ni« 49. številka. e za soboto aprila 1897 (▼ Trato, t soboto zjutraj dno 24 aprila 1897.) Tečaj XXQ. I shaja p« trikrat as teden T fastlh tadanjih ob torkih, A«trtkih in NObatah. Zjutranje iidanje ii-haja ob C. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari *e£er. — Obojno iadanje stane : »a J« Jen mesec . f. 1.—, izveo Avrtrlja f. 1.50 srn tri nese?. . . 3.— ■ . • 4.M H i)0l leta , . . 6.— . ■ a »•— u vse leto . . „ 13.— • t ■ 18.— Naredala* le plačevati aapraj aa aareiba lira« priložena aaraonlaa aa sprava m azlra. Prsnmifcre fitevi!ke 3e dobivajo t pro-dajalnioah tobaka v Zratu po M mi. Izven Tr«t» po 4 nvc. EDINOST Oglati ■« radona pa tarifa v petita; aa naslove a debelimi Arkaml ae plačaj? frostor, ko'.ikor obsega navadnih vrstic, oslana, osmrtnice in javne zahvale, do< mafii oglasi itd.se računajo po pogodbi. Tsi dopisi naj se po&iljajo uredništva alioa Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se aa sprejoraajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglate spre* jeom upravniitvo ulica Molino piv oolo hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plaievati loco Trst. Odprte reklama oije so proste poiltnine. laailo tlovanaktfa pollliAnaga društva z* Primorsko* - jim1 ----------—--------------- - ^ < - - Krivičniki, nasilniki in - hinavci! (Zvršetek.) 0 napadih in izgredih molčimo, ker to je že tako navada, da so Italijani nedolžni kakor novorojene dete tndi tedaj, kadar napadajo in izživljajo, in so zločinci vedno le oni, ki so toli drzni, da se — branijo! Imenitna pa je izjava, da Slovani stremć po gospodstvu v deželi. To sicer ni res, ker mi ne želimo dražega, nego jednakopravnoati in nismo zahtevali Se nikdar, da bi nam bili Italijani podrejeni. A denimo, da bi bilo tudi res, potem bi to še vedno ne bil nikak zločin od strani slovanske večine v deželi, ako vidijo Hrvati in Slovenci, da si celo manjSina prisvaja pravico do gospodstva. Mi nismo oboževatelji načela večine, ker je to jačeio brutalno in ker je :,naše prepričanje tako, da tndi manjšine imajo pravico do primernega varstva. Pač pa zahtevamo za slovansko večino vsaj toliko pravice in svobodo, kakor jo uživa ital. manjšina.In ako 2e gospoda v svoji zaslepljenosti zahtevajo na vsak način — mi ne želimo tega —, da jeden mora biti kladivo in drugi nakovalo, potem pa nimajo italijanska gospoda nikake pravice, da opravičujejo svoja dokazana nasilstva s tem, da veoiua uoče veo biti nakovalo, kakor je bila dosedaj. Gospodje so je toliko drzni, da s« sklicujejo tndi na svoje število v dokaz, da so oni poklicani za gospodstvo v deželi. Dobro je tako, kajti s tem so piiznali, da ialzifikujejo tndi uradno zabeležena dejstva. Saj govori uradna statistika, da je v Istri 184.000 Slovanov in le 118.000 Italijanov. Tako govori statistika, v resnici pa je razmerje še ne-ugodneje za Italijane, kajti dobro vemo, kako se je vršilo zadnje ljudsko štetje in kaka so italijanski občinski zastopi fabricirali .Italijane" na papirju. Sklicevanje Italijanov na svoje Število je torej argument, ki šepa na vseh nogah, kolikor jih ima. Tudi na svojo višo „kulturo" se sklicujejo gospoda 1 Kdo bi se ne smejal! Kdor je živel p« mestih istrskih, ta ve, kakega kova je ta kultura, ,r MNmm« J0 MM' in nam pritrdi gotovo, da je v slehernem malem trgu po Slovenskem več komforta in modernega, recimo, evropskega življenja, nego po vsah mestecih Istre, izvzemši Pulj, kateremu pa je utisnila znak civilizacije le avstrijska mornarica. Istrski Italijani imajo pač par doktorjev in veleposestnikov, to pa je — vse l Kako pa so si vzgojili oni svojo maso, narod, sosebno kmeta ?! Kolon je to in nič druzega: brez zmisla za svoje človeško dostojanstvo, brez zmisla za samostojnost, brez zmisla za javno življenje, brez vsake politiške izobražbe in brez razsodnosti in brez vsacega kriterija. Siromak nima nikake druge volje, razun volje — svojega „gospoda" ! Mirno vestjo rečemo lahko, da je naš slovenski kmet pravi mislec in filozof v primeri z laškim kmetom. In gospođa nam še govore o laški „kulturi"! A kako so si vzgojili svoje meščanstvo, svoj srednji stan ? Nočemo ponavljati že opisanih dogodkov, ki so na veliko sramoto onim, ki so jih uprizorili; opozarjamo le na dogodek, ki seje dogodil pred par dnevi na odprtem morju, o kujem dogodku pravi cel6 predsinočna „Serra*, da bi ne bil ostal brez resnih posledic, da ni pošten avstrijski častnik preprečil najhujšega zla! Vsakdo naj]si misli sam, kake morejo biti „resne posledice" na odprtem morja ....! Tako torej: tu imamo torej tisto kulturo, katero so si izbrali italijanska gospoda kakor pravni naslov do nadvladja v deželi istrski. ..! Zlata vreden je tudi izrek, da dežela istrska mora zahvaliti na vieh svojih institucijah le „rimsko kulturo" 1 S tem izrekom so gospodje, primerno svojemu resničnemu mišljenju in čutstvovanju, proslavili stoletnico zveze Istre z Avstrijo. Tu so bili gospoda enkrat odkritosrčni, h\ala jim na tem ! Sedaj vedo na Dunaju, kaka je hvaležnost te gospode za vse dobrote, s katerimi jih predobrotno ob« siplje naša država. Oni jemljejo sicer radi iz rok I naše države, ali priznana dobrotnica jim je vendar le in jedino le — rimska kultura! To trtba razumeti, kaj znači ime .rimska kultura" nu jeziku naših italianissimov! Treba vedeti, da pojm „kulture* pri naših italianissimih ne znači oplemenjevanja človeka po razvoju njega PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 86 BOMAN. — Francoski Bpisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — A Sidonija se še ni dolgočasila. Živela je tako, kakor jej je bilo po godu, uživala srečo, ka-koršno je mogla doseči. Njena ljubezen do Geor-gesa ni imela v sebi nič strastnega, nič romantičnega. On je bil zanjo le drugi soprog, ki je bil mlajši in zajedno bogateji od prvega. Da popolni ta malomeščanski značaj prepovedane zveze svoje, je poklicala svoje stariše v Asnieres ter jih nastanila v hišici na koncu tega kraja. Oastiželjni, navlaše slepi oče in nežna, veduo zaslepljena mati sta bila zanjo čestita okolica; čutila je, da je potrebuje tem bolj, čim niže pada. Na ta način je bilo vse dobro uravnano v mali, zlobni glavici, ki je bila hladnokrvno premislila pregreho; zdelo se jej je, da sme mirno naprej živeti kakor doslej, kar je nenadoma prišel Fran Risler. Že, ko ga je ugledala, ustopivšsga, se je zavedla takoj, da je v nevarnosti njeni mir in da se bode med njima godilo nekaj resnega, važnega. duševnih sil in sposobnosti, ne znači oplemenjevanja šeg, navad, običajev in zakonov za medsebojno življenje I Ampak .rimska kultura" je našim italianissimom bojni klic politiške vsebine, je geslo, ki stoji kakor .motto* na Čelu političnega in državnopravnoga programa, katerega moramo zametati mi ne le kakor Slovani, ampak tudi kakor Avstrijci 1 Treba razumeti „žargon" naših italia-nissimov, da vemo in pojmimo, kaj si mislijo ta gospdda, kadar govore, da oni imajo zahvaliti za vse le „rimsko kulturo" I Ta .rimska kultura*, ki paradira tudi na resoluciji „močnih11 Pirancev, je po razumevanju italianissimov golo zanikovanje državne misli avstrijske. Ta rimska kultura jim ni le pazna fraza, le tako zavoljo lepšega, ampak je zrno, je obsežna beseda, v kateri so obseženi i dejali in cilji one stranke, ki sklepa ravnokar resolucije zoper nas Slovane. In ljudje, ki slede takim bojnim klicem, ljudje s takimi „idejali", so še toliko drzni, da nastavljajo svoje resolucije na avstrijsko vlado, češ: glejte nas tu, ki na vsa barbarična izzivanja Slovanov odgovarjamo z zdrelo politiko, zmernimi in resnimi nasveti! Glejte nas tu, ki se borimo le zoper neopravičeno zahtevo Slovanov po nadvladju 1 Gosp6da so res virtuozi v hinavstvu 1 Toda, kako smo že rekli zadnjič ? V isti hip, ko so se pov-speli na to vrtoglavo višino hinavstva, zavrtelo se jim je v glavi, .padli so iz uloge", spozabili so se, zdrsnili so zopet v nižino svojega resničnega čut-stvovanja in pokazali so — bvojo nrav in svoje srcš. V isti resoluciji, v kateri dolže Slovane, torej večino, da si le-ta hoče na brutalen način pridobiti nadvladje v deželi, ko torej Italijani kličejo vlado na pomoč proti nasilju, v isti resoluciji zahtevajo nadvladje za-se, za — manšino! Gospoda so v »voji resoluciji povedali slednjič vendar-le resnico l Dobro je tako ! Dunajski krogi vedo setlaj, kako stoje stvari po Istri. Vedo, da Italijanom gre le za nadvladje 1 Vidijo pa lahko tudi, da so ničevi vsi razlogi, na katere se sklicujejo laška gospoda v podkrepljenje te svoje zahteve. Statistika jim pravi, da so Italijani v manjšini; Pri tisti priči se jej je že tudi rodil sklep. Sedaj ga je bilo treba le izvesti. Paviljon, kamor sta se bila umaknila, je bila velika okrogla soba, čije štiri okna so imela razgled na različne strani, pripravljene za popoln-danske počitke poleti, za tiste vroče ure, ko človek išče zavetja pred sulucem in brenčanjem žuželk na vrtu. Ob stenah se je okrog in okrog raztezal Širak, nizek divan. V sredi je stala isto-tako nizka, rudeče pološčeua mizica, na kateri so ležale posamične številke modnih časnikov. Tapete so bile nove in njih riaarije — ptice, frfotajoče med vifinjelkastimi šopi trsja — so spominjale na poletne sanje, labko podobo, ki plava med dremajočimi očmi. Spuščena zagrinjala, preproga na tleh in amerikanski jasmin, ki se je zunaj ovijal mrežastih sten, je širil po sobi prijeten hlad, katerega je množilo šumenje bližuje reke in pluskanje njenih valov ob obrežje, j j Ustopivši, je Sidonija takoj sedla na divan ter dolgo, belo vlečko vrgla nazaj, tako, da se je s snežno lahkoto ovijMa njenih nog. In čakala jo jasnih očij in smehljajočih se ust, na stran nagibaj« malo, s pentljo okrašeno glavo. Fran je bil bled kakor smrt. Obstal je, se ozrl ter dejal čez nekaj časa: .Klanjam se vam, madame, vi dobro umejete komfort". Kakor bi se bal, da bi razgovor, ki se pričenja s tako oddaljenimi stvarmi, ne prišel dovolj hitro do smotra, je nadaljeval: .Komu se imate zahvaliti za to gizdavost?... Soprogu ali ljubimcu?" Ne da bi se ganila, dne da bi ga pogledala, je odgovorila: .Obema". Ta predrznost ga je zmešala nekoliko. .Torej priznavate, da je ta človek vaš ljubimec?* .Seveda... zakaj pa ne P..." Fran jo je trenotje gledal molčč. Tudi ona je bila sedaj bleda, da-si je bila mirna, in z ustnic jej je izginil vedni tihi usmev. Nato je nadaljeval on: „Čujte me, Sidonija. Ime mojega brata, ime, katero je dal svoji ženi, je tudi moje ime. Ker je Risler toli neumen in slep, da vam dopušča, daje skrunite, po+em je naloga meni, da je čuvam... Zato zahtevam od vaB, da poveste gospodu Fro-montu, naj si naglo poišče druge metrese ter se d& od kake druge ugonobiti... Sicer...* (Pride še). dogodik, kakor je bil oni pred par dnevi — ko je na odprtem morja, prav po načinu guptov, zbe-aoela in najeta sodrga napadla četvorico obnemoglih mladeničev — pravijo, kaka je ona kultnra, ki so jo laska gospoda vcepili svoji masi; povdarjanje »zgodovine* in ,rimske kulture* v resoluciji piranski pa razodeva na grozno jasen način, kam vleče srce to gospodo ! Vse njih postopanje kaže laško gospodo kakor k r i v i č n i k e; sredstva, ki jih rabijo v politiških borbah, jih kažejo nasilnike, kadar pa hote varati svet in zatajevati dejetva, se pa kažejo sami — hinavce! Državniki avstrijski, odprite vendar enkrat oči in oglasite se k besedi in — dejanju! Politiike vesti. V TRSTU, dne 22. aprila 1897. Spremembe v Trsta? V zaderskem .Narodnem listu" čitamo, da je med onimi osebami, ki se imenujejo eventuvalnimi nasledniki namestnika Rinaldinija v Trstu, tudi ministerijalni svetnik, pl. E b n e r. Mož da je jako pravičen in ni nasproten Slovanom. Pozna da tudi dobro naše južne pokrajine. — To smo zabeležili po dolžnosti kronistov. Shod v Gorici. Državni poslanec dr. Gregorčič je sklical na velikonočni ponedeljek ob 11. uri predpoludne v slovenski čitalnici v Gorici shod volilcev V. kurije. UdeUžba je bila tolika, da je bila polna vsa dvorana. Dr. Gregorčič je poročal o sedanjem položeoju v parlamentu na Dunaju. Po njegovem menenju je danes položenje še precej ugodno. Večina se je res ustanovila za hrbtom in morda tudi proti volji grofa Badenija. Dobre nade je, da ta večina ni le začasna, ampak da jej je obstanek aagotovljen. Kajti vse stranke da so, predno so stopile v to večino, dobro premislile svoj korak. Največo zaslugo za ustvarjenja te večine da imajo v prvi vrsti Čehi, pa tudi Poljaki. Glede jugoslovanskega kluba, za katerega ustanovitev se je že toliko govorilo pied in med volitvami, je rekel dr. Gregorčič, da ee ta ni mogel ustanoviti, ker so bili temu nasprotni nekateri kranjski poslanci, o katerih bi mogli misliti, da so prišli na Dunaj vezanimi rokami. Ti slovenski poslanci so namerovali takoj po svojem prihodu na Dunaj, stopiti v zvezo z maloruskimi poslanci in so hoteli povdarjati na prvem mestu svojega programa versko vprašanje. Ker pa toliko mi slovenski kolikor hrvatski poslanci nimamo nič proti njih verskemu stališču, in ker so »e omenjeni kranjski poslanci hoteli združiti itak le z drugimi slovanskimi poslanci, ni bilo težko zasnovati državnozborske skupine, ki odgovarja našim in kranjskih poslancev namenom. Dalje misli dr. Gregorčič, da je naše peloženje u-godneje tudi zaradi tega, ker se imamo mi Primorci sčasoma nadejati pomoči tudi od krščanskih socijalistov. Kajti ti poslednji zavzemajo odločno nemško stališče le tam, kjer se gre za nemške interese. Nasprotno pa so pripravljeni pomagati nam, tem bolj, ker vedo, da je naie italijanstvo pod vodstvom židovstva. — Glede razmerja med večino in vlado pa misli dr. Gregorčič, da minister-s t v o ne more obstati v svoji sedanji sestavi. Grof Badeni da ima le dvojno pet pred seboj: ali zopet razpustiti državni zbor, ali pa izločiti one življe iz ministerstva, ki stoje s svojim mišljenjem bolj na strani liberalcev. Ko-nečno je dr. Gregorčič konstatira!, da so sedanje razmere primorskih Slovanov jako žalostne. Zbrane je opominjal, naj spoštujejo povsedi določila zakonov in naj se ne dajo zavajati po izzivanjih od italijanske strani. Naši poslanci so pa že poskrbeli zato, da se te razmere opišejo na drugem in varnišem mestu. Ko prideta do razprave nujna predloga istrskih in goriških (slovenskih) poslancev, skočijo seveda Italijani gotovo po koncu, Čei, da vsi dogodki, katere bodemo navajali mi, so le gole izmišljotine in obrekovanja „mirnega italijanskega življa*. Na drugi strani pa je imel grof Badeni dovolj časa, da si je od svojih podrejenih organov preskrbel potrebnih poročil. No, ta razprava bode imela vsaj ta dobiček, da bodete vi, ki ste vse videli na lastne oči, mogli primerjati poročila oblasti z resničnimi dogodki. Atentat na kralja Hnmberta. Sinoč je došla v Trst brzojavka iz Rima, naznanjajoča, da je včeraj popoludne bilo v resni nevarnosti življe- aje kralja italijanskega Humberta. Ko se je namreč ob a. pop.tjo»lj petfal ~?e svojim pobečaikom na dirkališč©, skočila je neka oseba na kraljevi voz ter zamahnila z nožem, hotć poriniti istega kralju v prsa. Toda kralj je poskočil naglo in se tako izognil sunku. Napadalca so takoj prijeli karabinjeri. Napadalec se zove Pietro Acciarito, je v 24 leta svoje dobe in je kovač po rokodelstvo. Napadalec trdi, da ni bil nikdo sporazsmljen žnjim. — Na dirkališču je množica prirejala krajju navdušene ovacije. Kraljica je došla pozneje in je vsa prebledela, ko je zvedela, kaj se je zgodilo. — Na večer se je zbrala ogromna množica pred kraljevo palačo, godbe so svirals in mesto je bilo v zastavah. Kralj in kraljica sta se mogla opetovano pokazati na balkonu. — Napadalec se je kazal, ko lo ga jemali na zapisnik, jako eksaltiranega in je možno tudi, da ni pri pravi pameti. Grško tnrška vojna. Poslednja poročila jasno govorč o hrabrosti in žilavosti grške vojske, kajti k ljubu temu, da imajo opraviti s krutim, jako utrjenim in skoro dvakrat močnejim sovražnikom, drž6 se zmagovito po vsej Tesaliji. Kjer pa se bije boj, tam so Turki in Grki liki levi in ni torej čuda, da ostajajo bitke cele dneve nedoločene. Okupacija Larise pa bržkone ne pojde Turkom kar tako gladko izpod roke, kajti, kakor je sporočil Edhen-paša v Carigrad, imajo trije turški voji, broječi 35.000 mož, opraviti z grško vojsko 40.000 mož, ki odločno branijo sleherno ped zemlje. Turško vojsko da bode torej treba pomnožiti in to da je potrebno tem najnujneje, ker so si Grki zopet pridobili Tirnavos, utrjeni prelaz severno Larise, katera pridobitev je poprej odprla Turkom pot v Lariško planjavo. Grki so izkrcali nekaj vojakov v zalivu Arta, ki imajo nalog osvojiti si Preveso. Splošno se sodi, da te naloge ne bode težko izvršiti, kajti utrdba je vsled bombardovanja jako oslabela, a posadka nima ne živeža ne streljiva, da bi se mogla dolgo upirati. Privatna poročila, došla iz Aten, trdć celć, da je Preveša že padla Grkom v roke, toda temu ni kar slepo verojeti, kajti ta poročila so, kakor rečeno, privatna in prihajajo iz — grškega vira. Slednjič beležimo še govorico, da grško vojno brodovje plovi kuje proti aolDimkamii »li>», « »«Ai, da naleti na pohabljeno turško brodovje in da je uniči. Zajedno pa da ima grško brodovje nalog, j širiti strah in trepet po turškem obrežju. Ako je poslednja govorica tudi resnična, treba reči, da bode tako postopanje grškega brodovja bore malo koristilo Grški in nje stvari! Zadoščenjem beležimo tu, da tudi dunajska „Reichsvvehr« jednako sodi kakor mi o načinu, po katerem je rešiti sedanje homatije na Vztoku: v sporazumljenju med Avstrijo in Rusijo. Piše namreč: „Mi ne pričakujemo ničesar od posredovanja Evrope, vse pa od akcije obeh v prvi vrsti poklicanih vlasti: Avatro-Ogerske in Rusije. Ako hočemo, da ostaneti mirni Srbija in Bolgarska, imati le Rusija in Avstro • Ogerska obilih sredstev zato. Ako naj se likviduje evropsko gospodarstvo sultanovo, pojde za interese Avstro-Ogerske in Rusije. V sporazumljenju teb dveh vlasti sojamstvazamirEvrope. Za našo stvar gre. Interesi in stališče velevlasti države zahtevajo varstva, ako bode nadaljevala kriza na Balkanu. Črta, ki določa smer naši politiki, kaže na sporazumljenje z Rusijo. Garancije miru in obrambe naših interesov so poverjeni mirnim vspehom lojalnega sporazumljenjs Avstro-Ogerike z „carsko državo". Tako je 1 Le oni, kdor hoče škodovati našemn imtuu, našemu vplivu in našim trgovinskim interesom na Balkanu — le oni si more želeti nazaj nekdanjih časov slepe gonje zoper Rusijo. Različne veiti« Vedno objektivni „Triester Tagblatt' je posnel včeraj po seveda istotako objektivnem „Osser-vatoru* nastopni dopis iz Kopra: „Velikonočni prazniki so minoli povsem mirno če tudi je došlo semkaj na tisoče izletnikov. — Danes, po zaključku praznikov, so vsi učni zavodi zopet pričeli s poučevanjem. Zadovoljstvom se opaža, da so se povrnili tudi slovanski dijaki in da tudi isti obiskujejo pouk. Za vse slučaje patrulirata vendar dva orožnika v bližini šolskega poslopja. Ni najmanjega dvoma, da se slovanskim dijakom ne skrivi nije de n las, kakor je bilo tako ie 25 let, odkar je tu učiteljišče«. Bravo! „Triester Tagblatt- ostaja torej pri tem, da v 35 letih ni bilo nikacega napada na slovanske dijake. Čudno pa se nam zdi ob tej divni miroljubnosti Koperčanov in ob neznanskem veselju istih na tem, da so se povrnili slovanski dijaki, kaj prav za prav iščeta okolo šolskega poslopja tista dva orožnika ? 1 Čudna ilustracija k tej miroljubivosti in temu veselju je pa vendar dogodek na parniku „Carli", o katerem smo poročali predvče-raj. Toda pustimo to, kajti nam ne gre vera, ker smo „zbesneli* v strankarskem fanatizmu tako, da ne moremo soditi objektivno 1 Pač pa nam bodi dovoljeno, da navedemo tu, kar je pisala predsinočna poluoficijozna „Sera" pod datumom 21. t. m.: „Včeraj popoludne so bili nekateri slovanski dijaki tu« kajšnjega učiteljišča, vračajoči se po velikonočnih praznikih, i n s u 11 i r a n i med vožnjo na parniku , Carli", ne da bi bili dali kak povod k temu. Povod je bil ta, da so govorili v svojem materinem jeziku. Neki stotnik lovcev in neki profesor sta branila dijake. Brez posredovanj a t e h d v e h g o s p o d o v b i b i 1 a imela stvar lahkojako resnih posledic. Po prihodu parnika se je dogedek prijavil oblasti. Čas bi bil, da bi nehali, kajti taki dogodki gotovo ne delajo časti meščanstvu". Ali si čula „Triesterica* ? Točno se je uresničila tvoja trditev, da se dijakom ne skrivi noben las! Ne, skrivil se res ni noben la* oni fietOiici slovanskih dijakov, ali malo je manjkalo, da se ni — zmočil. V pojasnilo in obrambo. Govorć o dejstvu, da so se na velikonočno nedeljo v sv. Križu morale sneti trobojnice in avstrijske zastave, nam očita tržaški dopisnik „Slovenskega Naroda", da zagovarjamo orožnike in policijo. To očitaoje je že samo na sebi tako nezmiselno, da bi prav lahko jednostavno molčali o njem, ali pa bi zabeležili jednostavno, da smo dotično notico napisali tako, kakor so nam jo narekovali Križani sami, došli v naše uredništvo v torek zjutraj, in bi potem napravili piko. No, par besed pojasnila in obrambe vendar ne bode skouho, da ne boae mislil kdo, ki razmer ne pozna, da ^smo morda Bog ve v kakih zvezah s tržaško policijo. Stvar je bila taka-le. V nedeljo so orožniki res odredili, da se morajo sneti vse zastave, in res je bil v njih spremstvu capovilla. Radi tega poslednjega d jsUa nismo hoteli napasti policijskega komisarja, ker niti Križani sami niso bili na jasnem, da se je capovilla pridružil orožnikom po želji komisarja. Stvar je dvomljiva tembolj, ker so na Prošeku še vedno isti orožniki, ki so se nekako uživeli v prejšnji — magistratov zistem in jim menda ne gre prav v glavo, da imajo sedaj — druzega gospodarja. Možno je torej, da se je capovilla pridružil orožnikom le po stari „lepi" navadi. Nam pa ni navada, da bi napadali oblasti same, ako se nam vsiljuje menenje, da so grešili le podrejeni organi. — O nesporazumljeiyu smo smeli govoriti, ker je gola resnica, da je potem, ko se je deputacija Križanov pritožila pred policijskim komisarjem, takoj prihitel stražmojsterj v sv. Križ in se je opravičeval, da so si orožniki slabo tolmačili do bij eno povelje, in ker je res, da so naslednjega dne vihrale vse zastave, avstrijske in narodne, in to ne le po hišah, ampak tudi sredi vasi, na na drogu nad 10 metrov dolga trobojnica. Mi torej nismo hoteli zagovarjati ni orožnikov ni policije, ampak izrekli smo le svojo zadovoljstvo, da je policijska oblast takoj razveljavila ivojo, ali svojih podrejenih organov nesrečno in neopravičeno odredbo. — V tem, da smo pohvalili razveljavljanje odredbe, je izražena obsodba naredbe same. To je vendar logično. Rekli smo tudi, da je oblasti zagotovljena hvaležnost vseh, ako bode ista spoštovala čutstvovanje razburjenega ljudstva in bode na ta način najlepše čuvala isto pred nepremišljenimi koraki, torej prednesrečol To sicer ni bilo pisano s kolom, bilo je rahlo, ali vendar dovolj razumljivo za slavno oblast. Ako pa nas pouči bodočnost, da tudi državni policiji velja zistem magistratov glede na našo okolico, potem — o tem naj bodeta uverjena dopisnik „Narodov" in ves svet — bodemo znali govoriti tudi mi. Prenagliti pa se ne 9memo, že zato ne, ker moramo pripoznati, da se je policijska oblast vedla taktno med vsemi pripravami našimi za volitve I In to so bili kurni časi. Ako pa bode postopanje policijskih organov odslej drugačno, postanemo drugačni tndi mi. Vsaka stvar na svojem mestu in o pravem času! Kdo napada ? Iz Gorice nam pišejo včeraj: Te dni se vrše tu vojaški nabori, a ne vrše se v središču mesta, ampak na dveh točkah periferije mesta. Noviacem je dovoljeno hoditi le po neka« terih ulicah in ves policijski aparat skrbi za to, da ne bi kateri novinec zašel na kako drugo prepo-vedano ulico. — V četrtek v jutro je došlo mnogo naših fantov iz Brd ter so skupno korakali na namenjeno mesto. Ko so šli po ulici via Giardino in so dospeli do hiše, v kateri stanuje goriški župan, začela je iz županovega stanovanja padati na nje ploha in toča: voda, blazine, steklenice, stolice! — Fantje niso storili ničesar, kar bi moglo izzvati to točo. Pač, nekaj so res storili: po stari navadi novincev sa peli medpo-toma, semtertje zavriskali in vsklinili kak „živio". Da-li pa je ta „greh" tolik, da bi mogel opravičiti padanje toče in plohe iz županovega stanovanja, o tem naj razmišljajo pametni ljudje. — Seveda so se Italijani hitro izmislili, da so vsemu krivi novinci, češ, ker so začeli kamenje metu ti v hišo. To je drzna laž! Iti da je res laž, pričajo lahko oni 4 redarji, ki so sledili fantom. Kdo napada torej ? I V Gorici so jeli takoj ugibati, kdo neki je bil tisti junak, ki je metal skozi županovo okno, kar mu je ravuo prišlo v roko ? Govori se tako-le: župan sam pravi, da je to najbrže storil njegov sin, sin z vrača greh na deklo, a dekla meče grah na — župana !1! Sicer pa nas malo Driga, kateri člen družine županove je zagrešil oni čin „avite col-ture" ; nam zadošča, da smo zabeležili to, kar se je zgodilo. Komentuje naj stvar vsak po svoje ; posebno pa prosimo gospode državne poslance, da ne pozabijo na komentar, ko se bodo razpravljalo v ibornici o nujnem predlogu Gregorčič Coroninijevem. Slovansua čitalnica v Trstu priredi nocoj v svojih prostorih glasbeni večer v korist dijaške kuhinje v Trstu, na katerem bodo sodelovali gospici Teodora in Georgina Lauričevi, gg. VI. Odstrčil in Zd. Vrbka in novo ustanovljeni ženski tamburaški zbor. Z ozirom na vzvišeno svrho zabave je pričakovati mnogoštevilne udeležbe. Slovanski gostje so dobro došli. Začetek ob 8»/« uri z v. Ustopnina za osebo po 1 gld, za družine po 2 gld. Del. podp. društvo poživlja na redni občni zbor, ki bode dne 25. aprila t. 1. ob 4. uri pop. v telovadnici „Tržaškega Sokola" (ulica Farneto). Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov ; 2. Društvena kronika, poroča tajnik; 3. Poročilo Uenamičarjevo o računu za leto 1896, in poročilo pregledovalcev računov; 4. Poročilo gospodarjev in ktijižničarjevo; 5. Prošnje za izredne podpore . 6. Posamični predlogi ; 7. Volitev predsednika, 22 pravih in 6 na-mestnih odbornikov v smislu §§. 19 in 24 pravil. (Pravico voliti imajo oni, kateri so prekoračili 18 leto, voljen sme biti le polnoleten ud); 8. Volitev S pregledovalcev računov za 1. 1897. v smislu §. 22. pravil; 9. Volitev dveh udov razsodišča. — Členi se poživljajo, da pridejo na zuor v /adoit-nem številu, kakor zahtevajo pravila, da ne bode trebalo sklicevati zbora še enkrat. ODBOR. „Dol. podp. društvo v Trstu'. Iz poročila, ki ga je sestavil odbor o delovanju v minolem društvenem letu, posnemamo: „Že večkrat smo povdarjali, da zavzema naš zavod, gledč na število svojih členov, prvo mesto med vsemi slovanskimi društvi v Trstu; in ksrso členi našega društva skoraj da izključljivo delal-skega stanu, je to društvo tudi velikega pomena in neprecenljive važnosti za slovenski živelj in za ■aš narodni razvoj ne samo v mestu tržaškem, ampak njegovo delovanje izliva svoj plodonosni vpliv tudi široko na narodno in socijalno gibanje naših bratov iz okolice, na katere pritiika skoraj da še z večo silo, nego na nas sovražna pest raznarode-nja, potuj če vanja in demoralizacije. Posebne moremo povdarjati, da sme biti naše društvo ponosno, ako se pomisli, da je ono zabranilo premnogim našim bratom delalskega stanu, da niso pogiuili v silovitem valovjo naših narodnih sovražnikov in da niso postali srditi sovražniki naše države in onega roda, iz katerega so izišli. Seveda tudi v tem ozira bi se dalo našteti nekoliko iqem — ali dobra veČina je pač ostala zvesta naši stvari in ako smemo ugibati in sklepati iz uspeha, doseženega v pro-šlem letu glede na napredek in razvoj tega društva za bodoča leta, utegnemo računati z matematično gotovostjo, da i prihodnjost, Če tudi se nam ne razkriva v posebno rožnatem svitu — nam pač obet« in zagotovlja siguren obstanek in metodičen napredek na vseh straneh. Iz blagajnikovega poročila razvidite, da se je društeno premoženje pomnožilo v poslovnem letu v obeh zakladih za približno svoto gld. 2800 —; to ni sicer ogromna svota ali oziraje se na socijalne razmere, smemo biti do cela zadovoljni z doseženim uspehom. Nada, izrečena lansko leto, naj bi delodajalci neposredno plačevali v našo blagajno tretjino ted-nine — kakor se to vrši na okrajni blagajni — za svoje delalce, se žalibog ni uresničila in vsi naši v to svrho storjeni koraki so bili brez uspeha. Le slavna tvrdka Economo & figlio dela častno izjemo tudi v tem slučaju: edino ta tvrdka je ustregla naši želji in pokazala svojo ljubezen do pravične stvari, na čemer jej bodi izrečena na tem mestu posebna zahvala. Ravno nasprotno pa moramo trditi o mestni plinarni, katera je pritiskom uplivala na svoje delalce, odnosno naše ude, da so bili primorani izneveriti se našemu društvu in upisati se v okrajni blagajni. Bolnikov je bilo v minolem letu 468, to je 24 manj nego lani; slučajev bolezni pa je bilo 636. Podpore, pogrebščine in bolnišnici se je izplačalo 9816 gld. 26 nč. — Samo zdravila je dobilo 479 članov. Zdravila in kopelji so stali 1193 gld. 56 nvč. Izdalo se je torej za zdravniške in podporne namene 11009 gld. 82 nvč. Koncem leta 1896. je štelo društvo 1 častnega, 9 ustavnovnih in 29 podpornih členov. Rednih členov je bilo 983 možkih in 260 ženskih". Zaključuj^ svoje poročilo o delovanju odstopajočega odbora in o splošnem društvenem dejanju in nehanju v upravnem letu 1896. polaga odbor vsem na srce, da naj vsi delajo po svoji možnosti in neprenehoma na to, da se bode dru-štvo razvijalo, povzdigovalo in sirilo med našo delavsko maso čim dalje bolj, tako, da postane v bodoče čim veče in sigurneje zavetišče v obrambo blagostanja delalskega stanil in naših narodnih idejalov. Le tem potom, ako se vsi podamo skupno in vstrajno na društveno delo, povzdigne se to društvo do tistega cilja, po katerem že davno hrepenimo. Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali so nadalje : Ivan Hribar, župan v Ljubljani . . . gld. 5'— Bune Krešimir in Dušan v Kastvu . „ 2.— Cvenkl Ante, Sevnica........ l,— Kurent D., Sevnica........„ —.50 Endlicher, rudn. inž. v Ljubljani . . , 1.— Pakiž Emil, Štorje........„ i,—. Pavlinka Resmanova, Zalog .... „ 2.50 Dolenc R., Rudolfovo........ a — Poslalo upravništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani........„ 25.— (katero svoto so darovali neimenovan rodoljub G. V. R. 10 gl., dr. Tavčar 10 gl. in Jos. Nolli 5 gl.) Jakob Milavec, Maribor....... 1,— Prokop, Volosko.......... l.— V Richembergu nabrala Maks Ličen in Josip Čopič..........„ 15.20 V Kobaridu nabral Jos. Rakovšček . „ 24.50 Anton Grbec nabral........„ 2.45 Rasi iz Abisinije (Salem alejkum Abi- sincev ob nastopu velikega rasa Samo) „ 6.55 Trije Avstrijanci za mali „vozem" . „ B.— A. Furlau............. i.-_ Filip Kavčič nabral na Razdrtem, Ubelskem in v Senožečah (darovalci v posebnem izkazu)...... . „ 20.— Ukupno . . . gld. 113.70 Prej izkazanih......... . gld. 606 01 Ukupno . . . gld.~719.71 Imena darovalcev izkazanih, skupno nabranih in doposlanih nam svot prinašamo posebe na drugem mestu. Nadaljnje darove sprejema radovoljno ter deli mej potrebne drnžine naše upravništvo. Imena darovalcev za družino zaprtih okoličanov. (Skupna svota je izkazna v splošnem izkazu) : Po gosp. Antonu Kolar so darovali: Kolar Anton 1 gld.; Kolar Fani, Ribarič Miha, Čeh Jože in Rupena Gregor po 50 nč. ; Garbas Miha 40, Kolar Milan 24, Seme Franc 26, Barte Ivan 30 Debeuc Medved 30 in Jemejčič 30 nvč.; Pupis Anton, Burkler Dragotin, Oman Paul, Černafi Dragotin, Kramer Fran, Kerhnaue Fran, ŠBligoj Josip in Šaber Teobald po 20 nč. V gostilni vipavske zadruge so darovali : Josip Lisičič 10, Josip Majnarič 4, Krsto Mikelič 5, Roža Soderšnik 10, Josip TauČer 15, Fran Bernetič mlajši B, Fran Bernetič starši 5, Anton ^Vatovec 10, N. N. 3, Godina Franc 20, Jakob Vatovec 50, Petravčič 20, Gregor Isterič 20, Josip Zore 20, Ščuka Ivan 30, Ščuka, soproga 20, Fran Zelen 20, Kocjanin I. 50 Bogdanovič Ante 50, N. N. pri Zadniku 50, Hra-broslav D. 10, Ivanovič 10, Tone Jagrov 10, Fran Valinov 10 in Trešetar 50, Coron 30 nvč. Iz Rihenbsrka smo prejeli svoto 15 gld. 20 nč- za rodbine zaprtih okoličanov. Izrekajo iskreno zahvalo vrlim Rihemheržanom na tem rodoljubnem činu, omeniti nam je še posebno gosp. Josipa Čopiča, ki se je posebno trudil z nabiranjem. Iz sv. Križa Vipavskega nam pišejo: Na Velikonočni ponedeljek zbral se je naš mešani pevski zbor „Bralnega društva" pri ktčmai ju Krpanu v sv. Križu pod vodstvom vrlih gospodov nartuč. P. Medveščeka in učitelja Fr. Sinigoja ter je tamkaj pel krasne Slovenske narodne pesmi. Med petjem bil je govor o potrebi tržaško-okoličanskih družin, ki zavoljo volilnih izgredov trpijo bedo. Nabiralo se je torej in nabralo pri obaizju 3 gld. 10 nvč. Sprejmite blagovoljno ta mali dar, ki ni izšel iz bogatih rok, pač pa iz src, ki občutijo bedo naroda. Štrajk v ladijastavharskem zavodu pri tv. Roku. Predvčerajšnjem se je razglasilo, da je ravnateljstvo tehniškega zavoda pripravljeno dovoliti štrajkovcem te-le koncesije: 1. Najnižja mezda za strokovne delavce (torej izvzema težake in delavce nižje vnte) iznaša 1 gld. 60 nč. na dan. 2. Pregledati je pogodbe, segajoče do predlanjskem. 3. Sedanjih iu bodočih pogodeb se je držati strogo. 4. Delo se skrči povprečno, za vse leto, za polure na dan. 5. Ukrene se potrebno, da neposredui predpostavljeni ne bodo grdo ravnali z delavci. Toda, žal, štrajkovci n;kikor ne marajo vsprejeti teh koncesij. Včeraj je bil v Miljah izreden shod, katjrerau je prisostvovalo tndi par odbornikov socijalno demokratiške zveze. Kljubu vsemu nagovarjanju ostali so Štrajkovci pri svojih zahtevah, in so ponovili svoje prvotne zahteve: po 9 ur dela na dan vse leto, povišanje mezde za 20% in razne odstotke od dobička za posebna dela, olajhščave za delo o praznikih itd. Ta pogajanja so torej ponesrečila in štrajk nadaljuje. Prostovoljci za Griko. Včeraj seje odpeljalo na Lloydovem parniku „Minerva", ki vozi iz Trsta v Carjigrad, 21 prostovoljcev na Grško. Ti, za grško stvar toli navdušeni mladi možje so grške, nekateri laške in nekateri finlandske narodnosti. Med njimi sta mladi zdrarnik dr. Megari in pa Furlan Della Mattia, oni znani težak, ki je bil predlanskim odkorakal s Francozom Grandin-om („le marchsuru) iz Trsta v svetj deželo in ga cel<5 prekosil. Papežev dar perzijskemu šahu. Sv. Oče Lev XIII. je podaril perzijskemu šahu svojo lastno mozaik-podobo. Ta podoba prikazuje papeža, de-lečega blagoslov s Petrovega stola. Bosenska razstava v Berolinu. Minoli teden so odprli v Berolinu v hotelu „Monopol" razstavo bosensko-hercegovskih umetniških proizvodov. Razstavo je zasnovala deželna vlada bosenska. Slovesnemu otvorjenju prisostvovali so: avstrijski odposlanec pl. Szi)gyeny, grof Evgen Zichy, kitajski in portugalski odposlanec in mnogo povabljenih odličnjakov. Sodnijtko. Predvčerajšnjem je bila razprava zoper težake Alojzij Rudizza, Josip Biasol, Ivan Blonda in Jurij Rupel, obtožene hudodelstva tatvine. Dobili so: Rudizza 6, Biasol 9, Blonda in Rapel pa po 18 mesecev ječe. Težak Anton Virdelli je dobil 10 dnij zapora, ker je 28. marca zvečer v neki gostilni v starem mestu kričal „Viva 1'Italia". 381etni čevljar Josip Fortuna iz Dekani je obsojen zaradi težkega telesnega poškodovanja na 4 mesece težke ječe. Pokorilniea m pijance v R«w-V«rU. .Napredek" javlja: Parlamenti ijedinjenih iiftav j« predložen zakonski načrt države New-York, ki sahteva 100.000 ftiatov šterlin, in osnutje in vidr-žavanje selske kolonije blizu New-Jorka, kamor naj bi se pošiljali navadni pijanci in drug« nepristojne osebe. Te osebe naj bi ostale v tej koloniji pod posebnim nadzorstvom in specijalnim ravnanjem tako dolgo, dokler se ne popravijo in se ne naučć pristojnosti. — Kaj tacega tudi pri nas ne bi bilo odveč. Dober odgovor V neko ljudsko štlo jedošel šolski nadzornik. Otroci so ga pozdravili običajnim: »Hvaljen Jezus!" Namesto .Na vekel". odgovoril je gospod nadzornik: .Lepo je to, da je mladina nljudua in da pozdravlja ugledne ljudi. A vi ne poznate vsakega, da-li je kristjan, pagan ali Tark. Zato recite kadar pozdravljate : .Dobro jutro T, ali pa „Dober dan!", kakor ji že dnevna doba. Ali ste razumeli ?" Otroni so pritrdili. „Torej", se je obrnil nadzornik do najbližega mu fantiča, „ti mali, reci ai, kako me bodes odslej pozdravljal ?" Mali Peter je odgovoril: „Pozdravljal vas bodem : Dober dan !* Dobro, a zakaj ?" je vprašal nadzornik. .Zato", se je odrezal deček „ker ne vem, da li ste — pagan ali Tur k !a Opozarjamo naše čitatelje na današnji i n s e r a t „Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva. Koledar. Danes (24.): Jurij, mnčenec; Bona, muč. —Jutri (25.): I. povelikonočna (bela) nedelja. Marko, evangelist. — V ponedeljek (26.) : KI t, papež: Marcelin, papež. — Zadnji krajec. — Scii.ce iaide ob 5. uri 6 min., zatoni ob 6. uri 64 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14 stop., ob 2 pop. 16.5 stop. C. Klopoteč Novela. (Dalje.) Prisodili so ji vse mogoče narodnosti, a njej ni bilo pomagano. Ker sem nekdaj bil pol leta na slavni univerzi v Salamanki, znal sem še dokaj dobro španjski. Da bi postavil slovensko oliko v najsvetlejo luč, poprosil sem brzo svoj spomin za nekaj primernih točk iz: Kniggejeve knjige: „Umgang mit Menschen" in .Guter Ton", pa tudi za neke opombe svojega plesnega učitelja. Lepo sem stopical k Španjolki, potegnil z desnico klobuk z glave, ki pa je kmalo romal v levico, se priklonil, da je bila moja glava v viso-čini njenega drebničkega pasa, ter sem rekel z glasom, ki mi je pričal s svojo modulacijo, da se mi je vkradlo premnogo krvi v glavo: »Milostiva go?pica t" — za tako sem jo koj klasificiral ter ji prisodil 18 let — „blagovolite moji malenkosti zaupati svoje želje — popolno sem Vam na razpolago". — Na njenih rudečih ustnicah zazibal se je smehljaj, za katerega bi koj plačal tri „Štefane" najboljšega ljutomerčana — odprla je svoje majhne ustice — bal sem se, da bodo za kako daljšo in debelejo besedo premajhne — s teh ustnic pa je zazvonilo milo, a vendar tako veselo, da se lahko skrije ljubljanski Samassa z vsemi zvonovi svojimi, da, celo tisti zagorski zvonovi, ki tak milo poj6, zbali bi se take konkurence! „Hvala Bogu, da vsaj nekdo razume španjski". Te beeede ini niso dišale ravno po zelo važnem poklonu, pa zopet se je prikazal smehljaj, krasen, da mu prvi niti senca ni bil ; potolažil je popolnoma mojo občutljivost. Zopet sem zbiral lepih besed, da bi ji ponovil svojo ponudbo, knr pa gotovo ni pričakovala, ker zopet so se odprle ustice — in da sem zagledal dve vrsti svetlo belih zobčekov, je razumljivo samo ob sebi. .Primorana sem, Vas nadlegovati sprejetjem Vaše galantne ponudbe. Če ste res toli ljubeznjivi, prosila bi v prvi vrsti za voz in pa kako stanovanje, ker trudna sem grozno". Zadovoljno sem si slikal obraze, ki bi jih napravili moji znanci v jedinem slovenskem hfitelu „Pri kroni", če bi dnvel tje svojo zanimivo Špa-njolko. A ravno ona mi je uničila sama te slike, kajti rekla je: .Najrajll bi stanovala zun?j mesta; nko bi ae dobila kaka majhna vila; vzela bi jo v najem, ker ostanem nekaj tednov v celjskih toplicah". S kakim veseljem sem slušal te besede, pač lahko vsakdo ume; aa šmiklavškem hribu — celo ma vrhu — stala je vila starega Rebkn, k! je pred nekolike mesecev odrom al v sveto dežele. Ko je odhajal, izročil je ključe k vili meni, menč: „Če se ogla« kedo, pa dajte vilo čez leto v najem; polovica najemnine je Vaša 1" Cela polovica lepe najemnine se mi je svetila, a upati sem tudi smel, da v drnštvu svoje Španjolke preživim gori marsikatero krasno urico. Vaa stvar se mi je posrečila, ker že tisti dan nastanila se je v vili, a jaz sem pozno v noč pri svitu blede lune premišljeval njeno povabilo, da naj kratim čas njej, v kolikor dopušča meni moj čas ... . * * * Nekaj dnij po njenem prihodu sva bila — seveda ona in ja* — pod košato tepko, ki jo je vsadil Rebkov praded nekaj korakov pred vilo. Ona je sedela na nizkem stolu, ki sem ga jej prinesel jaz iz sobe, a jaz sem ležal na zeleni trati pri njenih nogah — na trebuhi — ter zrl v njo. (Pride še.) Iti. Najnovejše Carigrad 32. Gazi O-man paša je danes odšel na bojišče. (Oman paša je oni sloviti vojskovodja, ki je bil poveljnik turške vojske v Plevni v vojni r*ed Rusijo in Turčijo). Laiiia 22. Grška artiierija v Reveni se je pomnožila in je prisila k molku turško baterijo pri Vil ji. Pri Tirnavosu n Mati ao živahni boji. Pri Mati so Grki potolkli turško konjico in ko jim p: o-vzročili mnogo zgube. London 23 Reuterjeva pisarna javlja: Grki so zopet, zaseli Ricovali. Turki so bili vrženi velikimi zgubami pri Ligariji po boju, ki je trajal ves dan. Glasi se, da se Turki umikajo preko soteske Meluna proti Elasoni. Carjfgrad 23. Turška vlada je zagotovila včeraj popoludne, da jej ni ničer znano, o kaki akciji grškega brodovja proti S*lunn. Atene 22. Oklopno brodovje grško bombar-dnje Katerini. Pornšenih je več javnih poslopij, med istimi tudi zaloga živil. Brodovje je bombar-dovalo pristanišče za silo Letohori in je zapalilo isto. — Zapadno brodovje bombarduje Murtas v pristanišču Preveša. Atene 22. Tudi v Epirn zmagujejo Grki. Govori se, da se je tamošnje krščansko prebivalstvo dvignilo proti Turkom. Atene 22. Po Tesaliji so mogli Turki zasesti le prelaz Nezero. Na vseh drugih točkah, kjer so Turki zbrali svoje sile, so bili zavrnjeni odločno od grških vojakov. Grki niso nikdar zgubili Tir-nova. Atene 22. Število ranjenih Grkov znaša 6700. Število mrtvih neznatno. Zobobol olajiujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katere bo bilo odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Tis prejasna gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodmjo |C Štefanije Bteklenioa velja 20 kr* Trgovinske brzojavka In v ■»■«. Budlmpelts Pšeniea za jesen 6.97 6.99 Pšenioa ?a ■pomlad 1897 7.78 do 7 82 Oves za spomlad 5.65—6.68. Ri na spomlad 6.12—6.15. Koruza za mai-juni 18»7. 3 4V3 47 Panira nov?, nrt 7H kil. f. 7'90 7 95 od 79 k:lo. 7 95 8' - od 80 kil. f. 8.05—8-10., od 81. ki'., f. 8 10 8-15 , od 82 kil. (V. —----- toftuHu «'10-8-— proso 5-65-~ 610. Pšenica: Slabe ponudbe, tTg miren, omenjeno povpraševanje, cene 10 iivč. ceneje. Prodaja 80.000 mt. stot. — Vreme: lopo. Pran*. Nerafinirani sladkor for. 11.67 do ——. Novi po f. 11.77. mlačno. Praga. Centrifngal novi, poutavljno v Trat g carino vred odpošiljatev proooj f, 81'— 31B0 Crtnoaat« 32-75 33 25^etvoroi S3 75'—•. V glavah nodih 36-- Dsvrp. rtuntin g»»rt 8.06 predp. Is Ljubljane, Divače. Herpelj. 1.50 . is P ulja. Rovinja. 11.15 „ is H"n>«ft, Ljubljana, Dunaja. 7.05 popol. ia Pulja, Ljubljane, Don sja. 9.U . brzovlak ia P sij a, Bovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ab prasnlkih: 8.S6 popol is. DivaSo. (Jnina iclaniloa (Postaja južne želesniefl.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza s Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Bim. 9.— » omnibns v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom, 12.50 popol. omnibus v Konnin. 4.40 6.20 8.05 805 8.45 10.- omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza sjPešto, Reko brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do Miirzzuschlaga. DOHOD: 6.48 predp, mešani vlak is Miiruuschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrstfne. 8.35 „ brzovlak is Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.20 „ poštni vlak s Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 , omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 pepol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibuB iz Vsron«, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;-« 8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Tedenski vlak: ODHOD. 7.50 pop. (sreda) ekupros v Ostende. DOHOD. 9.— predp. (sreda) ekspres ir. Ostende. Br 904 Oglas jeftlmbe. Dne 8. maja t. g. u 11 ura u jutro držati će se u ovom uredu javna jeftimba zakupa gradnje vodovoda za grad Buzet proračunane ukupno za tor. 14,933.97. Ponude imaju se podnesti pismeno najdalje do onoga jutra u 11 ura. Primaju se ponude ne samo za izvedbo svih radnja ukupno nego i za izvedbu pojedine vrsti radnje. Svakoj ponudi ima se priložiti zapečaćen omotak sa jamčevinom od 5°/0 svote proračunane za radnju za koju idje ponuda. Tehnički operat i gradjevni uvjeti stoje svakomu na uvid u ovom uredu u uredovne ure. — Podpisano si pridržaje povjeriti radnje onomu nuditelju, koji se bude njemu Činio najprikladnijim bez obzira na jeftinije ponude. — Občinsko Glavarstvo Buzet, 20 aprila 1897. Dr. M. Trinajatić Državni dolg v paiirju B „ v srebru Avstrijska reutu v zlaui B i OU(V> Kreditne ukoijf . • . London 10 Let. . . Napoleoni ... 20 mark 100 it al lir včeraj 100.85 10095 122.40 100.90 344.50 119.55 9.52 11.73 44.95 danes 100.90 100.95 12.4.50 100.80 344.-119 55 9.53 11.73 45.- ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Driavna ialaanioa. (Postaja pri sv. Andreja). Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD: 6.30 prodp. v Horpclic, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelie, Rovinj, Puli, Divačo in na Dunaj 440 pepol. v iierpe^o, Divačo, Dunaj Pulj in Rovmj. 7.30 - v Ilorpoljo (in od Horpolj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Borzni trg St. 14. Sedanja razstava: Svatba princa Neapeljskega. Velika novost! Ustopniua 20 novč. otroci 10 nevC. rim t ■ <••;"< Cassa di Risparmio Triestina (Tržaška hranilnica) Sprejemi j* denarne uloge v banko v-'cib od BO nč. do vsaeega znoBka vpak dan v tednu vazun praznikov, in to od 9_12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. ure opoludne. ObreBti na knjižice........... načuje vsak dan od 9—12. uro opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora so odpovedati 3 dni in zneske proko 1000 gld. pa 6 dni. Eskomptuje ntenjice domicili rane na tržaškem trgu po.......3'/» Fosujuje Tta drž. papirje avatro-ogerske do 10(10 gld. po........4% Višje zneBko od 1000 do 5C00 gld po 5'/, /0 Daje denar proti vknjiienju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. 2—24 Tr«t, dne 5. maja 1894. ________ Naznanilo. S p ovluj podpisani razuaSalec lista „Edinost* ki le zajedno URAR priporoča «e toplo p ti. obu činstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udan-Friderik Colja, ▼ratar hiSe at. 8 via Solitario Lastnik kensorcii lista »Edioosr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskara* Dolenc v Tv*tH.