Nadzornik Maier. Svoj čas je »Učiteljski Tovariš« prijavljal članke, v katerih je pokazal nadzornika Maierja javnosti takega, kakršen je. — Občinstvo je bralo članke z zanimanjem; »Uč. Tov.« je šel po ljubljanskih kavarnah iz rok v roke, in mnogo ljudi je prihajalo v upravništvo »Uč. Tov.« kupovat dotične številke. Z napetostjo so pričakovali celo neučitelji posledic, ki bi morale priti pri vsakem c. kr. uradniku — in kot takega smatramo tudi Maierja, dokler nosi naslov c. kr. nadzornika — ako se bi mu javno pčitalo toliko in takih dejanj — kakor je očital in dokazal Maierju naš list. C. kr. nadzornik Maier ni reagiral na vse to, ker se ni upal; c. kr. nadzornik ni tožil našega odgovornega urednika, dasi se ta ne krije s kako imuniteto, v kljub mnogokratnim javnim pozivom, da naj to stori! Mož je že vedel, zakaj ne! Požirati je moral vsa očitanja, vse bridke resnice, ki mu jih je metal javno v obraz »Učit. Tov.« Javnost ga je obsodila in obračunala z njim, ln ta c. kr. nadzornik stoji še dandanes tak pred njo: omadeževan in neopran. Dotične članke so pa brali tudi gospodje na vladi; s kakimi občutki, to je njihova stvar. Izza kulis se je pa vendarle zvedelo, da najboljšega vtiska niso napravili na merodajne kroge in da se je Maierjev nadzorniški stolec jako majal. Kmalu potem je potekla Maierjeva nadzorniška doba, in bližalo se je novo imenovanje okrajnih nadzornikov. Maierju je šlo za kožo in napel je vse strune, da se še obdrži na svojem mestu. Že itak nervzoni Maier je postal še nervoznejši; čutil je, da se potaplja in v tej sili se ie prijeUiai za vsako bilko, ki bi mu količkaj mogla pomagati, da bi se še vzdržal na površju. Slomškarji, S. L. S., nemški Volksrat— vse mu je bilo dobro, samo da bi ostal še nadzornik — povsod je moledoval za to mesto. »Visoki« gospod Maier, ki mu je bila prej družba učiteljev prenizkotna in pre- malenkostna, da bi se podajal vanjo, je prihitel sedaj k Slomškarjem. Tem se je postavil na čelo in z njimi napadel naše »Vdovsko društvo«. »Visoki« gospod Maier se je sedaj tako ponižal, da je postal orodje Slomškarjev; z njim. so hoteli dobiti v svoje pesti »Vdovsko društvo«; Maier je bil predsedniški kandidat! Slomškarji so mislili, da se bodo ljubljanski napridni učitelji zbali Maierja, svojega nadzornika in se tresli pred njim kakor RimIjani pred klicem: Hanibal ante portas! Pa zmotili so se! Zavednost in neustrasenčst naprednega učiteljstva se je tu sijajno pokazala; Maier je propadel tako, da je zavedno izgubil veselje še kandidirati kot predsednik »Vdovskega društva«. Mi registriramo ta slučaj samo zato, da konštatiramo netaknost, ki jo je učinil Maier s tem svojim ravnanjem. Maier je dobro vedel, da ima postopanje Slomškarjev v tej zadevi politiško ozadje. C. kr. okraj. nadzornik bi moral ostati v takem slučaju po navodilih, ki jih ima od naučnega ministrstva, nad strankami, ne pa se toliko izpozabiti, da se da rabiti kot orodje manjšini kranjskega učiteljstva. Ta c. kr. nadzornik je zaslužil za to svoje početje grajalni dekret od vlade; če ga je dobil ali ne, tega ne vemo; če ga ni — potem pač vlada ni storila svoje dolžnosti. Maier je bil za eno blamažo bogatejši; napredno učiteljstvo mu je dalo dobro lekcijo. Zato pa je pustil Slomškarje in se je podal k voditeljem S. L. S. Kakor vsakdo, ki pristopi k tej stranki, tako se ji je tudi Maier moral zapisati z dušo in telesom! »Najliberalnejši« nadzornik, ki je svoj čas odpravil v Ljubljani šolarsko mašo, je šel v Kanoso! Sedaj ne sme imeti ne lastne volje, ne lastnega naziranja, ne lastnih principov; lastnega prepričanja itak še nikdar ni itnel. Plesati mora tako, kakor mu piskajo drugi, kvalificirati tako, kakor velevajo drugi; Maier je orodje klerikalnih voditeljev. To priča njegov ternopredlog v mestnem šolskem svetu ljubljanskem! Izmed mnogih kompetentov, ki so prosili za učiteljsko mesto v Ljubljani, je predlagal on — na komando klerikalcev seveda — najslabšega! S tem dejanjem je Maier oškodoval enega izmed naprednih kompetentov, izmed katerih je prav vsak za dvesto odstotkov boljši od onega, ki ga je on pred- lagal. Da se naša slavna vlada za take »lapalije« ne zmeni — to dobro vemo, tudi ne pričakujemo od nje, da bi storila konec takeiiiu postopanju c. kr. nadzornika Maierja. Temu smo že tako vajeni, da se niti ne čudimo, ako se pri nas gode take stvari! Kakor smo zgoraj omenili, se je prodal Maier tudi nemškemu Volksratu z dušo in telesom. Da se je Maierju vendarle posrečilo postati zopet nadzornikom, je moral tudi nemški Volksrat zastaviti svojo vplivno besedo zanj; seveda ne zaman! Nemški Volksrat dobro ve, da si Nemci ne morejo pridobiti tal v Ljubljani, dokler ima mesto slovenske šole, zato so porabili Maierjevo klečeplazenje okolo Nemcev v to, da ponemčijo naše slovenske šole s pomočjo Maierja! Ta jim je obljubil vse to in imel je tudi dovolj predrznosti, da je v mestnem šolskem svetu stavil predlog, naj se nemščina uvede že v drugi razred in da naj se v naših slovenskih šolah poučujejo slovenski otroci tudi v zemljepisju, zgodovini in, če mogoče tudi v drugih predmetih netnško! S tem pa je Maier zagrešil izdajalstvo nad slovenskim narodom, s tem si je pritisnil na čelo pečat slovenske izdajice! Ako se Maierju posreči, da prodere s svojim predlogom — in delama je že prodrl, ker v privatnih ljudskih šolah res že poučujejo nemščino y drugem razredu — potem je Maier potisnil naše šolstvo za petdeset Iet nazaj in ga postavil v oni stadi, v katerem se je nahajalo tedaj. KoHko truda in napora je trebalo, da je sfovenski narod dobil saj slo-venskih ljudskih šol, sedaj pa nam naj Maier z enitn mahljajern vzame to, kar smo si po dolgoletnem vročem boju priborili z največjim naporom! Upamo, da se bo ves narod vzdramil iz svoje letargije, da ga bodo njegovi voditelji opozorili na nevarnost, ki tiči v Maierjevem predlogu. Saj vendar vsakdo ve, kakšna je bila Ljubljana, ko je imela tako šolstvo, kakršnega hoče zopet uvesti Maier. Kar je starejših, se gotovo spominjajo, kako so nemškutarili mladi in stari po Ljubljani, branjevke na trgu, mlečozobe deklice po cestah, v medsebojnem družinskem občevanju in povsod. Vsakdo ve, kakšnega duha so bili ljubljanski meščar.i, trgovci in obrtniki. Slovenščine niso znali pravilne in dasi nemščine tudi ne, vendar so rajši občevali v tujinščini kakor v materinščini, materinega jezika so se sramovali! Slovensko šolstvo je odpravilo to, s ceste in trga in trgovin je izginila nemščina, slovensko šolstvo je navdahnilo ljubljanske prebivalce z drugim duhom, in da se danes imenuje Ljubljana lahko zavedno slovensko mesto, je to storil slovenski narodhi učitelj, je to storilo slovensko šolstvo! Seveda je bil med nemškutarji tudi Maier! Napredno slovensko učiteljstvo, ki }e bilo, je in h.oče biti pravi pionir omike, pravi prijateij in dobrotnik svojega iiaroda, bo obračalo vso pažnjo Maierjevim nakanam in jih bo izpodbijalo z vsemi silami in z vso odločnostjo! Pozivljamo pa vse skupaj in vsakega posameznika, da stopite nam na stran in nam pomagate preprečiti izdajske načrte c. kr. nadzornika Maierja. Nai tudi slovenski narod kvaJificira enkrat šolskega nadzornika — bognedaj pristransko — ampak tako kakor zasluži. K sklepu pa še nekaj besed c. kr. vladi! Gospod baron Schwarz! Ko smo poslali prve članke o c. kr. okrajnem šolskem nadzorniku Maierju med svet, bi bila Vaša dolžnost, da preiščete očitanja, ki smo jih javno izrekli nadzorniku Maierju. Če smo mu delali krivico, zakaj niste ščitili švojega podrejenca, zakaj ga niste pozvali, da se opere pred javnostjo in nas primora, da prekličemo, kar smo pisali o njem? Če smo pisali pa resnico, zakaj niste ščitili nas pred njim'? Tudi to bi bila Vaša dolžnost. Vemo, da se navadno tako prakticira, da se nižjemu nikdar ne da prav, četudi ima prav, in da se na željo nižjega ne odslovi višjega, ker bi to izgledaJo kot ne kako retiriranje, in tega niste hoteli pokazati svetu, da bi se vdali našemu pritisku. Ne vemo, če je bilo to modro! Vi veste, da je bilo in je še kranjsko, oziroma ljubljanska učiteljstvo napram svojfm nadzornikom, če so bili in če so količkaj na svojem mestu, vedno do skrajnosti potrpežljivi, tolerantni in prizanesljivi; taki smo ostali tudi proti nad- zorniku Maierju, dokler niso prekoračila njegova — da ne rabimo hujšega izraza — čudna postopanja dovoljenih mej. Upoštevaje to, bi pač lahko dovolili pasti tudi Maierja, če ste strmoglavili nedolžnega Turka, s katerim je bilo učiteljstvo vseskozi zadovoljno! Če bi bili to storili, bi bilo boljše za Vas, gospod baron, za Maierja in za nas! Nam bi ne bilo treba se zopet baviti s tem nadzornikom. Maier bi užival mir, ki ga je jako potreben, Vas, ekscelenca, bi pa ne nadlegovali s takimi članki! Zatorej storite, kar ste zamudili! Mi smo pfeverjeni, da bi tak nadzornik v nobeni drugi kronovini ne prekoračil več šolskega praga kot nadzornik, zakaj dopuščate, da on še funkcionira kot tak? Dajte mu, ekscelenca, polno penzijo in odstavite ga; ne nam na ljubo — odkrito Vam povemo, gospod baron, da je Maier naprednemu učiteljstvu tako velika ničla, da gre preko njega — ne nam na ljubd, ampak ugledu c. kr. šolskih nadzornikov, na ljubo oblasti, ki jo zastopate v deželi, ga odslovite in hvaležni Vam bomo! Končno pripominjamo, da slovensko napredno časopisje že odločno nastopa proti tej Maierjevi nakani ponemčenja našega ljubljanskega narodnega šolstva; zagovarja ga pa — »Slovenec«! Našla sta se vredna bratca, ki ne poznata principa materinskih šol, kakor ga je za vse čase in narode postavil veliki Komensky!