Izhaja 1. in IG dan vsacega moseca.
Velja za celo leto 3 gold. za pol leta gold. 1,50.
Vredniatvo, opravništvo: Krakovski nasip št. 10.
ljudski
m
Inserati: Potit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako se Bkrat ali večkrat tiska 3 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Na nefrankirana in pisma brez podpisa se ne ozira.
2. številka.
V Ljubljani dne 16. januvarija.
II. leto 1883.
Gospodarstvo na Francoskem.
Ni zastonj, da judovski listi umrlemu Gam-betti tako slavo pojo, saj on je največ pripomogel, da je prišla za jude na Francoskem zlata doba.
Francoski republikanci so v tesni zvezi z Rothschildi in druzimi krščenimi in liekrščenimi kapitalisti, kateri si svobodno žepe polnijo s svojimi mančvri na borzi. V obče se misli, da je Francoska silno bogata, da tam denar kar na cesti leži in da so njene finance v izvrstnem stanu. Vprašanje pa je, če ni ta glas o francoskem bogastvu umetno narejen. Tudi pri nas so pred „krahom“ ali denarnim polomom toliko in tako dolgo vpili o gospodarskem napredku, dokler ni prišel osodepolni polom, ki je požrl toliko (1000) milijonov ljudskega premoženja, ki se je zgubilo v judovske žepe. S takim vpitjem ljudem „ko-rajžo“ dajejo, da bolj pridno kupujejo razne delnice in papirje. Vsako leto ima francoski državni račun okoli 100 milijonov primanjkljeja. Tedaj gospodarstvo ne more tako izvrstno biti. Tri teh 100 milijonih pa niso še v računu našteti drugi milijoni, ki se rabijo za gradenje železnic in družili javnih stavb.
Herrman Kuhn je spisal knjižico o razmerah na Francoskem, katera nam razkazuje strahovite reči.
Borzijanci grdo slačijo vso deželo. Da bi pa pozornost od sebe odvračali, ščujejo ljudstvo na duhovščino in vero; vse je tako, kakor je bilo pri nas pred letom 1873. Nekdo je preračunil, da so borzijanci že pod tretjim Napoleonom vsako leto do 1200 milijonov frankov ljudem iz žepov pokradli. Zdaj je pa ta svota še veliko večja, ker je Rothschild pravi francoski kralj in se nema nikogar bati. Skoro vse, kar si francosko ljudstvo prihrani, roma tem ljudem v žepe, kajti ljudstvo nalaga prihranjeni denar na tiste delnice, ki se mu s toliko reklamo ponujajo. Kaj bo, če ti papirji kedaj vso vrednost zgubijo, kakor se je na Dunaji zgodilo?
Pravih odločujočih in merodajnih borzijancev ni dosti čez sto. Ti imajo vso oblast in ves denar v rokah, delajo cenitve za vse državne in privatne papirje, imajo večino v državni banki, se igrajo z milijoni in milijardami, naredč dragino, če se jim zljubi, postavljajo in odstavljajo ministre.
Kmetom in obrtnikom izmolzejo ves denar, potem ga pa morajo ti za visoke obresti pri njih iskati. Med ljudstvom je denarja le pičlo, torej se mali človek skorej ganiti ne more, po kasah kapitalistov pa ga je toliko nakupičenega, da ne prinaša nobene prave koristi. Pri nakupu železnic za državo profitirali so borzijanci 250 do 300 milijonov. Najprej so po svojih časnikih železnice v tako slabo ime spravili in jim tako slabo pri-hodnjost obečali, da se je vsak skušal takih delnic znebiti, in padle so delnice od 260 na 40 in 20 frankov. Ko so bile delnice enkrat tako po ceni, pokupili so vse delnice in jih potem državi za celo vrednost 260 frankov prodali. Tako so pri vsaki delnici čez 200 frankov zaslužili. — Država je delnice se vč da preplačala, pa taka uljudnost se že naredi, če sta minister in borzi-janec dobra prijatelja! Ministra nič ne boli, ampak le kmeta in obrtnika, ki morata take železnice z davki zdrževati.
Gambetta pa je vse te lumparije dobro vedel, in tudi drugi ministri in mogočniki francoski za to ved6, pa jim je prav, ker si pri tem svoje lastne žepe krpajo. Kako dolgo pa bo trpelo tako gospodarstvo? Že v kratkem času zna priti strašen polom, če se ljudstvu prej oči ne odprejo! Bontouxa in Fedra so za 5 let zaprli, ker sta sleparila z delnicami, sami sebe pa ne vidijo! Pa saj Bontouxa niso zaprli za to, ker je bil slepar, kar so sami, ampak za to, ker se je pre-drznil zoperstavljati se denarnemu kralju „Roth-schildu“.
Bontoux je svojo kazen zaslužil, pa prišel bo tudi čas za njegove nasprotnike enkrat sodni dan. Bojimo se le, da bo tudi veliko nedolžne krvi teklo, ako se na Francoskem vsled nezdravih razmer kaka nova prekucija prične.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Ako je človeku dejansko življenje grenko, trudapolno, neprijetno, tedaj se rad zapre v svojo kamrico, v samoto, prižge si lulo in jame si zidati zračne gradove, zamisli se v ideale, slika si cvetlice na strop in venča sebi in narodu prihodnje dni z najlepšimi rožami. Kdor je pravi rodoljub, misli vedno prej na narod, ko na sebe, dostikrat zanemarja pri tem svojo lastno korist in zavoljo svoje revščine zapade potem zaničevanju laži-narodnjakov. Veliko nam Slovencem še primanjkuje, prej da dospemo na stopinjo omikanih narodov; vse premalo se goji pri nas še vednost in umetnost. Največi dve oviri pri tem ste nam pomanjkanje denarjev in pomanjkanje delavnih moči.
Naša „Matica“ sicer še ni znanostna akademija, vendar ima tisto jedro v sebi. Za umetnosti pa je pri nas še slabo skrbljeno. „Glasbena Matica" sicer si mnogo prizadeva v glasbeni umetnosti, pa nema dovolj gmotne podpore. Ravno taka je z „Dramatičnim društvom". Slikarskega in risarskega, pa podobarskega društva še sploh nemarno. Imamo pa več pevskih društev.
Moja misel je ta, naj bi naša „Matica“ vse te pisateljske in umetniške moči v eno telo združila in se preustrojila v:
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Ta akademija bi se razdelila na več odsekov:
I. Odsek za znanostno literaturo.
Ta bi skrbel za vednostne spise in jih dajal na svetlo. Razdelil bi se zopet na več pododsekov, kakor: a) zgodovinski pododsek, b) jezikoslovni pododsek, c) pododsek za naravoslovje, d) bogoslovni pododsek, e) pravoznanski pododsek, f) pododsek za matematiko in zvezdoslovje, g) pododsek za tehnične vednosti i. t. d.
II. Odsek za leposlovno literaturo, ki bi gojil pesniško in drugo leposlovno literaturo.
lil. Glasbeni odsek, ki bi k sebi potegnil „Glasbeno Matico" in pevske društva, ter se raz-
Zabavni del.
Očetove škornje.
Humoreska. — Spisal Sr. Magolič.
(Dalje in konec.)
Tako sva sedela po zimi z očetom vsak v svoje misli vtopljena v dolgočasnej sobi. Pri vsej tej štedilnosti pa so moje škornje dobile vendar le luknjo, pri katerej mi je radovedno gledal zmrzli palec v beli zimski dan. Tedaj pa je skrbni oče previdel, da jih bo treba zakrpati; izročil jih je toraj čevljarju zabičevaje mu, da jih izgotovi do pravega časa, kajti fantu bo treba iti v šolo. Prišel pa je čas šole, a čevljarja se škornji nij bilo od nobene strani in uže sem se posmehoval v lastno pest, meneč da bodem ostal za pečjo, ko se oglasi oče raz svojega sedeža, kazaje na veliko stensko uro in na svoje 'Vrjiške^žkornje.
To je^bil žalosten trenotek za mč. O, ko bi videli, kako debela solza prilezla mi je iz očesa, smilil bi se vam v srce, prav globoko v srce. Toda očeta nij ganila ta solza niti trditev moja, da ne grč, da ne morem hoditi v njegovih škornjih, da so mi preveliki. Vse to je previdni
oče malenkostno prezrl ter segel se svojo desnico tija za peč, prav za moj hrbet, po dolgo tanko brezovko, katera je uže tolikrat premerila vse vprek moje hrbtišče in vso prednjo in zadnjo stran kratkega telesa. Tedaj pa je opazilo moje objokano oko pretečo nevarnost in kakor bi trenil skočil sem se svojega sedeža in kar naravnost v škornje. Potem pa je šlo pri durih, po stopnicah, po ulicah iu dalje proti šoli kakor burja, tako da bi nijkedar ne prisojal tem orjaškim škornjam jednake priročnosti. Se vč, da je nastal v šoli velikanski krik in vrišč pri mojem vstopu, vsega tega pa so bile krive edino le očetove velikanske škornje. Kakor mravelj gnjetlo se je okolu mene porednih pritlikavcev. Vse me je gledalo, vse se je smijalo, dokler me nij rešila, kakor po navadi, moja neprecenljiva bistroumnost iz zadrege. Kakor bi trenil imel sem škorenj v roci, s katero sem neusmiljeno udrihal po trdih bučah porednežev, da so begali in se skrivali kakor brez uma pred mojim resnim od jeze nekoliko zarudelim obrazom. Tedaj pa sem dejal, da je vendar le bolje, ako so škornji nekoliko bolj prostorni, sicer bi mi ne šlo vse to tako vrlo urno iz-pod rok in Bog vedi kake priglavice bi še imel s temi sitneži. Toda kmalu mi je prišla na um prislovica: „Ne hvali dneva
pred večerom!" kajti nekoliko trenotkov potem smo uže morali stati pred strogim učiteljem, ter poslušati grozno kazen, katera se nam je kar po paragrafih predavala.
Tako smo presedeli dve uri in jedno v nameček po učiteljevem ukazu na trdih šolskih klopeh premišljevaje svojo osodo; potem pa nam je prisvetil zopet čas zlate svobode. Še jedenkrat nam je prebral šolske postave od besede do besede, iz mej katerih je posebno povdarjal: „Pred šolo in po šoli obnašaj se spodobno 1“ potem pa smo jo popihali iz tesne, nepriljudne sobe na čisti zrak.
To je bilo zopet veselje; tedaj smo si hiteli odškodovati dolgočasno bivanje v zaduhlej šolskej sobi pred obličjem resnega učitelja. Kaj nam je bila mari vsa šolska postava in vse žu-ganje; kedo bi mislil na vse to v obližji očetovih škorenj in mojem; vsaj nam nij bil nihče za petami s palico in ko bi tudi bil, bi ne ukrotil in ne pomiril te živahnosti.
Dolgo sem se tudi jaz zabaval ter smešil samega sebe, toda vse te zabave je bilo konec, ko sem ležal v snegu ter čutil na svojih plečih še več druzih mladih kosti in mesa v svojih škornjih. Tedaj sem se dvignil ter grabil okolu sebe z rokama po laseh, kakor utapljavec po
c
delil v a) pevski pododsek, b) godbeni pododsek, c) pododsek za cerkveno petje in godbo.
IV. Odsek za slikarstvo in podobarstvo, ki bi se razdelil v a) risarski, b) slikarski, c) podobarski, d) tiskarski in kamnopisni pododsek.
V. Dramatični odsek, ki bi se razdelil v a) pododsek za dramatično literaturo, b) pododsek za igrokazne predstave.
Občni zbor bi volil skupnega predsednika akademije, vsak odsek pa bi volil iz svoje srede enega podpredsednika; tako da bi bil en predsednik in pet podpredsednikov. Vsak podpredsednik bil bi ob enem predsednik svojega odseka. Vsak pododsek naj bi volil svojega načelnika iz svoje srede, in vsi ti načelniki bili bi ob enem odborniki cele akademije. Ta odbor, obstoječ iz 1 predsednika, 5 podpredsednikov in 16 načelnikov, toraj iz 22 odbornikov, volil bi iz svoje srede še skupnega blagajnika in skupnega tajnika in določil iz peterih podpredsednikov tistega predsednikovega namestnika, ki ima predsednika akademije namestovati, ako bi bil ta zadržan.
Stroški za razne odseke bi se pokrivali iz skupne blagajnice; vsak podpredsednik pa naj bo ob enem blagajnik svojega odseka; zato bi se podpredsedniki lahko tudi imenovali gospodarji" in bi se le tistemu »gospodarju", ki ima predsednika nadomestovati, rekalo »podpred-seduik".
Ako bi se potreba pokazala, zna si vsak odsek postaviti svojega lastnega tajnika; vsi ti »podtajniki" pa bi bili podložni »glavnemu tajniku" cele akademije. Ker bi se morali zavoljo informacije tudi ti »podtajniki" v odbor poklicati, zato bi se odbor pomnožil za 5 odbornikov, in bi štel potem 27 odbornikov.
Naredili smo že toliko napredka, da bo treba moči razdeliti in organizirati, zato prav toplo priporočim ta svoj predlog vsem merodajnim rodoljubom, ker se od njega nadejam lepšega in veselejšega napredka v vseh strokah znanosti in umetnosti.
Naj živi toraj prihodnja slovenska akademija znanosti in umetnosti!
Izvirni dopisi.
Z Beneškega. »Pač grenko tamkaj spanje spč" poje naš vrli pesnik Gorazd. Meni se vse zdi, kakor da bi ta pesnik, gledajoč iz naših beneško-slovenskili gora pod se na friulsko planjavo, kjer so nekdaj živeli Slovenci, govoril v svoji pesni »Glas vetrov" (Ljubi. Zvon 1. II., zv. 12.) o nesrečni beneški Sloveniji. Pesnik pravi o vmrlih slovenskih očakih, da spč grenko spanje
rešilnih vejicah. Kmalu pa so bile roki preslabi ukrotiti in odbiti toliki napad; poslužil sem se toraj tudi nog, ter brcal okolu, akopram le brez vspelia. Pa, joj! Najedenkrat ugledam očetovi škorenj v bližnjem okni, jaz pa sem stal kakor poparjen, držeč boso nogo kvišku, ter strmel nad nezgodo očetove škornje in ubitega okna. Potem pa sem ubral pot pod pete ter bežal domov za gorko peč, kajti velika nevarnost mi je pretila.
Na vseh udih se tresoč sedel sem za peč er čakal, da me obišče začasni lastnik očetove škornje; toda dotični lastnik čakal je tudi na me, meneč da bodem lastnovoljno prilezel v njegovo past. O, kako se je motil siromak. Moja glavica je bila preumna, da bi kaj jednacega storila. Molčal sem in čakal očetovega glasu, kateri je imel sedaj, pa sedaj priti do mojih ušes, kar se je tudi res še cel6 prekmalu uresničilo.
»Kje imaš škorenj?" dejal je oče nekako bolj ostro, kakor je bila sicer navada, ter stopil bliže mojega zatišja. Pa jaz sem molčal ter se zmuznil še bolj za peč, kajti mislil sem, da je molčanje tudi odgovor in še celč najbolji, previdnost pa tudi nikdar nij škodovala.
Tako svd se ogledovala nekaj časa z očetom, jaz sč slabo vestjo, oče pa sč slabim na-
ondi, kjer se sedaj tuji rod šopiri; a meni se zdi, da še grenkeje spanje spč sedanji Slovenci, kateri živč v onih friulskih pokrajinah, ki niso še potujčeue v pravem pomenu te besede. Žalostno je za rodoljuba videti, kako se polagoma izgubljajo pred laškim življem, ki dere z vso silo naprej in ne najde nikogar, da bi se mu zoperstavljal. Ubogi Slovenci! Njih narodnost je brez vse veljave; njih narečje nima nikakoršnib pravic; njih šole so popolnoma italijanske, tako da je v njih prepovedana slovenščina; z eno besedo oni so prišteti Lahom in ž njimi ravnajo povsem kakor z Lahi. Vlada skrbi za njih poitalijančenje, in k temu jej služi posebno šola, kakor pravi v neki svoji brošuri sam F. Sala, nekdanji šolski nadzornik Šentpeterskega okraja. Kaj pa delajo zatirani Slovenci? Poitalijančujejo se! Vsak, kdor je kaj omikan (kakor duhovniki, učitelji in dijaki), taji svojo narodnost, svoj jezik in se okleplje z obema rokama tujščine. Zasmehujejo one bele vrane, ki se kdaj spomnijo, da niso italijanskega pokolenja ter širijo tuji živelj v veliko škodo slovenščini. — Prosto ljudstvo skrbi za svoje živilo; vse ostalo naj gre kakotjhoče. Nima pojma o narodnosti. V govoru mu je dovolj, da se med seboj razume. Kjer se dobi tuja beseda, dobro došla; laška reč dobra reč; kdor več laških besed zna, več velja. Srce boli, videti kako se pošteno slovensko narečje vmika nekemu druzemu jeziku, ki obstoji iz slovenskih in laških besed, v čudno mešanico spojenih, ali pa celo laščini. Res- je, da tako zlo se ni še povsod razširilo, ali s časom gotovo prodere tudi v one kraje, kjer se še dobra slovenščina govori, ako se ne poboljšajo na kak način sedanje razmere. To po-boljšanje je večinoma odvisno od duhovščine, katera bi mogla veliko koristiti slovenščini, posebno v cerkvi. Ali žal! prav duhovščina širi pot laščini s tem, da v svoje govore vpleta laške besede in celo slovenskemu ljudstvu v laščini pridiguje. To poslednje se godi marsikje pod Tarčentskim okrajem (distretto di Tarcento), kjer se je slovenščina že tako izgubila, da je jo težko zopet oživiti. V Šentpeterskem okraji (S. Pietro degli Slavi, ali pa, kakor hočejo sedanji Italijani — S. Pietro al Natisone) se govori še dobro slovenski, in še dolgo bi se govorilo in morda še za nimar, ko bi hoteli duhovniki. Ko bi se narodna zavest mej duhovščino razširila, potem bi bilo že dobro. Ali kaj! vsi oni, kateri se v resnici počutijo prave Slovence, ki se kaj zanimajo za slovenščino in se, kolikor je možno, ogibajo tujščine bodisi v cerkvenih, bodisi v privatnih govorih, vsi oni bi se mogli na prste ene roke sčšteti. Eni so nevtralni, bodi Lah, bodi Slovenec, njim
menom, dokler nij končalo to neprijetno stanje še ostreje vprašanje. Jaz pa sem molčal in molčal. Toda ta molk, kakor se je videlo, očetu nij bil nič kaj po volji, kajti roka se je pričela zopet stezati. Tedaj pa sem se ojačil ter dejal, domislivši se jedinega izgovora, kateri me more rešiti iz zadrege: »Oče, izgubil sem ga, morda ga kmalu kedo prinese ali ga pa sam najdem; za sedaj pa potrpite ter obujte moje, ako vam je ljubo!"
S to svojo prijaznostjo pa sem zatrosil ogenj v streho. Kakor blisk švigala je neusmiljena bre-zovka po zraku in treskala v moje ubogo, od samih treskov uže neobčutljivo hrbtišče. Niti govoriti nij bilo časa. Kar kadilo se je in iskre so se kazale. Pa mati, dobra mati, prihitela je iz kuhinje na pomoč, ter branila sč svojim krilom edinorojenca, za kar je po naključji prejela mesto mene nekoliko uže omagujočih udarcev.
Dolgo je uže tega, jako dolgo, vendar nij-sem videl še dotične škornje, a spomin mi budi z materjo vred v prsih, žalosten, nepozabljiv spomin na »očetove škornje."
je vse jedno. Drugim so pa narodnost, rodoljubje, čista slovenščina i. t. d. prazne besede, bedarije; in Bog obvaruj govoriti ž njimi o takih rečeh. Dobro vem kako so pri neki priložnosti, ko seje čitala neka pesen v čisti slovenščini, ali, kakor rečeno na Beneškem, v krajnščiui, dobro vem kake obraze so nekteri napravili in kako so vpili, da je to srbski, ruski, da tega nečemo i. t. d.
Sicer se pa ni čuditi, da tako stojč reči; to je tako rekoč naravno, ako se pregledajo razmere in okolščine, v katerih se znajdemo na Beneškem. Saj sem že rekel, da Slovenci so šteti za Lahe. Kdor se želi šolati, šola se mej Lahi, v laškem duhu. O svojih bratih, avstrijskih Slovencih, o njih idejah, o njih literaturi nič ne znajo, ker ni nobenega, da bi jih v tem poučil. Mnogi ne vidijo slovenskih knjig skoraj celo življenje, ali pa ko bi jih tudi videli, ne marajo za nje, češ saj je še italijanskih preveč. Res je, da je marsikter ud družbe sv. Mohora, ali za knjige, katere dobiva, se malokdaj briga. Samo trije smo naročeni na slovenske časnike (Ljub. Zvon — Kres — Soča); »Slovenska Matica" nima ni enega samega uda na Beneškem. Še marsikaj bi mogel povedati o temnej strani Beneške Slovenije, ali za sedaj je tega dovolj. Žalostno dovolj! Vendar obupati ne smemo. Ako Bog dd, s časom se vse na bolje obrne. Nadejati se nam je dobrega posebno od bogoslovcev, ako bodo stanovitno poslušali one, ki jih na pravo pot napeljujejo. Potrebno bi bilo, da bi se tudi naši avstrijski brati na nas kaj ozirali in nam pomagali. Ali o tem naj spregovorim drugikrat.
Iz Maribora meseca januvarija. (Mesto Maribor in njega posebnosti, ali enomesečno bivanje Slovenca v Mariboru.) — »Mesto" — beseda pomenljiva, upapolna in pretresljiva za marsikatero, zlasti mlado človeško srce! V mestu se nahaja veda, znanost, omika, beli kruh, velik in lahek zaslužek; tam so bogatije, veselice, učni zavčdi, razne znamenitosti — vse. V mesto sili z kmetov naša mladina, katerim se je jelo v domišljiji sanjati, da ni kaj si bodi, če ostane človek na deželi le kmet, ali sploh delavec, in da je bolje, če je človek »gospod"; v mesto silijo zlasti naše dekleta, ki so že začele malo »okolo sebe gledati", ter ostajajo tam kot šivilje ali kuharice več ali manj časa, kakor to okoliščine dopustč; pa se navadno ne povračajo same domu. Pojem »mesto" je za gorjanca dostikrat trd oreh, ki ga obdeluje večkrat v svoji domišljiji, in kakšen naj bi bil človek, ki bi večega ali majhnega mesta si kedaj sam ne ogledal?! —
Hlepenje za znanostjo in tudi drugi nujni pogoji, pognali so meseca septembra pr. 1. v mesto Maribor tudi mene, kjer bi naj bil namesto sekire ali motike v roci, raje črke deval na papir, kjer bi naj kmetsko robatost zamenil z mestno oliko, sploh: da bi si pridobil nekaj onih znanstev, ki bi vtegnile biti za bodočnost koristne. Lagal bi se pa, ako rečem, da sem bil doli do-šedši prvikrat v mestu, ker sem si ogledal že dvakrat Slovenjgradec, toda med tema dvema je razloček dosti velik. Vsaj nam neka nemška knjižica povč, da šteje okrožje »mesta Maribora" okolo 17000 prebivalcev, da ima več velicih trgov in množico prostranih ulic. Tam se hvali tudi zdravotna lega mesta, obilica razkošja bližnje okolice, kakor tudi druge mestne stavbene znamenitosti, ki pa nas, hoteče poznati le značaj mesta, le malo zanimiva.
Kakšen vtis da dela na tujca Maribor, naj povzamem iz opisa peresa Otokarja Mokrega*), podanega v 1. štev. Pražkega »Slovanskega Zbornika", II. letnik. On piše:
»Mar-ibrv i-5rz]pm.s.tin8. se po levem bregu JtoMV in je dosti zalo mestece na deželi s prostranimi ulicami, z obširnimi trgi in zalimi vrtovi. Razno-pisano zeleničje v nizkih oknih najavlja nam, da se bližamo navštric jugu, kakor sploh ves tip
*) »Ve rlasti Slovinch “ — Načrtky z cest Otokara Mokreho str. 33.
mesta, pojavljajoč se v življenji družbinskem in javnem, nosi (na sebi) prevaga južno.
Po dosti starikavem lesenem mostu, s katerega gleda sveti naš rojak (Čeh) v zelene valove burne Drave, dospemo k osameli mestni četrtini Jožefovo, od koder je z lične, z nizkim grmičjem poraščene višine zali pogled na mesto in okolico. Krog in krog srednje visoki griči, od samega znožja do vrha obsajeni z vinsko trto; samo na jugozahodu dvigajo se kvišku ogromnejši izbežki planinski, pokriti na ogromnih plečah z temnimi lesi a na golih strančh z razrušenimi skalinami. Med slikevrednimi griči pa se vijo gadu enako okolo divno zalih letogradov, pokritih se senco akacij in brestov.
Bilo je ravno v nedeljo dopoldne, ko sem, skončavši plašni ogled mesta, stal na tržišči, kjer so se drenjale gnječe kmetskih ljudi. Zvečinoma čvrste postave, tanke, šibke rasti in izrazupolnih lic; zlasti dekleta se ponašajo z svežo, rudečo poltjo, iskrečimi očmi, zdravimi, lepimi zobmi in mično ljubkostjo vsega svojega zmernega pojava.
Žal, da je ndrodna nošnja skoro do cela zginila, zamenivša se v brezpomembni svčtoobčni kroj; — ostanki nje so tako neznatni, da ne za-služujejo niti imena; tu in tam samo še ide mimo kaka lepč izšita jopica z snegobelimi rokavi — tu in tam se zaleskne visoki čeveljček posebnega vstrojstva na bosej nogi — kakor je to splošna navada kmetskih deklet.
Toliko trdneji pak je zaprta notranjost prostega slovenskega naroda strupenemu duhu tujin-stva. Z čudovredno vztrajnostjo se drži v dednih rodbinah in v narodnih odnošajih vživa se običajno le materni jezik.
Celo vsled turobnih dosedanjih razmer napreduje narodna stvar v Mariboru dosti živo. Tu-kajšna čitalnica razvija veselo delavnost v društvenem in odgojevalnem obziru, in tudi dva časopisa, „Slovenski gospodar" in„ Popotnik", sta se zarila v tujstvu izpostavljene tik. Energični zastopnik interesov slovenskega ljudstva in tolmač narodne težnje je tukaj dr. bogoslovja g. Gre-gorče, kteri je doživel za to dosta nepriličnosti tako od vladujočih krogov, kakor tudi od strani svojega predpostavljenega škofa lavantinskega, kateri, naj si tudi je rodom Slovenec, maja se vendar sem ter tje kakor svetopisemski trs vpo-sred obeh vzajemno se ugonobljevajočih prodov.
Iz Stainza na gorenjem Štajerskem, o Božiču 1882. Sprejmi, velecenjeni „Ljudski Glas" nekatere vrstice tudi iz našega, zna se da nemško obljudenega kraja, kjer pa vendar tudi lepo število nas Slovencev prebiva. Kakor je že v daljnih krajih, kjer naše izdelke kupujejo, znano, eksi-stuje tu tovarna za žveplenke z imenom „F1. Pojatzi et Comp ", imajoča v svojih prostorih večinoma slovenske delavce, iz dolenje Štirske tu sem dospele. Kakor drugod, uporablja se tudi tukaj dosti ženskih močf; posel, zlasti mladih deklet, je; basati škatljice z žveplenkami, za kar se jim od deset ducatov škatljic plačuje borih 30 kr. Preko petnajst ducatov jih težko katera dnevno nabaše. — Mi možaki pa cepimo lesnino in delamo škatljice, in to v tolikej množici, da se jih dnevno razen nedelje v zabojih cele tri vozove odpelje. Čeravno smo daleč od doma in svojih dragih, rabimo vendar tu med trdimi Nemci svoj materni jezik slovenski, in spoznavajoči se po njem, znamo se tudi enorodci bolje pri svojcih ceniti. Tu pa se tudi razvidi, kako se razločuje značaj Slovenca od Nemca. V tem, ko je prvi miroljuben, tih in delaven, ponaša se na umu le malokedaj nebolan Nemec z robatostjo in surovim obnašanjem, in to ne le do svojih tovarišev, marveč tudi do naprejpostavljenih. Eden od naših ravnateljev (direktor) je sicer slovenske krvi ter govori tudi naš jezik, in ne le ta, marveč tudi njegov zadružni tovariš želita, kolikor več Slovencev v tovarno spraviti, da bi s tem dala Nemcem priliko, kje drugje prodajati svojo zagovednost. Tako se marljivemu in tihemu Slovencu tudi zunaj mej skazuje čast! Največa ne-
priličnost je, da je vse, kar nam v hrano treba, ne vemo iz kakšnega namena do nas, tak silno drago. Vsaj ne bivamo daleč od železnice, ki veže kraj s krajem, vendar moramo vse tako skopo plačevati, da nam čez hrano ne prekostaja dosti. Sest krompirjev velja že sedaj 5 kr. — Kje so oni, ki kriče: živelo svobodno oderuštvo! da ne vidijo našega bornega položaja, naših solz'?! Kdo jih provzročuje, sodijo lahko čitatelji sami. —
Od nemške meje. Namen vašega lista je dober, pomagati trpečemu narodu, na katerega se v sredi ljutega hoja političnih strank rado, prerado pozabi. Pa kje je tisti čudodelnik, ki bi revščino iz sveta spravil ? Sam Kristus pravi: „Berače boste zmirom imeli." Napor, vso revščino iz sveta spraviti, je toraj čisto zastonj, kolikor tudi je to spoznanje bridko za ljudomilo srce! Pa greh prvih staršev je to prouzročil.
Mogoče je, da se ta ali oni stan, prej zaničevan, do boljšega blagostanja povzdigne, pa to je le potem mogoče, ako ima v sebi samem kalf napredka. Vprašanje pa je, ali ima obrtniški stan te kal/ v sebi. Velik del tega stanu je vero zapustil, ter se lovi v liberalizmu in so-cijalizmu; v svoji dozdevni modrosti ne potrebuje nobenega poduka, ker hoče sam ves svet podučevati. Takim ljudem časnik pisati, vas bo mnogo truda in dušnega trpljenja stalo. Če boste kaj dobrega pisali, rekli bodo: „To smo sami vedeli", če boste pa le najmanjši pregrešek storili, bodo vsi po konci in vas v najzadnji kot obsodili. 1 levzeten človek je Bogu in ljudem zopern, in tam, kjer se čednost hvaležnosti ne pozna, nikar ne bodite Mesija!
Poglejte pa nasprotno našega kmeta! Kako je on hvaležen za vsak poduk! Kako je ponižen, ne kritizira, ne zabavlja, ampak hvali, dale dobro voljo vidi! Držite se poštenega kmeta; kteri list se kmetu prikupi, ta ne bo poginil. Kmet je pošten plačnik, pa mil in dobrohoten sodnik; kaj hočete več od naročnikov? Kmet je nadalje pošten katoličan in kristijan, pošten Slovenec rojak; on ne gre med nihiliste, komuniste, socijaliste, liberalce in kar je takih spak. Kmet ima pri-hodnjost, in listi, ki za kmeta pišejo, imajo z njim vred prihodnjost; brezverska gnjiloba pa bo strohnela, naj bo že „narodna“ ali „socija!ističua“ ali „uemškutarska“. To vam povč dober prijatelj vašega lista, pa brez zamere! Na zdravje!
Podgorski.
Opomba vrednlštva. Vaša sodba jo proojstru. Imamo tudi nopopačono rokodolco, ki dajo Kogu, kar jo božjoga iu cosarju, kar jo cesarskega, ki so zvosti svoji domovini, vneti za vse lepo in blago, ki no iščejo svojo časti in svojega dobička, tor želo vsakomu svojo in podpirajo zdravi napredek na podlagi krščansko vero. Zatako so bomo vselej potegnili.
Domače zadeve.
— (Častnim udom) izvolila je Goriška čitalnica našega deželnega predsednika gospoda And. Winklerja.
— (C. kr. poštne hranilnice) so 12. ja-nuvarija t. 1. pričele svoje delovanje. V našej domovini so za to sledeči poštni uradi odločeni: „Postojna, Stari trg pri Poljanah, Stari trg pri Rakeku, Stara Loka, Raka, Jeseuice, Babno polje, Banja Loka, Polhov gradeč, Podbrezje, Škofja Loka, Ig, Čermošuice, Černomelj, Domžale, Železniki, Bistrica Ilirska in Bohinjska, Nemška Loka na Kočevskem, Smlednik, Borovnica, Gorenja vas, Kočevje, Gradac, Včlike Lašiče, Krško, Sv. Križ pri Litiji, Dvor pri Žu-ženberku, Ilbnigstein, Obergurk, Hotederšice, Idrija, Javorje, Jesenice pri Savi, Šent-Janž, Izlak, Kokrice, Košana, Kranj, Kranjska gora, Kropa, Ljubljana v mestu in na kolodvoru, Vrhnika, Kostanjevica, Les, Dobje, Litija, Logatec, Lukovica, Dol, Mengeš, Moravče, Mozelj, Metlika, Metnika, Krška vas, Mokronog, Koprivnik, Neu-dek, Nova vas pri Rakeku, Tržič, Dčlenja vas pri Ribnici, Osivuice, Planina, Posendorf, Pre-wald, Prem, Prestranek, Rateče, Radovljica,
Radna, Rakek, Ribnica, Reka, Rudolfovo, Zagor, Zagorje, Žire, Zalog, Šent-Jernej, Šent-Jur pri Kranju, Škocijan, Šmarje, Šmartno pri Litiji, Šent-Peter, Sv. Rok, Šent-Ruprecht, Šent-Vid nad Ljubljano, Šent-Vid pri Vipavi, Sava, Šiška, črni vrh pri Idriji, Žuženberk, Semič, Senožeče, Zatičina, Soderšice, Kamnik, Kamna gorica, Toplice, Travnik, Trebnje, Trojana, Tupaliče, Bled, Videm pri Lašičah, Begunje, Vrem, Vače, Vince, Bela peč, Višnja gora, Vipava, Cirklje, Cirknica, Col, Medvode."
— (GOOletnica presvitle Habsburške rodbine) praznuje se v vseh delih širnega cesarstva. Iz vseh stranij, iz vseh dežel, katerega koli jezika ali rodu, vzkipela so srca radosti v besedi in dejanji. Iz vseh stranij došle so brezštevilne izjave najudanejše lojalitete za ljubljeno nam cesarsko rodbino. Izjeme ne dela niti po-vestnica, niti jezik raznih dežel in n&rodov, vse iz globine srca častita priljubljenemu, vse narode z isto toplo ljubeznijo osrečujočemu vladarju, Njegovemu veličanstvu Fran Josipu I.! GOO let je preteklo, odkar je tudi naša ožja domovina, Kranjska, spojena z mogočno Avstrijo, za katero smo i mi vsikdar našemu prestolu zvesti Slovenci prelivali svojo kri, ponosni, da smo avstrijski državljani, in stali smo kakor skala, ki je ne omaje nobena sila! Žal, da nesramna opozicija se svojimi lističi, historična dejanja po-pačujočimi se drzne motiti verne avstrijske državljane. Tej svojati nij sveta ni stvar niti osoba, a begati se ne damo, ki prav iz srca ljubimo svojega vladarja, ljubimo mogočno Avstrijo, ljubimo mili naš rod in slovensko domovino. Dasi nam je odločen za to veliko slavnost važen dan ll.juli 1883, nijsmo mogli zatreti niti sedaj sladkega čuta in veselja z vsemi onimi, ki kličejo iz dua vzkipečega srca: Bog živi, Bog obrani našega presvitlega vladarja Fran Josipa I !
— (Bralno družtvo v Borovnici) si je izvolilo za predsednika gosp. J. Majarona.
— (Obrtniška šola) vstanovila se je v Šent-Vidu nad Ljubljano.
— (Prostovoljna požarna bramba) osnovala se je v Begunjah na Gorenjskem.
— (Železnica iz Ljubljane v Kamnik) bode baje v teku 1. 1883. dodelana.
— (Shod županov) ljubljanske okolice je bil 7. t. m. Vdeležilo se ga je 28 županov.
— (Litijski rudnik za svinec), katerega smo pred nekoliko dnevi v družbi zelo vljudnega in vstrezajočega gospoda rudniškega vodje pregledali, je v istiui obiskanja vreden. Posebno pa nas je zanimal več nego 1000 metrov dolg tir po drotenej vrvi, ki pelje iz rudnika do jame vrh gore. Priporočamo toplo torej vsem tujcem, katere pelje pot mimo Litije, da obiščejo to tovarno, katerej timveč iz srca želimo srečen pro-speh in razcvet, ker imajo v njej naši resni rojaci izdaten zaslužek.
— (Edinosti je treba) mej našimi obrtniki, ako hočemo doseči, kar zahtevamo. Zahteve tega važnega faktorja v našej državi so od obeh strank — toliko jih konštatujemo— enake. Vlada, sedaj pripravljena na postavnem poti vstrezati opravičenim željam, more le tedaj ozirati se na resolucije stavljene v ljudskih shodih, kftdar se prepriča, da so izraz skupnosti tega stanu. Delujmo toraj vedno v smislu našega ljubljenega vladarja: „Viribus unitis!"
— (Irredentovci) delajo nesramno zoper
Avstrijo radi Oberdankovega obešenja. Ti rogo-vileži se zbirajo iu kriče, da se mora vojska proti Avstriji pričeti.
^	— (Ponesrečilo) se je 191etno dekle
Frančiška Bučar v litijski tovarni. Poprijel je je namreč 12. t. m. gonilni jermen, ter jej drobil roki, nogi in prsi, vsled česar je umrlo po groznih štiriurnih mukah.	•
— (Kres.) Leposloven in znakoven list „Kres“ pričel je se svojim tretjim tečajem buditi in vžigati naša srca za vso lepo in blago. Prv
snopič, katerega smo si ogledali prinaša jako krasne pesni in povesti, kakor tudi znanstvene stvari, kar se posname najbolje iz sledečega obsega: A. Koder: Luteranci (Historičen roman); Lujiza Pesjakova: Ni moči! (Pesen); Dr. Stojan: Milko Vogrin (Novela); —b —: Na planini (Pesen); Igo Kaš: Popotni spomini; —1—: Moja pesen; Radovan Živko: V širni prosti svdt, (Pesen); J. Majciger: Ulrih vitez žlahtni Lichten-stein; K. Glaser: Epiške indske pripovedke in pravljice; dr. J. Pajek: Nekaj drobtinic o Stanku Vrazu; Fr. Wiesthaler: Kako so stari narodi mrtve pokopavali; Krek: Razne malenkosti; Davorin Trstenjak: Gašpar Itojko; Razne podrobnosti.
Z veseljem pozdravljamo to krasno delo, ter ga priporočamo vsem rodoljubom kot izvrsten, da ne rečemo najbolji leposloven iu znanstven list. Ob jednem pa želimo, da bi „Kres“ tudi nadalje še zanimal se v prvej vrsti za poezijo in znanstvena dela, kajti to budi narod ter ga dviga na stopinjo omike.
— (Mir) pričel je svoje drugo leto delovati v korist koroških Slovencev. Podpirajmo ga toraj, kajti njegov namen je blag in priznanja vreden.
— (Popotnik,) list za šolo in dom, preselil se je z letošnjim letom v Maribor. Ta list zastopa posebno slovensko učiteljstvo, in želimo mu, da bi ga slovenski učitelji zdatno podpirali.
— (Žan d ar ji) prijeli so pretečeni teden Šišenskega učitelja Žebreta radi neke goljufije ter ga odpeljali v Kamenik. Čudno se nam zdi, da izmej toliko prosilcev bil je postavljen ravno omenjeni Žebre učiteljem te šole, kateri se je povsem uže od nekedaj kazal ne ravno olikanega, in kateri je svoje učiteljske dolžnosti tako rekoč zanemarjal. Tudi Kržišnik bil je prijet od žan-darjev ter v nedeljo zjutraj v Kamnik, menimo da k predpreiskavi, odpeljan
— (Bralno društvo) nameravajo osnovati rodoljubi v Begunjah pri Cerknici.
Drobtinice.
— (Spomenice.) 15. jan u vari j a 1791.1. bil je na Dunaji rojen znameniti narodni pesnik Franjo Grillparzer. — Istega dne 1. 1824 pa je zapustil Avguštin Gruber, dr. teologije in c. kr. dvorni sovčtnik, od 1. 1810 obče priljubljeni tu-kajšni škof, Ljubljano, ter se podal čez Ljubelj, raz katerega je zadnjikrat blagoslovil vso škofijo, v Celovec in od ondot v Solnograd, kjer je deloval v blagor svoje nove čede, do svoje, 28. junija 1835.1., prerane smrti. Avguštin Gruber, akoprav rojen na Dunaji, priučil se je popolnoma slovenskega jezika. — 16. januvarija 1715.1. bil je Ivan Gašper grof' Koblenz, kot novi deželni glavar v Ljubljani slovesno nastavljen.
DP o slano *).
Znano nam je, (la jo Vaš cenjeni list edini, katori pravične zahtoye ljudstva zastopa, prosimo Vas toraj, da blagovolite o nokej, nas zelo žaločej zadovi slodofto priobčiti; „Slovenski Narod" od '29 grudna m. 1. jo nas v svojom, tovarniško zadevo zelo prevračujočora članku med drugim „sužnjo — Sklavon" imenoval Zahtevale smo, naj „Slov. Narod“ omenjeni norosnični članek prekliče, a zaman; še enkrat ga toraj opominjamo, da to stori najkasnojo v 8dnoh, sicer smo prisiljeni zoper ta svojoglavni, kakor obče znano, prepirljivi list, pravdo nastopiti. Sicor naj bode pa tudi tukaj dokazano, da jo „Slov. Narod* neresnico govoril, ko jo trdil, da se naš dolavni čas od rane uro do polunoči razteza, kajti mo dolamo le od 6. ure zjutraj do poludue in od jodno do sedmo ure zvočor, toraj skupi,'0 /2 ur n{i dan. Tudi je neresnica, da so dolavke k daljei>iu prisiljeno, kajti me delamo lo prostovoljuo
kako dve uri čez čas, in srečne se cenimo, da moremo v svitlib in zračnih dvoranah brez posebnega truda si kak krajcar še posebej prislužiti.
Me smo revno Slovenke, za katero pa tovarniško vod» stvo prav lopo skrbi in mislimo, da „Slov. Narod" nijma nikako pravice, so za naš blagor ali noblagor potozati, šo manj pa neresnico čez naše dolavsko razmera spletati; prvič kor „31ov. Narod11 tega ne razumi in drugič kor ta stvar no spada v njegov program.
Opozorujemo ga toroj šo jedenkrat, naj svoj razžaljiv članek prokličo, sicer si bo slabe nasledke sam pripisati imel.
Yelčc (Josefsthal) v dan 15. prosinca 1. 1883.
Delavke tovarne za papir.
Listnica vredništvn. Slav. slovonsko podporno delavsko družtvo v Gorici: Z veseljem pripravljeni smo pošiljati Vam list, kajti dobrim namonom na zastavljamo steze. — Gosp. J. 13. v B. pri C.: Tudi naša želja bi bila, da bi naš list po dvakrat na teden izhajal, a v to je treba izdatne podporo, katere nam .pa do zdaj šo primanjkuje. — Bog daj, da se bi vrosničilo. — Gosp. J. L. v K.: Tiča poznamo po petji, a nedostojno so nam zdi, nastavljati mu limanice, na katero se je že jedonkrat vjel in upamo, da so bodo skoro v drugič. — Gosp. R. B. v lCočevji: Znano nam jo, da so jo dotična osoba vspela na konja, na katerem se bo dvigala, dokler se sedla ne zdrkne, a Vaš dopis no spada v naš program. — Gosp. D. B. v B : Kaj vondar mislite? — Vsem drugim dopisnikom odgovorimo pismeno. — Gosp. T. G. v P.: Vaši spisi so sicer jako obširni, a vse je nekako meglono in težko razumljivo. Ne zamerite nam toraj, da no moremo ustrozati Vašoj želji. Poslali bodemo Vam rokopis nazaj. — Gosp. G. v K. Pro-pozno! Koliko gradiva nam dohaja od vsih krajev, toda v našom listu nij mogočo objavljati jednacih spisov, kajti predno list izido se stvar uže postara. Na zdravje! — Gosp. J. A. v M. Poslali Vam bodomo tudi prvi list. Vo-soli nas, da so trudito v korist našega lista. Prišli Vam bodemo tudi mi na pomoč, kodar bode treba. — Gospod Fr. H v V. Hvala za misel. Tudi nam mnogokrat jodnake misli roje po glavi, pa kaj, denar je sveta vladar, vse drugo se uže dobi. — Kar so tiče Vašega prijatelja, obžalujemo, a pomagati mu no moromo. Z Bogom!
Mnogo dopisov smo dobili zadnje dni od vseh stranij. Vsak gosp. dopisnik izraža svojo željo, ter nam sovetuje, da bi vendar „ Ljudski Glas11 izhajal vsaj vsaki teden, ali pa, ako bi bilo mogoče, po dvakrat na teden, da bi povoljno lehko zastopal ter sledil svojemu smotru. Tudi naša želja bila je že koj v začetku, da bi „Ljud. Glas“ kolikor mogoče pogostoma izšel, toda mnogo nas je uže to podjetje stalo truda in niate-rijala, koliko več bi bilo treba žrtvovati stoprv potem, ko bi se večkrat izdajal. Pomislite toraj dragi prijatelji, in prepričali se bodete, da je to sedaj še nemogoče, kajti v to je treba mnogo prijateljev, kateri bi skušali s6 svojim delovanjem koristiti in širiti v vsih krogih naš list, potem bi mu gotovo prisvetili boljši dnevi, potem bi gotovo vstrezal vsem zahtevam zatiranega ljudstva. Skušajte toraj slediti našemu svetu in potem se morda uže prihodnje leto izpolni vaša kakor tudi naša iskrena želja.
Vredništvo.
F. Kremžar,
v Št. Vidu nad Ljubljano
se priporoča za vsa
ključarska in kotlarska dela,
popravljanje poljedelskih ročnih in parnih mlatilnic, parnih strojev in lokomobilov po naj-nižjej ceni ter obeta naglo in točno postrežbo.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X	X
jj Terček in Nekrep jj
£ trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št.lO ^ K	M
* priporočata po najnižjej ceni vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje.	^
X	Pasto	za snaženje (blesk), s katero se vsakovrstna mesingasta, kufrena, cinasta, cin- )C
kasta i. t. d. stvar v najkrajšem času lepo in leskeče osnažiti more.	K
jj	Cena	za eno škatuljo: malo 10, veliko 20 kr. Patentirani vžigalci (Feueranzunder), ^
S s katerimi se brez drobnega lesevja in brez vžigalnih klinčkov v pečeh in štedilnih ognjiščih ^ jj ogenj zaneti.
*	1	karton se 100 komadov vžigalcev velja 35 kr. g
jj	Smirgelpapir za snaženje namiznega orodja (nožev in vilic), .jeklenih in železnih u
^ izdelkov, pola po 5 kr., kakor tudi veliko zbirko vseh v stroko železnine spadajočih izdelkov. S
K	X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
*) Za zjdrii j in obliko no prevzema nikakoršno odgovornosti vt«>ništvo.
i B
%
GO <5
cfi n
^sasasasasHsas
m
Naročila sprejema g-. Gustav Treo, trgovec na gk Preširnovem trgu.	|K
Sssss®ssss®sssfi®sss®Ssssg?.sssg®sss«.«si«®sss@;s«ssS®sss23sssS«sss«^sssSl@sssS^
i
»S 01
O >7. v
sla
8 gl*
Lovro Treo-tova opekarna
pod Rožnikom (Rosenbiichel), tik novega strelišča,
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo
opek za strehe, zidanje, tlakovanje in chohl-opek
po najnižjih cenah.	1—1
Naročila se sprejemajo v opekarni; pri g. Gustav Treo-tu, pro-dajalnica x mešanim blagom, PreSirnov trg, Kolodvorske ulice Rudolfovo železnice št. 8, ker je tudi v ljubljanskem mestu zaloga.
Naročila se sprejemajo v zalogi Kolodvorsko ulice ||j Rudolfove železnice st. S.
m
Izdajatelj in odgovorni vrednik Ferdinand Suhadobnik.
Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Pod. Bamborg.