Razgovor z načelnikom uprave za družbene prihodke Srečkom Lavrenčičem
Večja davčna disciplina
V zaostreni gospodarski situaciji vsak di-nar dvakrat obrnemo, preden ga porabimo. Vsak si prizadeva za čimbolj racionalno tro-šenje si-edstev in hkrati, da dobi tisto, kar je zaslužil oziroma, kar je dogovorjeno, da dobi.
Načelnika uprave za družbene prihodke (nekdaj smo temu rekli davčna uprava) ob-čine Ljubljana-Šiška Srečka Lavrenčiča smo povprašali, če je novo ime uprave prineslo tudi kakšne vsebinske spremembe v njenem delu.
»Glavna razlika je vsekakor v tem, da smo prevzeli tudi pobiranje in odmero pri-spevka za zdravstveno in pokojninsko zava-rovanje ter prispevka za otroško varstvo od samostojnih obrtnikov ter delavcev v inte-lektualnih in samostojnih poklicih, kar po-meni, da so se naši prihodki povečali za okrog 150 milijonov novih dinarjev. Tako lahko sedaj res rečemo, da občani vse svoje obveznosti poravnavajo na enem mestu in da jim ni treba več nakazovati denarja na razne naslove, kajti že prej smo začeli obračuna-vati in pobirati davek na stavbna zemljišča in pa komunalni prispevek. S takšnim nači-nom obračunavanja se nam je zelo povečalo število davčnih zavezancev, ki jih obravnava uprava za družbene prihodke Šiška, s tem pa seveda tudi število problemov, ki nastajajo ob  tem.«
»Kako  pa  obdelujete  podatke?«
»2e v preteklih letih so bili podatki avto-matsko obdelani, kar nam je omogočilo hi-trejše in racionalnejše delo. Lani maja smo dobili svo.i računalnik, tako da lahko sedaj resnično vsproti obdelamo vse podatke.«
»S katerimi problemi se največkrat uba-date?«
»Ob vedno večjem številu zavezancev se zastavlja vprašanje, kako naj zagotovimo, dn bodo le-ti svoje obveznosti pravočasno iz-polnjevali. Eden izmed ukrepov, ki naj bi to zagotovil, je tudi obračun zamudnih obre-sti za nepravočasno poravnane davčne ob-veznosti. Tako smo samo v letošnjem letu obračunali za 8 milijonov novih dinarjev za-mudnih obresti, ki jih bodo morali zavezanci plačati. Če vemo, da se zamudne obresti ne štejejo v poslovne stroške obrtnikov, je jasno, da s tem želimo doseči pravočasno plačeva-rvje zapadlih obveznosti. Seveda je pri porav-navanju teh obveznosti še posebej pomembna disciplina davčnih zavezancev, saj je posto-pek prisilne izterjave zahteven. Čim manj bo dolžnikov, tem večja bo učinkovitost davč-ne  izterjave.«
»Ob takšnem povečanju obsega dela se zastavlja vprašanje števila zaposlenih v upra-vi?«
»Kljub temu da smo sprejeli nove delovne obveznosti, pa števila zaposlenih nismo pove-čali in je le-to na ravni lanskega leta. S tem stno se skušali vključiti v akcijo za zmanjše-vanje  družbene  režije,«
»Kolikšni so letni prihodki šišenske upra-ve za družbene prihodke?«
»Letno je v šišenski občini za okrog 600 milijonov dinarjev davčnih in prispevnih obveznosti. Ocenjujemo, da bomo v letošnjem letu, tako kot v preteklih letih, izterjali nad 90 odstotkov obveznosti. Na takšen delež bo nedvomno vplivalo dejstvo, da smo samo od zdravstvene skupnosti prevzeli izterjavo 25 milijonov dinarjev dolga.
»Se pri tem poslužujete tudi rubeža in ostalih ukrepov za izterjavo dolga?«
»Tudi. Pred kratkim smo na javni licita-ciji prodali za 150.000 dinarjev nekaj starej-ših osebnih avtomobilov in orodja, ki smo ga zarubili.«        ~~
»V decembru naj bi bil sprejet nov zakon o davkih občanov. Kaj so njegove najbolj bistvene  določbe?«
»Predvidoma naj bi bile uvedene neka-tere poenostavitve v obdavčitvi, sprejete naj bi bile nekatere oprostitve in olajšave kot pavšalna obdavčitev storitvenih dejavnosti, ko obrtnik nima zaposlenega več kot enega delavca, oprostitev premožen.iskega davka na tovornjake, predvidena je oprostitev plače-vanja davka na dohodek pri prodaji stano-vanj, ko je prodajalec zaradi vložitve denar-ja v nakup novega stanovanja oproščen pla-čila pronaetnega davka. Zaradi teh zakonskih sprememb bodo v prvem trimesečju prihod-njega leta spremenjeni tudi občinski odloki o davkih občanov.«
»Še vedno lahko opazimo, da nekateri ne-upravičeno bogatijo. Ali je takšno bogatenje mogoče preprečiti?«
»Na področju obrti se davčna disciplina iz leta v leto izboljšuje, vendar pa kljub temu ne moremo biti povsem zadovoljni s pravilnostjo izkazanega davka oziroma na-povedmi čistega dohodka obrtnikov. Pri pre-gledu poslovnili knjig namreč ugotovimo, da imajo obrtniki za -okrog 15 odstotkov večji čisti dohodek kot so ga napovedali. V praksi
ugotavljnmo neučinkovitost zajeman.ia vseh prihodkov predvsem pri zavezancih, ki veči-noma poslujejo z občani, zato tudi v večjem obsegu kontroliramo na terenu, kako obrtniki prijavljajo svoj dohodek. Novi zakon o dav-kih predvideva uvedbo registrskih blagajn za obrtnike, s čimer bi dosegli večjo realhost prikazovanja prihodkov. Seveda pa v največ-ji meri k večjemu redu ria tem področju pri-spevajo občani sa\ni s tem, da zahtevajo *i obrtnika ustrezen račun. Predvsem pa bi se morali Ijudje zavedati, da šušmarjenje pod-pirajo tudi samo s svojim načinom dela in mišljenjem, ko raje pokligejo za kakšno delo šušmarja   kot   registriranega  obrtnika.«
»Kako bo z odmero davka na osebne pre-jemke v letu 1981?«
Davek bodo morali napovedati vsi tisti, ki bodo zaslužili več kot 391.000 dinarjev. La-ni je bilo v občini okrog 400 občanov, ki so morali plačati davek na osebne prejemke.
Ugotavljamo, da davek plačuje.io pred-vsem tisti, ki poleg osebnih dohodkov oprav-Ijajo še razna dela po pogodbah. Prav pri od-meri davkov vidimo, da se delo po pogod-bah povečuje, čeprav kar najprej govorimo, da bi ga bilo treba zmanjšati.«
France Kmetič