Leto 1873.	373
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zbora zastopane.
Kos XXXVII. — izdan in razposlan dne 19. junija 1873.
106»
Dodatna pogodba od 9. februarja 1873,
k državni pogodbi dne 24. decembra 1820 skleneni med Avstrijo in Bavarijo o tem, kod naj drži
mokra meja ob rekah Sali in Salici,
(Sklencnn na Dunaji 9. februarja 1873 in po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaji 6. maja 1873, o čemer sla se obostranski pritrdili dne 18. maja 1873 na Dunaji izmenjali.)
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, Štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sieški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in priznavamo s tem:
Ker je med Našim in pooblaščencem Njegovega Veličanstva kralja bavarskega v premembo listih določil med Avstrijo in Bavarijo 24. decembra 1820 sklenene državne pogodbe o meri mokre meje ob rekah Sali in Salici, katera se tičejo pravilne širine in popravnega črteža teh rek, sklenena in podpisana dodatna pogodba, katera govori tako:
(Slovcaiecli,)	^
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i. t. d., apostolski kralj ogerski in Njegovo Veličanstvo kralj bavarski spoznala sta za dobro, tista določila med Avstrijo in Bavarijo 24. decembra 1820 sklenene državne pogodbe o meri ali pravci mokre meje ob rekah Sali in Salici, katera se tičejo pravilne širine in popravne črte teh rek, predrugačiti in za tega d el j imenovati si pooblaščenca, in to:
Njegovo cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo :
gospoda grofa Julija An dr assy sCsik-Szent-Kirâlyi in Krasne Gorke, velikokrižnika kraljevsko ogerskega reda Sv. Stefana in več drugih redov, c. kr. skrivnega svetovalca, generalmajorja, prvosednika v svetu vkupnega ministerstva, ministra cesarske hiše in vnanjih reči i. t. d. i. t. d. ;
Njegovo Veličanstvo kralj bavarski :
gospoda grafa Otona Bray-Steinburg, velikokrižnika kraljevskega civilnega reda bavarske krone za zasluge, kralj, bavarskega reda Sv. Mihela in cesarsko-avstrijskega Leopoldovega reda, kakor tudi raznih drugih redov, kraljevsko bavarskega kamernika, državnega ministra z. sl., državnega svetovalca v preizredni službi, dednega državnega zbornika, preizrednega poslanika in pooblaščenega ministra na c. in kr. dvoru i.t.d. i.t.d.,
katera sta, podavši drug drugemu svoji pooblastili najdeni dobre in pravšne oblike, domenila se o naslednjih členih:
Člen 1.
Pravilna širjava'Sale reke sc vzema v gornjem kosu do mejnika št. VIII z 32 28 metri in odtod doli do izliva v Salico z 37 98 metri; a pravilna širjava Salice od izliva Sale do Ina reke z 113 80 metri ter se po le tem napravi načrt za obe reki, po priloženih posnemkih črtežev narejenih od obojestranskih tehnikov v letu 1867, v katere je novi načrt prenesen.
V tem naj ostane	obema pobrežnima	državama svobodno,	za vsak slučaj posebej pri
samem delu dogovoriti	take predrugačbe	v »redilnem črteži,	ki bi se zdele primerne po
vsakokratnih dejanskih razmerih obeh rek.
Člen 2.
Zgornja pogodba se vzajemno pritrdi in pritrdili se izmenjata na Duuaji v treh mesecih ali če se bode moglo še prej.
V dokaz tega sta obojestranska pooblaščenca to pogodbo in priložene litografije črteža podpisala in pritisnila na-nje vsak svoj pečat.
Tako storjeno na Dunaji dne 9. februarja 1873.
(L. S.) Andr âssy s. r.	(L.	S.)	It ray-Ste in hing s. r.
Smo pretehtavši	vse člene te pogodbe pohvalili jo in	pritrdili, ter obetamo tudi
sè	Svojo cesarsko in	kraljevsko besedo	za Sc in za Svoje	naslednike, da jo bodemo
po vsem nje zapopadku zvesto izpolnovali in izpolnovati dali.
V potrdbo tega smo pričujoče pismo z Svojo roko podpisali ter ukazali, da se na-nj Naš cesarski in kraljevski pečat pritisne.
Tako storjeno v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji dne sestega meseca maja v letu po odrešitvi sveta tisoč osem sto sedemdeset tretjem, Našega cesarjevanja pet in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Andrässy s. r.
Na Najvišje povelje Njegovega c. in kr. apost. Veličanstva: Grof Teofil Revertera s. r.
c. in kr. sekcijni svetovalec.
 r mcAVm i----
Zgornja pogodba se tu razglašuje.
Na Dunaji, dne 9. junija 1873.
Auersperg s. r.	Lasser s. r.
107.
Državna pogodba od JO. marcija 1873,
^ed Avstrijsko-Ogerskim in Bavarijo o napravi železnic : a) od Landave čez Eisenstein v Pel-zenj in b) od Pasova čez Kušvarto v Strakonice.
(SLlcnena v Mnihovu dne 30. marcija 1873; po Njegovem c.in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaji dne 26. aprila 1873, v pritrdili!» izmenjana v Mnihovu dne 10. maja 1873.)
Mi Franc Jožef Prvi,
IH» milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleŠki in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo :
i
Ker je med Našima pooblaščencema in med pooblaščencema Njegovega Veličanstva kralja bavarskega za to, da se napravita železnocestna stika pri Eisensteinu in Kušvarti, bila v Mnihovu dne 30. marcija 1873 podpisana pogodba, katera slove od besede do besede tako :
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in apostolski kralj ogerski, želeča, razširiti železnocestne zveze in dotična razmerja pogodbeno urediti in ustanoviti, imenovala sta v ta namen za pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t d. in apostolski kralj ogerski :
Svojega preizrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralji bavarskem, barona Karola Bruck, in
Svojega ministerskega svetovalca v cesarsko-kraljevskem trgovinskem ministerstvu, viteza Karola P u s s w a 1 d ;
Njegovo Veličanstvo kralj bavarski :
Svojega državnega svetovalca v preizredni službi, Vilelma Weber in
Svojega ministerskega svetovalca v državnem ministerstvu kraljevske hiše in vnanjih reči, Mihela pl. Suttner,
kateri, pokazavši si ter vzajemno pripoznavši pooblastila, dogovorili so, s pridržkom pritrditve, naslednje člene :
Člen 1.
Vladi cesarsko-kraljevska avstrijska in kraljevsko-bavarska se zavezujeta, da bosta dopustili in pospeševali delo železnih cest :
a) od Landave na Izari čez Plattling, Deggendorf in Zwiesel do bavarsko-češke deželne
meje pri Eisensteinu in odtod čez Niro (Neuern) in Klatove v Pelze nj ;
b) od Pasova na Waldkirchen in Auerbergsreut do bavarsko-češke meje pri Kušvarti, in
odtod na Winterberg in Volin v Strakonice.
I.	Splošna določila.
Člen 2.
Prej omenjene železnice naj se na svojih k raj eh primerno spravijo v neposredstveno zvezo z železnicami, ki se ondi iztekajo, ter naj se v vedo v kolodvore, kateri že stoje ali se še postavijo.
Člen 3.
Cescrsko-kraljevska avstrijska vlada je že podelila dopustitev v delo in rabo železnič-nih kosov ležečih v nje državnem ozemlji in to za progo v členu 1 pod lit. a) omenjeno privilegirani delničarski družbi železnice od Pelznji v Brezno s pismom od 1 A. novembra 187 2, in za progo pod lit. b) omenjeno konsorciju: knezu Jožefu Adolfu in dednemu princu Schwarzenberg, grofu Edmundu Hart i g, grofu Hieronimu Mannsfeld in Francu Ts c h ink el s pismom od 8. oktobra 1872.
Kraljevsko-bavarska vlada je dopustila delo in rabo v členu 1 pod lit. a) omenjenega železničnega kosa na bavarskih tleh s pismom od 28. novembra 1872 privilegirani delni-
čarski družbi bavarskih vzhodnih železnic 1er kani podeliti dopustnico v delo in rabo pod lit. b) omenjene proge po bavarskih tleh imenovanemu avstrijskemu konsoreiju združenemu s Pasovskim železnocestnim komitetom po dorazumku o dotičnih uvelih.
Obe vladi si bosta ena drugi priobčili podeljene dopustnice, kolikor se to še nij zgodilo.
C1 e n 4.
Posebna določitev železocestnih prog, kakor tudi skupnega črteža za njih delo in posameznih črtežev, po tem ustanovitev postajališč in odobrenje projektov za postaje pri-država se vsaki vladi za njeno ozemlje.
Člen 3.
Svetle širjave med šinami bodi po vseh teh železnicah 1.435 meter.
Tem železnicam naj se sicer iz početka da povsod samo ena koleja, a že naprej naj se zagotovi pridobitev zemljišča za dvokolejne železnice a večje umeteljne stavbe s predori vred naj se precej dvokolejno napravijo.
Kadar bode potreba, ukažete vladi pogodnici napravo druge koleje.
Člen 6.
Za izvod in dodelanje v členu 1 pod lit. a) omenjene železnice veljajo roki v avstrijski dopustnici od 13. novembra 1872, §. 2 in v bavarski dopustnici od 25. novembra, §. 3, postavljeni.
Ali gledalo naj se bode, da se delo te proge po bavarskih tleh toliko	pospeši,	da	se
oba kosa kolikor se bode dalo h krati dodelata in službi izročita.
Za izvod in dokončanje v členu 1 pod lit. b) omenjene železnice je za avstrijski kos v dopustnici od 8. oktobra 1872 že postavljen rok, a za bavarski kos železnice te ustanovi kralj, bavarska vlada rok za dovršbo v dopustnici, katero še le podeli, in	tudi	tukaj	naj	se
bode pazilo, da se oba kosa kolikor bode mogoče ob enem službi izročita.
Člen 7.
Potrebna zemljišča za železnico naj se, ako bi se dotičniki z lepa ne domenili, pridobe v enem in drugem državnem ozemlji po ondukajšnjem razlast/lnem zakonu.
Člen 8.
Polna deželna vrhovna oblast z zvrševanjem pravosodne in policijske oblasti pridržana je eni in drugi vladi vsaki glede železničnih kosov, gredočih po nje ozemlji.
Ena in druga izmed vlad pogodnic zvišuje višjo nadgledno pravico nad železnično upravo kretanje vodečo glede kosov, ležečih na nje ozemlji.
Člen 9.
Ustanoviti in odobriti tarife in vozne rede pridržave se vsaki vladi glede železnic po nje ozemlji gredočih.
Pri ustanavljanji voznih črtežev naj se gleda na to, da se bodo vožnje na stikališčih prav vjemale ali strezale.
Te železnice naj se opravijo z vozili za o ličenje dovoljnimi, na vsaki naj se napravita vsaj po dva vlaka gredoča od kraja do kraja za vožnjo ljudi in druge uredbe naj se uravnajo po potrebi.
V drugem naj ne bode nikacega razločka med Stanovniki obeh držav ni glede načina, kako se kaj vozi, ni glede odprave niti glede voženj prehajajočih z ozemlja ene države na ozemlje druge.
Člen 10.
Vozila namenjena za skoz idoče občenje naj bodo takšna in tako opravljena, da brez ovire prejdejo na druge železnice ali da bodo tudi za vkupno porabo.
Vozila, ki jih preskusi ena izmed obeh visokih vlad, bodo se smela rabiti brez nove preskušnje tudi na železnici, kolikor je teče po ozemlji druge vlade.
Prehod voz za blago se ravna po vsakokratnem dogovoru dotičnih železnocestnih uprav.
Člen 11.
Kretnjo vodeče uprave teh železnic bodo dolžne vvesti direktne ekspedicije glede ljudi in blaga, kadar bodo potrebe občenja zahtevale ali če ena ali druga izmed vlad pogodnic reče, da se ji zdi koristno vvesti jih.
11.	Železnična proga Landava-Eisenstein-Pelzeuj in nje stik na bavarsko-češki meji
deželni posebej.
Člen 12.
Da se doseže potrebno soglasje v konstrukciji obojestranskih železnic, naj si organi, katerim je delo izročeno, eden drugemu priobčijo podrobnostne črteže in druge dotične izkaze, ter naj ostanejo med delanjem vsegdar v vzajemnem dorazumenji.
Člen 13.
Menja kretanju bodi v postaji Eisenstein.
Kolodvor služeč za menjališče napravi se po koleji in črteži lege, kakor se dogovorita obe železnocestni upravi, in sicer tako, da mu sredina pride na mejno črto ter da bode ena polovica na severovzhod ležala na avstrijskih in druga polovica proti jugozahodu na bavarskih tleh.
Napravo na avstrijski zemlji izvede ter bode rabila uprava Pelzenj-Brezenske železnice, a napravo na bavarskih tleh bavarska uprava vzhodnih železnic ; vsaka teh naprav kolodvor-nih, sosebno vse postaje, koleje in druge uredbe se naredč ob trosku dotične železnocestne uprave.
Člen 14.
Te kolodvorne naprave naj bodo tistega razsežaja in tako urejene, kakor je potrebno, da bode občenje lahko prehajalo ter da se bode služba pravočasno strezala, kakor hoče potreba obojestranskih udeleženih uprav.
Pri lem naj se, kolikor bode mogoče, pazi na primerno zvezo važnejših prostorij, zlasti obojestranskih sprejemalnic in oziroma prostorov za colno revizijo.
Vzajemna poraba kolej železnice vezočih prepušča se dogovoru obeh železnocestnih uprav po dorazumku in dogovoru z dotičnima colnima oblastvoma.
Program, ki ga obe železnocestni upravi naredita o delu, bode obscgel tanje določbe in potrebe ter se razloži' v črteži soglasno narejenem, katerega je podnesti obema vladama v odobrenje.
V drugem naj se pri teh kolodvornih napravah gleda na to, da bosta obe skup najmanj 900 metrov dolge in kolikor se da v ravni črti ležali ter da bode horizontalna ravnina z obeh strani segala dalje od kolodvora tako, da ne bode težko podaljšati ga, ako bi trebalo.
Člen 15.
Ako bi bilo treba razširjalnih staveb in poznejših novih naredeb, izvede jih ob svojem trosku na avstrijskem ozemlji uprava železnice Pelzenjsko-Brezcnske, na bavarskem ozemlji pa bavarska uprava vzhodnih železnic, tako kakor prve naprave.
Takisto sta tudi obe železnocestni upravi vsaka za svoje ozemlje dolžni na svoj račun primerno vzdržavati kolodvor po vsem in v posameznostih.
Člen 16.
Ako kolodvor ene uprave rabi druga uprava ter se kolodvorne naprave ali vozila kako poškodujejo, to zadevajo te poškodbe tisto upravo, katere organi so krivi; le-ta uprava plača vse troške potrebne za odpravo poškodeb, oziroma popravo.
Člen 17.
Vsaka železnična uprava je najpred na dotičnem ozemlji po veljavnih propisih dolžna red v menjalnici Eisenstein hraniti, in tako tudi železnično- in službeno-policijski nadzor Zvrševati.
Za obsojanje vseh prestopkov železnično-policijskih. in drugih prestopkov, pregreškov in hudodelstev pristojna so dotična deželska oblastva policijska in sodna.
Člen 18.
Ena in druga železnična uprava postavlja edina osebje potrebno za svojo službo ter zvršuje nad njim službeno in disciplinarno oblast.
Člen 19.
Službeno razmerje obojestranskih na Eisensteinsko menjalni postaji služečih uradnikov Med sabo je razmer koordinacije ter naj oni med sabo službeno občujejo neposredstveno naznanjajoč drug drugemu, česar treba, kakor to biva med enacimi oblastvi lastne dežele.
III.	Za železnico od Pasova na Knšvarto v Strakonice.
Člen 20.
Mesto, na katerem prej d c ta železnica deželno mejo, naj se na podlogi projekta izdelanega po železničnem podjetniku, ako bi trebalo po dotičnih tehničnih komisarjih, tanje določi in po obeh vladah odobri.
Člen 21.
Ta železnica naj se v Pasovu z bavarsko vzhodno železnico in oziroma cesarsko-kraljevsko privilegirano železnico cesarice Elizabete neposredstveno po šinah zveže (stakne).
O ondukajšnjem stiku, o soporabi ondukajšnjega kolodvora in o uvetih te porabe naj se naredi poseben dogovor med udeleženima železnicnima upravama, kateri naj govori' tudi o povračilu za tako soporabo ter je podvržen odobrenju kraljevsko-bavarske vlade, in ako slučaj tako nanese, tudi cesarsko-kraljevske avstrijske vlade.
Člen 22.
Za podjetje Strakoniško-Kušvartsko-Pasovske železnice, kateremu sedež bode v Pragi ali na Dunaji, naj se v Pasovu napravi podružnica, katere delo bode reči, zadevajoče železnico na bavarskih tleh, oskrbovati in doganjati.
Člen 23.
Kraljevsko-bavarska vlada bode, podeljujoč koncesijo, v skrbi za edinstveno službo železnice gledala na to, da dopusti koncesijonarjem, kolikor je to mogoče po določilih na Bavarskem veljajočih, kar se koli da enakšne vozne uredbe in naprave.
Člen 24.
Bavarska vlada si pridržava, v zviševanje vrhovne in nadzorne pravice nad kosom po nje ozemlji izvedenim postaviti komisarja, kateri bode zastopal zadeve med vlado in železnično upravo v tistih slučajih, ki niso taki, da bi na ravnost deželna bodi sodna bodi policijska oblastva v njih delo imela.
Člen 28.
Policijo nad vožnjo po železnici naj pod nadzorom v vsaki državi za to pristojnih oblastev in po vsakokratnih za eno in drugo ozemlje danih prepisih zvišujejo na prvi vrsti uradniki železnoceslne gospodarstvene uprave , ki bodo i v Avstriji i na Bavarskem imeli tiste pravice, ki jih ondi sploh uradniki drugih zasebnih železnic imevajo.
Za soditev vseh prestopkov želcznocestne policije in drugih prestopkov, pregreškov in hudodelstev pristojna so dotična deželska policijska in sodna oblastva.
Člen 26.
Osebje potrebno za vozno in nadzorno službo postavlja pod pridržkom doti enih določil v dopustilnih pismih gospodarstvena uprava, katera zvišuje tudi službeno in disciplinarno oblast nad njim.
Vsekoliko službeno in delavsko osebje podvrženo je postavam in policijskim ukazom tiste države, v kateri se nahaja. Zapirati ali pod stražo je koga jemati samo po prepisih za tozemce veljavnih in z ozirom na službo in njene potrebe.
Državljani enega pogodnika, ki jih železnična uprava na železničnem kosu v okoliš druge države v službo vzame, ne izstopijo zaradi tega iz svojega prejšnjega državljanstva
Službeno osebje, namenjeno za to, da skrbi za izpolnovanje cestno-policijskih propisov, zavezujejo v dolžnost, če ima služiti na avstrijskih tleh, pristojna cesarsko-kraljevsko avstrijska oblastva in če služi na bavarskem kosu, pristojna kraljevsko bavarska oblastva.
Člen 27.
Zeleznična uprava, vodeča delo železnice in vožnjo po njej, naj zastopa vse zahteve odškodovanja in vse druge privatno-pravne zahteve, s katerimi se .utegne kdo oglasiti zaradi zeleznocestne naprave ali zaradi vožnje po njej, ter se morajo zastran njih pokoriti temu, kar pristojna sodišča in oblastva izreko.
Člen 28.
Kar se tiče davkov, davščin in njih razdelitve, bode se s kosom železnice, kar ga leži na bavarskem ozemlji, in doticnino, delalo tako kakor z zasebnimi železnicami, dopuščenimi na Bavarskem.
IV.	Draga določila, ki se tičejo obeh železničnih prog.
Člen 29.
Železnici od Pelznji na Eisenstein v Landavo na Izari in od Strakonic na Kušvarto v Pasov izrekujeta se za obojestranski čolni cesti ter se na njih vsemu blagu, katero nij brezuvetno prepovedano vvažati, izvažati ali prevažati, dopušča vhod in izhod po dnevi in po noči, da se vozi po železnici, kakor velevajo propisi.
Gledé vvoza reči državne samoprodaje v Avstrijo ostane mcrodavno določilo §.f' 19, lit. a) avstrijskega reda za col in državno samoprodajo.
Člen 30.
Čolna opravila za vvoz, izvoz in prevoz bosta na železnici od Pelznji v Landavo na lzari oskrbovali v Eisensteinski postaji obe čolni ji, ki jih ondi postavita Avstrija in Bavarsko, in sicer tako, da se bodo praviloma in kolikor se po poznejših komisarskih v členu 31 omenjenih razpravah za posebne slučaje ne domeni nič drugega, uradna dela avstrijske coluije Zvrševala v uradnih prostorijah, katere se napravijo na avstrijskem ozemlji, in uradna dela bavarske colnije v uradnih prostorijah, ki se postavijo na bavarskih tleh; za železnico od Strakonic v Pasov bodo se čolna opravila za vvoz, izvoz in prevoz opravljala po avstrijsko-havarski mejni colniji, katera se ondi zloži.
Omenjenim mejnim colnijam naj se dado vsakokratnim potrebam občenja primerne odpravne oblasti, zlasti tudi oblast polne odprave s spremnicami.
Člen 31.
Za colnijsko ravnanje z blagom voženim po obeh, v današnji pogodbi določenih železničnih progah, naj veljajo vsa tista olajšila in posebne dobrote, kijih vsakokratno colno postavodavstvo sploh dopušča železnicam. Istotako veljajo, kakor se samo po sebi razume, načela trgovinske in čolne pogodbe od 9. marcija 1868 in po njej za colno ravnanje z blagom po železnicah voženim izdana pravila. Tudi naj se v državni pogodbi med Avstrijo in Bavarijo od dne 21. junija 1851 v členih 85, 86, 92, 102, 103 in 105 dogovorjena čolna določila zmisloma uporabljajo i na nove železnocestne zveze.
(Sloveiüieh.)	73
Kolikor bi po tem še potrebni bili drugi dogovori o formalnostih colnijske revizije in odprave svežnjev od potnih ljudi in blaga vvažanega, izvažanega in prevažanega, to se dotični dorazumek pridržava komisarskim razpravam, ki bodo o svojem času.
Člen 32.
Po železnicah v členu 1 omenjenih bodo se odpravljale tudi poštne poslatve.
Obojestranski poštni upravi uredita poštno občenje po dotičnih železnicah, še predno se začne vožnja.
Dotični dogovor naj obrne oko tudi na ta slučaj, ko bi glede železnice v tem členu pod b) omenjene ena ali druga od obeh poštnih uprav prevzele poštno vožnjo tudi v drugo državno ozemlje.
Zeleznocestnim upravam nasproti bodo za odpravo pošte po železnicah tukaj v misel vzetih veljala dotična določila dopustnih pisem in oziroma dotični posebni dogovori.
Člen 33.
Poleg obojestranskih železničnih kosov nap no se telegrafi pred vsem drugim za želez-nocestno službo.
Naprava novih telegrafov ali poraba že napravljenih za splošno občenje, in uredba telegrafske službe sploh prihranjuje se posebnemu domenku obojestranskih telegrafskih uprav.
Zeleznocestnim upravam nasproti bodo veljala dotična določila dopustnih pisem in oziroma dotični posebni dogovori.
Člen 34.
Zeleznocestne uprave so dolžne dotičnim uradom zastonj prepustiti prostorije, kijih udeleženi vladi spoznasta potrebne za colno, poštno, telegrafsko in policijsko službo na Eisensteinskem kolodvoru, na Kušvartski postaji in na stični postaji v Pasovu.
Ako bi se spoznalo, da je razen pravih uradovnih prostorij in razen prostora za colno ali finančno stražo potreba šc stanišč služečim, bodo zeleznocestne uprave sicer dolžne napraviti jih, to da trošek, ki ga bodo imele odtod, povrnejo jim dotična upravna oblastva v obliki najemščine.
Kolika bode ta najemščina, to se ustanovi' po dogovoru med železnocestnimi upravami in dotičnimi drugimi upravstvi.
Troske za notranjo opravo, vzdržbo, kurjavo, svečavo in čistoto nosijo uprave, katere rabijo take prostorije.
Člen 35.
Ako bi se pozneje kdaj v svojini železnic, ki so predmet tej pogodbi, kar si bodi iz-premenilo, domenita se za časa obe vladi o nepretrgani vožnji po železnicah tako, kakor občenje in obojestranska korist zahteva.
Clen 36.
Pričujoča pogodba se z obeh strani predloži v najvišje odobrenje in pritrdilni pismi se v šestih tednih izmenjata v Mnihovu.
V dokaz tega so obojostvansk! pooblaščenci pogodbo v dveh enakoglasnili odpravkih svojeročno podpisali in podpečatili.
V Mnihovu, dne 30. marcija 1873.
(L. S.) pl. krneli s. r.	(L.	S.) Pnsswahl s. r.
(L. S.) V. Weber s. r.	(L.	S.) Snttner s. r.
Smo pretehtavši vse člene te pogodbe pohvalili jo in potrdili, ter obetamo tudi s Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Se in za Svoje naslednike, dajo bodemo po vsem nje zapopadku zvesto izpolnovali in izpolnovati dali.
V potrdbo tega smo pričujoče pismo s Svojo roko podpisali ter ukazali, da se na-nj Naš cesarski in kraljevski pečat pritisne.
Tako storjeno na Dunaji dne šest in dvajsetega meseca aprila v letu po odrešitvi sveta tisoč osem sto sedemdeset tretjem, Našega cesarjevanja pet in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Andrâssy s. r.
Po Najv. posebnem povelji Njcg. ces. in kralj, apost. Veličanstva :
Baron Vilelm Konradslieim s. r.
c. in kr. sekcijni svétovalec.
Zgornja državna pogodba se razglaša ter bode veljala za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaji, dne 31. maja 1873.
Auersperg s. r.	Baulians	s.	r.