Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 272 Monika Kokalj Ko čevar, Mobiliziranci v nemško vojsko z Gorenjske v letih 1943-1945. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2017, 410 strani, (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 32). Inštitut za novejšo zgodovino je v sklopu zbirke Razpoznavanja / Recogni- tions kot 32. delo izdal delo Monike Kokalj Ko čevar, ki temelji na njeni doktorski disertaciji Gorenjski mobiliziranci v nemški vojski 1943-1945. Recenzenta knjige sta Bojan Godeša in Mitja Ferenc, medtem ko je odgovorni urednik Aleš Gabri č. Avtorica, ki se s preu čevanjem prisilno mobiliziranih Gorenjcev v nemškem (para)vojaške formacije ukvarja že ve č kot 25 let, je s knjigo postavila nov mejnik v znanstvenemu preu čevanju te tematike. Vsebinsko lahko knjigo razdelimo na ve č delov. Prvo poglavje na kratko opiše dogajanje med drugo svetovno vojno, čemur sledi pregled dveh stebrov Tretjega rajha: nacionalsocialisti čne delavske stranko in nemških oboroženih sil. S poglavjem o aprilski vojni in za četkom okupacije Gorenjske avtorica popelje bralca do pri četka uporabe gorenjskih mladeni čev za nemške vojaške potrebe. V samostojnem poglavju je predstavljeno delovanje gorenjskega vermanšafta, čemur sledi glavni del knjige. Avtorica najprej predstavi samo strukturno ureditev in vzpostavitev pogoojev za mobilizacijo prebivalstva (preko podelitve državljanstva na preklic) kakor tudi sistem za nadaljnji nabor (preko vojaških okrajnih povelj- stev in vojaških prijavnih uradov). Na kratko se pri tem tudi že dotakne vprašanja prostovoljcev, ki so želeli vstopiti v nemške oborožene sile. Gorenjski mladeni či so bili pred vstopom v nemško vojaštvo soo čeni z obvezno državno delovno službo (RAD), katera je preko militariziranega okolja in dela pripravila vojaške obveznike na vojaško službo. V osrednjem delu se avtorica sprva posveti vprašanju, koliko Gorenjcev je bilo dejansko mobiliziranih v nemške oborožene sile. Na podlagi arhivskega dokumentacije, tako iz Slovenije kot Nem čije, je tako do sedaj poimensko zbrala ve č kot 11.000 oseb, ki so bile mobilizirane. Njene ugotovitve znatno spreminjajo dosedanjo predvideno število mobiliziranih, ki se pojavlja v slovenskem zgodo- vinopisju (dobrih 7.000 Gorenjcev). Bralec se v nadaljevanju seznani s samim potekom vstopanja Gorenjcev v vojaško službo, kar se je za nekatere potem kon čalo na frontah, kjer so padli oz. so jih šteli med pogrešane. Samostojno poglavje je namenjeno obravnavi gorenjskih pripadnikov Waffen- SS. Naslednji vsebinski sklop predstavi usodo gorenjskih vojakov, ki so dezertirali Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 273 iz nemških oboroženih sil in so se širom Evrope pridružili raznim odporniškim gibanjem oz. zavezniškim silam, kot tudi tistim, ki so bili na fronti ujeti in so pristali v zavezniških vojno-ujetniških taboriš čih. Avtorica posebno obravnava nekdanje gorenjske vojake, ki so se pridružili drugim vojaškim formacijam v Sloveniji: na- rodnoosvobodilni vojski, Gorenjski samozaš čiti in slovenskim četnikom. Medtem ko se je ve čina mobilizirancev po vojni vrnila domov, pri čemer so nekateri za to potrebovali tudi desetletje, so nekateri raje ostali v tujini. Zadnji del, namenjen gorenjskim mobilizirancev, opisuje njihovo življenje v Sloveniji po drugi svetovni vojni, ko so se kot nekdanji pripadniki okupatorjevih formacij soo čali z nadzorom državnih organov in negativnega odnosa s strani sodržavljanov. Stanje se je izboljšalo šele po osamosvojitvi Slovenije, ko so mo- biliziranci lahko ustanovili svoja društva in tudi pridobili status vojne žrtve. A pri tem še vedno ostajajo nekatera nerešena vprašanja (npr. vprašanje odškodnine).. Avtorica na koncu obravnava še vermanšaft in nemško mobilizacijo na Spodnjem Štajerskem kot tudi problematiko prisilne mobilizacije v nemške oborožene sile v drugih državah, ki so bile soo čene z nemškim okupacijskim režimom. Na predstavitvi same knjige je avtorica poudarila, da kljub dolgoletnemu raziskovanju te tematike obstajajo dolo čene teme, katere potrebujejo še dodatno poglobitev: izginotje prisilnih mobilizirancev neposredno po koncu vojne, odnos do mobilizirancev in njihovih potomcev po vojni, življenje sorodnikov mobilizi- rancev med vojno, primerjava italijanske in nemške mobilizacije Slovencev, itd. Bralec bi v knjigi morebiti tudi pri čakoval tudi seznam prisilno mobiliziranih Gorenjcev, kar bi nazorno pokazalo obseg doti čne raziskovalne teme. A predvidoma zaradi pove čanja obsega ter vprašanja zaš čite osebnih podatkov to ni bilo storjeno. Klemen Kocjan či č