Izjava slov. in hrv. poslancev. 0 naših državnih poslancih se piše sedaj veliko in še več se govori o njih, odkar so šli na dvoje v drž. zboru. Vprašanje pa se razpravlja o njih eno, ali je bilo bolje za-nje, oziroma za slov. Ijudstvo, da so ostali v klubu konservativcev. v katerern so bili doslej, ali pa, da so iz njega šli ter si osnovali nov klub za-se? V tem se razume, da velja to vprašanje za vse, v celoti. Drugo pa je potlej, ali je bilo dobro, da so se ločili ter je njih večina ostala, kakor doslej, v klubu konservativeev, manjšina pa si je osnovala novi klub vkup s hrv. poslanci? Misli si gredo o tem pri slov. rodoljubih še na vskrižje. Če bi naj odgovorili mi na to vprašanje, ne bilo bi nam težko najti odgovora, toda ali s svojim odgovorom koristimo naši skupni stvari ? To ,je drugo vprašanje in nam se dozdeva, da storimo bolje, ako še počakamo s svojim odgovorom ter poročamo našim bralcem samo o doslenjih dogodbah, njim pa prepustimo, da si napravijo sami svojo sodbo. Izmed štajarskih drž. poslancev sta gg. M. Vošnjak in Fr. Hobič še nadalje v klubu konservativcev, dr. L. Gregorec pa je v novem klubu. Klub konservativcev poznajo naši bralci in zato ni treba, da še govoriino o njein na dalje, ali novi klub, v kalerem je g. dr. Gregorec: kdo ga pozna ? On nam mora Ledaj še le pokazati in'jhara povedati, kaj hoče in kako upa tisto potem doseči? In ravno o tem govori izjava slov. in hrv. poslancev, ki so v tem klubu in oni edini so v njein. Njih izjava je terej samo njih glas in ni jim bilo pri njej nikomur na Ijubo zamolčati svojih želja. In čujmo sedaj njib izjavo: Ko so početkom tega zasedanja podpisani zastopniki stopili v »klub konservativcev« zajedno z drugiini zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda, izjavili so složnn. da pristopijo khihu. pridržujoe si svo.jo tesno medsebojno zvezo, trdno osvedočeni, da bode klub krepko podpiral njihova prizadevanja, katera idejo poglavitno na to, da Slovenci in Hrvatje dosežejo svojo narodno ravnopravnost. Vrhu tega izjavili so hrvatski zastopniki pri oni priliki, da stopajoč v klub nočejo kakor si bodi prejudicirati svojemu državnemu pravu, ter so pristavili, da se ne bodo držali vezanih po klubovi disciplini v vprašanjih, katera bi se od katerekoli strani na to nanašala. Ko se je začetkom leta 1892 pretresala v klubu trgovinska pogodba z Italijo, izjavili so isti, da si pridržujcvjo svobodno glasovanje o tera predmetu, ter da ob svojem času označijo svoje stališče. Če pa niso do zadnjega odloženja državnega zbora tega storili, zgodilo se je to jedino iz razloga, ker so se nadejali, da ona vlada, katera je opetovano naglašala, da stoji nad strankami, povoljno reši neka viseča narodna in gospodarska vprašanja, sprožena v dalmatinskem zboru na temelju pravice in zakona. Z druge strani so pa bili vsi podpisani tega mnenja, da s tem, da ostanejo v klubu, zaprečijo, da bi levica prišla do oblasti, kar se je do neke mere tudi posrečilo. Toda odkar se je predstavila državnemu zboru parlamentarna vlada, katera se nazivlje koalieijsko, čeravno v njej ni zaslopanih 10 milijonov Slovanov — odkar se mora ta vlada naslanjati na koalirane stranke, pa podpisani se po svojem političnem osvedočenju s to koalicijo družiti ne morejo, ker vladni program nima nikakih ozirov na narodne težnje, izreeno naglašajoč, da morajo mirovati vsa velika politična vprašanja, torej tudi ono o narodni ravnopravnosti; z ozirom, da podpisani teže na to, da se reSijo po pravici vsa narodna vprašanja; — z ozirom, da so že odločili glasovati proti izjemnemu stanju v kraljevini CeSki, katero boče nova vlada vzdrževati, ker je smatrajo naperjeno proli češkomu narodu, koji jim je bratski narod; — z oziroin. da hočejo tudi glededrugih v vladnem programu navedenih vprašanj ohraniti si prosto roko, došli so do zaključka, da izstopijo iz kluba. Ta zaključek izjavili so klubu dnč 23. t. m. in ustanovili posebno slovensko-hrvatsko skupino, ter hočejo brez kakih ozirov pazljivo slediti vladnemn delovanju in temu nasproti vravnati svoje držanje. Ob jednem stopili so podpisani v dogovor z ostalimi.hrvatskimi in slovenskimi zastopniki, ter se nadejajo, da se s časom tej skupini pridružijo še drugi zastopniki, da složno delujejo na parlamentarnem polju. Da podpisani izstopijo iz parlamentarne večine, je naravna posledica njih zastopniških dolžnostij, ter jim bode iz istega razloga poglavitna zadača, čuvati in braniti pravice in koristi slovenskega in hrvatskega naroda, koje se osobito na Primorskem identificirajo s koristmi države. Potegovati se hočejo tudi za to, da se čim prej oživotvori združenje vseh. slovanskih zastopnikov, kateri pripadajo koaliciji, v svrho vzajemnega in odločnega delovanje za ravnopravnost in za pravice vseh slovanskih plemen. Na Dunaju, 26. noyembra 1893. Dr. Klaič, dr. Ferjančič, dr. Bulat, dr. Gregorčič, Borčič, Alfred grol Goronini, dr. Gregorec; Šupuk, Kušar, Nabergoj.