek in Mirjana Jovovič. Obe sta dosegli po 569 krogov; Biserka je bila sedma in Mirjana osma. Košarkarji klonili v polfinalu — Jugoslovanski košarkarji so po zmagah nud ZRN (90:83). Avstralijo (94:64) m Egiptom (100:69) v četrtem kolu olimpijskega turnirja A skupine premagali neugodne1 brazilske košarkarje z 98:85 (55:50), v odločilni tekmi za prvo mesto v skupini pa po dramatičnem boiu še Italijane z 69:65 (34:28). V četrtlinalu se »modri« po ekshibicijski igri /.lahka ugnali Urugvaj s 110:82 (53:38), se uvr-' stili v polfinaie, kjer pa so v četrtek zjutraj po jugoslovanskem času prepričljivo izgubili s Španijo s 7t>:61 (35:40). Za bronasto medaljo se bodo pomerili s Kanado. Naše košarkarice, ki so veljale celo za enega od kandidatov za olimpijsko odličje, so razočarale Po treh zaporednih porazih z ZDA, Ju žno Korejo in s Kitajsko so premagale Kanado z 69:68 (33:34) in so ob ugod • nem razpletu v zadnjem kolu še imele možnost, da osvojijo bronasto medaljo, Priložnosti niso izkoristile, izgubile so /• Avstralijo z 59:62 (31:26) in zasedle zadnje, šesto mesto na turnirju. Puh 15. - Edini jugoslovanski predstavnik v jadranju na deski Dušan l\ih iz Pirana je končal olimpijski nastop na skromnem 15. mestu. Vaterpolisti še brez spodrsljaja -Jugoslavija, ki bruni srebrno kolajnoi| Moskve, je do četrtka premagala Kanado s 13:4, Kitajsko z 12:7, Avstralijo z 9:6, Nizozemsko z 9:5 ter ZRN z 8:7 »Modri« so si s tem zagotovili najmanj bronasto odličje. Pet boksarjev v četrtlinalu — V ee trtfinale se je uvrstilo pet jugoslovanskih boksarjev — Azis Salihu, Mirke Puzovič, Redžep Redžepovski, Damir Škuro in Anton Josipovič. Redžepovski je kasneje s 4:1 premagal še Avstralca Fenecha in si s tem že priboril bronasto kolajno. Nogometaši se bodo merili za bron — Juslovanska reprezentanca je potem, ko je po vrsti premagala Kame run (2:1),' Kanado (1:0), Irak (4:2). v ee-trtfinulu ZRN (5:2), v polfinalu po podaljških izgubila s Francijo s 4:2 in s* bo potegovala za bronasto kolajno. Petriči so se že vrnili z olimpijskih iger Borutovo slovo, Darjan z novimi cilji V sredo zjutraj se je s prizorišča 23. letnih olimpijskih iger vrnilo tudi skomno jugoslovansko plavalno zastopstvo — Hrvoje Barič, brata Petrič in njun trener, oče Orago. Borut se je z nastopom v Los Angelesu, ki ga je ocenil z eno besedo — slabo, poslovil od plavalnih tekmovanj. Darjan bo po odsluženju vojaščine skušal sebi in drugim dokazati, da je šlo v Ameriki le za enkraten tekmovalni neuspeh. Kranj — Borutovo 18 mesto nu 200 metrov kravi, 15. na 1500 metrov tet Darjanovp 31. me sto na 200 metrov kravi. t». nu 400 in 16. nu 1500 metrov — .to je izkupiček brutov Petrič nu 23 letnih olimpijskih igrah v Los Angelesu. -To je bil povprečen nuslop in precej slabši od prejšnjih, ko smo se domov vračali s kolajna mi. Če pu primerjamo možnosti naših plavalcev s tistimi, kakršne imajo nu voljo drugi, potem so tudi ti dosežki odlični,« ocenjuje olimpijski nastop dr. Drago Petrič. »Ni še tako dolgo od tega, ko smo zaostajali le za šestimi svetovnimi plavalnimi velesilami. Zadnja letu so nus prehiteli tudi Švicarji, Belgijci, Avstrijci, Portugalci. Vse več evropskih pluvulcev (iz Francije, Italije, Španije in s Sevedske) in tekmovalcev iz Južne Amerike (Portorika. Venezuelo, Argentine, Brazilije, Urugvaja) študira in trenira v Združenih državah Amerike, kjer imajo odlične možnosti za vadbo. Ko sem se pogovarjal s trenerji in plavalci iz drugih držav, se niso mogli načuditi, da smo prek zime trenirali le v 25-metrskem bazenu in da smo šele 15. aprila prešli na vadbo v še enkrat daljšem bazenu. Tudi pozneje je bil trening okrnjen, ker smo imeli smolo z vremenom. Še junija so bila jutra zelo mrzla, voda je imela pogosto le okrog 22 stopinj Celzija. Borut in Darjan sta pred odhodom v Los An-geles dosegala nu treningih približno enuke rezultate kot pred evropskim prvenstvom v Rimu. Lahko le ugibamo, zakaj se naša pričakovanja niso uresničila. Natančnejši odgovor na to vprašanje bo dala šele strokovna analiza. Borut je mogoče zadnje dni preveč počival. Toda tako je ravnal tudi med pripravami na evropsko prvenstvo v Rimu, odkoder je prinesel srebrni kolajni za 400 in 1500 metrov kravi. Morda se je po napornih treningih zmanjšala njuna motivacija? Morda je kriva voda v olimpijskem bazenu? Medtem ko je v Kranju le poredko topla 24 stopinj, je bila v Los Angelesu »vroča« — imela je 28 stopinj, v pomožnem bazenu celo 30. Plavalcem se je dogajalo podobno kot kolesarjem. Čeprav so zatrjevali, du so dali vse od sebe, na cilju niso bili tuko utrujeni kot običujho. Disciplinu 200 metrov kruvl je bilu bolj namenjena »ogrevanju« in privajanju, na bazen, zato rezultati niti niso bili toliko pomembni. Na x 400 metrov je bil Borut žrtev dopoldunskegu plavunju, uštei se je podobno kot Nemec Thomas Fahrner, ki je kasneje v malem finalu dosegel najboljši rezultut. Veliko je bilo ugibunj, zakaj Borut ni nastopil v malem finulu. Vseeno je, kako bi se tekma končala in katero mesto bi osvojil. Bilo bi nesmiselno, da bi trosil moči, ki jih je prihodnji dun potreboval /.a 1500 metrov kravi. V najdaljši plavalni proskušnji sta obu plavala do tisoč metrov še dovolj hitro, potem pa sta nenu-domu popustilu,« pruvi njun oče Drago. Borut se je z nastopom v Los Angelesu poslo-vil od plavalnih tekmovunj. »Luni som že nameraval prenehati s treningi, ko sem se premislil, sem se še bolj zavzeto lotil vadbe,« pravi Borut. »Misel nu skorajšnji konec športne poti me je še dodatno spodbujalu. Uspeha sem si zelo želel, za to sem-še toliko bolj razočaran nad plavanjem \ Ameriki. Vse moje nastope lahko ocenim z eno besedo — slabo. Dovolj imam plavanja. Če bi bile razmere v tem športu nekoliko boljše, bi morebiti še ostul. Tako pa . . . Septembra grem za dva meseca in pol k vojakom, potem bo treba razmišljati o šoli in službi. Rad bi končal višjo trener sko šolo, da bi se lahko kasneje posvetil vzgoj: mladega plavalnega rodu.« Darjan odhaja k vojakom 20. avgusta in ko bo po 15. mesecih slekel sivomaslinasto unifor mo, se bo spet posvetil plavanju. Čez dve leti ga čaka svetovno prvenstvo v Španiji, zatem še olimpijske igre v Seulu. »200 metrov kravi sem odplaval dokaj slabo in zato sem bil prepričan, da bo toliko bolje v ostalih disciplinah«, ocenjuje svoj nastop Dar jan. »Na 400 metrov bi se lahko v finalu potega val za kolajne, toda preveč moči sem porabil v dopoldanskem predtekmovanju. Ko je Borutu padel iz nadaljnjega tekmovanja, nisem smel ni česar tvegati. Največje razočaranje sem dožive v »moji disciplini« — nu 1500 metrov kravi. Pla val sem kur 20 sekund počasneje od svojih na. boljših rezultatov. Za to ne bi krivil zgolj vode bazen je bil namreč za vse enako »vroč«. Slab M stop mi bo spodbuda, da sebi in drugim čimptt dokažem, koliko veljam.« Ob presojanju tekmovalnih dosežkov bratov Petrič velju upoštevati, da sta Borut in DaijH doslej na evropskih in svetovnih prvenstvih os vojila že blizu deset kolajn. Brez dvoma, sta M boljša jugoslovanska plavalca vseh časov , zdaj se zastavlja vprašanje, kaj bo potem, ko Iv kopalke odvrgel še Darjan. Bo s tem tudi konte vrhunskega jugoslovanskega plavanja, tako ko. je bilo po Cerarjevem odhodu konec vrhunsko gimnastike? C. Zaplotnik Pesem, izpisana s srčno pametjo V dekliških letih, ko je na dan vrela silna čustvenost, so se jele porajati pesmi Ljubici Jančar, ki je letos julija izdala svojo pno pesniško zbirko — Pesmi, drobni utrinki, ki se porajajo iz trenutnega razpoloženja, vodi iskrenost, hvaležnost in ljubezen Radovljica - 3. julija je Ugledala bedi dan pesniška /bitka .Šopek po snice Ljubice Jančar. Mitja Šarubon, ki ji je napisal spremno besedo, jo imenuje pesem, i/pisana s srčno pa metjo, ki jo odlikuje troje /e skoraj pozabljenih lastnosti: iskrenost, hvaležnost m ljubezen. Zbirko, ki jo je pesnica ob pomoči gorenjskega društva puruplegikov izdala \ samozaložbi, jo namenila svoji materi. Stihi si1 porajajo že od dekliških let. ko je svoje čustvene utrinke še skrivala v šolski' zvezke. Šolala seje v zavodu /a invalidno mladino v Kamniku, kjer je v šolskem glasilu V nOVO življenje^ objavila prvo pesmi. Živela je v Bodeščuh. Od tam jo je mati vsak dan s košem nosila v ri bonsko solo. Potem, ko je končala šolo v Kamniku, kjer se je naučila / voljo in pogumom premagovati svojo invalidnost, se je vrnila v Hode sce. Pred leti sta si1 / materjo prese lih v Radovljico, v središče kulturne ga življenja, kjer si je hitro našla prijatelje-. Odprta je in iskrena, kur dokazujejo tudi njene preproste, z globoko čustvenostjo prežete pesmi. Suma pravi, du ne more biti vase zaverovana in zaprta, kakršni so praviloma umetniki, če se že prišteva mednje, temveč unu ruda ljudi. Že leta in leta goji prijateljske stike z veliko ljudmi. Ob novem letu. pravi, napiše prek devetdeset voščilnic-, prav toliko jih prejme. Dokler še ni KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V razstavnem salonu Dolika bo od petku, 10, avgusta, dalje razstavljal akademski slikar Janez Hafner. Razstavo bodo odprli dievi, ob 18; Uri, s krajšim recitalom trobentača Francija Richterja 111 piunistke Beti Demšar. Ruzstava bo odprta do 22. avgustu. KUI) Mali vrh Netnilje Rudolf Arh razstavlja na Lipanci Na Blejski koči na planini Lipanca so pod pokroviteljstvom Planinskega duštvu Bled odprli samostojno ru/stuvo slik slikarju jeseniškega DOLIKa Rudolfa Arha, ki se predstavlja s slikami gorenjske krajine. Slikar, ki neumorno razstavlja na samostojnih in na kolektivnih razstavah svoje likovne skupine, predstavlja 18 risb v kredi in kombinaciji flomuster-kredu na temo gorske krajine. Razstavo slik si bodo obiskovalci Blejske koče in planinci lahko ogledali do 31. avgusta. D.S. imela telefonu, jih je bilo še vet. l'n jate I ji, ki so ji poleg matere vlili voljo, du izda pesniško zbirko, v mno-gOČem napolnjujejo njeno življenje. Šopek l.jubičinih pesmi, ki je izšel v dva tisoč izvodih, je uredil skupaj z avtorico Mitju Šarubon; veliko ji je pomagala Rezka Šubic; tudi v radovljiški tiskarni, kjer so knjižico, tiskali, so ji veliko svetovali. Denarno so jo podprli pri društvu puruplegikov, saj izduje pesmi s polovico dru žmske pokojnine, od katere žjvi,'sama ne bi zmogla. Pesmi imam rada, ne le tiste, ki sem jih sumu napisala. Rada jih be rem. čeprav nimam svojega najljubšega pesnika. Po pesmih posegam, kakor mi narekuje razpoloženje. Prav tako je tudi s pisanjem. Pesmi so mi v glavnem nuvdihovalu posebnu razpoloženja, veselje, žalost, obup. nemoč in nevolja zdravih . . skratka najbolj nusprotujoča si razpoloženja. Tudi drobni dogodki, ob katerih gredo morda zdravi mimo. me vznemirijo. Je že tako, du imum več časa za razmišljanje, zato lahko o mnogočem globlje razmišljam. Ko sem dobila T julija svoj Šopek prvikrat v roke, m: je bilo pruv tako kot je verjetno ženski, ki rodi prvorojenca. Bila sem več kot srečna. Kasneje šele sem začela razumneje presojati. To so preproste pesmi. Mnogo je pesnikov, ki bi bolj zaslužili, da o njih pišete. Stihi, ki sem jih napisala, so bolj namenjeni mojemu krogu. So intimne pesmi, ki meni veliko povedo, nekomu drugemu pa ne pomenijo veliko.« Prek 50 pesmi je že napisala. V zbirki Šopek je 25 najboljših, kakor jih je pesnica ocenila skupaj z Mitjo Šurubonom. Te so se rojevale petnajst let. Mnoga čustva so jih navdihnila. Najmočnejša pa je bila ljubezen in hvaležnost do matere, ki ji je dala največ volje do delu, Aajveč življenjskega poletu; ves čas ji je v oporo, za vzor in navdih njenih pesmi. D. Z. Žlebu Začelo seje pred desetletji Za ples in ljudsko igro je bilo v Nemiljah in okolici vedno veliko navdušenje — V štirih desetletjih je tod zrasla močna, kakovostna folklorna dejavnost, ki je dobila priznanje tudi v svetu — Vsa leta je bil organizator in duhovni vodja Jože Šolar Nemiljc - Da je takoj po vojni v/.ruslo kulturno življenje v Nemiljah, ima veliko /uslug Jože Šolar, ki so gu kulturno kalila purti/un-ska leta. V Kamniku, kjer je bil nu poveljstvu mesta, so prirejali partizanske mitinge, s katerimi so go Štovali po vaseh vse do štajerske meje Po vojni se jo Šolar, ki gu je srce vleklo v rodne Nemiljc, vsuk dan s kolesom vozil iz Kumniku sem gor, da bi domu spodbujul kulturno snovanje. »Toplo mi je pri srcu, ko se spo-minjum tedanjega gorečegu navdušenja vuščanov za ples in igro. pu riajsi so bili le gledalci ali pu so tudi sumi plcsuli uli igrati. V Družgo-še smo hodili vadit. Za nastope smo si z vseh vetrov izposojali primerno obleko, deluli smo brez do-tuc.i.j . . Tedanje razmere se niti od dalce ne morejo meriti z dunušnji-mi, pruv tako ne tedanja /agretost za prosvetno delo. Vse naokoli so sosednja društva prihujulu na go-stovunja. Na skednjih smo igruli vse do koncu šestdesetih let, ko smo v. Podbhci postavili kulturni Dolgoletni organizator kulturnega delovanja v \emiljuh Jote šolar je se danes duhovni vodja kulturnega Življenja r leh hribih, dom,« se spominju prvih začetkov nemiljske kulture Jože Šolar. Na »odru«' je bila najpogosteje Finžgarjeva Verigu, ta je najbolj privabljala občinstvo. Tudi druge Finžgarjeve ljudske igre so uprizarjali, suj je bilo človeku iz teh hribov preprosto kmečko življenje, ki gu slikujo, še najbližje. Nasmejali so se ob številnih skočili, dediščini partizanskih mitingov, odigrali so veliko onoclejunk .. . l!)4(i. leto jo bilo odločilno zu nemiljsko folkloro. To leto so Primorsko priključili Jugoslaviji in ta Nemiljska folklorna skupina pred petimi leti, ko je sodelovala na mednarodnem festivalu folklore v Zagrebu. veliki dogodek so v Ljubljani nu pobudo Nurodopi.-., Cga inštitutu počustili z velikim folklornim nu-stopom. Jožeta Šolarja, ki je imel tesne stike z ljudmi, ki so obujali slovensko ljudsko dediščino (med drugim tudi s sestro Tončke Marol tove), je nastop spodbudil k ustanovitvi folklorno skupine v Nemiljuh. »Prvikrat smo javno nastopili leto dni kasneje nu okrajnem fesu-valu folklore v Delavskem domu v Kranju,« so spominja .loze Šolar. »Folklorna skupina Mali vrh iz Ne-milj je tuko kot še danes združevala plesalce iz Nemil j, Dražgoš, Pod blice ... čeprav smo bili plesalci raztreseni duleč naokrog, nas to ni motilo. Pridno smo vadili m našlo pali. Radi so nas prihajali gledat. Tudi gostovali smo. Vseh nastopov, ki se vrste že letu in letu. se niti ne sporninjam . . .« Toda .Jože Šolar ima shranjen debel luscikel iz več desetletnega delu društvu in folklore, o številnih nastopih pričajo dokumenti, fotografije. Na starih . obledelih slikat) iz letu 1052 se vrti 12 purov v narodnih nošah. Številni SO ljudski plesi, ki jih plešejo ne miljski folkloristi in kijih je pozabi otela Tončku Maroltovu. V desetletjih so se kvalitetno tako okrepili, da se niso buli pokazati svojega znanja tudi v tujini, na mednarodnih Festivalih doma, na nastopih, ki jih je spremljalo občinstvo od bli/u in duleč. "Menda je bilo leto 197!) tisto, ko zaradi velikega zanimanja nismo uspeli sprejeti vseh ponudb iz tujine in domovine. Tedaj smo gostovali na Poljskem, v Firencah v It u liji, bili smo v Švici . . . Tri leta za-pored smo gostovali v Zagrebu nu mednarodnem folklornem festivalu, ki se gu vsi plesalci rudi spominjamo. Plesali so ne le v dvorani Vatrosluv Lisinski, temveč se je ples vil po vsem mestu, skoraj nas je zaslepil blišč bogatih narodnih noš iz vsega svetu. Tu srečanju so bilu vsu letu množičnu, suj je nu njih sodelovulo okoli 120 purov.« Tudi danes jih potu še vodijo na ruzna gostovanja. Vsuko leto nastopijo nu poletnih prireditvah v Postojni, povabijo jih v Svetozare-vo. Letos so bili tudi gostitelji občinske1 folklorne revije v Podblici. Tudi drama jim še vedno uspeva. Zdaj že druga generacija uprizarja Verigo, na oder so postavili Dekle iz Trente . . . Vmes so se zamenjale generacije, toda v Nemiljuh kot du te krize ni bilo. Jože Šolar pu, ki po/na Nemilje nekoč in danes, pravi, da je bilo nekdaj več navdušenja. Toda tudi danes se ni bati, du bi tu dejavnost zamrla! D. Z. Žlebir »Keri neče lušten biti, dvejsti palc če na r .. dobiti!« (ljudska pesem) Minuli teden i es ni bilo vzroku, du bi kdo ne hotel lusten biti med razpoloženim praznovanjem občinskega pra/mku nu lepem Linhartovem trgu. polnem človeškega-, ne motoriziranega vrvežu Skupščina občine Radovljicu se je namreč odločila da bo od 2tt jtttija.do 5, avgusta Linhartov tre, zaprl /a promet in namenjen vese lemu. /ivernu ljudskemu slavju. Nameri, du bi med enotedenskim praznovanjem pretrgala poleti;', mrtvilu med sieei ruzgibammi, očarljivimi portali starih hiš.in graščine, m bil samo dober in lep, ampak t)/di prodoren. Radovljica je nu vsem lepem dobila svoj »korzo«, otroci so uživali v ponočevuhju ip tekali sem m tja. saj ni nihče opozarjal ]>■'/-. avipi ter se zabavali po svoje; ljudje so •,< /lo/no in pr.e. nič hlo.tno sprehajali mimo sloj m« . pok; arnl|ali / fbt 'f om .Šiv( eve luse mamile s stroju« i klekljani ml čipkami, ve/.enmumi, bluzami m blazor.ji. I.l.uiov.e stojnica |e bila /ulo/ena s špOtltiO konfekcijo in športnimi rekviziti. Samostojni obrtniki so prodajali pletene izdelke, otroško konfekcijo in konfekcijo sploh, Izdelke lesne ga lanterije, kopalniške /avese. mukrumeje in izdelke i/, vrvi, poslikane lesene m glinaste krožni ke ter panjske končnice, keramiko, pa se bi lahko kuj našteli. Gostinski lokali l.ectur, Avguštin. Čebelica in Linhartov hram so postavili mize ih stole na cesto. Z mrakom je bilo treba te prezati nu prazen stol. Zveza kulturnih organizacij Radovljicu je po skrbelu zu kulturni spored družabnih večerov m pripravila pestro paleto nastopov. Na njih so se zvrstili tamburaši i/ Apatina in folkloristi i/. Sen te, folklorne skupine DPI) Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica. DPD Sv oboda Hudi .Je drotič Hibno — odrasla m pionirska, pevski zbori DPI) Svoboda Gorje. Lipa radovljiškega dru štvu upokojencev. KIT) Stane Žagar Kropa, ko morni /bor A. T l.mhurt in Linhartov oder rado vljiškega kulturnega drustv.i Vesele viže je bilo slišati izpod urnih prstov narodno/abav nega an samblu Bohinjci, trla Gašperji KUD Valentin Kokulj / Visokega in ansambhi Slavka Kolmana iz Hegunj. Godba na pihala iz Lesi in Hurmoni karski orkestei radovljiške glasbene sole sta nas vodila v domače in tuje glasbene gaje Občinska konferenca ZSMS je priredila večni zabavne glasbe zu lunfo, ki so o nepoznanih ninja Režiserja Mela Brogksa poznamo po filmih. Tišina, snemamo-, \'r ■il.n napetost«, Trunkenštujit ml - m drugih '/.daj pu nam je predstavil komedijo Smešna stran zgodovine. Zgodovino je moč opazovati na razne načine. Met liro oks m njegovi imajo nanjo svoj pogled: pručlovek je primer, pred govorom muziko tuka, da je spustil sku I o nu nogo svojega bližnjega in ta je tulil. Bog je naprosil Mojzesa, da naj človeštvu prenese petnajst božjih zapovedi, pa je Mojzes izpustil tri težke kamnite plošči, nu katerih so bile zapovedi zapisane, pa nam jih je ostalo le deset. . . Tilm, ki se odvija v rbzkošnem ambijetnu vrhunskih holivudskih spcktuklov, prikazuje nekoliko zgodovinskih idulobij, izpolnjenih s komiko, glasbo, akcijami, sočnim dialogom. To je film, ktpreseneča, ra iitilju. gred vsem pa izziva gromek smeh. — - Tf ŠE KRANJ CENTER - 10. avgusta; amer. barv. thriller film BELI PES ob 16., 18. in 20. uri; 11. avgusta; amer. barv. thriller film BELI PES ob 16.. 18. in 20. uri. premiera timer. barv. akcij, filma NINJA MAŠČEVALEC ob 22. uri; 12. avgusta; ital. bav. pust. film REKA VELIKEGA KROKODILA ob 10. uri, amer. barv. tllriller film BELI PES ob 15., 17. in 19. uri, /. del, amer. barv. kom. SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 21. uri; lit. avgusta; amer. barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri; 14.avgusta; amer. barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 16.,*18. in 20. uri; 15. avgusta; amer. barv. erot. film SVET SEKSA ob 16., 18. in 20. uri, 16. avgusta; nem. barv. erot. film ZGODNJA ZRELOST, ob 16.. 18. in 20. uri. KRANJ STORŽlC - 10. avgusta; amer. bare. kung Ju film PRIHAJA NINJA ob 16.. 18. in 20. uri; 11. avgusta; ital. bam thriller film ŽENSKA — APAČ ob 16. un. hong-kon. bam film BOJEVNIKI I/. HRAMA KUNG FUob 18. uri, franc. barv. pust. film SEKTA IZ MARAKECHA ob 20. uri;12. uy gusta; ital. ban: pust. film PUM 1)1 DRUGO LICE ob 14. m 18. uri, franc. erot. film EMANUEIA ob 16. uri, franc. ban\ erot. film OTOK STRASTI ob 20. uri; 13. avgusta; franc. barv. erot. film EMANUEIA ob 16., 18. in 20. un; 14. avgusta; franc. ban-, pust. film SEKTA IZ MARAKECHA ob 16.. 18. in 20. un; 15. avgusta; (rune. barv. erot. film SVET SEKSA ob 16.. 18. in 20. uri; 16. avgusta; amer. bam erot. film SVET SEKSA ob 16., 18. in 20. un. TRZlC — 10. avgusta; Ni kinopredstav! 11. avgusta; amer. bam thriller NOČNI MORILEC ob 18. in 20. uri, premiera franc. barv. erot. komedije OTOK STRASTI ob 22. uri,- 12. avgusta; hongkon. bam karate film /'/..SV VELIKEGA ZMAJA ob 1!>. un. amer. barv. ihriller film NOČ XI MORILEC ob 17. in 19. un. premieru ital. barv. ive-steni filma ŽENSKA — APAČ' ob 21. uri; 13. avgusta; ital. barv. uestern film ŽENSKA - APAČ ob 18. in 20 un. 14. avguslu; amer. barv. erot. film SVET SEKSA ob 18. i/i 20 un. IS.avgusta; amer. radon, ban: akcij, film OGENJ MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri; 16. avgusta; ital. ban: akcij, film PONI Dl ŠE DRUGO LICEob iS. in 20. uri. KAMNIK DOM - 10. avgusta; Ni kinopredstav! 11. avgusta; ital. barv. pust. film BARBARSKI MEČ ob 18. in 20. un, I. del premiere amer. barv. komedije SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 22. uri; 12.avgu-' sta; ital. barv. pust. film BARBARSKI MEČ ob 15. in 17. uri, avstral. barv. dokum. erot. film ABC LJUBEZNI IN SEKSA ob 19. uri, hongkon. barv. akcij, film BOJEVNIKI IZ HRAMA KUNG FU ob 21. uri; 13. avgusta; hongkon. barv. akcij, film BOJEVNIKI IZ HRAMA KUNG FU ob 18. in 20. uri; 14. avgusta; amer. bar. pust. film OTOK PIRATOV ob 18. in 20. uri; 15. avgusta; amer. barv. glasb, film ZADNJI VALČEK ob 18. in 20. uri; 16. avgusta; franc. barv. erot. film EMANUEIA ob 18. in 20. uri. DUPLICA — 11. avgusta; amer. barv. komedija ALI JE PILOT V LETALU ob 20. uri; 12. avgusta; amer. indon. barv. akcij, film OGENJ MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri; 15. avgusta; /. del amer. barv. komed. SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 20. uri; 16. avgusta; amer. barv. pust. film OTOK PIRATOV ob 20. uri. JESENICE RADIO - 10. avgusta; amer. ban: erot. film SVET SEKSA ob 17. in 19. uri, premiera hongkon. ban.: akcij, filmu VELIČASTNI PAR ob 21. uri; 11. avgusta; honkon. barv. akcij, film VELIČASTNI PAR ob 18. in 20. uri; 12. avgusta; amer. barv. pust. film OTOK PIRATOV ob 17. in 19. uri; 13. avgusta; ital. barv. akcij, film PONUDI ŠE DRUGO LICE ob 17. in 19. uri; 14. avgusta; amer. bam thriller film BELI PES ob 17. in 19. uri; 15. avgusta; amer. barv. thriller film BELI PES ob 17. in 19. un; 16. avgusta; /Vi kinopredstav! JESENICE PLAVŽ - 10. avgusta; ital. barv. pust. film BARBARSKI MEČ ob 18. in 20. uri; 11. avgusta; amer. bam. erot. film SVET SEKSA ob 18. in 20. uri; 12. avgusta; hongkon. barv. akcij, film VELIČASTNI PAR ob 16. in 18. uri. nem. barv. erot. film ZAPEI.I1VKA ob 20. uri; 13. avgusta; amer. bam thriller film BELI PES ob 18. in 20. un; 14. avgusta; ital, barv. akcij, film PONUDI ŠE DRUGO LICEob 18. in 20. uri. 15. avgusta; amer. ban: thriller film BELI PES ob 17. in 19. uri, 16. avgusta; amer. ban: kung fu film PRIHAJA NINJA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA - 10. avgusta; ital. ban: akcij, film PONUDI ŠE DRUGO LICE ob 18. uri. 11.avgusta; avstral. ban: erot. film ABC LJUBEZNI IN SEKSA ob 20. uri; 14. avgusta; /. del amer. ban: kom SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 20. uri ČEŠNJICA — 10. avgusta; amer. b2fl OI I.A 84: Boks. finale, posnetek 11.40 OI I.A 84: Odbojka (M) — finale, posnetek 13.40 01 I.A 84: Olimpijski pregled 1 - 15.15 OI IA 84: Atletika, finale - posnetek -10.30 TV dnevnik - 20.00 Ž. Senečic - K. Tomičic: Gabrijel nadaljevanka - 21.05 Nadnacionalne družbe: Računalniki in nepismenost, reportaža TV Zagreb - 21.40 Jazz na* ekranu: Kvartet Andreja Arnola - 22.05 OI I.A 84: Ritmična gimnasti ka. posnetek Oddajniki II. TV mreže: Sam<; za IJ 2: 9.50 Živ žav, otroška matineja - 10.35 M. Smoje: Veliko mi^sto, nadaljevanka TV Zagreb - 11.45 025. napoved tedenskega sporeda 12.00 RADIJSKI SPORED SOBOTA, 11. avg. Prvi program 4..'30-8.00 Jutranji program glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Pionirski tednik - vrneš: Počitniško popotovanje - 9.00 Poročila - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.00 Poročila - 10.05 Svetovna reportaža - 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila -14.05 Kulturna panorama -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela glasbene mladine - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00-23.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.00 Poročila - 23.05 Literarni nokturno - Milan Skledar: Pesmi - 23.15 Od tod do polnoči - 24.00 Poročila -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 12. avg. PRVI PROGRAM 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.07 Otroška radijska igra - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo- 14.20 Humoreska tega tedna - Mihail Zoščenko: Dan, ko gre vse narobe -14.45 Pihalne godbe - 15.10 Z revijskimi orkestri - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 16.30 Pri nas doma - 17.05 Priljubljene operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer -22.20 Glasbena tribuna mladih - 23.65 Literarni nokturno - 23.15 Poletni ritmi - 24.00 PofoSUa -00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 13. avg. PRVI PROGRAM 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Glasbena lepljenka - 8.40 Pesmice na potepu - 9.35 Napotki za naše goste iz tuji- ne - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci -20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Ob domačem ognjišču -. 23.05 Literarni nokturno -23.15 Zimzelene melodije 00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 14. avg. PRVI PROGRAM 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Za šolarje - 8.35 Mladi kon-certant - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ah poznate - 1 i.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci 20.00 Slovenska /ornij a v pesmi in besedi 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Mikrofon za sloven .ske pevce zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno -23.15 Mozaik lahke glasbe -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 15. avg. PRVI PROGRAM 4.30-8.00 Jutranji program lasba - 8.00 Poročila - 8.20 Poj to Z nami - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz. tujine 10.05 Rezervirano za .. . -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Veseli napevi - 14.25 Naši poslušale 1 čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Henček - 20.00 Koncert za besedo - 20.25 Slovenske ljudske pesmi v priredbi Josipa Pavčiča in Zorka Pre-lovca - 21.05 Charles Gou nod: odlomki iz opere »Faust« - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program -glasba ČETRTEK, 16. avg PRVI PROGRAM 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Za šolarje - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate? ... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Radioteka - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z. ansamblom Kvartet godal -20.00 Četrtkov večer doma čih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer 21.45 Lepe melodije - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Jose L. Lima: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05-4.30 Nočni program -glasba PETEK, 17. avg. PRVI PROGRAM 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.35 Od plošče do plošče - 9.05 Z glasbo v dober dan 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslo vanskih narodov in narodnosti - 12.40 Vedri zvoki -13.30 Od melodije do melodije - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Dogodki in odmevi - 16.06 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godi 'ino 20.00 Na krilih petja 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih glasba -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje 00.05-4.30 Nočni program - glasba Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in tašče FRANČIŠKE JERALA roj. JENKO si1 iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Stenšakovi za dolgoletno zdravljenje. Gospodu župniku se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJFNI Mavčiče, Medvode, Goppingen Kmetijska oddaja 13ni Otroški spored - 14.30 Tur stični vodič 14.50 Glasbi no popoldne - 10.00 Povsem osebno: Najdan Pašic 10 45 Planet opic, amerišk nadaljevanka - 17 35 Narod na glasba 18 05 Odhkova nje za hvaležnost, češkoslo vaški film - 19.30 TV dnev mk - 20.00 Mesta: Chicago kanadska dokumentarni serija - 21.00 I/redni komi sar. sovjetski film , PONEDELJEK, 13. 8. 9.50 Videostrani - olimpij ske novice (do 10.00) - 14.00 OI LA 84: Jahanje - 14.45 OI l A. 84: Zaključek olimpij skih iger in maraton 18.45/19.00 Zgodbe iz Nepri čave. otroška serija - 20.00 Jordan Plevneš: Erigon predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. IV mreže: 19.00 Podium - oddaja za mlade - 19.30 TV dnevnik 20.00 Po poteh spoznanj 20.50 Poročila - 21.00 Dina Stija, ameriška nadaljevan ka - 21.50 Ponovitev zabav noglasbene oddaje TOREK, 14: 8. 18.00 Poročila - 18.05 Jekle nec, otroška serija TV Za greb - 18.25 Izročila, glasbe na oddaja TV Sarajevo 18.55 Pisani svet: Zvok tiši ne - tišina zvoka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 H. Robbins Park avenija 79, ameriška nadaljevanka - 21.35 Aktu alno: Pet usodnih ur - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Pustolovščina, otro ška oddaja - 18.00 TV dnev nik - 18.15 Francija skozi šanson, glasbena oddaja TV Ljubljana - 18.45 40 let graničarskih enot JLA 19.30 TV dnevnik - 20.00 Top lista nadrealistov 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Liki revolucije, dokumen tarna oddaja - 21.40 Jazz na ekranu - 22.15 Knjige in misli SREDA, 15. 8. 18.25 Ciciban, dober dan Naš vrtec je ob meji - 18.45 Preko Atlantskega oceana potopisna reportaža - 20.00 Film tedna: Ožigosana ameriški film - 21.40 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.55 TV dnevnik - 18.15 Ca milla, moja sestra - 18.45 Narodna glasba s festivala Ohrid '84 - 19.30 TV dnev nik - 20.00 Mostovi prijateljstva, zabavnoglasbena voddaja - 21.10 Ohridsko p letje '84 ČETRTEK, 16. 8. 18.05 Trapollo HH 33: Veliki zmagovalec in njegovi sužnji - 18.50 Želeli ste - po glejte, zabavno-poučna od daja - 20.00 Lov za zakla dom: Jugoslavija, kviz francoske TV - 21.00 R. Castel lani: Življenje Verdija 22.20 TV dnevnik II - 22.35 Retrospektiva domače TV drame - Milan Pugelj: Splavljena Oddajniki II. TV mreže: 17.55 TV dnevnik - 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje - 18.45 Orkestri Johann Strauss z Dunaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer: Hrvaška drama Narodnega gledališča Ivan Zaje z Reke - 21.45 Triptih - oddaja iz kulture PETEK, 17. 8. 18.10 Poročila - 18.15 Jazz na ekranu: VVillem Breuker Kollektief - 18.45 Trnov grud, madžarska otroška nadaljevanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Modrost telesa; angleška dokumentarna serija - 22.55 Ne prezrite - 21.10 B. Bilfhs: Proti vetru: Ognjena zrna - 22.00 TV dnevnik II - 22.15 M. Do lene: Gorenčev vrag, TV nadaljevanka Oddajniki II. TV mreže: 17.55 TV dnevnik - 18.15 Av-togrami, otroška serija TV Skopje - 18.45 Pregled glasbene ustvarjalnosti v BiH -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dubrovni.ške poletne prireditve 84 20.45 Poročila -20.50 Porota, dokurnentar na oddaja - 21.55 Sovjetska znanstvena fantastika: Akvanavti, igrani film NAGRADNA KRIŽANKA m V « i\ ■ v đ I \ \\ NEKDANJI URAoNIK ZA ČASTNE SLUŽBE NA KNEŽJEM DVORU SADEŽ KI OOPADf PREDEN DOZORI GL MESTO TOGA ■M | MM "AVLOVA BOLEZEN VINSKI TRTE *EKDO JEDI ZLOM lursNiii SIL SOK ŠTAJERSKO SORTNO VINO -- HRVAŠKI ZBIRALEC UMI I NIN TANTAL SREDIŠČE VRIFNJA OMOM % AVTO SESTAVIL R N STROKOV NJAK IZ VE DE NEC BASIST SL OKTETA IPETERI "iVjJITURIFNT ¥ STAR SLOVAN STAHOStT PUAČA AVSTRAL • /IMHAII VEJSKI POLITIK IJOSHUAI PRFTFPAt PLANOTA V MAIJJU DRUGO IMr ZA AFRlS KA BANTU LJUDSTVA MAROCA PEGA VE LEPO SI AN« STRAJK VAVOOVA PHUEOOH SlUZBA DRUŽB KNJ GOVOGSTVA .m.i ,. DOMAČE PERNAIE ŽIVALI GORA NAP SPUTOM OČITANJE ERBU PLUNOHA BFSfOA BREZ POUOARKA EGIPČ BOG SONCA RAZJEDA. KI K) 1 OV/Hi/ ČE NE KATE Hl ■»HNF [".11 M fHINITRO TOLUOL IGRALKA INUMM mM ' ŽIVAL OBLIKA REKREAT Sporta KOST POD LAHTNKA ANGi FILMSKI REŽISER iDAkTOl ' A ■PLATMI TOK ETLH BEOGR IGRALKA RAS Ćfc'SKI AR HEOLOG IN iLueofii CM MU PLUTA 1000 KG INDIJSKI FIZIK NO BE LOVEC Rešitev nagradne križanke s dne 31. julija: Ankaran, prevara, ramadan, Ivi, Ika, lijak, Aravali, GK, AS, lomast, kor, slap, zibka, Ara, Karigador, glen, Adela, RA, vonj, rota, Kne, Nadj, Ili, Mia, Danost, dentist, Iranka, Adour, traktat, Klek. Jesenice, SN, tnala, tir, vran, železarna, Ivo, brada. Prejeli smo 105 rešitev. Izžrebani so bili: L nagrado 500 din prejme Andrej Perne, Mlakarjeva 24, Kranj, 2. nagrado 250 din prejme Lirika Gartner, Reteče 31, Škofja Ix>ka, 3. nagrado 150 din prejme Igor Kavčič, Breg ob Savi 76, Mavčiče, ostalih sedem nagrad po 100 din prejmejo: Jožefa Pudga, Tončka De/mana 8, Krunj, Boris Langerhoic, Podlubnik 157, Škofja Ix>ka, Štefka Cajnko, Poljska pot. Bled, Milena Bučinel, Na/orjeva 6, Kranj, Mateja Ošlaj, Sp. Besnica 27, Alenka Oblak. Kidričeva 20, Kranj, Brigita Oblak, Tavčarjeva 7, Jesenice. Rešitve nagradnih križank pošljite do 15. avgusta do 9. ure na naslov: ČP (»las Kranj, Moša IMjadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din Delavci, začasno zaposleni v tujini, uveljavite svojo pravico do deviznih obresti! Sprejeti odlok Zveznega izvršnega sveta o obračunavanj obresti od deviz, ki jih imajo občani na deviznem računu ali devizni hranilni knjižici, je prinesel nekaj pomembnih novosti Po tem odloku bodo jugoslovanske banke m poštna hranilnica obračunavale devizne obresti našim občanom, začasno zaposlenim v tujini, na njihovo pisno zahtevo iri ob predložitvi ustreznega dokazila < Kdo lahko uveljavlja pravico do obresti v devizah? Pravico do izplačila deviznih obresti od hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah lahko uveljavljajo vsi državljani SFRJ. ki so zaposleni pri tujih delodajalcih ali pa opravljajo samostojno dejavnost v tujini, njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci starši), ki živijo z n)imi v kraju začasneqa prebivania na tujem, pa tudi jugoslovanski izseljenci Kaj morate poslati oziroma predložiti? Predvsem si morate zagotoviti fotokopijo ali prepis enega od naslednjih dokumentov: — potne listine, v katero je vpisan delovni vizum oziroma dovoljenje za prebivanje, ali — dovoljenja za prebivanje oziroma delovnega dovoljenja, izdanega kot poseben dokument, ali — delovne pogodbe, sklenjene s tujim delodajalcem, ali — dokumenta 6 prejemanju pokojnine, prejemanju nadomestila za brezposelnost oziroma druge podpore ali — pomorske knjižice (matrikule), če ta vsebuje podatek o vkrcanju na ladjo tuje družbe, ali — dokumenta, ki ga je izdala pristojna skupnost za. zaposlovanje v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki je posredovala pri zaposlitvi v tujini če ima o tem evidenco, ali — potrdila diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva SFR Jugoslavije v tujini o njegovem delu oziroma prebivanju v tujini. Prepisu ah fotokopi|i enega od navedenih potrdil boste priložili izpolnjen zahtevek za obračun obresti v devizah, oboje pa predložili ali poslali s priporočeno pošiljko enoti Ljubljanske banke, ki vodi vašo devizno hranilno vlogo Rok je 20. december 1S84! Zadnji rok za uveljavitev teh pravic je 20. december 1984 Kolikor do tega dne ne boste predložili ali poslali svojega zahtevka in ustreznih dokazil, vam bomo obresti od vlog na deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici obračunali in izplačali v dinarjih. Zadevo lahko uredite tudi med obiskom v domovini Pravico do obračuna obresti v devizah lahko uveljavite tudi v svoji enoti Ljubljanske banke med obiskom v domovini V tem primeru lahko katerega koli od navedenih dokazil o zaposlitvi oziroma prebivanju na tujem samo predložite na vpogled. Tudi v prihodnje pričakujemo dobro medsebojno sodelovanje. M Mik ljubljanska banka M Temeljna banka Gorenjske Največja prireditev v 34 letih r Celovita ponudba za množični obisk Direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Kranj Franci Ekar »Ob tem ko letos beležimo že 34 mednarodno gorenjsko sejemsko prireditev, velja povedati, da sodi Gorenjski sejem med prve sejemske aktivnosti v Sloveniji. Poslovno prireditveni j center Gorenjski sejem Kranj danes kljub gospodarskim težavam s sodelovanjem podpisnikov samoupravnega sporazuma o "''izgradnji prostorov in drugem dokaj utečeno in preverjeno organizira-posamezne sejemske in druge prireditve. Pri tem lahko ' ugotovim, da sorazmerno uspešno uresničujemo naše programe Številka 34 nas s svojo tradicijo obvezuje, da se že zdaj začenjamo pripravljati na jubilej v prihodnjem letu. Upam. da bo ta sejeThska prireditev resnično že potekala na celovito urejenem notranjem in zunanjem prostoru. Zaradi zunanjega prostora smo si namreč doslej tudi zapravljali ugled. Vendar menim, da smo pri prostorskih in organizacijskih zasnovah vsako leto doslej beležili določen napredek. Seveda je pri aktivnosti celotnega kolektiva sodelovalo in pomagalo tudi kranjsko združeno delo Za letošnje sejemske prireditve moram ugotoviti, da se spopadajo z izrednim porastom stroškov. Usluge in storitve zunanjih izvajalcev so narasle za prek 50 in celo 60 odstotkov. Ne glede na to pa smo se letos odločili, da vstopnine ne bomo povečevali. Z vstopnico, ki stane 60 dinarjev, smo najcenejši med tovrstnimi prireditvami v Sloveniji. Vstopnina za večerni zabavni program je zaradi izredno visokih stroškov sicer nekaj višja, vendar je obiskovalcu, ki bo že prej prišel na sejem, ne bo treba ponovno plačati. Sicer pa ima v tem dopustniškem času kranjska sejemska prireditev tradicionalno obliko. Celovita ponudba naj bi v vseh ozirih tudi letos zadovoljila množični obisk; tako glede izdelkov široke potrošnje in drugih, glede posebnosti in zanimivosti in nenazadnje tudi zaradi večernega zabavnega programa. Zaradi zanimivih gostinskih posebnosti in dobro izbranih ansamblov bo to nedvomno ena najbolj množičnih gorenjskih veselic. Da je čas. v katerem poteka ta sejem, po ljudski presoji in pameti posrečeno izbran, potrjujejo tovrstne sejemske prireditve tudi drugod po svetu. Letos si je na primer tudi celovški sejem izbral isti termin. Za dobro medsebojno sejemsko sodelovanje to ni najbolje in se bomo skušali v prihodnje bolj usklajevati. Besedo, dve velja nameniti še zunanjemu sejemskemu prostoru, kjer je avgusta zabavni program. Letos se je s tega prostora umaknilo nekaj improviziranih barak in odstranili smo tudi poškodovano konstrukcijo. Zdaj, ko je ozračje v tem delu Kranja bolj čisto, upamo, da ne bo motilo, ker prostor še ni dokončno urejen Delovna organizacija Trimo z montažno halo skuša deloma prispevati k tej ureditvi. Uspelo nam je urediti tudi odvodnjavanje in lotili smo se tudi že pogozdovanja Vsekakor ■pa upamo, da bo do prihodnjega leta zunanje okolje glede na pogoje in prostor urejeno. Sejemski prostor je letos razprodan. Zanj je bilo veliko zanimanje med domačimi in tujimi razstavljavci. Od lanskega prvega nastopa slovenskega koroškega gospodarstva in dogajanja se letos kaže korak naprej. Zveza slovenskih zadrug na Koroškem s sodelovanjem mešanih podjetij zdaj nadaljuje lani začrtan koncept. Predstavlja se tudi avstrijska gospodarska zbornica Mimogrede naj tudi povem, da delovne organizacije s pomočjo sejemskih prireditev posodabljajo tehnologijo in opremo. Iz letošnjega sejemskega kontingenta je bilo letos na primer že izkoriščenih okrog 60 milijonov dinarjev, za to sejemsko prireditev pa je namenjenih 30 do 40 milijonov. Glede na to. da je bilo na Janskem sejmu sklenjenih za 3 milijarde dinarjev poslov, da je prireditev takrat obiskalo okrog 140 obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije in Jugoslavije ter onkraj meje. lahko rečem da ima avgustovski sejem s svojo večstoletno tradicijo danes velik ekonomski pomen Za prene-katero delovno organizacijo pomeni sejem veliko gospodarsko dejanje Za domala slehernega obiskovalca pomeni tradicionalno celovito trgovino in zabavo na enem mestu: niso redki, ki z obiskom na se/mu združijo prijeten izlet v ta del Gorenjske s koristnim nakupom. To pa je tudi namen in cilj te sejemske prireditve!« Danes se v Kranju začenja 34. mednarodni gorenjski sejem. Ta prireditev s svojo večstoletno tradicijo je še posebno po vojni vtisnila Kranju in Gorenjski svojevrsten pečat. Podredila je življenje in dogajanje v tem delu v za-„ četku avgusta, ponesla ime in kraj z vsemi zanimivostmi, posebnostmi-.in značilnostmi širom domovine, izven meja in tudi na kontinente. Skratka, avgustovska sejemska prireditev v Kranju je bila vedno zares mednarodna in brez sramu se je lahko primerjala z velikimi mednarodnimi tovrstnimi prireditvami v tujini. Za letošnjo sejemsko prireditev z zadovoljstvom lahko ugotovimo. ' da je največja v 34 letih. Kljub znanim gospodarskim težavam je bilo že nekaj časa zanjo med razstavljavci veliko zanimanje. Sejemski prostor je bil že precej pred današnjo otvoritvijo razprodan. Statistični podatki tudi kažejo, da posebno v zadnjih letih zanimanje za to prireditev narašča. Letos na prireditvi nastopa 640 domačih in tujih razstavljavcev. Podbornejši pregled pove, da je med domačimi 146 samostojnih razstavljavcev in 382 takšnih, ki se predstavljajo preko zastopnikov. Od tujih razstavljavcev pa je 15 .samostojnih in 41 preko zastopnikov Skupaj torej 56 iz Avstrije, Italije. Zvezne republike Nemčije. Indije in Nizozemske. V zvezi z večernim zabavnim programom povejmo, da se bo vsak J$n začel ob 19 uri in bo trajal do polnoči: ob sobotah pa do enih ponoči. Vsak večer nastopa drug zabavni ansambel Najmlajše bo čez dan razveseljeval zabaviščni park Različne posebnosti pa obljubljajo ludi sodelujoči gostinci. Seve-era tudi tokrat prireditev ne bo potekala brez sejemskih cen. razprodaj, možnosti za nakup s posojili Za večje nakupe razstavljavci zagotavljajo dostavo na dom. Takšnih in drugačnih posebnosti, ki se običajno dogajajo na domala vseh sejmih, bo tudi na tej prireditvi še precej. Vseh različnih privlačnosti na tiskovni konferenci (razumljivo) tudi namenoma niso povedali. Vekakor za letošnjo prireditev velja, da jo že zaradi tradicije in vsestranske privlačnosti ne gre spregledati in zamuditi. VEČERNI ZABAVNI PROGRAM: Sejemski servis Na sejmu je poskrbljeno za vse špedicijske. zavarovalniške in bančne posle. Vse dinarske in devizne storitve na sejmu ..opravila Beograiska banka. Ne pozabite Za kupljeno blago je zagotovljena dostava na dom. — Možnost nakupa s posojili. -Razprodaje in sejemske cene. Velik parkirni profiter. Vstopnica za ogled sejma je 60 dinarjev in je najcenejša v primerjavi z drugimi tovrstnimi prireditvami v Sloveniji. Med tujimi prevladujejo razstavljavci iz Avstrije, od koder jih je 27, iz Indije pa kar 15. Na nedavni tiskovni konferenci so v zvezi s tujimi razstavljavci napovedali še posebno zanimiv nastop Koroške gospodarske zbornice in Zveze slovenskih zadrug s svojimi članicami. Redke so gorenjske delovne organizacije, ki jih tokrat ne bomo srečali na sejmu. Prireditelji ugotavljajo, da kljub povečanim stroškom pri organizaciji prireditve počasi spet dobivajo nekdanji značaj tako po pestrosti kot udeležbi. Razstavljavci so vse bolj zainteresirani za* nastop in tudi marsikaj lahko spet ponudijo. Med njimi so nekatera znana imena, ki so se tudi za to prireditev še posebej pripravila. To so Murka, Mercator, Merkur, Lesnina, Slove-nijales. Napredek Domžale . . . Pestra, celovita in bogata ponudba se obeta pri pohištvu, tekstilu, beli tehniki, akustiki. Raznovrstna bo izbira različnih drobnih bižuterijskih izdelkov, kar običajno daje svojevrsten čar in mik sejemskim prireditvam. Prav tako ne bo manjkalo kvalitetnih obrtniških izdelkov, izdelkov umetne obrti, usnjene galanterije . . . Še posebej velja omeniti gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo. Nastopajo^ znani razstavljavci Creina. KŽK, Agrotehnika. Napovedujejo bogato izbiro lesnoob-delovalnih strojev. Med ostalimi sejemskimi posebnostmi omenimo gradbeni material, vse bolj popularne montažne brunarice, različno ogrevalno tehniko, solarno tehniko, kamine in izdelke iz marmorja, motorje, motorna kolesa in avtomobile, dodatno opremo za motorna vozila, prikolice za kampiranje, različna ročna orodja . . . Če ne drugega bo svojevrstna paša za oči različna akustika, HI-FI tehnika: pa fotoaparati in pribor, kamere, fotomaterial. Nedvomno veliko zanimanje bodo vzbudili tudi tekstilni, konfekcijski in usnjeni izdelki indijske industrije. Jn domače obrti; pa indijska športna*oprema petek, 10/08 od 19. do 24. ure ansambel ŠTAJERSKI FANTJE sobota. 11/08 od 19. do 01. ure ansambel TEN s pevko nedelja. 12/08 od 19. do 24. ure ansambel DOMŽALSKI KVINTET ponedeljek, 13/08 od 19. do 24. ure ansambel MODRINA torek. 14/08 od 19. do 24. ure ansambel ČUDEŽNA P0UA sreda. 15/08 od 19. do 24. ure ansambel SPOMIN četrtek, 16/08 od 19. do 24. ure ansambel ŠIK petek. 17/08 od 19. do 24. ure ansambel RUDSJA JEVŠKA sobota, 18/08 od 19. do 01. ure ansambel TRGOVCI nedelja, 19/08 od 19. do 24. ure ansambel SIBILA Gostinska ponudba Prireditelji obljubljajo pestro gostinsko ponudbo. Med posebnostmi velja omeniti specialitete z žara in kotla, morske ribe in domača vina. Sicer pa vam bodo postregli: Petrovič Marija s kompletno gostinsko ponudbo (tudi kosila, piščanci z žara in odojek). Koprivec Miha s svežimi morskimi ribami in domačimi primorskimi vini. Duričič Dejan z jagnjem in drugimj specialitetami z žara. Keglevič Durda z mesnimi specialitetami, pripravljenimi v lastnem soku. Bilanovič Božidar s srbskimi specialitetami. Jerič Karolina s specialitetami z žara in Dimitrijevlć Petar tudi s specialitetami z žara. MERKUR kranj na 34. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: • BELO TEHNIKO • AKUSTIČNE APARATE • DROBNE GOSPODINJSKE APARATE • BLAGO ZA ŠIROKO PORABO • HOBY ORODJE • ELEKTRIČNE PASTIRJE • DVOKOLESA, MOPEDE • ŠIVALNE STROJE OGLEJTE SI PRIKAZ DELOVANJA ZAPIRALNIH MEHANIZMOV ZA OKNA IN BALKONSKA VRATA PROIZVAJALCA »ŽE-ČE« KARLOVAC IN DEMONSTRACIJO »ISKRA« HOBI ORODJA. TIKO TRZIC Koroška 17, tel.: 50-477, 50-346 Obveščamo vse interesente in obiskovalce sejma, da si lahko omare za prekajevanje in shranjevanje mesa ogledajo in kupijo v paviljonu MERCATORJA, TOZD Preskrba Tržič v več namenski hali. Na 34. Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. avgusta razstavljamo in prodajamo v HALI A NASLEDNJI PROGRAM: — kuhinje Marles, Brest, Svea, Gorenje — mize in stole za kuhinje — spalnice — dnevne sobe, samske sobe — predsobe — sedežne garniture — belo tehniko, TV aparate . ■ «- l l C ■ I o iliC alobus v«4 i v w m ^, vu < v/ u u o POSEBNE UGODNOSTI: — brezplačna dostava do 30 km' — brezplačna montaža pohištva, razen kuhinj — potrošniško posojilo Razstavljeni predmeti so del prodajnega programa TOZD Veleblagovnica Globus — salon pohištva in prodajalne »Qekor« Kranj, Koroška cesta 35. Slovenijales trgovina s svojim razstavnim prodajnim prostorom in centralnim skladiščem v Vižmarjih razstavlja in prodaja na 34. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 10. —19. avgusta pohištvo priznanih proizvajalcev: spalnice, dnevne sobe, kuhinje, predsobe, kopalnice in drugo kosovno pohištvo. SLOVENIJALES Posebno pa priporočamo kuhinjo ORHIDEJA NATURAL • PETUNIJA JESEN • PETUNIJA BELA Cenjenim kupcem pa priporočamo tudi obisk naše prodajalne in centralnega skladišča v Vižmarjih, kjer vam bomo ponudili poleg pohištva tudi gradbeni material za gradnjo in adaptacijo vašega doma. Dobrodošli na gorenjskem sejmu v Kranju in naši prodajalni v Vižmarjih. Slovenijafes Vižmarje Obvestilo graditeljem! Betonski blok, modularni zidak, žagan les, tesane trame vseh dimenzij, letve za ostrešja, vam nudi LESNINA KRANJ. Dobava takoj. Izkoristite ugoden nakup. Informacije: telefon. 26-076 ali 26-081 Odprto: ponedeljek, sreda, petek, od 7. do 17. ure torek, četrtek, od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure. V času Gorenjskega sejma v Kranju od 10.8. do 19. 8.1984 nas obiščite v sejemskih prostorih v HALI A. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO . DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE OBIŠČITE NAS NA 34. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU 10. STRAN PETEK, 10. AVGUSTA 1984 Tominčev slap bi bil lahko drugi Šobec Že vrsto let se Turistično društvo Podljubelj trudi, da bi zaživel njihov kamp, a zadevajo le ob težave, dragocene devize pa se vozijo mimo ... Težko ga je najti, vsaj s trži-ške strani, kajti tu ne stoji niti tabla, ki bi opozarjala, da je v bližini kamp, kjer turist lahko počije, prenoči, se odžeja, okrepča. Z ljubeljske strani menda /daj. stoji tabla, pa so jim jo že enkrat ali dvakrat odstranili. Res je neverjetno, da delamo probleme tam, kjer bi morali z vsemi močmi pomagati, da bi zaživelo, da bi rodilo stoteren sad. Sedem let je kamp miroval, . le poleti, v sezoni piknikov so se ga Tržičani včasih spomnili. Lani so ga s pomočjo Gorenjske turistične zveze obnovili. Lani so imeli 200 nočitev. Malo, toda začetek je bil le. Letos so že do konca julija imeli 400 nočitev, torej še enkrat toliko. In še jih bo. Zdaj se vračajo tisti, ki so se na morje grede tu ustavili. 200 dinarjev plačajo turisti za noč, za avto, za prikolico — za vse. Sicer jim res tudi malo nudijo. Eno samo stranišče j[e na voljo, topla voda je na pipi, toda ni niti enega tuša. Z denarjem, ki ga je dala Gor.enjska turistična zveza, so obnovili sprejemno- stavbo v kampu in sanitarije. Razširiti bi morali stavbo, da bi pridobili še malo prostora za bife, vsaj dva tuša bi morali imeti, vsaj dve pomivalni koriti. Stena je že pripravljena, a dlje do zdaj niso mogli priti. K sreči je kamp prehoden. Zvečer turisti pridejo, zjutraj gredo. Zato je tako težko tu narediti posnetek s postavljenimi šotori. A so tudi turisti, ki pridejo in ostanejo nekaj dni. Kot zadnjič tisti Holandci, kj jim je bilo tule, ob sotočju Mošenika, ki Izvira izpod Begunjskega plaza in Kališnikovega grabna, ki i/vira iz Tominčevega slapa, tako všeč, du so se kljub vsem pomanjkljivostim kampa tu kar usidrali. Od tod so delali izlete na Bled. Vintgar jim je bil tako všeč, pripoveduje Marija Krašovec, tajnica Turističnega društva Podlju- belj, da so ga dvakrat zapored obiskali. Peš so prehodili vse poti in stezice tam okrog in se vračali navdušeni, očarani. Vedno več jih bo, ki bodo ostajali po več dni, je prepričana Marija, vedno več, ki bodo slišali za njihov kamp, ki se bodo vedno znova vračali. Vse možnosti imajo, da bi kamp zaživel kot bi moral, se razširil, ko bi le vsi odgovorni v Tržiču imeli vsaj pol toliko-volje in zagnanosti, kot jo imajo člani podljubeljskega turističnega društva. Ze res, da je kamp tranziten in turisti največkrat tu le enkrat prenoče, toda lahko bi postal kamp, ki bi privabljal kot Šobec, da bi tu ljudje ostajali tedne in tedne. Ne le sanitarije in pomivalna korita, še veliko drugega manjka. Kamp je treba zasaditi z drevjem, da bo imel senco; športno igrišče se bo moralo umakniti drugam ali vsaj zmanjšati; most čez Mošenik, ki se je ob ovčarskem dnevu podrl, bo treba PEKOVI ŠOFERJI SO IMELI PIKNIK - Ob t i/isk e m občinsk em prazniku so si tudi Pekovi šoferji vzeli dan počitku, r soboto, I. 01 -gustu so si priredili piknik nu Tominčevcni slu-pu v Podljubelju. V tovarni so jim sicer predlagali, d u bi jih peljali z avtobusom na Dolenjsko, v toplice, v Kostanjevico, a so dejali, da imajo dovolj ceste, avtomobilov in razbeljene pločevine. Spravili so se lepo v senco kampa pri Tominčevem slapu, tu zakurili ogenj, pekli na žaru dobrote, ki so jih prinesli s seboj, zalivali jih pa z vinom iz velikih »pletenk« in pivom. Da jim ni bilo dolgčas, so vlekli vrv, igrali nogomet med poročenimi in »ta ledik«, se pomerili v teku od gola do gola, ko jim je postalo vroče SO .se pa še ohladili v Tominčevem slapu. Pravijo, da se lepše še na nobenem Izletu niso imeli. obnoviti. Toda, širši bi moral biti — tak, da bi čezenj lahko vozili tudi avtomobili, kajti kamp naj bi se razširil na drugo stran vode, v smrekov gozdič, kjer je tudi vodno zajetje. Tu naj bi dobili prostor stalni gostje, ki bi ostajali dlje. In nekaj bi se moralo spre meniti v gostinski ponudbi. Letos, ko gradijo vodovod Črni gozd, je bilo pri Ankeletu ves mesec zaprto. Nič čudnega, kajti tri tedne so vrtali na eni, tri tedne pa na drugi strani hiše. Iz kampa niso mogli poslati gostov na hrano drugam kot na Ljubelj ali k Petrolu na Deteljico. Toda vračali so se razočarani. Povsod dela kuhinja le do devetih zvečer. V Tržiču je poleti pol gostiln zaprtih. Trgovina v Podljubelju je odprta le dopoldne, v bifeju pa dobiš le sendvič. Tudi mleka ne do- Goljufije na veliki črti Vemo, da imamo šušmarje, ki jim sem in tja že stopimo na prste, večinoma pa še naprej veselo delajo in »krepko« zaslužijo, ne da bi karkoli prispevali v skupno davčno blagajno. Nadzor je popolnoma neučinkovit, saj je povsem iluzorno pričakovati, da bi simbolična denarna kazen koga sploh spametovala, če ve, da bo jutri zaslužil petkrat toliko. Vemo, da imamoobrtnike, ki se silno jezijo nu šušmarje in venomer poudarjajo, da bi jih bilo treba učinkovito iztrebiti. Obrtniki nadzorovano plačujejo davek od dohodka, vodijo knjige — navidez je nasploh vse v redu — kakor v redu pač že je. Do obrtnikov smo prijaznejši, saj bogatijo skupni davčni račun, čeprav obenem tudi vemo, da znajo marsikaj skriti, izkoristiti in da bolj kot vsi drugi družbeni sloji bogatijo. Obrtniki marsikaj lahko »vržejo« na materi alne stroške, marsikaj skrijejo in zakrijejo ter spravijo-v svoj žep — zaradi tega se le malokdo razburja. Inšpekcija bi morala biti neprimerno strožja, da bi družbi vračali tisto, kar ji pripada. Nekateri lastniki obrtnih delavnic v svojih goljufijah vendarle močno pretiravajo. Če v občini naštejejo kar petdeset obrtnikov, gost i n cev, lastnikov slaščičarn, sitotiska, avtoprevoz-nikov in taksistov, soboslikarjev in drugih, ki so napovedali, da jim je po napovedih /a oseb ne dohodke lam\ostalo za 150 do 250 tisoč
  • ej praktičnega oblikovanja, robotike in umetne inteligence SUPERNAGRADE PET RAČUNALNIKOV ZX SPECTRUM... bo žreb razdelil med prednaročnike Vsak naročnik dobi brezplačno knjigo BASIC ZA ZAČETNIKE 192 strani velikega formata prednaročniška cena 1850 din odlične barvne fotografije, risbe, skice cena po izidu 2600 din Naročilnica G Priimek in ime " ...................................................................., Naslov v. ..-.i.>'«■«,..-.. &>>,,;;>;•,*•. 2y«v4» ■ »v*- ^ ,*i. , .*._.4f>j. PckIic.................................. rojen................................ reg št OS. izk ...... ... i/ctana od ............................. zaposlen pri!.....................................................,........... ..... naslov del org ................... ........................................ Naročam knjigo ČUDOVITI SVET RAČUNALNIKOV Račun bom poravnal(a) po piednaročniški ceni 1850 ' D v enkratnem znesku (velja dO izida) □ v rednih mesečnih obrokih (največ 4, najmanjši obrok 500 din) Datum .................. Podpis................................... Naročilnico pošljite na naslov CANKARJEVA ZALOŽBA. 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2 Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne in zastopniki založbe ZalG/Ba . _'_ Cankarjeva založba 1 Kad inja ča. Obiščite prodajalne trikotaže Kadinjača Bajina Bašta v Kranju, Vodopivčeva 6 (na Mohorjevem klancu) Ugodno boste kupili po znižanih cenah: — otroško konfekcijo hlače, bunde, pumparice. vetrovke - ženska krila, hlače - moške obleke kompletem hlače Za obisk se priporočamo ŠE JE ČAS, DA SE OSKRBITE S KURJAVO ZA HLADNE ZIMSKE DNI! MERKUR kranj VAM V SVOJIH PRODAJALNAH KURIVA S TAKOJŠNJO DOBA VO BREZ BREDHODNEGA NAROČILA NUDI RJAVI PREMOG — orehovec in LIGNIT — orehovec KOLIČINE SO OMEJENE IN PONUDBA VELJA DOKLER TRAJA ZALOGA VPLAČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE: • KURIVO — NAKLO, tel. 47-050 • ŽELEZNINA — RADOVLJICA, tel. 75-671 • ŽELEZNINA — BLED, tel. 77-359 • UNIVERSAL — JESENICE, tel. 81-484 • MERCATOR, ŽELEZNINA — TRŽIČ, tel. 50-894 VPLAČILA SPREJEMAJO TUDI V KRANJU, GREGORČIČEVA 8 (STARA SAVA) OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 14.30—17. URE. KOMUNALNO. OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRAN.I. n. sol. o. to/d OBRT Kranj, b. o. Objavlja prosta delu in naloge - K\ TAPETNIKA - 2 delavca - K V SLIKOPEESKARJA - 2 delavca - KY PEČARJA - 2 delavca Pogoj: poklicna' šola ustrezne stroke ter eno leto delavnih izkušeni, delovno razmerje se sklepa zu nedoločen i/hii i bodo obveščeni v 15 dneh po zaključku pisa. t-\ Mk PRODAJA REZERVNIH M \ %*J DELOV IN ODKUP RABLJENIH AVTOMOBILOV ANDREJ IN JASNA PEČJAK, ČEŠNJICA 24 pri Kropi, Podnart. 7 /vrv* * • Začasni telefon: 064-70-409. Nedelja in ponedeljek zaprto. Na zalogi imamo rabljene rezervne dele za VW, AUDI. NSU. Zastava. Reno in drugi, predvsem motorje in motorne dele, luci. karoserijske dele, gume in platišča, električne* opremo in akumulatorje ter druge dele za osebne avtomobile. Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN Pod vin — Radovljica Komisija za delovnu razmer ja pri Gostinskem podjetju Hotel (ijad Podv in, obja\ Ija prosta dela in naloge: RECEPTORJA Pogoji: -- ustrezna srednju izobrazba. --- znanje 2 tujih jezikov (nemščina. angleščina. italijanščini), — vsaj Kdo delovnih izkušenj. Delovno razmerje se združuje za nedoločen »'as s poskusnim delom 2 mesecev. Pismene vloge o izpolnjevanju pogojev sprejema S dni po objavi kadit.v^ka slu/ha pri OŽI) Hotel Giad Podvin, Kadov Ijica p. p. 1. 'i—r—- Cgp delo TOZD PRODAJA LJUBLJANA Podružnica Kranj. Tomšičeva 30 Zaposlimo: 1. VEC PRODAJALCEV časopisov IN TRGOVSKEGA BLAGA v kioskih v Kranju za nedoločen čas in v Škofji Loki za določen čas Pogoji: — končana šola za prodajalce brez delovnih izkušenj ali druga ustrezna nedokončana šola in eno leto delovnih izkušenj pri prodaji 2. vec RAZNAŠALCEV za časopis Delo na območju Kranja in v Škofji Loki za nedoločen čas 3. RAZNASALCA za časopis Delo v Radovljici in v Lescah. Pričetek dela 1.9. 1984. Delo je v zgodnjih jutranjih urah in ga lahko opravljajo tudi dijaki, študentje, upokojenci. Ker je delo dobro nagrajevano, je lahko to tudi stalna zaposlitev. Informacije v zvezi z zaposlitvijo dobite na ČOP Delo. podružnica Kranj. Tomšičeva 30. saua industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA KRANJ Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o. Potrebuje za nemoteno delo v svojih tozdih'delavce naslednjih poklicev: 1. STROJNI INŽENIR (2 delavca) 2. 0BRATOVN1 ELEKTRIKAH - jaki tok v2 delavca) 4. STROJNI KLJUČAVNIČAR (4 delavci) 5. STRUGAR (2 delavca) li. KIT I.A H ; 7. DELOVODJA STROJNE STROKE Prav tako potrebujemo tudi delavce s končano osnovnošolsko izobrazbo za delo v proizvodnji ter delavke za čiščenje prostorov. Pismene prijave pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi časopisa. Vsa pojasnila dobite v Kadrovskem sektorju DO Sava Kranj, .Škofjeloška 6, kjer se Oglasite osebno (najbolje v ponedeljek, ob 8. uri) oziroma pisno ali po telefonu na št. 25-461 int. 377. TEHNIČNI BIRO JESENICE Kidričeva 41 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge PROJEKTANTA Pogoji: - diplomiram inženir strojništva in S leta delovnih izkušenj na pod ročj u p ro j e k ti r a n j a, ali inženir strojništva in 5 let delovnih izkušenj na področju projektiranju Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in znanjem tujega jeziku — nemščine. Zu objavljenu delu m naloge bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: lehnicnt biro Jesenice, Jesenice, Kidričeva 41. Rok zu prijave- je 15 dni po objavi. • * Kandidate bomo o i/biri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM HI II) Delegaciju delavcev v svetu Srednje šole zu gostinstvo in turizem razpisuje naslednja prosta delu in naloge 1 - UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV EKONOMSKE SMERI na Ekonomski srednji seli v Radovljici za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavki' na porodniškem dopustu P040.li: — diplomirani oec. nastop dela 1.9.1064 - SNAŽILKE na ekonomiki srednji šoli v Radov ijici za nedoločen čas s polnim delovnim časom - popoldansko delo Poboji - osnovna sola, nastop dela je možen takoj. Pismene vloge z. dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M dni po ohjavi tajništvo Ekonomske srednje šole v Radovljici, Gorenjska eesla 13. Kandidate homo O izidu obvestili v roku 30 dni po Izteka prijavnega roka. ZI IH RT STANISIJIV OKREPČEVALNICA LIO GRADIŠ. Škofja Loka Objavlja prosta dela m nulp ge - 2 NK DELAVK ZA POMOČ V KUHINJI za čas nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu. Lahko sta študentki čili upokojenki. Delo se nastopi takoj. Plačilo i)) delovni čas po dogovoru Informacije po telefonu: 064-61-7^6, Žibert Stanislav — Okrepčevalnica LIO Gradiš, Škofja Loka. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ. Stritarjeva 5 Na podlagi 100. člena Statuta razpisuje prosta dela in nalo-£° - RAČUNOVODJE - K V KUHARJA^ Pogoji: pod 1. — ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj, pod 2. — KV kuhar in tri leta de lovnih izkušenj Pismene vloge z dokazili O izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. DRUŠTVO PARTIZAN GORENJA VAS Razpisuje mesto HIŠNIKA za opravljanje hišniških opravil. Delo je priložnostno. Društvo nudi enosobno stanovanje. Vse ostalo po dogovoru. Informacije sprejemamo na tel. v dopoldanskem času na št. 68-220. Prijave sprejemamo 15 dni po ohjavi na naslov: Partizan, Gorenja vas. EXOTERIY1 KRANJ Kadrovska komisija kemične tovarne ponovno objavlja prosta deda in naloge referenta ZA VARSTVO PRI DELU Za opravljanje razpisanih del in nalog se zahteva: — varnostni, strojni, metalurški, kemijski ali elektro inženir, — po možnosti opravljen strokovni izpit iz varstva pri aeiu, ali 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave 1 dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Exotenn Kranj, Kemična tovarna, Struževo 66. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb. AL. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA'LOKA Objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v: TOZD gostinstvo Kranj - TOCAJA I za bile Tržič Pogoji: - pomožni gostinski delavec in 1 kdo delovnih izkušenj. — poskusno delo 3 mesece - SOBARICE - PERICE (za določen čas — nadomeščanje delavke vi času porodniškega dopusta) Pogoji: — NK delavka in 0 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo A mesece TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL KRAM - 2 A VTO !VI E H A NI KOV Pogoji: — poklicna šola avtomehanske smeri in & mesecev delov rtih izkušenj, poskusno delo 2 meseca - 2 AVTOKLEPARJEV Pogoji: — poklicna šola avtokleparske smeri in (i mesecev delov nih izkušenj, poskusno delo 2 meseca - PREMAZOVALCA VOZII. Pogoji: - - PK delavec m 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovno: časom. Pismene vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska slu žba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. TOKOS TRŽIČ p o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič TOKOS TRŽIČ Tržiška tovarna kos in srpov Tržič Cankarjeva 9 Pb sklepu komisije za osnovna.sredstva z. dne 27. juliju J9R4 objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih odpisanih in izločenih osnovnih sredstev: 1. Osehni avto Zastava 101, letnik 1977, karamholiran .2. Brusilni stroj SAR, hr. pl. 2 x 300, t x 200 3. Vzdolžni skobelni stroj 1500 x «00 4. Elektro motor RK 54208 24 KVV, 1430 min 1 5. Elektro motor AEG 210280, 2« KW, 1455 min 1 6. Elektro motor RK »8557, 8,8 KVV, 720 min 1 7. Elektro motor SCHORCH 15435/2, 9.2 KVV, 1420 min 1 8. Elektro motor SEVER 49337, 18,5 KVV. 2930 min 1 9. Elektro motor AEG 266404, 8,5 KVV, 1430 min 1 10. Elektro motor SCHORCH 440992. 0,37 KVV, 955 min 1 začetna cena 10.000.00 din 45.000,00 din 8.000,00 din 10.000.00 din 3.000,00 din 3.500,00 din 1.000,00 din 3.000,00 din 3.000,00 din 1.000,00 din Javna licitacija bo v prostorih DO TOKOS Tržič, Cankarjeva 9, v sredo dne 15. avgusta 1984 ob 11. uri. Na licitaciji lahko sodelujejo vsi interesenti, ki bodo do začetka licitacije vplučali 10-odstotno vurščino od začetne cene. Če kupec odstopi od nakupu, prodajalec vplačano varščino zadrži. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu na št. 064-50-451 v dopoldanskem času, vsak dan razen sobote in nedelje. Ogled predmetov pa je možen v istih dneh od 8. do 10. ure dopoldan. SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST KRANJ Župančičeva 22 razpisuje prosta dela in naloge UClTEUA (P) FIZIKE in MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA (P) PSIHOLOGIJE za določen čas s polovičnim delovnim časom UČITELJA (P) ZA POUČEVANJE STROKOVNIH PREDMETOV — diplomirani ekonomist, za določen čas s polnim delovnim časom Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na navedeni naslov. Razpis velja do zasedbe del in nalog. Jm&s& &y£s&r s&^mtr j&gsmsBr sm& NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15,'je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). ■ Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CE-7 NAH ŠE 10 % POPUSTA. tka GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI PETEK, 10. AVGUSTA 1984 MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM le i ukini !3 341. lil 11 interna r>7 tolp lihimi' pi 5MI71 3li bo rudam POHIŠTVO / Novakovič. Koroška Prodam 4» m 4 žilnega samonosilne-ga AL KABI.A 4 x 5 k v mm. (it) m PGP KABI.A 4x2.5kv.m. Telefon 77-040 9430 Prodam novo enoročno SCHMIEDI. MKSai.NO BATERIJO, dvocevno, z dolgim izlivom, nov 10-litrski BOJLER gorenje /a vgradnjo spodaj, rabljeno OTROŠKO POSTELJICO v temnem lesu, z jogijem, polvisok OTROŠKI VOZIČEK in BRZOPARILNIK. Francka Bertoncel.j, Ljubno 117 9431 Prodam starejšo KRAVO in dve TE-LICI, simentalko in frizijko, stari eno leto in 8 mesecev, Gorenja dobrava 31, Gorenja vas 9432 Prodam hrastove PLOHE, približno 1,5 kub. m, dolžine 2 —4 m, 300 kg betonskega ŽELEZA, premera 10, 150 kosov rdeče STREŠNE KRITINE z robniki trajanka Dravograd in nekaj svinčenih CEVI, premera 40 in 50 in TELEVIZOR gorenje topos, črnobel. Oblak, Cerklje 171 9433 Prodam mlado KRAVO za v skrinjo. Ribno31.Bled 9434 EOTOAPARAT CANON A 1 z objektivom 50/1,4, prodam. Telefon 25-038 9435 Zelo ugodno prodam novo DIRKALNO KOLO »legnana«, novo POSTELJO, primerno za vikende, dirkalne SANI. Ternar, Preska 20, Tržič, tel. 50-760 do 14. ure 9436 Prodam dve rabljeni OKNI 130 x 110. Telefon 064/66-402 9437 Prodam težko TELICO simentalko, brejo 9 mesecev. Anton Papler, Smo-kuč 7, Žirovnica 9438 Prodam mlado KRAVO, v 7 mesecu brejosti, visoka mlečnost. Jože Kogo-vsek, Repnje 46, Vodice 9439 Prodam mlado KRAVO frizijko, v devetem mesecu brejosti. Luže 15 9440 Prodam rabljene OPEČNICE za kmečko peč in električni BOJLER, 80-litrski, rabljen, pokončni. Informacije: Bešter, Sp. Besmca 12, tel. 40-549 9441 Prodam več BIKCOV, starih od 10 do 20 dni ter krmilni in jedilni KROMPIR. Korenčan, Podbrezje 17 9442 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ brother KH 840 z vsemi dodatki. Zaplo-tnik, Janeza Puharja 2/5, Kranj 9443 Prodam več lepih OLEANDROV. Čirče 31, Kranj 9444 Prodam 90 VOGALNIKOV za modularno opeko. Likozar, C. Staneta Žagarja 46, Kranj, tel. 24-057 9445 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Markič, Strahinj 61/A, Naklo . 9446 Prodam STROJ za izdelavo betonskih ZIDAKOV. Naslov v oglasnem oddelku. 9447 Prodam hrastove PLOHE in COLA-RICE. Lojze Belehar, Beleharjeva 18, Šenčur 9448 Ugodno prodam specialno ŠPORTNO KOLO za mladince. Primož Ore-har, Predoslje 135/A, Kranj 9449 Prodam KOMBAJN hassia. Trboje št. 51, Kranj, tel. 49-171 9450 Prodam 2 FOTEIJ A, tabure, omaro, dve polici za knjige in dva nova JOGI-JA, za 14.000 din. Borut Perpar. Kranj, Trojarjeva 19 9451 Ugodno prodam novo DIRKALNO KOLO maraton, 10 prestav. Ernest Ha-klin, Golnik 78 9452 Prodam BUTARE. Toporš, Čadovlje št. 7, Golnik 9453 Prodam večjo količino GAJBIC za krompir. Vinko Grilc, Orehovlje pri Predosljah 9454 Prodam REPOREZNICO na motorni pogon. Erelih, Sr. Bitnje 66, Žabnica 9455 Prodam KOMBI PLOŠČE 5 cm, tro-slojne. Gorjup, Vrbnje 15, Radovljica 9456 Zelo poceni prodam 10 PLOHOV in 15 RANT za gradbene namene. Tavčar, Čirče, Smledniška 11 9457 Prodam 45 KOMBI PLOŠČ 5 cm. Ar-než, Zg. Bela 39 9458 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Tepina, Golniška c.47, Kokri-ca 9459 Prodam 5 tednov staro TELIČKO. Podbrezje 77, tel. 70-189 9460 Prodam šestvalne SALONITKE »Anhovo«. Vopovlje 16, Sp. Brnik 9461 Prodam KRAVO s teletom uli brez in 9 mesecev brejo TELICO, obe sirnen talki, ali po izbiri. Lotrič, Vošče .3, Radovljica . 9462 Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti. Češnjevek 12, Cerklje 9463 Prodam NUTRIJE. Čebulj, Adergas st. 27, Cerklje 9464 Prodam skoraj novo električno KITARO sok). Franci Pozvek, Predoslje št. 154, Kranj 9465 Prodam PRAŠIČE, 30 do 35 kg. Franc Trilar, Čirče 3», Kranj 9406 Prodam KAMP PRIKOLICO brako. Telefon «9-146 9467 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in razna OBLAČILA. Telefon 21-204 946» Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Zupan Pavel, Srnokuč 5, Žirovnica 9469 Prodam KRAVO simentalko. v deve tem mesecu brejosti, tretje tele, ali po Izbiri; ter CIRKULAR za razrez drv. Strahinj 65, Naklo 9470 Prodam KRAVO. Rozman. Smokuč št. 14, Žirovnica 9471 Prodam dve KRAVI po izbiri. Me-terc, Smokuč 23, Žirovnicu 9472 Prodam KRAVO S tretjini teletom Popovo 3, Tržič 9473 Prodam MOTORNO ŽAGO alpina prof 45. Telefon 004/74-926 9474 v dnevno so-23, Kranj 9475 Prodam PRALNI STROJ gorenje, za 2.3.000 din. Luncovo21. Radovljica 9476. Prodam S letu star, 170-litrški Hi.A DILNIK. Telefon 28-249 9477 Prodam REDUKTORJE različnih prenosov. Telefon 83-664 947» Prodam 25 vreč APNA. Mlakar. Cer kije 315 9479 Prodam TELIČKO frizijko. Radovljica, Kranjska 17 9480 Prodam novo ŠPORTNO KOLO amater, na 10 prestav Telefon 26-461 -int.86 9481 Prodam 380-litrsko rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO. Rozman, Brezje 19, P. Brezje 9482 Prodam kompleten autogeni VARILNI APARAT. Informacije po tel. 69-744 9483 Prodam ČOLN elan GT 402 z motorjem mercury 35 HP. Telefon 88-661 -int. 06 ob delavnikih od 7. do 14. ure 9484 Prodam ČOLN za 4 osebe kvarner plastika LABIN, s prikolico elan. Telefon 88-661 — int. 06 ob delavnikih od 7. do 14. ure 9485 Prodam nov ŠTEDILNIK kuppers-buseh, za etažno centralno. Ogled pri Tatjani Rustja, Stošičeva 5, Kranj 9486 Poceni prodam 20 levih in 20 desnih strešnih KRAJNIKOV dravograd, cementno sive barve. Gostiša, tel. 064 26-663 - 9487 Prodam KOBILO (pramo), staro 4 leta, težko 500 kg, sposobno vožnje in jahanja in KRAVO simentalko s teletom. Voklo 100, Šenčur - popoldan 9488 GLASBENI STUDIO, 2 x 40 W z zvočniki in ZVOČNIKA 2 + 70VV, ugodno prodam. Roman Šušteršič, Zg. Bitnje št. 213, Žabnica 9489 Prodam dve novi balkonski OKNI 172 x 252 in MOPED na 3 prestave. Luže 12. Šenčur 9490 Prodam sveže obrana JABOLKA, sorta BELIČNIK. Vsak dan, po ceni 40 din/kg. Planjava — Šenčur. Poceni prodam starejše POHIŠTVO za samsko ali otroško sobo, mahagoni barve: zakonski POSTELJI z vzmetnicama in nočnima omaricama ter 70-li-trski HLADILNIK. Demšar, Žirovnica 30 9491 Prodam dvoje novih VRAT s podbojem (bukova vezana plošča), 4.000 din za ena; in 100 m PPR KABLA, dimenzije 3x2,5. Ropret. Kranj, Ljubljanska c. 36/B, tel. 27 931 9492 Novo STREŠNO OKNO V PO 60 x 85 in rabljenega, enake dimenzije, prodam. Telefon 28-861 — int. 23-94 dopoldan; Kranj, Zasavska 61, popoldan 9493 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK — moder žamet, malo rabljen. Smrekar, Ul. Draga Brezarja 5, Kranj 9494 Ugodno prodam dobro ohranjen ITI-SON, dimenzije 541 x361 in SPALNICO (izvedba mahagoni) BUBINGO, visok sijaj. Telefon 064/06-578 9495 Ugodno prodam 2200 kosov raonene cementne STREŠNI. OPEKE folc. Vodnik, Brode 14, Škof, i Loka 9617 Prodam kopirno STRUŽNICO mag-deburg DH 300, premer vretena 32, stružna dolžina 800 nun. Nastran, Dolenja vas 92, Selca 9618 Prodam RADIATOR trika 400x 140, 32 členov, ŠTEDILNIK gorenje, kombiniran in ZLATO za zobe. Pivk, Sopotnica 13, Škofja Loku 9619 Poceni prodam belo POROČNO OBLEKO št. 38. Telefon 61-474 9620 Prodam 5 mesecev starega »BUČKA« ali TELICO, po izbiri. Viko Čar-man, Draga 13, Škofja Loka 9621 Prodam TELIČKO, staro 8 tednov. Franc Starman, Pungurt 8. Škofja Loka 9622 Prodam DIANO ter VRTNO KOSILNICO, Stanonik, Sv. Duh 125, Škofja Loka. Ogled zvečer 9623 Prodam lepo plemensko TELICO, težko 300 kg. Šenturškn goru 19, Cerklje 9624 Prodam eno leto starega BIKCA. Repnje 40, Vodice 9625 Prodam KRAVO, s teletom ali brez. Janez. Bergant, Sv. Barbara 11, Škofja Loka 9626 Prodam novo uluminijasto moško in žensko DIRKALNO KOLO, modernega tipa, z. bobnastimi zavorami; ŠAH computer C HESS CHAMPION SUPER" sistem 3, OJAČEVALEC grundig V 5000 za stolp 2xl50W. Andrej Starman, Oodešič 14/A, Škofja Loka 9027 Prodam SOBNO in KUHINJSKO POHIŠTVO. So. trg 33, -Škofja l.oka. tel, 60 200 9628 Prodam novo 1000-litrsko KAD. Ju-nez Križnar, Godešič 96, Škofja Loka 9629 Prodam REGAL OMARO. KAVČ. MIZO in dva STOLA. Telefon 061 /612 458 9630 Prodam KOPALNO KAD. 160 cm ter otroško KOLO, do 8 let. Zupan, Breg ob Savi 85 9631 Prodam rabljeno KUHINJO. Britoi st. 134 9632 Prodam 4 tedne starega BIKCA. Po žemk 16. Cerklje 9033 Prodam dobro ohranjeno, dvakrat rabljeno brako PRIKOLICO. Infpl m« cije po 15. uri - Gartner. Bled, Alpska st 3 9634 Prodani stara, dobro ohranjena Ol\ NA. Oglod.-od 17. do 19. ure-. Karo! Gorjam. Pot ha Jošta 21. Kranj 9635 Prodam trofazni KOMPRESOR (nemški) in eleklnčiro gradbeno OMA Rico Podbro/j< Prodani nov vzidljiv Š'TLi)||.\|K z bo|lei-jem (kombiniran - plin. elel.lriku) m CEVI za centralno kurjuvo. Pav lih. M.d" Naklo 3. Naklo «1037 Prodam KRAVO, brejo 9 mesečev, ali s teličkom .Zalog 8, Cerklje 9638 Zaradi selitve prodam skoraj novo POHIŠTVO za v dnevno sobo. kuhinjo jn novo PONT KOLO Boskov ic. Mlakarjev a-20. Kranj 9639 TELIČKO, staro 3 mesece, prod,1111 Zgosti 47 A. Begunje 9640 Prodam dve KRAVI in TELICO, nuje 5 mesecev, ter nov potopni HLADU. NIK mleka. Pf pa nova 38, Senc 111 9642 Prodam PRIKOLICO za prevoz smeti. Bitenc. tel, 661/612-562 9643 Prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 8 in 12. Srednja vas 41, Šenčur 9644 Poceni prodam PEČ na olje in plin. CIRKULAR, bojler, prikolico za motor, balkonsko ograjo, banjo, rabljena okna in vrata, mlin za sadje in VOZ z derco. Grmič, Bntof 279 9645 TELICO simentalko, rodovniško, staro 8 mesecev, prodam. Ambrožič, Ljubno 73 9646 Prodam čistokrvnegu PUDLA, brez. rodovnika. Svetina. Britof 121 9647 Prodam podrto GRADBENO BARAKO 3 x 3 in ogrodje za barako 3 x 3. Uporabno tudi za vikend. Cena 15.000 din. Škufca Anton, Cankarjeva št. 13, Tržič 9648 Prodam KRAVO po izbiri. Voklo 31. Šenčur 9649 Prodam ohranjen barvni TELEVIZOR gorenje. Krožna 12, Kranj 9650 Ugodno prodam kakovostni OPAŽ, dostavim tudi na dom; ter KUPIM strešno okno 80 x 100 cm. Telefon 41-045 9651 Prodam 200 m KOMBI PLOŠČ 3.5 cm in KANU dvosed. Gorenjska c. št. 3, Naklo, tel. 47-681 9652 KOSILNICO bucher, z obračalni kom, nerabljeno, še v garanciji, prodam. Jelovčan. Martinj vrh 30, Želez ni k i 9653 Prodam suhe smrekove DESKE in CEMENT. Telefon 064/23-963 od 16. ure dalje 9654 Prodam specialni MEŠALEC za mešanje suhega betona in STROJ za izdelovanje betonskih kvadrov z. moduli. Sp. Veterno 3. Tržič 9655 Prodam MIKROVALOVNO PEČ in PONY ENPRESS. Naslov v oglasnem oddelku. 9656 Prodam APNO v vrečah. Poženik 34, Cerklje 9657 Prodam 50-litrski električni HLADILNIK, CB postajo, otroško stajico, globok otroški voziček in nahrbtnik zu dojenčka ter FOTOAPARAT revue -pocket. Darko Zupan, Podbrezje 32, Duplje ' 9658 Prodam KRAVO s teličkom ali po izbiri in nekaj kostanjevih PLOHOV za vrtne mize ali klopi. Tone Pintar, Ve-šter 16, Škofja Loka Prodam TELICO, Verje 50, Medvode TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 79-688 9661 Prodam eno leto stare KOKOŠI, nes niče ali za zakol. Strahinj 38, Naklo 9662 Prodam betonsko ŽELEZO. Zupančič Franc, Posavec n. h., Podnart 9663 Prodam moško DIRKALNO KOLO senior in 80 GAJBIC. Trstenik 12, Golnik 9664 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in prešito odejo. Informacije po tel. 064/01-624 . 9665 TELEVIZOR gorenje, črnobel, star 5 mesecev, prodam. Hočevar, Križe 25. Tržič 9666 Prodam KRAVO s teletom, po izbiri. Jože Gros, Brdo 1, Podnart 9667 Prodam kovinski CISTERNI za kurilno olje, po 1500 1. Golnik 98 9668 Prodam dve leti staro 300-litrsko HLADILNO SKRINJO. Slava Močnik, C. 4. julija 27, Tržič 9669 Prodam NEMŠKO OVČARKO, staro 2 meseca. Gorenjesav ska 58, Kranj '9670 Prodam dve KRAVI pred telitvijo, mlečnost .30 1. Milan Globočnik, Voglje št. 85, Šenčur 9671 Prodam novo tra.jnožarečo PEČ za centralno kurjavo, 28.000 kcal, tip F F 32, desna, zelo ugodno. Franc Zveglič, Goreniska C 23, Radovljica 9672 Prodam SURF burjo. Smledniška 6. Čirče-K ran j 9673 Prodam STROJ v.a vrtanje in dolblje-nje (priporočljiv za elektrikarje in instalaterje), znamke HILTI — TL 72 novo MOTORNO ŽAGO stihler oloktro-nik, dolžina listu 51 cm. Magliča, Križe 57 pri Tržiču 9674 Kupim do In dni starega TELETA Telefon 061/612 543 zvečer . 9610 Kupim stara dvokrilna VHODNA VRATA, visina 2 m. širina 1,00 m. lah ko tudi večja: PRODAM suha bukova DRV \ Kranj. Zadružna 2 9611 98.'!. se v gariuV •leton 74 «»4(i od VOZILA brejo 9659 8 mesecev. 9660 KUPIM Kupim rabljena OKNA in VRATA ter rdečo STREŠNO OPEKO. Ali Topa*-niča, Sr. Bitnje 5, Žabnica 9194 Kupim zadnji desni BLATNIK za LADO 1200 " VAZ 2101. 'Telefon 064/43-114 . 9496 Kupim 200-300 STREŠNIKOV ki-kinda 272. 'Telefon 064/47-084 9497 Kupim LONČEN KAMIN. 'Telefon 22-009 9498 Kupim 6 pr m bukovih DRV Telefon 004.74 015 9499 Kupim VITEL za traktor cararoali ali podoben, z manjšim bobnom. Šifra: Vitel 9500 Kupim 20 pr, m bukovih DRV. lahko so nei a/cepljena. M. Wittig. Zg. I.ipni-ca 28. Kamna gorica 9612 Kupim vprežni IZRIVAČ zu krompir Kalan. Zg Senica 17. Medvode Prodam ŠKODO 105 L. letnik 1982. Si. vas 11. Gorice 8972 Prodam VVARTBl RG karavan, letnik 1077 Tel; 27 583. popoldne 8892 Prodam ZASTAVO 101 lux. 1976, za 12,5 SM. Kokot, Podreča 91. Mavčiče 9398 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Golniška 109, Kokrica, tel. 22-637 9399 ZASTAVO 101 super in DIRKALNO KOLO maraton, prodam. Telefon 21-812 9400 ZASTAVO 750 SC. letnik 1979, prodam. Pot v Bitnje 15, Kranj 9402 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Cerklje 33 9501 Prodam 126-P, letnik 1980. Jezerska c. 124/G, Kranj 9502 Prodam LADO 1200, letnik 1971, registrirano do konca marca 1984, dobro ohranjeno. Informacije vsak dan od 12. ure dalje. Stojanovič, Ul. Tuga Vidmar j a 12, Kranj ' 9503 SPAČKA, letnik 1974 prodam. Telefon 22-711 9504 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1979. Breg ob Savi 96, Mavčiče 9345 Prodam MOPED na 3 prestave, registriran do junija 1985. Kovačič, Javor-nik 9, Kranj 9505 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik december 1979. Petar Maleševič, Šorlijeva 10. Kranj, tel. 28-725 9506 Prodam nov MOPED tomos avtoma-tic (10 % ceneje), brezhiben MOTOR za čoln TOMOS 18 Drago Šubic, Zlatnar-jeva 4/A, Kranj — Stražišče ali tel.: 47-260 - int. 73 dopoldan 9507 Prodam R-4, letnik 1976, ZASTAVO 750, celo ali po delih, kombinirano PEČ za v kopalnico (elektrika, drva). Gorenja vas, tel. 68-302 9508 Poceni prodam manjšo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Forme 28, Žabnica 9509 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Helena Bergant, Sveta Barbara 11, Škofja Loka 9510 Prodam PONY EXPRESS puch. Suha 36, Škofja Loka 9511 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Telefon 064/62-514 9512 Prodam GOLI*' J L, letnik 1980, dobro ohranjen. Janez Demšar, Log 29, Škofja Loka 9513 Prodam LADO 1300 S, letnik 1976. Tone Žakelj, Poljanska 20/A, Škofja Loka 9514 Prodam dobro ohranjen MOTOR APN-4. Informacije vsak dan od 9. ure dalje. Podlubnik 52, Škofja Loka 9515 Prodam ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do maja 1985. Telefon 27-123 9516 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976 — december, registrirano, v dobrem stanju. Pšata 15, Cerklje 9517 Prodam LADO 1200, letnik 1973, dobro ohranjeno. Telefon 22-221 — int. 2729 9518 Ugodno prodam ZASTAVO 101, rumene barve, letnik 1977, prevoženih 62.000 km. Mojca Batagelj, Grosova 8, Kokrica 9519 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1978. Pševo 10, Kranj 9520 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973. Dane Meglic, Strahinj 120, Naklo 9521 Prodam OPEL KADETT L, letnik 1977, 4 vrata; in strešno OPEKO špi-čak. Britof 165 9522 CITROEN - žabo GS club, dobro ohranjeno, prodam. Hrastje 90, Kranj 9523 Prodam rezervne dele za ZASTAVO 750. Lojze Belehar, Beleharjeva 18, Šenčur 9524 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Gorjup, Zlato polje 1/B, Kranj — obvoznica 9525 Ugodno prodam MOTOR automatic, 1.000 km. Čebulj, Adergas 27 9526 Ugodno prodam dobro ohranjeno LADO 1600, letnik 1978. Franc Šink, Sp. Besnica 109, tel. 40-554 9527 KAROSERIJO za Z-101, potrebno manjšega kleparskega propravila, ugodno prodam. Jože Spenko, Praprot-na polica 1, Cerklje 9528 Za TAM 4500 prodam menjalnik, akumulator, dinamo, štarter in še veliko drugih rezervnih delov ter štarter za TAM 5500. Murič, Planina 26, Kranj 9529 ŠKODO, letnik 1981, prodam. Hri-bernik, Begunjska 7. Kranj 9530 Nujno prodam odlično ohranjen R-4, letnik 1978. Telefon 47-670 dopoldan; 25-291 popoldan 9531 Prodam FIAT 132, letnik 1977. Davi-dovič, Rudija Papeža 30, Kranj 9532 Prodam ZASTAVO 850, letnik junij 1981. Marjan Černilec, Breznica 35, Žirovnica 9533 MZ 250, športno preurejen, prodam. Peter Škofic, Gorica l/A pri Radovljici 9534 126-P, letnik r98() in FORD 1300, letnik 1980. prodam. Telefon 064/77-613 od 19. do 21. ure 9535 Prodam R-4, letnik 1977. Češnjicu 91, Bohinjska srednja vas 9536 Prodam lahko PRIKOLICO za avto vleko ali prevoz čolna, cena 4,5 SM. Zg. Bitnje 157, Žabnica 9537 Ugodno prodam R-4 TL - »KATK CO«, letnik 1977. Anton Mali. Zg. Veterno 4. Tržič. tel. 57-139 9538 R4, TI.S. september ciji, ugodno prodam. T 17 do 20 ure. Prodam ZASTAVO 101, letnik IU74 vozno. Mirko Stare, Bled, Poljska pot 2. tel 78-237 19535 Prodam ZASTAVO 101. letnik »980 Potočnik, tel. 75 140 — int. 310 dopoldan 9540 Zelo ugodno prodam R-4. letnik 1977, registriran eno leto. Telefon 064 74 224 samo v soboto in nedeljo 9541 Prodam FORD ESCORT. letnik 1973. Kaltak, C. Železarjev 31. Jesenice 9542 Suzuki RM 125 cross, letnik 1983 s carinsko deklaracijo, kot nov in »Cimatti« RN 50. letnik 1982. prodam Zg. Duplje 20. Informacije telefon 47-159 do 14. ure 9423 Poceni prodam športno ŠKODO, letnik 1974. Drobnič, Preska 20. Tržič ali tel.28-861 - int. 23-57 9543 Ugodno prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1983. Telefon 60-312 9544 Prodam dobro ohranjeno KATRCO letnik 1977, za 13 SM. Visoko 90, Šenčur 9545 Prodam FIAT 850, letnik 1969, registriran do maja 1985. Jagrič, Koroška 49, Kranj 9546 Prodrm ZASTAVO 101, letnik 1980 C. na Rupo 9, Kranj, tel. 25-158 9547 Ugodno prodam R-4, letnik 1975. Telefon 064/77 477 9548 Prodam VVARTBURGA, letnik 1973 Telefon 064/69-582 popoldan 9549 Prodam R-4 export, letnik 1974, dobro ohranjen. Nataša Omerzel, Polje 1 Zasip - Bled, tel. 77-623 9550 JUGO 45, letnik 1982, garažiran, opremljen, prodam. Telefon 74-708 9551 Prodam ohranjen R-6. Drago Krt. Kurirsku pot 7,. Kranj — Primskovo 9552 Prodam GOLF, letnik 1980. Telefon 064/79-972 9553 Prodam ZASTAVO 750 S. letnik 1978, registrirano do avgusta 1985. Kr ničar, Babni vrt 10, Golnik 9554 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980 Sp. Besnica 76 . 9555 Prodam BMW 1602, karamboliran. Štirn, Adergas 13, Cerklje. Ogled v La hovčah 63 9556 Prodam GOLFA, letnik 1982. prevoženih 12.000 km. Metod Kraiger. Sp. Gorje 119/A 9557 Prodam FIAT 126-P, letnik december 1978. Ogled v soboto in nedeljo. Mojca Traven, Mandeljčeva pot 7/A, Kranj, tel.26-803 9558 OPEL KADETT, letnik december 1970, generalno obnovljen motor in karoserija, prodam. Telefon 83-926 pn • 14. uri ^ 9551 Prodam osebni avto GS 1.5 super, 1 >-tnik 1980. Ogled možen v soboto ves dan. Kovačevič, Bračičeva 5, Tržič 95(0 Prodam FIAT' 127 z vgrajeno plinsko napravo ali zamenjam za FIAT 126-P, z doplačilom. Samo Bečan, Zvireče 23. Tržič 9561 Prodam FORD ESCORT, letnik 1973, garažiran. Čadež, Podkočna 2, Je senice — Javornik 9562 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam Telefon 88-015 9563 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, registrira-nodo 1. 8. 1985. Informacije po tel 28-576 9564 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1979. Ogled v soboto od 15. do 18. ure. Jeršin, Pokopališka 17, Kokrica 9565 Prodam FIAT 126, letnik 1978. Tulipan, tel. 061-612-790 9566 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1979. Breg ob Savi 96, Mavčiče 9345 Prodam 126-P, letnik 1980. Informa cije po tel. 45-263 956] Prodam ZASTAVO 750 letnik 1977 Franc Vizjak, Breznica 8, Škofja Loku 9568 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1980. dobro ohranjeno. Ogled v soboto. Ivan Tavčar, Kranj, Tuga Vidmarja \2 II. nadstropje 956« Prodam OPEL ASCONO, letnik 1982. Janez Kalan, Praprotno 21, Selca 9570 Prodam ZASTAVO 101, letnik 197| registrirano do 7.7.1985. Ogled vsak dan po 19. uri. Valič, Vodopivc e\ u 1J Kranj 9571 KADETT L, letnik 1971. generala« obnovljen, luksuzno opremljen, nujno in poceni produm. Zg. Brnik 77. Cei kije «157: R-12, letnik 1976, zelo ugodno pro dam. Telefon 22-190 9573 Produm LADO 1200. letnik 1972. St| ne,Dobre, Zg. Hitnje 168 pri gasilskem domu 9574 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le tnik december 1977. registrirano do maja 1985. Informacije po u>! 064/78 116 od 8. do 12. ure 9575 Prodam ZASTAVO 101. letnik 197« Erelih, Lancovo 16, Radovljicu 95H Produm ZASTAVO 101, letnik 1973 prevoženih 70.000 km, registrirano A aprila 1985. Telefon 061-611-527 .95;; ZASTAVO 101 GTL, staro 7 me* cev, ugodno prodam; v račun vzamem gradbeni material. Telefon 40-64] p poldan Prodam VW 1300. Darko Hribar, , savska 42/A. Kranj Grenek Poceni prodam ohranjeno ZASTA VO 101, letnik 1974, registrirano do 27.6.1985. Besim Pašic. C. železarji st. 19, Jesenice Poceni prodam osebni avto R 4. gl ružiran, letnik 1980. zelene barve. Smi tek. Križe 92. Tržič Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1976. Slavko Žibert. Suha st 24. Kranj 9013 Prodam osebni avto ZASTAVO 101, letnik 1077. Stara cesta 27. Kranj »014 Prodam OPKI. KADETT. 1968. ka ramboliran. Lahovče 13. Cerklje 1H> 1H Produm BMW 315 ter ZASTAVO 750. Jevšek. Britoi 200. Kranj 9010 Zelen GOLF. letnik oktober l»T8. prodam. Poljanska (12. Škofja I.oka • • 9675 STANOVANJA V Stražišču prodam enosobno STA NOVANJE. Naslov V oglasnem oddelku. 0413 Mlad par išče STANOVANJ K v Škofji Loki ali okolici. Šifra: Nujno 0582 *J okolici Kamnika prodam konfort-no trisobno STANOVANJI"., takoj vse ljivo. Pod šifro: 5 SM/kv. m 9583 Mlad par najame enosobno STANOVANJE V Medvodah ali Kranju. Šifra: 1. september 9584 Iščem GARSONJERO ali SOBO s kopalnico v Kranju, /a tri mesece: oktober, november, december. Bilač, Lu-8. Portorož, tel. 066/75-952 9585 Oddam SOBO, opremljeno, ogrevano, s kopalnico, dvema študentkama ali uslužbenkama. Telefon 88-454 9608 POSESTI NJIVO v Britofu. 0.6 ha prodam, najraje kmetu. Informacije po tel. 064/43-189 ali 064/23-038 zvečer 9419 Najamem LOKAL za mirno obrt v Kranju. Telefon 23-512 9586 HIŠICO ali VIKEND v okolici Kranja, najraje smer Preddvor (ni pa pogoj), najamem takoj. Zaželjena bližina avtobusnega prometa. Cenjene ponud be pod: Sonce in mir 9587 Prodam GARAŽO nu Planini in pocinkano MREŽO za fasado, širine in cm Lavtar, Ručigajeva 17. Kranj 9588 NESREČE ZARADI PADCA UMRL Podobeno — V prometni nesreči v Podobenem pri Škofji Loki je v torek, 7. avgusta, izgubil življenje 4-le-tni Gregor Potočnik. Ko se je s kolesom vozil po klancu blizu domače hiše, je nenadoma nerodno padel in se tako hudo ranil, da je med prevozom v bolnišnico umrl. KOMBI IN TOVORNJAK TRČIIA Radovljica — Na lokalni cesti med separacijo SGP Gorenc iz Radovljice in Radovljico se je v ponedeljek, 6. avgusta, zgodila prometna nesreča zaradi prehitre vožnje po levi. V nepreglednem levem ovinku sta trčila tovornjak, ki ga je vozil 54-ietni Milivoj Čobukovič iz Ljubljane, in kombi SGP Gorenca, ki ga je vozil 43-letni Ivan Orlic iz Lesc. Pri zaviranju v ovinku je Orličevo vozilo vrglo v prednji del tovornjaka. V nesreči je bil voznik kombija huje ranjen. Našel se je očividec Cerklje — Na oddelku milice v Cerkjjah se je ta teden oglasil očividec prometne nesreče, ki se je minulo sredo, 1. avgusta, proti deseti uri ponoči pripetila med Lahovčami in Nasovčami. Priča nesreče je razjasnila okoliščine nesreče, ki so po očividčevi izjavi malo drugačne kot so jih ugotavljali-poprej. Voznik osebnega avtomobila Helmut Klemene iz Kranju je vozil iz smeri Mengšu proti Kranju in se zaletel v nakladalnik, ki ga je neosvetljenega vlekel za sabo traktorist. Klemene je vozilo pred sabo osvetlil z bleščečimi lučmi, torej ga je pravi čas ugledal, saj ga je nameraval prehitevati. Ker pa je ravno tedaj pripeljal nasproti voznik belega golfa (očividec), se je Klemene odpovedal prehitevanju, zapeljal je nazaj na svoj vozni pas in zaradi prevelike hitrosti trčil v nakladalnik. Trčenje je bilo tako silovito, da stu se vozili ustavili šele po več metrih, Klemenčevemu avtomobilu pa je odtrgalo streho. Strela netila požare Med ponedeljkovim neurjem je strela udarila v kozolec: v Poženiku, last Andreju Bolke. Ogenj je uničil streho in late kozolca, v oknih pa kakih 1300 kilogramov pšenice, 600 kilogramov ječmena in nekaj sena. Po prvih nestrokovnih ocenah znušu škoda 177.000 dinarjev. Tega dno je treščilo tudi v električni daljnovod poleg počitniškega doma ljubljanskega zdravstvenega-doma nu Gorjušah. Kmalu ko je zaslišal strelo, je najbližji sosed Jože Čuden opazil dim, ki se je vil iz ostrešju počitniškega doma. Domačini in tamkajšnji gasilci so sicer nemudoma prihiteli gasit, toda požara jim ni uspelo zadušiti in lesena počitniška hiša .je zgorela do tal. V centru Bleda, oddanf LOKA I.. Naslov v' oglasnem oddelku. 9589 PARCELO, nad 1000 m . v bližini hotela »Oddih« v Ribnem. primerne za vikend ali hišo, prodam najboljšemu ponudniku. Valant. Ribno 22/A, Bled 9590 ZAZIDLJIVO PARCELO v blizini Bleda produm. Ponudbe pod: 800 m 9676 ZAPOSLITVE_ Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OI) po dogovoru. Telefon 004 23-143 9422 Takoj zaposlim osnovne šole proste-gu fanta za priučitev v avtokleparski stroki. Franc Keržun - AVTOKLE-PARSTVO in AVTOVLEKA. Preddvor st. 3. tel. 064/45-043 9591 Zaposlim KV afi priučenega SOBO-SLIKARJA. Telefon 43-088 9592 Zaradi starosti prodam majhen, upeljan industrijski obrat v bližini Celovca. Ponudbe oddati pod »Koroška«. GASILSKO DRUŠTVO MOŠNJE išče ZIDARSKO EKIPO. /. lastnim odrom, za omet fasade doma. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: G D MOŠNJE — Radovljica ali osebno popoldan v Mošnjah .3 9607 OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične. ŽALUZI-JE, popravila vseh vrst rolet in žaluzij, naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova št. 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9306 Obveščamo vse, da smo pričeli z ugodno prodajo otroških SMUČARSKIH BUNDin žametnih otroških HLAČ. ELITA - PEPELKA Kranj 9310 Cenjene stranke obveščam, da smo v Tržiču na Partizanski 7. odprli nov LOKAL za fotokopiranje in razmnoževanje; nudim vam tudi vezavo skript in knjig. FOTOKOPIRANJE in RAZMNOŽEVANJE Anton SILA. Partizanska 7. Tržič 9593 Zidarska skupina opravlja vsa ZI-I)ARSKA DELA. Telefon 26-827 9594 PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO ŠTEFANJA GORA, priredi 12. 8. 1984 ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim sre- čelovom in kegljanjem za kostrunu. Igral bo ansambel bratov POLJAN' SE K. VABIJO GASILCI! 9595 IZGUBLJENO 31. 7. sem pozabil rezervno KOLO za osebni avto diana ob cesti Kranj —Brnik. Poštenega najditelja prosim, naj ga vrne. Franci Bizjak. Bistrica 12. Tržič, tel. 50-551 !).r)0(i Izgubila se je belo-rjava PSIČKA — springer spunjel. Vse informacije sporočite prosim po tel. 25-373 9597 Izgubil sem žudnje KOLO od obračalnika heublitz, 2.8. 1984, v Šenčurju — Velesovsku cesta. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne. Kern. Volesovo 6. Cerklje 9598 Izgubljena je bila, 5. 8. 1984, AKTOVKA s fotoaparatom in očali od Poljan do Javorjev. Najditelja prosim, da sporoči na naslov: Štajer, Zupančičeva 9, Kranj 9599 Na poti Zlato polje—Vodovodni stolp, sem izgubilu dve posneti KASETI. Najditelju dam dve novi, če mi vrne izgubljeni! telefon 28-520 9600 Izgubil sem SVEČO za kiper prikolico na relaciji Podnart—Ljubno. Prosim poštenega najditelja, da proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku 9601 V nedeljo, 5. 8., zvečer se je v vasi Sv. Duh izgubil črn MUC z dolgo dlako. Poštenega najditelja prosim naj ga vrne. Sv. Duh 20, Škofja Loku 9602 Izgubil se je PAPAGAJ, zeleno-ru--mene barve. Ime mu je Piki in govori. Poštenega najditelja prosim, da se oglasi na naslov: Roza Kovačič, Suška c. 19, Škofja Loka 9603 OSTALO_ Opozarjam vsakogar, ki bi še širil vesti o meni, da nisem prisebna, da ga bom sodno preganjala. Marija Bernik, Zg Besnica 63 9006 Ženski, ki dela na dve izmeni nudim hrano in stanovanje za VARSTVO otroka. Šifra: Solidna • 9425 Iščem brata — Sabahudin BEŠIRE VIČA. tri leta se ni oglasil. Če kdo ve kaj o njem, naj sporoči na naslov: Dže-mila Hadžič. Mestni trg 30. Škofja Loka 9604 6. 8. 1984 nam je od doma ušla TELI ČKA simentalka, svetlorjave barve z belo glavo, stara 5 mesecev. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči proti nagradi. Angela Jeraj, H ruše 18, Smlednik 9605 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz TOZD GTI-VA JOŽE DEBELJAK roj. 1919 Od njega smo se poslovili v sredo, 8. avgusta 1984, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Srednji vasi 53 v Šenčurju na pokopališče v Šenčur. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila v 83. letu starosti naša draga mama in stara mama ANGELA KOŠIR Peručeva mama iz Že j Do pogreba bo ležala v mrliški vežici v Naklem. Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 10. avgusta 1984, ob 16, uri. Hčerka Marica ter sinovi Peter, Pavel in Jože z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in tete MARIJE GOLOREJ roj. Cebašek se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo Rezki Kožuh, KvedrOvim in Prodrovim. Prav lepa hvala vsem družinam Cizelj iz Podkorena. Iskrena zahvala pevcem in gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se DO Iskri Kibernetiki TOZD Vzdrževanje, TOZD DSSS, TOZD TIV, TOZD ATC, LB Temeljni banki Gorenjske Kranj in Lovski družini Šenčur. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA H\MA\ VSI NJENI Voklo, avgusta 1984 Po dolgi, težki bolezni je umrla naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANCKA ŠORLI roj. MARKUN Pokopali smo jo v soboto, 4. avgusta 1984 na kranjjjtem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in bili dobri z njo v času njene bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Milanu Udirju, zdravstvenemu osebju Internega oddelka Bolnišnice na Golniku in Nevrološke klinike v Ljubljani, Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju, DO Creina in Iskra — Terminali, sosedom in vsem sorodnikom ter prijateljem za vence in kakršnokoli pomoč v teh težkih dneh ter g. kaplanu za cerkveni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sinova Jože z družino in Stanko, hčerka Elica, sestri in bratje ter drugo sorodstvo V Kranju, 6. avgusta 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete MARIJE BAMBIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom. Zdravstvenemu domu v Železnikih, župniku, pevcem in vsem, ki so nam še pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poli. ^ ŽALUJOČI: sinovi Dane, Lojze in Vili z družinami Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka FELIKSA LUKMANA šoferja v pokoju se iskreno zahvaljujemo govornikoma KS Primskovo in predsedniku' Združenja šoferjev Kranj za poslovilne besede, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bavdku za njegov trud in lajšanje bolečin v času bolezni. ŽALUJOČI: žena Cvetka, hčerke Vera, Sonja, Vida in sir; Srečo z druainami Kranj, 3. avgusta 1984 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre, svakinje in tete MARIJE KRAMAR-VRABEC se najlepše zahvaljujem za pomoč predstavnikom ZB in KS Stražišče, govornikoma za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru, godbi in praporščakom. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izražena sožalja. Posebna hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice na Golniku in Jesenicah, ki so ji med boleznijo lajšali trpljenje. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti. NEČAK PAVLE Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, stare mame in tete MARJANE PLEVEL roj. PODGORŠEK iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in so-vaščanom, ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred in pevcem za lepo petje. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSEM IN VSAKEMU ZA POMOČ IN SOČUSTVOVANJE! HVALEŽNI VSI DOMAČI Šenčur, 2. avgusta 1984 r GLASOVA ANKETA Kolesarjem pripravili prisrčen sprejem Ponosni smo na naše olimpijce V sredo dopoldne se je iz Los Angelesa vrnila prva skupina športnikov, ki nas je zastopala na 23. letnih olimpijskih igrah. Marku Cudermanu, prvemu olimpijcu iz Šenčurja, ter Bojanu Kopretu, najbolje uvrščenemu jugoslovanskemu kolesarju v Ameriki, so krajani pripravili prisrčen sprejem. Brnik, Šenčur, Hotemaže — Ve- dro razpoloženi, čeprav je bila za njimi dolga vožnja i/ Los Angelesa, so se jugoslovanski kolesarji v sredo dopoldan po enem mesecu »potepanja« po Združenirj državah Amerike vrnili domov. Pred letališko zgradbo na Brniku so jih pričakali sorodniki. - prijatelji, predstavniki krajevnih skupnosti pa številni drugi ljubitelji športa in si- posebej kolesarstva, Kvintet Smučarskega kluba Triglav, ki nastopa predvsem ob uspehih na ših športnikov, je »ure/al« Prelepo Gorenjsko in kolesarji, že naveličani tujine, so jim pritrdili, da je doma res najlepše. Kolesarji so dobro opravili olimpijsko preskušnjo. Spomnimo se: Bojan Ropret je v dirki posameznikov na 190 kilometrov dolgi progi med £35 kolesarji iz 53 držav s sod m i m mestom izboljšal doslej najuspešnejšo uvrstitev kolesarjev na 7 olimpijskih igrah, ki jo je 24 let trdno držal v rokah Janez Žirovnik. Ekipa — Bojan Ropret, Primož Čeri n, Bruno Bulic in Janez Lampič — je v vožnji na 100 kilometrov zasedla deveto mesto. »V posamični dirki smo presegli pričakovanja. Bojan, ki je med naši mi najbolj izkušen, je pravilno razporedil moči. Imel pa je tudi dovolj poguma, da se je pognal za ubežniki,« je ocenil nastop zvezni trener Franc H vas ti. »Tudi devetega mestu v ekipni vožnji nu 100 kilometrov se nam ni t robu sramovati. Če bi enuko uvrstitev dosegli pred štirimi leti, bi ro bil bolj zadovoljen. Tako pu . . . Sposobni smo boljše vožnje in uvrstitve med prvo peterico. Veliko sem že razmišlja] O tej dirki. Ne vem, kuj se je pravzaprav dogajalo na zadnji četrtini proge. Že iz avtu pu je bilo videti, du ne gre tuko, kot bi moralo. Je trema ali želja po uspehu opruviln svoje? Fantje SO zatrjevali, da so dali vse od sebe, pa vendarle na cilju niso bili tako utrujeni kot običajno.« Nasu četverica je začela slabo, a se je kasneje opomogla in bilu na treh četrtinah dirke že petu. Ko naj b'i fantje pognali, so pričeli popušča ti. Zu zadnjih 25 kilometrov so potre-n bovuli kur 33 minut. Francu Hvasti-ju se načrt ni uresničil in kot je že sam večkrat poudaril, bo zudo.ščonfe popolno šele tak rut, ko bo jugoslo-vanska'ekipu med petimi najboljšimi na svetu. Praznik v Hotemažah Bojan Ropret je po povratku v domači kraj doživel prisrčen sprejem. Posadili so gu na v\)z, poleg »furmana«, mame Marije in trenerja Hvu-stiju, in se odpeljali pred Gorjunčevo gostilno, kjer je bilo vse pripravljeno zu slavje. Krajani so postavili mlaje in obesili transparente. Zaigrali so Gašperji in tudi kvintet Triglav, svoje so dodali se saljivci. V imenu krajanov jo Bojana pozdravil predsed nik svetu krajevne skupnosti OTše vek-Hotemaže Miha Koželj. Ob teh priložnosti mu je za doseženo sedmo mesto izročil skromno darilo. »Trikrat hura zu Bojana,« je nekdo vik- iii 1 in množica mu je odgovorila s še glasnejšim »hura« »Res, presenečen sem nad sprejemom nu letališču in doma v Hotemažah-. Kaj takšnega v svoji športni karieri še nisem doživel, Prijeten je občutek, da so ljudje zanimajo zu tvoje nastope., du te imajo radi . . ,« je pripovedoval BOjan, vsekukor z.udovo P'" Ijen tudi z olimpijskim nastopom in / vzdušjem \ Los \ngelesu* Bojanu Kopretu so krajani pripravili lep sprejem. Z »zapravljivčkom« so ga v spremstvu mame Marije, očeta Ivana, zveznega trenerja Franca Hvastije in brhkih deklet odpeljali pred Gorjančevo gostilno, kjer je bilo potem veselo do poznih večernih ur. napadal. Ko sem pripeljal skozi cilj, se je izkazalo, da sem med vožnjo preveč štedil moči. Predolgo smo bili v Ameriki in mislim, da je motivacija že popustila. Že res, da je olimpijska dirka kot vsaka druga, pa vendarle je tudi nekaj posebnega. Začu-da — zatresle so se mi noge, prijela se me je trema. Izkušnje na tako pomembnih tekmovanjih veliko pomenijo.« Enkratno doživetje 21-letni kolesar kranjske Save Janez Lampič je tako kot njegov klubski tekmec Marko doživljal v Los Angelesu olimpijski krst. »Igre so res enkratno doživetje,« je povedal ob povratku. »Čeprav jih je organizirala skupina zasebnikov in so nekateri menili, da bo bolj gledala na denar kot na počutje športnikov, je bilo za vse udeležence dobro poskrbljeno. Ljudje so bili prijazni in ustrežljivi . . . Vozil sem le za ekipo. Vse smo dali od sebe in kot se je izkazalo na koncu, da so bili drugi hitrejši. Običajno smo na zadnji četrtini proge pospešili in prehitevali druge. Tokrat je bilo obratno. Na zadnjih 25 kilometrih smo izgubili štiri mesta<< C. Zaplotnik Snidenje po enem mesecu »potepanja^ po '/.družemh državah Amerike — Jane: Lampič in njegovo dekle. — \'se slike F. 1'erdan »Lani sem odstopil od namere, da bi prestopil med poklicne kolesarje. V kratkem se bom spet pogajal z italijanskimi delodajalci in če se bomo sporazumeli, bom že prihodnjo sezono vozil za Benotto. Sicer bom ostal v Savi in dirkal kot doslej.« V Šenčurju pozdravili prvega olimpijca V s/edo je bilo nadvse veselo tudi v Šenčurju. Z dolge poti »prek luže« se je vrnil njihov krajan, 24-letni Murko Cuderman, prvi športnik-olimpijec v krajevni skupnosti. »Ponosni smo na Marka. Mladim v kraju je lahko za zgled,« sta v dobrodošlici ob sprejemu, ki so ga pripravili \ središču Šenčurja, poudarila predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Stružnik in predsednik športnega društva Marjan Kordiš. Marko, očitno ne preveč zudovoljen Iti. mostom v dirki posameznikov, si jo v Los Angelesu nabral prvih olimpijskih izkušenj, ki mu bodo na nadaljnji športni poti še kako koristih. Želel sem le, da končam dirko, zato sem premnlo tvegal in premalo Športniki za krajevni praznik Tržič — Športno društvo Zvirče je v počastitev krajevnega praznika Kovor-ja pripravilo tek po vaških ulicah ter tekmovanje v kegljanju. Obeh prireditev se je udeležilo blizu 70 krajanov. V borbenih kegljaških partijah je med ženskami zmagala Janja Slatnar s 148 keglji pred Bredo Bodlaj (137) in Mijo Plevanč (87), med moškimi pa Miro Bodlaj z. 208 podrtimi keglji pred Iztokom Dacarjem (207), Marjanom Šivi-eeni (204), Avgustom Plemenilašem (198) in Antonom Praprotnikom (196). V tretjem teku po ulicah Kovorja so v posameznih kategorijah zmagali: Borut Šepetavec pri cicibanih, Jure Košir pri mlajših pionirjih, Simon Plevanč pri starejših pionirjih, Slavko Pesjak pri mladincih, Janez Markič pri članih, Jana Mlačnik pri cicibankah, Simona Bodlaj pri starejših pionirkah, Polona Pesjak pri mladinkah in Majda Pesjak pri članicah. J. Kikel Igre kratijo spanec Olimpijske igre gredo h l pripotoval sam. Ob odhodu je bil oblečen v W ka poletna oblačila in obut v (* letne čevlje. Prtljago je pusti \ hotelu, s sabo je vzel le ključ h telske sobe 412. Pogrešani je čokate postave.1 sok od 160 do 170 centimetri čelno plečo pokriva z lasmi su lorjave barve in nosi očala. Do zdaj so ga na območju Boh: nja že večkrat iskali, a brez uspe ha. Zato uprava za notranje zai ve naproša vse, ki bi o pogre« nem karkoli vedeli ali ga mord; videli po 27. juliju, naj to spoiw na najbližjo postajo milice.