SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 17	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	10	de	mayo	-10. maja 2001
Ob agoniji SIM	Slovenski	utripi
V zadnji številki Svobodne Slovenije sm° brali, da se pišejo Slovenski izseljenski matici zadnje ure, vsaj taki Matici, kot je bila doslej. Ta ustanova ima za seboj dolgo prakso, 50 let dela. Pod komunisti pa žal ni bila samo društvo za Navezovanje stikov z izseljenci po svetu, NNtpak tudi sredstvo režima, da si jih Pridobi ali kontrolira. Zato pa so se zanimali za našo politično emigracijo samo zato, da so ji škodovali.
Ko so se časi spremenili, je Matica ubrala druge strune. Takoj je poskušala Navezati stike z našo emigracijo, ki pa je ludi skušala v začetku nekako priti z njo skupaj. Vprašali so nas za mnenje za Preosnovo, mi smo ga tudi dali, a je vse °stalo po starem. Matico je namreč vodilu neka mala skupnost, večinoma iz komunističnih vrst, mi pa smo predlagali širšo povezanost vseh izseljenskih društev in Maričino vodstvo iz njihovih vrst. Pa ni bilo nič iz tega. Obvladovali so jih še vedno isti ljudje kot prej.
Seveda so bili odgovorni možje navajeni na prejšnje brezskrbno življene, ko jim je denar pritekal v potokih in so lahko izdajali luksuzno revijo Rodna gruda in druge take publikacije, pošiljali po svetu svoje pristaše — seveda pod kon-
V prejšnji številki smo omenili kritiko Predsednika SDS Janša, kjer je zavračal ne-godovalne Kučanove besede o slovenski vojski. Kučan je seveda zanikal Janševe dokaze. Da pokaže dvoličnost današnjega predsednika slovenske države, je Janša predložil dokument z naslovom Deklaracija za mir, ki odločno nasprotuje ustanovitvi'slovenske Vojske in ki gaje poleg nekaterih drugih politikov tranzicijske levice v začetku leta 1991 Podpisal tudi takratni predsednik predsedstva RS Milan Kučan, ter dokument, kije bil na pobudo Kučana oblikovan v letu 1992 v okviru takratnega predsedstva RS in ki se zavzema za Slovenijo, ki ne bo postala članica zveze NATO.
Janša je ob tem še opozoril, da so že leta 1993 in 1994 zaposleni v pristojnih službah Ministrstva za obrambo naredili vrsto urad-Mh zaznamkov, iz katerih izhaja, da so us-"zbenci urada predsednika republike, v Nekaterih primerih pa tudi predsednik sam, Posredovali v korist zaposlovanja različnih oseb v slovenski vojski oziroma na ministrstvu za obrambo. Po pričevanju zaposlenih v °brambnem ministrstvu so takšne interventne po letu 1994 postale stalna praksa.
Janša je takrat tudi dejal, da je v tem ob-°bju prišlo do zaposlitve več sto pripadnikov nekdanje službe državne varnosti oJDBE) in Jugoslovanske ljudske armade v •ovenski vojski oz. na ministrstvu, in sicer faradi neposredne intervence predsednika ržave in vrhovnega poveljnika njenih °brambnih sil Milana Kučana.
Prav tako je Janša spomnil, da je v letih °d 1994 do 1996 Slovenija z nakupi vojaške °Preine v Izraelu in drugih nenatovskih drža-/^3?tNd3^Hbila kompatibilna s standardi zve-e ^ATf$jV)ovzročila nezadovoljstvo prbd-
|
trolo Partije - ; zdifi pa je bilo drugače. Počasi so jim priškrtnili denarni doliv, nastala so druga društva za izseljence izven njihove kontrole in vpliva. In zdaj so se pričeli še notranji prepiri, kot smo lahko brali.
Obenem se nam porajajo misli, da se morajo doma navaditi, da obstaja več društev s podobnimi cilji, ne pa daje vse monolitno in seveda levičarsko. Gotovo je treba koordinirati delo med posamzni-mi izseljenskimi društvi. Da bi pa Matica zopet prevzela staro pokroviteljsko držo, ni več misliti. Sicer ima petdesetletno prakso, veliko poznanja in tradicijo. Morda bi lahko kaj s tem koristila, a zavedati se mora, da če hoče kaj delovati med nami, ki izhajamo iz politične emigracije, mora tudi nas kaj vprašati, spoštovati naše zadržanje ter identiteto in tudi upoštevati naše mišljenje, saj sami vemo, kaj najbolj potrebujemo. Na vsak način pa vodstvo ne bo smelo biti določeno po majhni jasno profilirani zaprti dražbi.
Draga društva, npr. Slovenija v svetu, so že zadobila veliko prakse in se do nas vedejo prijateljsko in nas upoštevajo. Doma je sedaj zavladal pluralizem, vsaj v besedah. Mi ga pa zahtevamo in ostvarja-mo tudi v dejar\jih.	TD
stavnikov zavezništva.
S temi dokumenti je Janša razkrinkal Kučana pred javnostjo. Ta veliko govori o NATO, itd., a je v bistvu proti njemu, kakor je tudi v bistvu proti Evropi. Mi tudi vemo, da se je sklicu plebiscita o slovenski osamosvojitvi do zadnjega dne upiral in je vai\j privolil, ker so mu zagrozili, da bodo to njegovo obnašarje razkrili pred javnostjo. Tega pa ni hotel, čeprav je bil še vedno čustveno navezan na rdečo Jugoslavijo.
Zgodovinska nesreča
Madžarski premier Viktor Orban je označil kot »zgodovinsko nesrečo”, daje bila Slovenija izpuščena v prejšnjem krogu širitve zveze NATO. „To je imelo za Madžarsko slabe posledice: čeprav je ta sedaj članica južnega krila zveze NATO, v geografskem smislu ni neposredno povezana z zavezništvom iti je postala neke vrste ‘enklava zveze NATO’,” je med obiskom v Washington! dejal Orban.
"Zaradi naših nacionalnih interesov in simpatije do Slovencev se zavzemamo za sprejem Slovenije v zvezo NATO. Podobno stališče imamo tudi glede Slovaške, kije od širitve zveze NATO pokazala ugoden demokratičen razvoj. Seveda je res, kar se tiče Slovaške, pa tudi drugih držav, vključno z Romunijo, da mora kandidatka najprej izpolniti vse kriterije zveze NATO za članstvo,” je še dejal Orban in dodal, da Madžarska najbolj podpira članstvo baltskih držav v zavezništvu.
MALO ZA SMEH, MALO ZA JOK
Vsi poznamo Zmaga Jelinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke, njenega poslanca, znanega po svojem prostaškem jeziku in obnašanju v parlamentu. Vemo, da je bil pred leti obsojen kot. cerkveni tat. In ta gospod sedaj želi postati plemenitaš. Ker mu kri tega ne da, si je izmislil nekaj novega. Sodnijsko si je dal spremeniti ime, tako da se sedaj piše Jelinčič Plemeniti. Njegov ego je zadovoljen, plemenit pa ni nič bolj. In za jok? Da takega človeka vzame parlament medse, da se najdejo ljudje, ki ga volijo, in najhuje, da se najde toliko takih ljudi, da ga izvolijo dvakrat zapored!
KRADEJO SPOMINSKE PLOŠČE
Kot nam poroča hotelir Vinko Levstik iz Gorice, je konec marca nekdo izmaknil spominsko ploščo, ki so jo lani postavili v Črnomlju svojemu zaslužnemu sinu pesniku Vinku Beličiču. Med komunistično diktaturo je bil zamolčan, šele v samostojni Sloveniji je prihajal na obisk domov in so ponatisnili njegove pesmi. Na plošči je pisalo: „V hiši, ki je stala na tem mestu, je bil rojen prof. Vinko Beličič, (1913 - 1999), slovenski pesnik in pisatelj”. Plošča, ki je stala na glavni čmomeljski ulici, ni bila razbita, ampak previdno odstranjena s pomočjo lestve. To gotovo ni pobalinstvo, ampak premišljena kulturna skrunitev.
KAKO VRAČAJO ZEMLJO CERKVI
Kako se obnašajo danes v Sloveniji glede povrnitev zemljišč Cerkvi, je značilna odločba Radovljice, s katero so zavrnili zahtevo ljubljanske nadškofije za denacionalizacijo nekaj nad 8000 hektarov podržavljenih zemljišč, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku. Oddelek je povrh tega zavrnil tudi subsidiarno zahtevo nadškofije, da seji
Slovenija v ZN
V izvršni odbor Otroškega sklada OZN (UNICEF) je bila soglasno izvoljena tudi Slovenija. Slovenski veleposlanik pri OZN Ernest Petrič je poudaril, daje bila gladka izvolitev posledica dobro zastavljene kandidature, pa tudi dobre organiziranosti in uspešnega delovanja slovenskega UNICEF-a. Mandat v IO UNICEF traja tri leta, Slovenija pa ga bo nastopila 1. januarja 2002.
Slovenska vlada je tudi sklenila, da bo Slovenija vnovič kandidirala za položaj nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, in sicer v obdobju 2012-2013.
V obdobju od 1998 do 1999, ko je bila Slovenija prvič nestalna članica VS, je bila dejavna v prid reforme VS, sodelovala pa je tudi pri reševanju vsebinskih vprašanj, kot so krize v JV Evropi, Iraku, Afganistanu in Afriki. Vnovično članstvo države v VS bi prispevalo k utrjevanju identitete Slovenije v svetu kot zanesljive partnerice.
Volitve nestalnih članic bodo potekale jeseni leta 2011.
namesto zemljišč v parku dodeli v last, in posest ustrezna nadomestna zemljišča. Dose-daj so v isti občini vrnili Cekvi le 2274 hektarov zemljišč, o preostalih 8000 hektarih zemljišč pa se še niso odločili. Če sodimo po dosedanjem vračanju, Cerkev ne bo dobila skoraj nič nazaj, kar je seveda bivšim komunistom, ki sojo pred desetletji razlastili, zelo všeč, čeprav jim bolj slabo služi za izkaznico pri vstopu v Evropsko zvezo.
SPET SE JE PODRAŽILO
Cene motornih bencinov so se spet zvišale, tokrat v povprečju za 3,5 odstotka oz. šest tolarjev pri litru. Cena najbolje prodajanega 95-oktanskega neosvinčena bencina se je zvišala za 3,5 odstotka za liter. Liter dizelskega goriva se je podražil za 4 %, kurilno olja za ogrevanje pa prav tako za 6 %.
RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA
Da pa ne bo samo negativnih poročil iz Slovenije, naj povemo, da bodo od sedaj vodili zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter uskladili podatke v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra. Odlok ureja natančen prenos podatkov iz zemljiškega katastra in predpisnje način vpisa podatkov v elektronsko zemljiško knjigo. Predvidoma naj bi bila zemljiška knjiga do leta 2004 v celoti vodena z uporabo računalniške tehnologije.
MATURA SE JE PRIČELA
Dijakinje in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so za letošnjo maturo pisali esej iz maternega jezika (slovenskega oz. italijanskega ali madžarskega). V tematskem sklopu za maturitetni esej so bile letos novele Debeluška Guya de Maupassanta, Pikova dama Aleksandra Sergejeviča Puškina, Konec pustolovstva Vladimirja Bartola, Samorastniki Prežihovega Voranca in Votel je Kras Alojza Rebule. Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo četrtošolci pisali 4. junija. Matura pri drugih predmetih se bo v spomladanskem roku začela 2. junija BUHU« 11H1MM .HI" t'lWMUNII MHIIHIIMMUBI
VOLITVE V ČRNI GORI
Po podatkih republiške volilne komisije je zveza Zmaga Črne gore dobila 42,05 % glasov, Zveza Skupaj za Jugoslavijo pa 40,67 %. Po teh podatkih bo imela Zmaga Črne gore v novi 77-članski skupščini 35 sedežev, Zveza Skupaj za Jugoslavijo pa 33 poslancev. Liberalna zveza (LS) je prejela 7,65 % glasov oziroma šest poslanskih mandatov, tri poslance pa bodo imele manjše stranke Albancev. Volilna udeležba je bila 80,84-odstotna. Volilne številke kažejo, da je črnogorska družba močno razdeljena glede neodvisnosti republike. - Črnogorski zunanji minister Branko Lukovac pa je dejal, da bi morala Črna Gora referendum o neodvisnosti prestaviti na jesen. „Potre-bnjemo več časa,” je dejal Lukovac, ki je dodal, da je nerealistično pričakovati pripravo referenduma do 13. julija.
j*T~*^nT»irirTifiT»mir,niffmrf(rTrm''n'Trim1wilMi]riiiwlilwi[rfiwrt'riiii'[wiliiii«f">if[i[i[[iii<lniiMii<liiiiiittiiM[ilii[u
STRAN 3:
Dnevnik iz maja 1945
			i
			
Kučan je bil proti slovenski vojski in NATO
immMmmmMtmmmw****
REFERENDUM 0 UMETNI
V Sloveniji so pričeli zbirati podpise (potrebnih je 40.000) za zahtevo o referendumu proti novemu zakonu. Toda v parlamentu so predlog pomladnih strank o referendumu poslanci podprli in tako zbiranje podpisov ni potrebno.
Državni zbor je z 31 glasovi proti 2 za 17. junij razpisal naknadni zakonodajni referendum o zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki gaje zahtevalo 34 poslancev s prvopodpisanim Francem Cukjatjjem (Socialdemokratske stranke), predvsem zaradi sporne določbe, po katdFi je umetna oploditev omogočena tudi samskim ženskam brez partnerja, ki bi sicer lahko zanosile po naravni poti. V istem smislu so se opredelile že praj razne medicinske avtoritete in društva, kakor tudi Cerkev.
Pred sprejetjem odloka je potekala polemična razprava, in sicer o vprašanjih, ali zakon pomeni grožnjo družini in spreminja vrednote v družbi ali pa odpravlja dosedanjo diskriminacijo žensk, saj uvaja pravico do materinstva vsem ženskam, ne glede na to, ali so poročene ali samske.
Sicer so podporo odloku za razpis referenduma napovedali v SDS, Novi Slovenijii, SNS in SLS+SKD, odločno pa ji nasprotovali člani Združene liste in Libcraldemokratov. V poslanski skupini Združene liste so izrazili prepričanje, da referendumska zahteva posega v temeljne človekove pravice, pri čemer so pozabili na temeljne pravice otroka do družine, do očeta.
Za dan razpisa referenduma je DZ določil 7. maj, kar- pomeni, da s tem dnem začnejo teči roki, potrebni za izvedbo referenduma. Pravico do glasovanja na referendumu imajo državljani z volilno pravico. Ti se bodo izrekali ,,za” ali ,,proti" temu, da ,,se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, sprejet. v DZ 19. aprila 2001?” Odločitev na referendumu bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
NEKAJ ODMEVOV
V imenu NSi je v parlamentu nastopil Andrej Bajuk. Med drugim je poudaril, da so poslanci te stranke daj časa poskušali preprečiti sprejetje „tako spornih določb, kot jih vsebuje zakonska novela, ki je bila sprejeta le zaradi politične prevlade v državnem zboru" Ena poglavitnih nalog države je, da zagotovi take razmere, ki bodo omogočili zdrav otrokov razvoj, to pa je možno le v družini, saj boljšega načina za razvoj otroka doslej še niso odkrili. Stališča podpisnikov zahteve, kot je dejal, podpira tako medicinska kot pravna stroka, pa tudi etična komisija. „Poslanci NSi smo odločno postavili pravico otroka do normalnega otroštva pred pravico samske ženske,” je še dejal Bajuk.
Anton Delak iz stranke upokojencev je zastavil vprašanje;, ali bomo v prihodnje za vsako najmanjšo stvar zahtevali referendum in tako zapravljali denar. Ravno on, ko pa je za partizanske pokojnine denarja še preveč. Po njegovih besedah bi referendum povzročil še dodatno delitev Slovencev (zakon sam pa zgleda, da ne).
V imenu poslancev LDS je povedal Jelko Kacin, da so v spremembe zakona šli zato, da bi preprečili diskriminacijo žensk, ki jo je prejšnji zakon dovoljeval. Žensk namreč ne moremo deliti na samske in poročene, saj je to delitev, ki ni v skladu z ustavo. (Zakaj pa umetno ne oplojujejo tudi moške, saj so enakovredni pred ustavo?)
Pavel Rupar (SDS): ,,Osebno menim,
PROTI ZAKONU OPLODITVI
da bi se državni zbor in vsi, ki smo za to poklicani, morali zavzeti za to, da bi v urejenih družinah matere rojevale čim več o-trok, daje družina še vedno tisto, kar je bila, in da oba od staršev skrbita za te otroke. Žal v Sloveniji družina nima več v povprečju dveh otrok, ampak manj. Seveda je to posledica tega razvoja oziroma te družbene miselnosti, da je otrok predrag, da je otrok postal blago, ki se kupuje tako kot solata — kjer je dračja, je pač ne kupimo.”
Radio Ognjišče je 6. maja zelo ostro nastopilo proti novemu zakonu.
Pravi: ,,Gre za to, da je zakon sporen, nedopusten, nemoralen, podpira namreč oplojevanje tudi samskih zdravih žensk, ki imajo sicer odpor do moških ali spolnosti, kar pomeni, da bi pravico do otroka lahko dobile tudi ženske z istospolnimi nagnjenji-Dopolnilo omogoča tudi hkratno darovanje jajčne celice darovalke in semena darovalca, kar pomeni, da zarodek niti z materjo niti z očetom sploh ne bi bil povezan.
Samo še bebca bi uspeli prepričati, da zakon ne bo spodbudil množične prodaje zarodkov.
Cerkev predvsem poudarja, da otrok ni last staršev, ampak avtonomnp bitje, sam zase osebnost in ima pravico biti spočet v ljubezni. Torej ne gre za pravico staršev, ampak pravico otroka. In ta pravica naj bi bila tudi vsem v mislih, ko se bodo odločali na referendumu. Odločali bomo o tem, kaj je za otroka najbolje.”
Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je soglasno sprejela sklep, s katerim poziva Vlado in Državni zbor RS, da predlog sprememb zakona umakne iz nadaljnje obravnave ter tako omogoči javno razpravo za pripravo novega predloga, pri katerem bo imela stroka večji vpliv. Enako stališče je zavzelo Slovensko zdravniško društvo; odločno zavrača predlog tudi Državna komisija za medicinsko etiko.
Tudi Sekretariat za zakonodajo Državnega zbora ugotavlja, da bi z umetno oploditvijo samske ženske otroka vnaprej prikrajšali za pravne posledice očetovstva, s čimer bi tega otroka že z zakonsko določbo postavili v slabši položi, kot ga imajo otroci umetno spočeti v zakonski ali izven-zakonski skupnosti.
Da o mnenju Cerkve niti ne govorimo. Na katoliške teologe so, čeprav so se z vsem spoštovanjem do prizadetih popolnoma legitimno vključili v javno razpravo, prileteli celo očitki o fašistoidnosti njihovih stališč. Liberalna demokracija je tako proti vsem znanstvenim ustanovam, Cerkvi in tudi sicer liberalni praksi Evrope in v zavesti svoje politične moči pogazila vse. Volilni izid je razumela kot nekakšno „bianco menico” za uveljavljanje svojih (partikularnih) stališč kot edino veljavnih. In prav v tem je ena pomembnih temnih senc spremenjenega zakona.
Hinje in Žvirče v plamenih
Pred kratkim je pri Družini v Ljubljani izšla knjiga pod naslovom Hinje in Žvirče v plamenih, ki opisuje vse gorje, ki ga je prinesla v te kraje revolucija in vladavina po njej v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To knjigo moraš prebrati, če hočeš razumeti, za kaj je pravzaprav šlo. Samb poznanje resničnih razmer v preteklosti vodi k spravi in lepši bodočnosti.
Omenjeno knjigo lahko dobite v Mohorjevih trgovinah, tudi v Celovcu.
Ciril Turk
Iz življenja
Precej dogodkov smo lahko zapisali pretekle dneve. A dva sta posebej pritegnila našo pozornost. Zato je prilično, da se ju malo ogledamo.
KONEC POTI
Resje, daje danes najbolj zaskrbljujoče vprašanje, kaj bo z gospodarstvom. Minister Cavallo skuša dolgove, ki zapadejo v kratkem, obnoviti na dolgoročno odplačevanje. To vse je važno. A večkrat smo že zatrdili, da je politična stabilnost eden temeljnih pogojev, da se tudi gospodarstvo lahko mimo in pozitivno razvija.
V političnem oziru pa je bila gotovo najpomembnejša novica napoved, da bivši podpredsednik in vodja Solidarne fronte, Carlos ,,Chacho“ Alvarez zapušča stranko in politiko. To je še bolj važno kot pa dejstvo, da je pred meseci zapustil mesto podpredsednika države.
Lahko bi rekli, da je Chacho ustvaril Solidarno fronto. Vse se je začelo nekaj mesecev po nastopu Menema kot predsednika države leta 1991. Tedaj je skupina osmih poslancev („el grupo de los ocho“) zapustila peronistično poslansko skupino (a ne še stranko) in ustanovila svoj parlamentarni blok. Vidni zastopnik te skupine in poznejši vodja je bil prav Carlos Alvarez.
Kmalu za tem so tudi izstopili iz stranke in v povezavi z raznimi levičarskimi skupinami (med njimi argentinsko komunistično partijo) ustanovili Veliko fronto (,,Frente Grande”). Tu je važno vlogo igral filmski režiser in politik Pino Solanas, vodstvo pa je ponovno prevzel Alvarez. Zavedal pa se je, da v družbi komunistov in skrajne levice ne bo prišel daleč. Spretno se jih je znebil. Solanas je nato ustanovil Južno fronto (Frente del Sur), ki pa je imela kaj kratko življenje in je kmalu padla v pozabo.
Frente Grande pa je rastel iz dneva v dan, predvsem na podlagi obtožb korupcije tedar\je vlade in z zahtevami politične prozornosti. Ko se je povezal še z Bordonovo stranko PAIS, je dokončno nastala Solidarna Fronta in na predsedniških volitvah leta 1996 zasedla drugo mesto pred radikali. Poznejši Bordonov odhod je ni prizadel in je zasedla prvo mesto v prestolnici in dosegla lepe uspehe tudi v provincah Buenos Aires in Neuquen.
Ko sta tako radikalna stranka kot Solo-dama fronta spoznali, da nobena posamič ne bo mogla premagati peronizma, sta ustanovili Povezavo, ki je res zmagala na volitvah in prevzela oblast 10. decembra 1999. Stvari se niso odvijale, kot je Povezava pričakovala. Pod pritiskom realnosti in mednarodnih upnikov so morali požreti vrsto obljub in programskih ter ideoloških postavk in še poostriti gospodarski model, ki so ga doslej napadali.
Vse te grenke grižljaje je Alvarez pogoltnil. Ni pa mogel preko obtožb, da so se tudi pod vlado Povezave pripetili primeri korupcije. Kriza okoli kupovanja glasov v senatu ga je prizadela, da je odstopil z mesta podpredsednika države. Po mesecih omahovanja je sedaj odstopil še od vodstva stranke in napovedal odhod iz politike. A razumimo prav: iz formalne politike, ker iz vrst „civilnih ustanov” bo še naprej napadal vlado, brez zaprek in zlasti brez odgovornosti, ki mu jih je nalagala strankarska pripadnost. Odločil se je na najlažji posel: kritikanstvo tistih, ki ne delajo!
Res pa moramo priznati v tej zvezi dva dejavnika. Prvi: Alvarez je imel vodno smolo pri volitvah: za predsedniško kandidaturo je bil kar dvakrat, poražen, čeprav so mu napovedi koristile: leta 1996 ga je posekal Bordon, leta 1999 pa De la Rua. Druga: številne obtožbe tako glede korupcije kot glede politične in ideološke etiko so popol-
Tone Mizerit
noma stvarne. V marsičem ima mož prav. Vendar težko je kaj doseči, zlasti v politiki, samo s kritiziranjem in brez resnega in zavzetega dela. Kot politik Alvarez spada v večno opozicijo. To je pot, ki jo je končno izbral.
KUBANSKA KRIZA
Kdo bi rekel, da bo razmerje s Castrovo Kubo slabše pod radikali kakor pod Mene-mom. Človek je še nekam razumel, da sta se Kastro in Menem nenehno prerekala. Eden je bil strogo udinjan s severnoameriško politiko, drugi pa ima za smoter svojega živijepja borbo proti Združenim ameriškim državam. Vendar sta se Castro in Menem osebno vedno še kar razumela in med pjima nikdar ni prišlo do besednega razkola.
Vsi pa so pričakovali, zlasti na Kubi, da se bo razmerje temeljito spremenilo, ko je na vlado v Argentini prišla Povezava. Ideološko strogo usmerjena na levo, predvsem v svoji komponenti Solidarne fronte, bi morala podpirati Castrov režim in njegovo postopanje. A ko se je v sklopu Združenih narodov ponovno obravnavalo vprašanje človekovih pravic na kubanskem otoku, je prišlo do prvih zapletov.
Pričele so se razširjati govorice, da bo Argentina volila v tej zadevi proti Kubi. Že same te govorice so v Ilabani povzročile tako hudo reakcijo in take napade na Argentino, da argentinski diplomaciji skoraj ni preostalo drugega kot da je potem res volila proti Kubi.
Odgovor je bil hiter. Kqj malo diplomatsko so se kubanski dnevniki spravili na buenosaireško vlado. Opazke so bile različnega kalibra: ščurki, pritlikavci, petolizci, kreteni, slinovci. Potem so se s podobnimi izrazi posvetili še osebno argentinskemu zunanjemu ministru. Ta je odgovoril doka) mimo, le odpoklical je argentinskega poslanika v Habani, kar je le korak manj kot prekinitev diplomatskih zvez.
Dogodek ima kaj logično razlago. Po eni strani je Argentina zaradi gospodarskih in finančnih težav prisiljena, da do ZDA vodi čim boij poslušno politiko. Po drugi strani so prve skrajno grobe reakcije s strani Kube argentinsko diplomacijo prisilile, da je dosedanje vzdržanje spremenila v obsodilni glas.
Lahko bi pa še nekaj pridali, a to pot v zvezi z ameriško politiko. V Washingtonu že leta in leta obsojajo Kubo zaradi kršenj3 človekovih pravic. Sijajno! Poraja pa se vprašanje, zakaj enako strogo ne obsoja Kitajsko, ki prav tako ali še hnje krši te pravice. Odgovor je enostaven: kitajski trg je mnogo večji kot pa kubanski.
ŠE NA KRATKO
Povišanje IVA (Davek na dodano vrednost) in njegova razširitev na nova področja je najbolj prizadel srednji sloj. To vzbuja nezadovoljstvo, ki ni pozitivno za politične simpatije do vlade. Ugled vladnega delovanja nenehno pada. Istočasno pada tudi ugled in zaupanje, ki so ga ljudje gojili do Gavalla.
Minister ima sedaj kaj malo časa, da izpelje drugi del svojega načrta.
Te dni se najbolj trudi, da bi obnovil plačila zunanjega dolga, ki zapadejo v kratkem, in jih zamenjal za dolgoročno odplačevanje. V tem kaže, da bo v precejšni' meri uspel.
Po drugi strani ima težave, ker državni deficit preveč raste. V prvih štirih mesecih je deficit dosegel že (54 % tega, kar so se z FMI dogovorili za vse leto. To pa sovpada s padcem davčne nabirke, kar pomeni, da je država prišla „iz dežja pod kap”.
Slovenci v Argentini
PRISTAVA
Občni zbor Zedinjene Slovenije
Roditeljski sestanek Prešernove šole
tajnik za institucionalne
ZADEVE DR. VITAL AŠIČ
Dejal je, da se ZS, ki je včlanjena v Pederacjjo narodnostnih skupnosti v Argentini (FAC), udeležuje plenarjjev in drugih prireditev kot polnopravni član.
Federacija je v sklopu Direccion de Migraciones izdala nov direktorji vseh imigrantskih federacij v Argentini z zelo popolnimi podatki.
»Direccion de Migraciones“ je priredila tečni za izobraževanje voditeljev, pori imenom ,,Ayudando al Inmigrante“j to je tehnična priprava za posvetovalnice za Pove imigrante, da uredijo svoj legalni status v Argentini, in vse to brezplačno.
Tudi so bili tečaji s sklopu INADI; ki so trajali tri meseče, kjer je glavna tekmatika borba proti diskriminaciji in njen pravni študij s stališča argentinske zakonodaje.
Prisotna je bila tudi FAC pri raznih folklornih prireditvah, ki jih prireja oz. pod-Pira vlada mesta Buenos Aires, v Parque Centenario, Parque Rivadavia in Palermo. Pri teh prireditvah, o katerih radi poročajo časopisi, tudi sodelujejo slovenske skupine, vendar ne v sklopu ali koordinaciji našega društva. Glede tega bi bilo mogoče pozitivno v bodoče večje sodelovanje.
Razni časopisi so posvetili članke delovanju FAC kot ,,Clarin“ v nedeljski reviji »VIVA“, o imigranskem tisku, „La Nacion" ° prireditvi v Parque Centenario in „Metro“ ° Prireditvah imigrantskih skupin v parkih, Kier običajno omeni slovensko prisotnost.
Menim, da je še vedno pozitivno za našo skupnost, da še naprej sodeluje pri FAC, ki nam kljub temu, da ni osredotočena na našo probleme, nudi lepo možnost za odlične osebne in institucionalne stike s praktično vsemi imigrantskimi federacijami, in lažji dostop do vladnih krogov.
Tesne in prijateljske vezi z argentinskimi prijatelji in osebnostmi še obstajajo in Jih skušamo ohraniti. Za božič in novo leto Je bilo razposlanih čez 40 voščil z slovenskimi motivi najboljšim prijateljem slovenstva. Delo je odlično organizirala in izpeljala Prof. Jana Dobovšek.
O ustanovitvi Federacije slovenskih dru-štev v Argentini: je zamisel, ki jo je Pred dobrima dvema letoma predložil na Medorganizac|jskem svetu, po dolgih razgovorih, debatah in razlagah, lepo dozorela.
Pred dokončno ustanovitvijo je naše društvo razposlalo vprašalno polo vsem Uašim Domovom, na katero so kar večinsko odgovorili.
Kar se tiče ustanovitve in ciljev bodoče Federacije, je bilo- soglasje (100%) v sledečih točkah:
Da je ustanovitev Federacije potrebna.
Da ta Federacija predstavlja celotno slovensko skupnost v Argentini pred argentinsko državo in Republiko Slovenijo, pred Cerkvijo, Federacion Argentina de Colectivida-des in civilnimi organizmi srednje stopnje.
Da prevzame Federacija koordinacijo slovenskih prireditev v Argentini.
Skoro soglasno (nekako 83,33%) so se Mrazili glede naslednih točk:
Da je Federacija kompetentna za tisk v slovenščini in španščini v interesu skupnosti in nad časopisom, ki bi predstavljal mterese skupnosti.
Daje kompetenca Federacije Centralna slovenska knjižnica.
Da je Federacija kompetentna v organi-2aeiji slovenskega šolstva.
Polovica društev (50%) je mnenja, da:
Federacija organizira centralni muzej
emigracije in arhiv in določa smernice slovenskih mladinskih organizacij.
Naj ima število delegatov pri federaciji po principu vsako društvo enako (pet društev), ali po številu članov (erfo društvo).
Končno sta samo dve društvi za to, da Federacija skrbi za ostarele osebe slovenskega porekla.
To so nekako bistveni cilji Federacije, o katerih so se izrekla naša najvažnejša društva, in bo seveda na tej podlagi še temeljita debata za dokončno formulacijo, ki ima kot princip konsenz, čeprav je razvidno, da je ta že v glavnih točkah dosežen.
Treba je urediti zadevo vzdrževanja centralne pisarne, ki jo trenutno vzdržuje za vso skupnost eno društvo, t.j. Zedinjena Slovenija, katere člani so fizične osebe in večkrat tudi včlanjeni v druga društva, torej dvakrat vzdržujejo interese skupnosti.
Za vsako drugo delovanje Federacije bi financiranje načrtov moral izglasovati Kongres delegatov, torej ne bi bilo nikoli kakšnih dajatvenih presenečenj-
Po analizi trenutnega stanja civilnih društev v Argentini vitalnosti naše skupnosti manjka samo centralna pravna organiziranost. Smatram, da je ustanovitev Federacije ne samo potrebna, temveč nujna. Da se naša skupnost ohrani močna in zdrava in zasede svoj položni, ki ji v Argentini pripada, in tudi pridobi na pomenu, ki si ga v Sloveniji zasluži. Mislim, da zato iniciativa pripada »Zedinjeni Sloveniji" kot krovnemu dništvu - sednj le po dogovoru, ne pravno, - in ki je od vsega začetka naše naselitve v tej deželi, preje kot »Društvo Slovencev," zastopala vse skupne interese slovenske skupnosti v Argentini.
Nadaljevanje prihodnjič
Počitnice so že za nami. Doba nalog, šolskih in izvenšolskih dejavnosti, veselja nad novimi odkritji, treme ob nastopih in tihih vajah, klepeta in igre s sošolci je tu.
Otroci, pa tudi starši in učitelji, so spet spravili v tek budilke, ošilili svinčnike, si nadeli nahrbtnike na rame, zavihali rokave in poprijeli za delo. Čeprav se otrokom zdi skoraj neverjetno, pa vendar je tako. Največ skrbi s šolo in z vzgojo na sploh imajo starejši Ijuclje, tisti, ki pripomorejo k oblikovanju mladih osebnosti.
Ker se zavedamo težke odgovornosti, se želimo med sabo pomeniti, si izmenjati
izkušnje, si stati ob strani. Zato smo se zbrali na roditeljskem sestanku. Vodila ga je ga. Marjana Hribar Vivod. Podala je nekaj vzgojnih prijemov. Pomenili smo se o možnih pristopih k vedno sodobni a vsakokrat težji problematiki obvladanja slovenskega jezika.
Sledil je pogovor o šolnini, o točnosti, o verouku, o tem in onem. Ge. Anka Savelli Gaser in Mojca Prešern Jelenc pa sta za konec še opozorili na pevske vaje, pri katerih se otroci pripravljajo na spevoigro.
VJG
Zveza žena-mati iz San Martina
Sanmartinska Zveza žena mati je v aprilu odšla na izlet v Boko. Bil jih je poln avtobus, saj so se Zvezi pridružili tudi možje članic in je bilo prav živahno. Tja in nazaj grede so bili vsi izredno razpoloženi! V Boki so si ogledali galerijo slik Quinquela Martina, potem so prešli Stezico - Camini-to, ki je bila polna slik in ljudi, največ turistov. Menda ni turista, ki si v Buenos Airesu ne ogleda te male uličice, posluša glas harmonike in se čudi tako nenavadnemu delu mesta.
Skupina je šla nato v hišo-atelje Marjana Gruma, ki jih je prijazno sprejel. Vsa pricestna enonadstropna stavba je posvečena slikam, figuram in raznim »perpe-tuum mobili”, teko da je videti mnogo zanimivega. Prva soba je namenjena slikam
rož njegove žene, ki je tudi slikarka. Pozornost pa so vzbudili Indijanci, pa seveda vse njegovo delo.
Kot je splošno znano, je Boka bila prvo naselje revnih ljudi, zlasti Italijanov, ki so prišli v Argentino iz Genove in se vsidrali prav ob reki Riachuelo. Barve stavb so posebnost zase, saj so pločevinaste hišice barvali z barvo, ki so jo dobili v dar. Zato ima vsaka hiša več kontrastnih barv. Tisti značilni smrad luke je precej zmajšan, ker so reko čistili, pa vendar ne popolnoma očistili. Ob cesti so prodajalnice spominčkov. Po vsem tem ogledu so šli še v cerkev Nuestra Senora de los emigrantes, ki je tudi mešanica slogov.
Zveza ima 17. maja spet nov sestanek, ob pol šestih popoldne. Vabljene!
Spomini na odhod iz domovine
DNEVNIK
OD 4.5.1945. BARAKA 9.
4.5.1945. Gremo iz Grčaric proti Ribnici peš, zmučeni in žejni. Prenočili v Dolenji vasi, nato proti Ribnici.
5.5.45. Cel dan hodili in prišli na Pudob. Tam sem pekel krompir, kurili celo noč.
6.5.45. Na Pudobu - Sv. Gregor - Velike Lašče.
7.5.45. Zvedeli o nemški predaji, do ene ure odmor. Ljudje so skozi jokali. Pohod na Turjak, odmor do 10. ure zvečer. Tu smo dobili zadnji delež kruha, sira, mesa in pu-tra. Na P|javo Gorico smo prišli ob eni, spali do 7. na seniku.
8.5.45. Hodili čez Ig - Matena vas - Črna vas. Tu smo stali na položajih dva dni.
9.5.45. Domov sem šel in se poslovil od vseh, bratje prišel domov. Ob 10. zvečer smo šli iz Ijub|jane - Šentvid - Šmartno - Vodice.
25.5.45. Preobrat. Delo porazdelili, eni v kuhinje, drugi v sobe, tretji kot smetarji. Mene so dali v podoficirsko kuhinjo.
26.5.45. Takoj po zajtrku sem pomil posodo in pomagal lupiti krompir, jabolka itd.
Ostanki nemškega taborišča pod Ljubeljem, v katerem so bili francoski ujetniki- kopači v ljubeljskem predoru.
Vetrinjski grad ali samostan, kjer so se zbirali begunci k maši in kjer je bil tudi otroški vrtec.
Hodili cel dan in celo noč. Prišli ob 6h v Tržič na Ljubelj. To je bilo že 10.5.45. Pod Ljubeljem stali 7 ur; potem smo ga prekoračili, hodili po koroških tleh. Prvič po 10. letih se je spet slišala slovenska pesem. Potem v Podljubelj in St. Rožeo. Tu smo se udarili s partizani, ki so stražili nad prehodom, čez Dravo so se umaknili, uničili dva tanka in tri partizane.
11.5.45. Prišli čez Dravo in smo zasedli višino okoli mostu, stali do 1/2 12h. Oddaja orožja je bila ob 10 uri. To nas je nnjbolj potrlo. Nato smo šli v Vetrinje pri Celovcu. Bili tu štiri dni.
15.5.45. Oglas 25 ljudi za delo. Hitro se vrinem vmes in šli smo v Charlotenhof k Angležem delat. Takoj smo dobili neknj za pod zob.
16.5.45. Vstali ob 1/2 7h, se umili, obrili in počakali taki zajtrk, ki je bil šele ob 8h. Štiri vrste jedi, to nam ni šlo v glavo, kako morejo toliko pojesti. Potem smo stalno 10 dni pobirali papir in smeti po krugu.
6.8.1946 ... Prvi zvezek mojega dne bo kmalu poln. Pisati sem ga začel v Veroni od umika domobrancev iz Podhoste in naprej, ko smo prišli k Angležem delat in nato Škotom in potem v logor Servigliano. Doživel prvo selitev v Senigalijo in tu je bil spisan. In pričel novi dnevnik in mogoče tudi novi list mojega živ|jei\ja. S tem zaključujem ta zvezek. Bog ve, kdaj bom spet enkrat doma bral ta zvezek in se spominjal vseh krajev in ljudi, kjer sem bil prišel v stik s temi ljudmi.
Iz dnevnika Vojka Rehbergerja (*30.5.1924, Ljubljana;
+20.11.1992, Buenos Aires)
Slike Janez Jenko
Ostanki nekdaj prostranega polja, kjer je stalo taborišče.
PIWM1WIIMMMI
MMMNMMN
Iz zamejstva
Človek in družina
Lic. Nadislava Laharnar
Ko spregovorimo beseda DRUŽINA, mislimo na LJUBEZEN, ki je začetnica družine, njena vez in temelj. V preizkušnjah je ta ljubezen vselej zmagovita, če je trdno zasidrana v božji ljubezni. Družina je namreč kot spominček iz raja, ki ga nosimo s seboj do konca dni. In ljubeT zen je sinonim za srečo, v kateri, smo se sončili v domači hiši - četudi v tej solzni dolini.
SREČA
Vsi Ijucjje neizbežno težimo k sreči. To drži do take mere in meje, da NI v naši moči, da NIKAKOR NE moremo NE iti za srečo. Bog sam je to težrgo položil v človekovo naravo, zato se ji nihče ne more niti izogniti niti odreči. Končna in popolna sreča pa nas čaka v Bogu, kajti „nemirno je naše srce, dokler se v Njem ne spočije”. (Sv. Avguštin).
Pri ljubezni torej gre za osnovno, za najvažnejšo, za izhodiščno in bistveno temo našega bivanja, zato je vredna časa in truda za premislek. Le tako bodo naše izbire in odločitve Bogu po volji, ta pa je istočasno naša resnična sreča.
Božja ljubezen nas je priklicala v življenje, žal pa je vsa človeška zgodovina le ena sama dolga povest o tej isti, izdani a tako nedoumljivi Božji ljubezni, da je celo naš greh in smrt premagala in nas odrešila.
Bodi torej pobožno naše zadržanje, zaresno naše iskanje in iskreno naše srce, v obravnavanju teh velikih dejstev, v jasni zavesti, da pri tem „stojimo na svetem kraju”, tako mi sami, sodobniki enaindvajsetega stoletja, kakor so stali vsi rodovi pred nami in bodo tudi tisti, ki pridejo za nami: pred skrivnostjo in na svetem kraju. Življenje je sveto, čeprav tega nikoli ne bodo vsi spoznali in priznali.
Pri tem pa so skrbi, tegobe in trpljenje naše stalne spremljevalke, le njih vrsta, kakovost in število se spreminja, kot se spreminjajo časi in ljuclje. Skrbi in težave imamo vsi, eden več, drugi mani; se pa tudi zgodi, da se kdaj kdo zgrudi pod njih težo.
STO PROBLEMOV
Seveda, seveda, sto problemov je res veliko. Vseh ne bo mogoče rešiti, vsaj naenkrat ne. Kaj pa če bi začeli pri največjem in najvažnejšem? Z drugimi bo potem
že laaje; že zato, ker bo težav vedno manj. Poleg tega boste pa tudi na vsak korak bolj pogumni, ker Vas bo krepila zavest uspeha.
Veste kaj! Pomagam Vam. Nocoj se lepo prespite, potem pa premislite, kje začneva, in jutri se vidiva. Skupaj bova veselo šli na delo, sai „v slogi je moč”.
Naslednje jutro je gospa res prišla, a se pogovora sploh ni spomnila. Želela si je le ponovno razbremeniti dušo, ki je omagovala pod morečim bremenom težav. Človeka v stiski morate vsekakor poslušati, to je res kot pribito. Najprej moramo vedeti, za kaj gre, potem pa pretehtati dane možnosti in takoj ubrati najprimernejšo in najkrajšo pot do rešitve.
Toda, pazite! Gospa je očividno izgubila stik s stvarnostjo. Res je imela sto in eno težavo, a največja in prva težava ni bila v tem, da je imela sto problemov, ampak v tem, da je ona sama bila problem.
Današnji način življenja, osamljenost, razdalje, težke okoliščine, krivice in moralno zastrupljeno ozračje, lahko človeka tako porinejo ob rob, da se vrti kakor v začaranem krogu, iz katerega ne vidi izhoda. Tudi zunai\ja pomoč je brezuspešna, če se ne more opreti vsaj na mrvico zdrave osebnosti. V tem primeru je nujen posvet s strokovnjakom in njegova pomoč.
Skrb za to je tudi ljubezen.
Starši, vzgojitelji, voditelji in krog bližnjih, morajo biti kakor angeli varuhi ne samo svojega naraščaja ampak tudi članov širše skupnosti, ki se v težavah ne znajdejo. Obzirno naj bi preventivno podpirali in pospeševali razvoj zdravih sil na često zelo težko borbo za obstanek in za prostor pod soncem, do katerega ima vsak človek pravico.
Vzajemnost, in medsebojna povezava igrata pri tem veliko vlogo. Daje tudi priliko za navdušen govor o človekovem dostojanstvu in o veličini življenja. Govor bo dobrodošel v besedi, še bolj pa v dejanski zglednosti, na kateri počiva vsaka prava avtoriteta.
Razumevajoče zanimanje, dobra beseda in nasvet, stisk roke in praktična pomoč veliko pomenijo bližnjemu v zadregi ali na razpotju. So čudovita sredstva za prijetnejše in plodno sožitje in močna opora v življenju. So izraz iznajdljive in ustvarjalne ljubezni do Boga in do bližnjega. To pa je prva in največja in v resnici edina, vse druge obsegajoča, božja zapoved.
KOROŠKI NACIONALISTI NA POHODU
Avstrijska zvezna vlada v nasprotju z izjavami nekaterih vladnih politikov v zadnjih dneh ni spoštovala razsodbe ustavnega sodišča, po kateri bi morala najpozneje do 30. aprila letos urediti vprašanje slovenščine kot uradnega jezika na južnem Koroškem s posebno odredbo. Glede tega vlada v vseh občinah v okraju Velikovec stanje pravne negotovosti.
S tem, da vlada ni storila ničesar, je namreč prepustila odločitev vsaki posamezni občini v okraju, ali bo upoštevala razsodbo ustavnega sodišča ali ne. Tako bi se morali pripadniki slovenske manjšine, ki hočejo uporabljati slovenščino kot uradni jezik, vnovič pritožiti pri vrhovnem sodišču, da bi izsilili svojo pravico.
V zvezi s popisom prebivalstva, ki se je ta teden začel tudi na avstrijskem Koroškem, pa omenimo žalostno dejstvo, da sta velikonemški šovinistični društvi Heimat-dienst in Zveza koroških brambovcev pozvali vse Korošce, naj prekrižajo pri vprašanju o občevalnem jeziku samo rubriko „nemško”, da jih ne bodo šteli za Slovence, kar označujejo slovenski predstavniki za ,,iracionalno in protizakonito dejanje”. Haider se še vedno zaletava v Slovence, avstrijska vlada se sicer ograja od njega, v praksi pa pusti, da stvari tečejo naprej v škodo slovenski manjšini.
CESTNI NAPISI V SLOVENŠČINI
Na Opčinah pri Trstu je 5. maja potekala slovesnost ob uradnem poimenovanju Dunajske ceste. Ob tej priložnosti so odkrili tablo, ki označuje cesto v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku - Strada per Vienna - Dunajska cesta - Wienstrasse. Slo-
vesnosti sta se med drugim udeležila podžupana Trsta in Dunaja.
Doslej so v okviru te akcije na novo odkrili številne table z novimi zemljepisnimi imeni, pogosto je prišlo do prevzema starih toponimov ali pa so k aktualnemu toponimu dodali še antično ime.
SPREJEM OB ODOBRITVI ZAŠČITNEGA ZAKONA
Generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan je v prostorih generalnega konzulata priredila sprejem ob odobritvi zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je italijanski senat potrdil 14. februarja, v veljavo pa je stopil 23. marca. Sprejema so se med drugim udeležili predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Sergij Pahor in Rudi Pavšič, podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske Krajine Miloš Budin, nekdauji tržaški župan Ricardo Illy in drugi politični predstavniki.
PRIMORSKI USPEHI V MARIBORU
Na vseslovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2001 v Mariboru je sodelovalo več zamejskih zborov. Najbolje sta se odrezala Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba z dirigentom Hilarljem Lavrenčičem in Mešani pevski zbor Resonet iz Trsta pod vodstvom Janka Bana z zlato in srebrno plaketo.
PESEM MLADIH 2001
V tržaškem Kulturne domu je že dvain-tridesetič Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pripravila revijo Pesem mladih. Zadr\ja leta nastopajo predvsem otroški zbori in sicer iz okolice Trsta.
Jezikovni kotiček
Sprednji del avta
Po svetu
MRZLI SPREJEM V GRČIJI
. Papež Janez Pavel II. je v Atenah začel šestdnevno romanje, med katerim je obiskal še Sirijo in Malto. Papež je na srečanju s poglavarjem grške pravoslavne cerkve msg. Kristodulusom Boga zaprosil, naj katolikom odpusti vse grehe, ki so jih ti storili nad pravoslavnimi verniki. Ob tem je omenil zlasti osvajanje Konstantinopola leta 1204, ko so križarji pobili več tisoč pravoslavnih vernikov. Cerkvena poglavarja sta skupaj pozvala k okrepljenem boju proti nasilju in vojni ter obsodila nepravično porazdelitev blaginje po svetu. To je prvi obisk kakega papeža v grški prestolnici od razkola med pravoslavjem in katolicizmom leta 1054. Papež je dvodnevni obisk v Grčiji končal z mašo pred več kot 15.000 verniki v Atenah in nato začel štiridnevno bivanje v Siryi. V poslanici, ki jo je med mašo v grški prestolnici prebral grški duhovnik, je Sveti oče vse kristjane pozval k enotnosti, v Damasku pa se je zavzel za vzpostavitev resničnega miru na Bližnjem vzhodu. Medtem ko je grška javnost papeža sprejela
bolj hladno, pa je v Damasku doživel zelo topel sprejem.
EVTANAZIJA NA NIZOZEMSKEM
Nizozemski senat je s 46 glasovi za, 28 proti in enim vzdržanim sprejel zakon, ki pod določenimi pogoji omogoča evtanazijo. S tem je Nizozemska postala prva država na svetu, ki je uzakonila usmrtitev iz usmiljenja. Spodnji dom parlamenta je zakon, ki n;\j bi stopil v veljavo poleti, potrdil že lani. Pred poslopjem parlamenta v Haagu se je zbralo kakih deset tisoč krščanskih aktivistov, ki nasprotujejo zakonu.
GENERALMAJOR ŠEGA
Ameriški astronavt slovenskega rodu, dr. Ronald M.Šega, brigadni general ameriških Reserve of the Air Force je bil 30. marca 2001 povišan v čin generalmajorja. Uradno so mu čin generalmajorja podelili na posebni slovesnosti. Šegi je čestitke v imenu slovenskega obrambnega ministrstva že poslal brigadir Janez Kavar, slovenski obrambni ataše v ZDA.
brisalec	^tefto^0
vetrobranskega stekla
vetrobransko steklo
šoba za pranje vetrobranskega stekla
pokrov motorja
žarometi
mreža hladilnika
zaščitni pokrov
odbijač
ščitnik
branik
Pisali smo pr
Novice	iz
MORSKI psi v slovenskem morju
V slovenskem morju se že nekaj časa zadržuje jata nenevarnih morskih psov orjakov (latinsko „cetorhinus maximus”). Bred Izolo so jih našteli sedem, največji med njimi pa meri kar deset metrov. Gre za zavarovano vrsto v slovenskem delu Jadrana.
ZVEZA RADIOAMATERJEV
V Celju je bila 29. konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije (ZRS), na kateri so Pregledali preteklo delo in sprejeli letni načrt dela. ZRS kot neprofitna organizacija radioklubov in radioamaterjev združuje skoraj 5000 članov. V okviru zveze, ki letos Praznuje 55 let obstoja, deluje več kot 3.100 radioamaterjev, ki so opravili tudi mednarodni radioamaterski izpit. Navzoči pa so si lahko ogledali najnovejše radijske postaje in dheli tudi možnost pokazat i lastne gradnje.
ZNAGIJJOČI AVE
Komorni zbor Ave je z dirigentom Andražem Hauptmanom na 7. mednarodnem zborovskem tekmovargu Tallinn 2001 osvojil veliko nagrado za najboljši komorni zbor tekrnovarga'in tako številnim uspehom na •bednarodnih festivalih in zborovskih tekmovanjih v tujini in doma pridal še enega. Na tekmovargu je sodelovalo 26 zborov iz osmih držav. Komorni zbor Ave, ki s petjem sodi v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbi1, se je na tekmovargu predstavil z deli tujih in domačih skladateljev, nied drugim Jakoba Gallusa, Ambroža Čo-Pga in Danigana Močnika.
NAGRADA ZA POKOPALIŠČE
V Narodni galeriji so podelili Plečniko-v° nagrado za leto 2001, ki so jo prejeli -
arhitekt Aleš Vodopivec, arhitektka Neni Grabrovec ter krujinska arhitekta Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda, vsi za pokopališče Srebrniče pri Novem mestu.
NAGRADE IZIDORJA CANKARJA
V Modemi galeriji so uglednim umetnostnim zgodovinarjem podelili Cankarjeve nagrade in priznauja. Cankarjevo nagrado sta dobila akademik Emilijan Cevc in dr. Nace Šumi, Cankarjevo priznarge pa Janez Balažič in Tatjana Wolf Belotto. Nagrade „Izidorja Cankarja” od leta 1999 bienalno podeljuje slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, praviloma svojim članom, izjemoma drugim umetnostnim zgodovinarjem. Strokovna komisija Cankarjeve nagrade podeljuje posameznikom, ki so s svojim življergskim delom ustvarili izjemen prispevek k slovenski in evropski kulturi. Podelitev je na dan rojstva umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja (1886-1959),' 22. april, oziroma na temu najbližji dan.
SV. ELIZABETA IN SLOVENJ GRADEC
V počastitev 750. obletnice posvetitve cerkve Sv. Elizabete v Sloverg Gradcu in ob 910. obletnici prve pisne omembe Sloveig Gradca so mestna občina, Koroški pokrajinski muzej, župnijski urad in Turistično društvo Sloverg Gradec pripravili v slovenjgraški športni hali koncert z več kot 30 domačimi ansambli in posamezniki. V Koroškem pokrajinskem muzeju so pa odprli razstavo z naslovom Grolje Andechs-Me-ranski in Slovenj Gradec. Dvodnevni sklop prireditev je končal z dobrodelnim koncertom, posvečenim 750-letnici posvetitve cerkve Sv. Elizabete.
PLAVALNA MITINGA
Plavalka Urška Slapšak je zmagala na Plavalnem mitingu v Spittalu na avstrijskem Koroškem. V seštevku treh rezultatov je zbrala kar 2.503 točke in krepko prehitela drugouvrščeno Avstrijko Draxler (2.278). Slapšakova je na 50 m delfin, plavalci so tekmovali v 25-metrskem bazenu, dosegla eelo osebni rekord 27,63 sekunde, zmagala Pa je tudi na 50 (26,06) in 100 m prosto (58,05). - Mariborčan Blaž Medvešek je us-Pel zmagati na mednarodnem plavalnem mitingu na Dunaju. Slovenski reprezentant je slavil na 200 m hrbtno (2:02,90), igegov us-Peh pa je s tretjim mestom dopolnil Bo-jan Zdešar (2:06,43). Na stopničke sta se uvrstila še Peter Mankoč na 200 m prosto (1:53) ‘n Anja Čarman na 200 m hrbtno (2:19,54).
RITMIČNA GIMNASTIKA
Slovenski telovadki Mojca Rode in Ajda Žitnik sta na mednarodnem turnirju v ritmični gimnastiki v grški Kalamari, kjer je v Konkurenci 30 držav nastopilo 50 tekmo-valk v individualnem programu in v sku-P'fiskih vajah, osvojili deveto oziroma 36. mesto. - Slovenska mladinska izbrana vrsta Pa je na enem največjih mednarodnih tek-movarg v svetu v ritmični gimnastiki v Portugalskem Portimau, kjer je nastopilo vSč kot 150 reprezentantk iz 31 držav, kar trikrat odlično nastopila in dosegla zavid-(i*v uspeh. Slovenke so se namreč uvrstile Pa odlično tretje mesto in zaostale le za Belorusijo in Grčijo.
BRIGITA LANGERHOLC
Slovenka rekorderka Brigita Langer-P°lc, ki je na lani na olimpijskih igrali v Kydneyju zasedla četrto mesto v teku na
MENDOZA - DEKLIŠKI IZLET
V nedeljo, 22. aprila so napravile naša dekleta izlet pod hribe, katere je pobelil prvi sneg. Ustavile so se pri gostoljubnih Hirscheggerjevih bratih in se razveselile na vrtu ob obilnem grozdju. Pokazale so svoj vzgojni talent, ker so vzele s seboj tudi mlajše deklice, ki so se v rgihovi družbi počutile zelo dobro. Spremljal jih je tudi Matija Lamovšek, ki se je tedaj mudil na oddihu v Mendozi.
DRAGI ROJAKI
Nekdanja slovenska skupnost je izginila. Ni več Paternala, kakršnega smo bili vajeni. Avellaneda se je preselila, povezanost med rojaki je radi vsakršnih ovir in okolnosti omejena na poročne in žalno slovesnosti.
Kot izseljenski duhovnik in bivši duhovni vorlja slovenske kolonije bi pa zopet rad doživel vesel dan v družbi rojakov, mojih starih in novih prijateljev. V majniku
bo preteklo leto, kar sem prevzeUv skrb ustanovitev župnije San Jose de Pompeo v Lanes Oeste in za obletnico morem že povabiti rojake na obisk.
S sodelovanjem dobrih rojakov in faranov imamo že povečano kapelo, obzidano dvorišče, skromno dvorano in prostran prostor, kjer je prostora za kakih tisoč ljudi. Zato vas povabim za 30. maj na Slovenski dan v Laniisu.
Janez Hladnik DRUŠTVENI OGLASNIK
Seznam knjig društvene knjižnice
Baloh Ivan: Zarja vstaja, spomini na Ivana Cankarja
Bazilij fr.: V kraljestvu lutk Bevk France: Beg pred senco Riggers Earl Door: Kitajčeva papiga Bourget P.: Smisel smrti Cajn k ar Stanko: Po vrnitvi Cankar Ivan: Zbrani spisi 8
Svobodna Slovenija, št. 19;
10. maja 1951
Slovenija moja dežela
Turki so v deželi že
800 metrov, je na tej razdalji zmagala na mitingu v Walnutu v ameriški zvezni državi Kalifornija. V prvem nastopu v tej sezoni je tekla 2:03,20.
KOLESARJENJE
Na najnovejši lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCD je med prvimi stotimi nt\jti dva Slovenca: Gorazd Štangelj je napredoval za tri mesta in je 45., Andrej Hauptman pa je na 99. mestu.
NOGOMET
V prijateljski nogometni tekmi mladih reprezentanc (U-21) je Slovenija v Farumu premagala Dansko z 2:0. Prvi zadetek za slovensko reprezentanco je v 61. minuti dosegel Gobec, končni izid pa je v sodnikovem podaljšku postavil Kneževič. — Slabše so se odrezali Katančevi izbranci: v prijateljski nogometni tekmi je v Koebenhavnu Danska premagala Slovenijo s 3:0. Selektor je bil nezadovoljen nad telesno pripravljenostjo nekaterih svojih izbrancev in je menil, da so nekateri reprezentanti zaradi poniaigkanja igrai\ja (v svojih klubih) povsem izgubili občutek, kaj je dobro in kaj ne. Na tekmi se je poslovil legendami danski vratar Peter Schmeichel.
KOT ČASNIKARJI DOBRI NOGOMETAŠI
Neuradna slovenska časnikarska nogometna reprezentanca, NAST (novinarski all-star team), je na 8. mednarodnem nogometnem turnirju Poreč 2001, ki je potekal pred prvomajskimi prazniki v Poreču, med 28 ekipami iz 13 držav osvojila tretje mesto (lani peto). NAST je imela za selektorja Tomaža Klemenčiča (POP TV).
Turški je nabodenim in plenom
Slovenske kraje, ki so 15. stoletja dokončno postali srčika in dedne dežele Habsburžanov, je pretresel nov sunek, to je skoraj 200 let trajajoč naval in roparge novega azgatskega ljudstva, Turkov.
Preden nadaljujemo s snovjo, ne bi bilo napak pregledati vse vdore azjjatskih plemen v slovenske kraje.
Čez naše kraje so še v rimskem času prehajale tolpe Hunov, mongolskega ljudstva pod vodstvom Atile. Ti so verjetno okoli leta 450 razrušili Emono in še kake druge kraje na poti do Rima, kjer se je rgihov zalet ustavil. Čeprav so jih imenovali Bič Evrope, niso zapustili razen ruševin nobenih sledov.
Za njimi so drli skozi današnjo Slovenijo iz Vzhoda evropski germanski narodi: Goti, Vandali, Heruli, Markomani, Gepidi, Langobardi, itd. v Rim. Za njimi so prišli Slovenci skupni z drugim azijatskim ljudstvom, z Obri (Avari). Ti so bili divje, roparsko srednjeazijsko ljudstvo, ki so izginili, ko jih je premagal Karel Veliki na Panonski ravnini okoli leta 800. Ni jasno, ali so bili ali zavezniki ali gospodarji Slovencev.
Mimogrede omenimo vdor Arabcev na iberski polotok in Bolgarov z Urala ob Črno morje.
Za njimi so prodrli v 10. stoletju semkaj Madžari ali Ogri. Ti so sicer opustošili Panonsko nižino in uničili tamkajšnje Slovence, a so se po pokristjanjenju neverjetno hitro ustalili in civilizirali.
V sredrgo Evropo je prineslo v XIII. stoletju tudi Džingiskanove Mongole, ki pa so se zaradi kanove smrti morali vrniti nazaj. Evropa se je rešila, le Rusi so trpeli nekaj stoletij pod njihovo oblastjo.
Zadrgi, ki so iz Azije prodrli v Evropo in tam tudi ostali, so bili Turki.
Iz Turkestana so do srede 13. stoletja zavzeli skoro celo Malo Azijo. Leta 1352 so Turki (Otomani ali Osmani) prvič stopili na evropska tla. V naslednjih desetletjih so zavzeli Bolgarijo in prodrli prav do Albanije in Srbije. Na Vidov dan leta 1389 so na Kosovem premagali srbsko vojsko, v naslednjem stoletju pa zasedli vso Srbijo in
Bosno, pozneje si podvrgli Madžarsko, itd. Leta 1453 so zavzeli glavno mesto Vzhodnega rimskega cesarstva, Carigrad (Bizanc), ki je tako propadel 1000 let po zahodnem.
Turki so v zasedenih krajih vzpostavili tudi za tiste čase nazadnjaški islamski gospodarski in družbeni red in ga ohranili vse do XX. stol.
Zanimiva je njihova ustanova janičarjev, to je elitne vojske. Nabirali so postavne zdec z	dečke iz haradža — to je kr-
otrokom	vavega davka krščanskih po-
(letak)	dložnikov, jih poislamili in
pripravili za izvrstne vojake. Ker so bili brez družinskih vezi in vzgojeni v veliki disciplini, so se borili zelo hrabro.
Osebne novice ||
V Cerkvi Marije Pomagaj so bili krščeni: Diana Camila Rezelj, hčerka Marka in Terezije Rovan; botrovala sta Andrej Peter Peršuh in Nadia Cecilija Žero-vnik. Clara Maria Mazieres, hčerka Arie-la Gerarda in dr. Marijane Poznič; botrovala sta Jose Luis Langus in Marijana Šušteršič Rezelj. Obakrat je krstil dr. Andrej Poznič. Tomas Franco Marinucci, sin Humberta Eduarda in Marte Lucije Lukančič. Botrovala sta Jože Lukančič in Mirta Alicia Marinucci. Krstil je g. Franci Cukjati. V cerkvi Nuestra Senora de Lourdes v San Justo je bil krščen Igor Zupanc, sin Gabrijela in Pavle roj. Petek; botra sta bila Bine Magister ml. in Nežka Petek; krstil pa je msgr. Franc Urbanija.
Vsem srečnim družinam naše čestitke!
Smrt: v Moronu je umrla Iva Vivod (91). Naj počiva v miru!
Darovali so:
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je darovala Brigita Vidmar 50.- pesov v spomin prelata Jožeta Škerbca in sošolca Stanka Finka.
Bog povrni!
Mali oglasi \
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva Vjataj hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San .Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandl 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Frane Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5“ F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Iltpolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.loto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradtye ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slo
venski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
	9. maja 2001
1 dolar	242,11 SIT tolarjev
1 marka	110,40 SIT tolarjev
100 lir	11,16 SIT tolarjev
kPKL’/I
Slovenski Dom San Martin
Vas lepo vabi na praznovanje 41. obletnice Slovenskega Doma San Martin v nedeljo 20. maja 2001
Program:
10. ura	Ponovna otvoritev Boulevard-a Republics de Eslovenia
(Av Pte. Per6n - entre Riobamba y Congreso - San Martin)
11.30 uri	Sveta masa za vse žive in rajne rojake našega doma
(v kapeli kolegija Sagrado Corazbn)
13. ura	Skupno slovesno kosilo v našem domu
15.30 uri	Kulturni program: Slavnostni govornik: ga. Darinka Zorec
lgra(iModra Vrtnica"- V režiji Lojzeta Rezlja
Sledi prosta zabava. Sodeluje orkester Štirje Fantje Spitajo.
Prijave za kosilo, telefon: 4753 0997 R. Carrillo 2362/66 (1650) San Martin - Buenos Aires - Argentina email: domsanmartin@aol.com
Spored romanja v Lujan, 13. maja
Ob 10,00 romarska sv. maša: za
vse žive in rajne Slovence v Argentini. Med mašo, ki jo bo daroval delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini Jure Rode, bo ljudsko petje. Spovedovalo bo več slovenskih duhovnikov.
Ob 13,45: popoldanska pobožnost: pesem, pridiga, procesija, prejem spominskih podobic, darovapje, pete litanije Matere Božje, blagoslov z Najsvetejšim, sklepna pesem.
Narodne noše — v čim večjem številu. Prostor za preobleko: župnišče, ki je poleg cerkve. Za procesijo naj se zberejo vsaj do 13,40 pri obhajilni mizi.
Red procesije: križ, zastave, ban-, dero svetogorske Marije, šolska mladina z učiteljstvom, kip luhanske Marije, narodne noše, podoba Marije Po-magaj, ministranti, duhovniki, redovnice in ostalo božje ljudstvo.
SLIKARSKA RAZSTAVA
Ciril Vider
olja in krajine
Galeria Nucleo de Arte Chile 556 odprta od 11. do 24. maja od 11-13 in'od 16.30 -20
TOREJ ZA KATERIKOLI GRAFIČNI IZDELEK, NE DVOMITE: VEDNO SMO VAM NA RAZPOLAGO.
V okviru praznovanja 30-letnice MPZSJ bo v soboto,
19. maja, ob 20.30 uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
zborovsko srečanje
Sodelujejo:
Mešani pevski zbor San Justo,
zborovodja: Andrejka Selan Vombergar
Coro Polifonico National de Ciegos,
zborovodja: Osvaldo Manzanelli
Coro Alberto Ginastera del Conservatorio de Musiča de Moron,
zborovodja: Roberto Saccente
Prost vstop
Obvestila
			
Tako pravi slov Obiščite V centru m najti najboljšo nal nagrad pravico c	# renska ljudska modrost. Mi p nas v naši glavni pisarni, Bm esta Ramos Mejia in poma; ožbo. Če imate Karto Slogo, lo nagradnega žrebanja za 4656-6565	a vam svetujemo: e. Mitre 97, gali vam bomo imate poleg uslug in	
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Inlelectual N" 881153
ČETRTEK, 10. maja:
Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije, ob 20. v Slovenski hiši. PETEK, 11. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. v Slovenski hiši.
SOBOTA, 12. maja:
3. kolo I. medkrajevnega turnirja v odbojki SDO-SFZ v Našem domu v San Justu ob 14.
NEDELJA, 13. maja:
Vseslovensko romanje v Lujan. SOBOTA, 19. maja:
Zborovsko srečanje v organizaciji MPZSJ ob 20.30 v Slovenski hiši.
Redni pouk Srednješolskega tečaja, ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. maja:
Obletnica v Slovenskem domu v San Martinu s celodnevno prireditvijo. PETEK, 25. maja:
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Nadislava Laharnar, Ciril Turk, Vojko Rehberger,
Rezi Marinšek, informativna agencija STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“ v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit**^
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina. - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Mladinski športni turnir.
SOBOTA, 26. maja:
Koncert pred potovanjem v Severno Ameriko Slovenskega mendoškega okteta in skupine Los Chanares, ob 20.30 uri v Našem domu v San Justu.
NEDELJA, 27. maja:
Žegnanje v Slovenski hiši.
SOBOTA, 2. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja, ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 3. junija:
Spominska proslava žrtev revolucije <ob 16 v Slovenski hiši.
SREDA, 6. junija:
Spominski sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16.30 v Slovenski hiši. Osebni spomini ge. Marije Slabe na 10 let „zlate svobode 1945-1955“.
t
“Jaz sem Vstajenje in Življenje.
Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje...” (Jn, 11, 25)
V petek, 6. aprila, je odšla k Bogu v 79. letu naša draga svakinja, teta, sestrična, gospodična
Mici - Marija Pavli
K večnemu počitku smo jo spremili naslednji dan na pokopališče v Boulogne. Zahvaljujemo se dušnim pastirjem za duhovno pomoč v bolezni; delegatu prelatu dr. Juretu Rodetu za podelitev zakramentov svetega maziljenja, g. Franciju Cukjati-ju, ki jo je obhajal pred smrtjo, ter g. .Francetu Šenku. Enako tudi Zvezi slovenskih mater in žena, posebno iz Carapachaya, ki ste jo v bolezni spremljale.
Rajno priporočamo v molitev.
Žalnjoči:
svakinje, nečaki, nečakinje, sestrične in prijateljice
Argentina, Slovenija