>
cd Vodenje in profesionalni razvoj vrtca
CD
IS
Tatjana Prešern
g Vrtec Hansa Christiana Andersena, Ljubljana
V vrtcu Hansa Christiana Andersena smo že vec let nacCrtno usmerjeni k dvigu kakovosti in spodbujanju zaposlenih k strokovni rasti, ki temelji na spremljanju lastne prakse in pripravljenosti za spremembe. Kakovost dela posameznika vpliva na kakovost vrtca kot celote. Bogate izkušnje zrelejših sodelavk so dragocene, prav tako pa novo znanje in iskrivost mlajših. Kot ravnateljica sem vedno spodbujala izobraževanje in sodelovalnost ter skupaj s sodelavkami iskala take organizacijske oblike, ki to omogocajo. Menim, da so se zaposleni v našem vrtcu mocno poistovetili s svojim delom in svojo organizacijo in se veselijo njenih uspehov.
Povabilo Šole za ravnatelje k sodelovanju v programu profesionalnega usposabljanja je bilo tako zelo dobrodošlo. Temeljni cilj programa je bil vzpostaviti koncept usposabljanja vodstvenih in drugih strokovnih delavcev. Vsebine usposabljanj so se nanašale na nacrtovanje in spremljanje strokovnega razvoja na organizacijski in osebni ravni, na vodenje letnih pogovorov, vodenje li-stovnika ter na aktualne teme s podrocja profesionalnega razvoja. Udeležbo v programu ŠR sem videla tudi kot priložnost za preverjanje dosežkov lastne organizacije v tem pogledu.
S pomočnicama in svetovalno delavko smo se kar hitro zedinile, da v usposabljanje vkljucimo strokovni organ, ki ga imenujemo razširjeni kolegij in ga poleg mene sestavljajo pomocnici ravnateljice, svetovalna delavka in vodje strokovnih aktivov. Deluje že vec let in se je izkazal kot ucinkovit posvetovalni organ vrtca, ki mi pomaga pri nacrtovanju razvojnih smeri. Zaposleni imajo veliko znanja, vešcin in sposobnosti, ki jih lahko izkoristijo vrtcu v prid. Izkazalo se je, da je odlocitev prava, saj so se clanice z veseljem odzvale, in tako se nas je kar osem podalo na usposabljanje na Brdo.
Sodelovanje v programu je bilo koristno v vec pogledih. Poleg novega znanja, ki smo ga pridobile, je usposabljanje med nami spodbudilo živahne strokovne debate, v katerih se porajajo še nove zamisli za izboljšanje dela v vrtcu.
Poglavitni ucinek programa pa je usmeritev in usposabljanje za
VODENJE l|2010: 63-65
spremljanje lastnega razvoja prek listovnika. Za nekatere nov način spremljanja, za druge pa nadgradnja obstoječih map pomeni spodbudo, obveznost in odgovornost do samega sebe, da načrtujemo, spremljamo in dosegamo zastavljene cilje. Strokovne delavke več razmišljajo o sebi, o svojem lastnem razvoju in načrtovanje tega jim gre bolje od rok. Pridobile so osebno zadovoljstvo in samozavest.
Med usposabljanjem so se poglobili odnosi med nami, skupaj smo se učile, se lotevale novih Izzivov, veliko smo komuničirale in ob vsem tem poglobile medsebojno zaupanje. To je še dodatno potrdilo moje prepri čanje, da je naš razširjeni kolegij uspešen strokovno-razvojni tim vrtča.
Zelo zanimivi in koristni so bili moji pogovori s sodelavkami ob listovniku. Svoje sodelavke, njihova stališ ča, razvoj in prihodnje načrte sem tako še pristneje spoznala, posredovala sem jim konstruktivno povratno informa čijo o njihovem lastnem razvoju in nadaljnjih možnostih zanj. Vse sodelavke so po pogovorih poročale o pozitivnih ob čutkih in potrditvi.
Velik dosežek se mi zdi tudi nastajanje letošnjega na črta strokovnega usposabljanja v vrtču ter na črtovanje in Izvedba delavnič, s katerimi razširjeni kolegij prenaša znanja o profesionalnem razvoju in uporabi listovnika sodelavkam.
Letošnji načrt strokovnega usposabljanja temelji na potrebah strokovnih delavk in se povezuje z razvojnimi nalogami vrtča. Nadgradili smo obstoje čo prakso načrtovanja strokovnega usposabljanja in dosegli smo tako raven kakovosti, da je bistveno ve č strokovnih delavk pripravljenih znanje podeliti s svojimi kolegi-čami. Zato ni bilo težko najti Izvajalk, ki so pripravile interna Izobraževanja, s katerimi smo dodobra zadovoljile potrebe po Izobraževanju. Pripravile smo pester nabor vsebin in na črt v čeloti Izpeljale. Gre za prenos znanj in dobre prakse, ob čemer veliko zadovoljstva Izražajo tako udeleženke kot Izvajalke teh Izobraževanj. Izvajalke so naredile nov korak v profesionalni rasti in pridobile samozavest in samozaupanje. Evalva čija na črta je bila zato zelo pozitivna.
Po letu in pol sodelovanja s Šolo za ravnatelje smo bile pripravljene pridobljena znanja širiti med strokovne delavke vrt ča. Skrbno na črtujemo in vodimo delavni če za spodbujanje profesionalnega razvoja in spremljanje prek listovnika. Delavni če pripravljamo zato, da bi sodelujo čim približale razmišljanje o pomenu lastne odgovornosti za strokovni razvoj.
Uvodoma smo vsem strokovnim delavkam ponudile motiva čij-
sko predavanje mag. Polone PeCek o pomenu profesionalne rasti, sledila mu je diskusija v strokovnih aktivih in povabilo k sodelovanju. Sodelovanje v delavnicah je prostovoljno, saj smo prepriCane, da se tako oblikuje pozitivno jedro, ki bo na podlagi izkušenj dobro prakso razširilo še med druge sodelavke.
(Članice razširjenega kolegija sedaj vodijo pet strokovnih skupin, v katere je vkljuCenih skoraj polovica strokovnih delavk vrtca. Uvajanje listovnika, kot sredstva za nacrtovanje in spremljanje lastnega razvoja, poteka postopoma, prilagojeno je znacilnostim posameznic v skupini in temelji na njihovih povratnih informacijah.
Po enem letu širjenja znanj so se v kolektivu zgodili pomembni premiki v stališcih do profesionalnega razvoja. Cilji programa Šole za ravnatelje se tako udnkovito udejanjajo, saj naš kolektiv v skladu s svojo vizijo skupaj raste.
Pogoji za kakovostno predšolsko vzgojo so vse boljši-napredek stroke same, ugodnejši normativi glede števila vkljucenih otrok in delavcev, boljše materialne razmere, spremenjeni in bolj odprti programi, možnosti za sodelovanje v projektih, izobraževanja. Uvedli smo timsko delo, aktivno ucenje otrok, individualizacijo vzgojnega dela ter vse aktivnejše sodelovanje s starši. Že nekaj let v vrtcu poteka tudi projekt kakovosti, ki temelji na spremljanju lastne prakse in pripravljenosti za spremembe - za poklicno in osebnostno rast. Vanj so vpeti vsi delavci vrtca.
Kaj prispeva k profesionalni rasti zaposlenih, kaj jo spodbuja:
•	naravnanost ustanove kot celote k dviganju kakovosti,
•	utrjevanje prepricanja v pomen dela, ki ga opravljamo,
•	vodenje s konsenzom, sodelovanje pri sprejemanju odlocitev,
•	ucinkovite organizacijske oblike, ki naj pritegnejo zdravo jedro zaposlenih,
•	omogocanje samopotrjevanja, možnost predstavitve svojih dosežkov, dodeljevanje pomembnih nalog, sodelovanje zaposlenih pri sprejemanju odlocitev,
•	vzpostavljanje kulture sodelovalnosti, sodelovalno ucenje, prenos znanj in vešcin med strokovnimi delavci,
•	zaznavanje in analiziranje potreb zaposlenih,
•	nacrtovanje izobraževanja, usklajevanje potreb posameznikov in celote,
•	uporaba novih znanj pri delu z otroki,
•	spremljanje in nacrtovanje lastnega razvoja - listovnik.