Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestnik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Anica Rozman, Nežka Štefe, Tine Rojina, Drago Žvokelj, Boris Pertot. Tisk: Č P »Gorenjski tisk v Kranju LETO VIII. — 19. X. 1965 — ŠT. 9 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ 6 intervjujev o predlogu novih normativov 3. Na nobenem sestanku predlog ni bil enoglasno sprejet. Na političnem, aktivu je bilo komaj nekaj glasov več, ki so bili mne KAKO JE TOREJ Z ZAVRNJENIM PREDLOGOM NORMATIVOV ZA NAGRAJEVANJE V PLEMENITILNICI I V prejšnji številki smo oblju- nja’ da 8re 'J>redl°g lahk° na ob bili, da bomo zadevo skušali po- ratine sestanke, jasniti z razgovori. Zavrnitev namreč izgleda čuidina, če upoštevamo, da je predlog predhodno rimo, da moramo znižati delovno silo im povečati produktivnost. obravnaval politični aktiv, da je skoraj vsi prepričani, da bi dobili bil tolmačen na obratnih sestankih, pa ga miti aktiv niti člani niso zavrniili. Iz razgovorov, ki sem jih imel s šestimi člani te enote, se vidi, kako so predlog pripravljali, kako France VRTAČNIK 1. Bil sem na sestanku političnega aktiva in na obratnem sestanku tisikame. 2. Mislim, da bi zmogli tudi /.ah V:, v e novih normativov, vendar le, če bi se pogoji dela iz- osabne dohodke. Dvomim boljšali; v sedanjih pogojih pa poostreni normativi novi normativi niso dosegljivi. V te pogoje štejem: pravilno pripravo dela, zdrave odnose, sistematičnost v proizvodnji in druge. 4. Ge hi bil novi predlog osvojen, bi vplival negativno na delovni elan zaposlenih, ker so ni, kar članom enote ni nudilo pravdno orientacijo. Iz tistega, kar so člani v nekaj trenutkih slišali, si pač niso mogli ustvariti pravilne slike, pa j,e zato razumljivo, če so imeli pomisleke in (Dalje na 2. strani) VSEBINA — 6 intervjujev o predlogu novih normativov v plamenitilnici I — O poslovni korespondenci — Program družbeno - ekonomskega izobraževanja — Prešernovo gledališče iz Kranja razpisuje abonmaje — Izvršitev osnovnega plana meseca avgusta in kumulativno — Pravilno .in vsestransko informiranje članov delovne organizacije je nujno in koristno — Po rebalansu: 157,7 milijona din manj — Preberite! — Vtisi o prijateljskem mestu Oldham — Ali poznate prometne predpise — Kako se odvaditi kajenja? — Akcija: »PREDLAGAM« — Razpis še velja! — Obračun OD naj bo razumljiv — Priznanje našim gasilcem utaje tudi, da bi vplivali na dvig produktivnosti in izboljšanje kvalitete. V tam pogledu je treba prvenstveno poostriti disciplino din izboljšati je bil sprejet na političnem, akti- or®anizacijo vu in kakšne pripombe so imeli člani na obratnih sestankih. V razgovorih sem postavil naslednja vprašanja: 1. V obratu ste imeli več sestankov, na katerih je bil predlog v pretresu. Katerih ste se udeležili? 2. Kakšno je vaše mnenje o novem predlogu? 3. Kakšen vtis ste odnesli s sestankov? 4. Ali bi novi predlog omogočal dvig produktivnosti in izboljšanje kvalitete ali pa menite, da so potrebni drugi ukrepi? 5. Kaj menite o trenutno slabih uspehih vaše enote? 6. Povejte še svoje želje! (Odgovarjali so: France TO- MAT, predsednik IO sind, podružnice plemenitilnice I iin član ODS, France VRTAČNIK, Milan ŽVOKELJ, sekretar osnovne organizacije ZK, Anton KAVČIČ, predsednik ODS, inž. France INDI-FI AR — predsednik komisije in inž. Mirko POGAČNIK — obra-tcvcdja enote). France TOMAT 1. Bil sem na sestanku komisije za OD, na političnem aktivu, na obratnih in na ODS. 2. Smatram, da so normativi po novem predlogu previsoki, in to skoraj vsi. Glede novega predloga sem mnenja, da bi bilo treba narediti naslednji poizkus: tri mesece ga bi dali na preizkušnjo, tako da bi obračunavali osebne dohodke po starih in novih normativih. Če bi se novi predlog izkazal kot boljši, bi ga člani enote brez dvoma potrdili. dela. 5. Vzroki neuspehov v zadnjih mesecih so: nedisciplina, forsi.ra-ni izvoz, ki dostikrat onemogoča tekočo proizvodnjo, pa tudi notranji odnosi nosijo del krivde. 6. Codino se mi zdi to, da smo zadnje čase zopet vzeli v enoto nekaj ljudi, čeprav vedno govo- Smatram pa, da bo treba norme povišati vsaj na tistih delovnih mestali, kjer so preseganja že nenormalna. Zanima m®, zakaj my komisija naredila poleg splošnega predloga tudi samo delni predlog za povišanje prej omenjenih norm? 3. Predvsem sem prepričan, da so bili sestanki prehitro -izvede- Program družbenoekonomskega izobraževanja (od oktobra 1965 do junija 1965) Ideološka komisija TK ZKS in ideološka komisija pri tovarniškem odboru naše sindikalne podružnice sta izdelali obširnejši program družbeno ekonomskega izobraževanja. V program so vključene krajše in večje izobraževalne akcije za člane družbeno političnih organov in samoupravnih organov ter za širši krog vodilnih ljudi v podjetju. Ze nekaj časa namreč ugotavljamo, da se sicer veča vpliv samo-cdločanja v našem samoupravnem sistemu, da pa imamo v'omenjenih organih in organizacijah še vedno preveč upravljalcev. ki ne po--najo niti osnovnih gospodarsko-političnih značilnosti. Vsak neposredni proizvajalec — upravljalec — mora poznati naše ekonomske zakonitosti, če hoče dobro gospodariti, in to od odločanja o poslovni politiki podjetja do reševanja vsakodnevnih več ali manj zahtevnih problemov. Vse to pa mu bo uspelo le, če se bo poglabljal v našo gospodarsko problematiko, če bo iskal samostojno rešitve, če se bo zanje tudi zavestno zavzemal. Takšna aktivnost vključevanja je nujna (Dalje na 4 strani) Izvršitev osnov, plana avgusta in kumulativno O poslovni korespondenci Pod poslovno korespondenco razumemo dopisovanje podjetja s podjetjem, ustanovami ali privatniki v poslovnih zadevah. Dalje pa pod poslovno korespondenco razumemo tudi zbirko vseh poslovnih dopisov, ;• dokumentov in drugih pismenih sporočil, ki jih podjetje pošilja poslovnim prijateljem ali jih od njih prejema. Z razvojem gospodarskega življenja raste tudi pomen poslovne korespondence, ker s poslovnim dopisovanjem zaključujemo veliko število poslovnih dogodkov. Poslovno dopisovanje naj bi dajalo vedno tudi točne podatke o vseh poslovnih dogodkih, ker spremlja določen poslovni dogodek od njegovega začetka do konca. Na ta način je poslovno dopisovanje nekakšno fotografiranje vseh stopenj dopisovanja dogodka — njegovega začetka, pogojev, razvoja, sprememb, reklamacij, končne likvidacije in njegovega rezultata. Iz poslovnega dopisovanja mora biti viden tudi razvoj določenega poslovnega dogodka, kar je še posebno pomembno za informiranje vodilnega kadra in njegove nadaljnje odločitve. Končno pa je poslovni dopis potreben tudi kot sredstvo dokazovanja ob sporih, včasih pa kot temeljnica v knjigovodstvu. Poslovni dopis je torej oblika pismenega obveščanja o poslovnih dogodkih. S poslovnimi dopisi sporočamo svoje misli in potrjujemo ustne sporazume. Zato moramo poslovnemu dopisu vedno posvetiti največjo skrb tako glede vsebine kakor tudi glede oblike. Vsebine naših poslovnih dopisov to pot ne bi obravnavali kljub temu, da za marsikateri primer velja pripomba, da vsebina pisma nima ne glave ne repa, o pravilni rabi slovenščine pa se lahko zamislimo. Bolj podrobno pa bi omenili pri poslovnem dopisu OBLIKO, ki je lahko: pismo, memorandum, dopisnica, brzojavka in obrazec — tiskovina. Omejili se bomo samo na POSLOVNO PISMO in MEMORANDUM, ki se v poslovni korespondenci uporabljata po določenih pravilih in preizkušenih normah. Pri tem moramo navesti nekatere bistvene podatke, ki jih ti dve obliki zahtevata. Navadno poslovno pismo ima običajno velikost DIN A-4, t. j. 210 mm X 296 mm in se uporablja za daljša sporočila. Podatki, ki jih vsebuje glava pisma, morajo biti razporejeni v določenem redu. po katerem je pri pisanju vsebine mogoče uporabljati navadno poslovno (Dalje na 4. strani) PREDILNICA I Avgusta: 113,4 % 114,7% v bb. kg. Kumulativno-: 100,3 %, In 103,6% v bb. kg. PREDILNICA II v ef. kg in Avgusta 128,2 % v of. kg in 115,5% v bb. kg. ef. kg Kumulativno: 106,0'% v ef. kg i-n 100,3 v bb. kg. Prešernovo gledališče iz Kranja razpisuje abonmaje PREŠERNOVO GLEDALIŠČE IZ KRANJA RAZPISUJE NASLEDNJE ABONMAJE ZA SEZONO 1965/66: 1. Red »PREMIERSKI« (predstave bodo predvidoma ob torkih) 2. Red »ČETRTEK« (verjetno bodo predstave ob petkih, in to zaradi prostih sobot v delovnih kolektivih) 3. Red »DIJAŠKI I. in II«. Po dopisu, ki mo ga prejeli, je bil vpis do 28. septembra, vendar bo naša sindikalna podružnica sprejemala prijavei še ta mesec, in sicer se vsi, ki želite abonma, obrnite na predsednika IO v vaši ekonomski enoti. Prešernovo gledališče Kranj bo. skupno z Mestnim gledališčem iz Ljubljane uprizorilo 8 -premier, od tega 6 premier iz repertoarja MGL in 2 premieri iz svojega repertoarja. Razumljivo je, da imajo abonenti določen popust, poleg tega pa bo del sredstev dala tudi naša sindikalna podružnica. Cene bodo glede na to naslednje: (velja samo za člane našega kolektiva oziroma njihove svojce!) PARTER: 1.200 dinarjev za 8 predstav (150 dinarjev za eno predstavol BALKON: 800 dinarjev za 8 predstav (100 dinarjev za eno predstavo!) POZOR! 22. X. ob 19.30 bo na sporedu »DESETI BRAT« (red »PETEK-VECERNI«) 24. X. ob 16.00 uri bo »DESETI BRAT« - IZVEN UREDNIŠTVO PREDILNICI SKUPAJ Avgusta: 1118,2 % v ef. kg in 115,0% v bb. kg. Kumulativno: 102,2% v ef. kg in 102,3% v bb. kg. PROBLEMATIKA Predilnica I je avgusta dosegla lepe uspehe, -ki so znatino nad osnovnim planom, -in to zato, ker je obratovala z večjimi kapacitetami, kot je bilo planirano. Uspeh bi bil še večji, če ne bi nadomestili predice, ki so bile ma dopustu, s sn-etmalkami in prisukoval-kami. Tako je nekoliko padla količinska in kvalitetna proizvodnja. Težav okrog preskrbe ni bi-l-o, predelovali so tudi kvalitetnejši bombaž, le okrog premanjav asortimenta se razmere niso izboljšale. Predilnica II je sicer močno presegla osnovni plan, dočim operativni plan ni izvršila. Vzrokov je več, in to: zaradi pomanjkanja ljudi so -morali predice nadomestiti s smeimaikami in previjalka-mi, kar je že povzročilo določen izpad, dalje so predli za 5 % višjo številko, kar zopet vpliva na 'količinski prikaz produkcije. Glavni vzrok pa so -bile menjave z (Dalje na 4. strani) Ko bo dograjen še prizidek na sliki, bo imela predilnica I res lepe in ustrezne prostore 6 intervjujev o predlogu novih normativov v plemenitnici I (Dalje s 1. strani) tudi določeno bojazen, da novih norm ne bo možno niti doseči, kaj šele preseči. Na sestanku političnega aktiva sem zato, ker so bila mnenja o predlogu dokaj deljena, predlagal, da bi imeli še en sestanek, do katerega bi pripravili še dodatne podatke. Moj predlog je bil zavrnjen, čeprav menim, da bi bil tak sestanek nujno potreben. 4. O tem ne morem presojati vnaprej, vendar sem prepričan, da bi delovna morala in veselje zanesljivo padlo, če bi bil predlog sprejet. V takem primeru pa bi padla tudi produktivnost. 5. Omenil sem že, da zelo šepa naša priprava dela, imamo pa tudi velike težave zaradi izvoza, pomanjkanja določenih barvil in kemikalij itd. Disciplina je slaba, osebne odgovornosti sploh ni, pa delajo nekateri temu primerno slabo. Milan Žvokelj 1. Bil sem na sestanku .političnega aktiva in na obratnem. 2. Mislim, da so nekateri normativi previsoki. Sicer pa tudi nov predlog dovoljuje enemu večja, drugemu manjša preseganja, torej to, kar imamo že danes. Mislim, da inov predlog ne bi bil niti potreben, če bi normirka delala tako, kot bi morala. Pred osmimi leti takšnih težav nismo imeli, ker so bile norme realne. Je mar potrebno, da se z normami rešujejo socialni problemi? Je prav, da so nekateri prekoračevali normo tudi za 30 in več %, čeprav je sklep CDS, da se norme ne smejo prekoračiti preko 20%. Namesto, da bi taka delovna mesta ponovno pregledali dm norme zvišali, pa so takšna nenormalna prekoračevanj a norm celo obračunali in izplačali. ZAKAJ SE TO NI SPROTI POPRAVLJALO? 3. Na sestanku političnega aktiva ni bilo enotnega mnenja. Nekateri so sicer povedali spre-mjinjevalne predloge, vendar sel okrog teh ni govorilo. Na obratnih sestankih so sicer padle nekatere pripombe, predlog je bil tudi .pojasnjen, vendar vse skupaj nič ne pomaga, ker mnenja članov na takem sestanku ni možno ugotoviti iz nekaj pripomb, ki so jih imeli. Na ODS je bil predlog — po mojem mišljenju — zavrnjen zato, ker so se člani predhodno pogovorili s svojimi sodelavci in v njihovem interesu in zahtevi tudi glasovali. Drug vzrok je bil brez dvoma ta, da je bil predlog premalo časa v obdelavi na obratnih in drugih sestankih. Ce bi člani enote videli razliko, prednosti itd.,, glede na stare in nove norme, pa bi brez dvoma bili za novi predlog, če res lahko nudi vse tisto, kar pravi komisija. Nekoliko negativno pa je delovala na člane ODS tudi izjava predsednika komisije, ki je dejal, da tudi sam ne ve, če je vse tako, kot predlog navaja. Se je pa ODS verjetno s svojim glasovanjem le malo prenaglil. Prav bi bilo, če bi dali novi predlog v poskušajo, vsaj 3 mesečno, pa bi potem laže' ocenjevali njegove prednosti ali pa slabosti. 4. Zgolj poostrene norme seveda ne morejo izboljšati razmer, kakršne imamo sedaj v naši enoti. Predvsem bo treba izboljšati organizacijo .dela, ki .je slaba. Delno gre krivda Za slabo proizvodnjo na strokovno vodstvo enote, delno pa pade tudi na tehnični in komeroialni sektor. V pogledu sodelovanja med temi sektorji in enoto, ne vlada pravo vzdušje. Ne ugaja mi tudii sedanji način kontakta: enota — komerciala, mimo tehničnega sektorja. Po. mojem mnenju bi morala biti naslednja pot: komerciala ■— tehnični sektor — plemen i-ti Inica I. 5. Svojih pripomb nimam! Änton Kavčič 1. Bil sem na sestanku političnega aktiva, na obratnem in na CDS. 2. Na sestanku političnega aktiva je bilo očitno, da ni bilo možno priti do enotnega stališča o predlogu, čudil sem se, da je šel predlog vseeno naprej. Na obratnih sestankih je bilo postavljenih nekaj vprašanj in pripomb, ki so zbrane v zapisniku. O tem, da smo predlog zavrnili na ODS, pa je že pisalo v našem listu. Zanj so glasovali 4, proti 9 članov, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Predlog je bil zavrnjen predvsem iz dveh vzrokov: prvič ni bilo možno zgolj iz podatkov predloga ugotoviti, če so norme realne, če res niso previsoke, drugič pa je bila večina članov enote mnenja, da jih v sedanjih pogojih dela ne bi bilo možno dosegati. Osebno sem mnenja, da ni prav, ker je bil predlog v celoti zavrnjen, ker je nekatere norme potrebno popraviti. 4. Nove norme verjetno ne bi bistveno vplivale na dvig storilnosti in na izboljšanje kvalitete. Če želimo to doseči, potem je potrebno urediti notranjo organizacijo dela, predvsem pa jie treba urediti sistematično proizvodnjo izvoznih artiklov in izvajanje uslug za obrat II. V našem obratu sicer nismo proti temu, da pomagamo, vendar v okviru naših možnosti, ne pa na račun naših osebnih dohodkov. 5. Visok odstotek neregularnega blaga povzročajo prevelike brzi-ne na strojili, vendar je tu težko pomagati, ker nam razni problemi okrog izvoza povzročajo zastoje, ožka grla in podobno, pa je potem treba pohiteti. Stalna odstavljanja enih artiklov in vrivanje drugih povzroča težave v celeim obredu, posebej seveda tudi v barvni kuhinji, k j,er kmalu ne bomo imeli več prostora Za sode, in tudi ne za barvo, ker so že vsi polni. Barva stoji in čaka, propada, z njo pa tudi milijončki dinarjev, in vse to zaradi slabo planirane proizvodnje, kar zopet povzroča naš izvoz. France Indihar inženir 1. VPRAŠANJE: Kako ste sprejeli sklep ODS plemenitilnice I, da se predlog novih normativov zavrne? Morani reči, da je bil tak sklep zame popolno presenečenje, ker sem bil skraj prepričan v nasprotno, če upoštevam vtise, ki sem jih dobil na predhodnih sestankih. Znano je, da je bil predlog na sestanku političnega aktiva sprejet in dan v obravnavo činom enote na obratnih sestankih, na katerih so člani pokazali dovolj razumevanja; odpora ni bilo čutiti niti s strani tistih, ki so vedeli, da bodo prizadeti. Imel sem izredno ugoden vtis o poteku teh sestankov, hkrati pa sem bil prepričan, da je akcija dovolj široko izvedena. Omeniti moram, da sem sicer slišal govorice (še predno je bil predlog sestavljen in znan), ki so se širile po obratu, češ: »Kar trudite se, predlog pa le ne bo sprejet, ker že imam 8 glasov med člani ODS, ki bodo glasovali proti sprejetju predloga!«, vendar sem bil prepričan, da so to zgolj čenče. Vse kaž)e, da to le niso bile čenče, temveč vnaprej organizirana poteza tistih, ki navadno zavzemajo negativna stališča do večine predlogov, ki jih pripravlja obrata vodstvo. Namen takih stališč je seveda problematičen in dvomljiv. 2. VPRAŠANJE: Zakaj je komisija sploh začela z izdelavo taknšega predloga, kdo jo je zadolžil in kakšen naj bi bil predlog glede na zadolžitev? Komisija za razdeljevanje osebnih dohodkov v naši enoti je dobila zadolžitev za izdelavo novega predloga od ODS, in sioer zato, ker je postalo preseganje akordov v plememitilnici I že nenormalno, in to od 7 % na nekaterih delovnih mestih pa do 40 % na drugih. V povprečju je znaša- Končno bodo tudi v našem podjetju izdelai rampo, ki bo omogočala nakladanje in razkladanje brez viličarja lo preseganje 23% in celo več, kar je v nasprotju s pravilnikom o razdeljevanju OD, po katerem akordov ni možno presegati preko 20 %. Deloma sje je tako nenormalno prekoračevanje sicer skušalo rešiti sproti, vendar je bilo takšno reševanje zelo težko uskladiti z ostalimi delovnimi mesti, ker je takoj povzročilo težave drugje. ODS je zato sprejel sklep, da posameznih akordov ne bomo niti popravljali niti rezali, temveč je treba izdelati nov in kompleten predlog realnih normativov. V tem smislu je bilo zadolženo tudi strokovno vodstvo enote. Komisija je nato takoj začela predlog pripravljati (postopek j» bil naveden že v prejšnji številki!). 4 mesece je komisija pripravljala omenjeni predlog z željo, da bi bil dober, da bi odpravil vrsto anomalij in problemov, ki so se redno pojavljali, kar vse je povzročilo nezadovoljstvo, nered, slabo produktivnost in tudi nizko kvaliteto v naši enoti. Osebno sem bil zelo kritičen ves ta čas, pač zato, ker vem, da je kritičnost in preudarnost pogoj za uspešno delo. Dejstvo pa je, da človek nikoli ne more biti 100 % prepričan v nobeno reč, in tudi jaz sem vedel, da bo v novtem predlogu kakšna Izadeva sporna, čeprav sem bil prepričan tudi v to, da je predlog 90% pravilen in dober. Zaradi tistih možnosti, ki bi se pozneje pokazale, pa je predlog itak vseboval določilo po katerem bi take (posamezne) primere uskladila strokovna komisija, prizadetemu pa bi do ureditve izplačevali 100 % postavko. Da bi bil nov predlog tudi razumljiv, smo dali izdelati še izračun po starih lin novih normah, in sicer za mesec julij. Izračun so naredile obračunovalke v nadurnem delu v obratni pisarni. Ko smo imeli predlog pripravljen, je bil sklican sestanek, ki so se ga udeležili: tehnični direktor — tov. Care, vodja proizvodnje v obratu I — tov. Brezec, predsednik sind, podružnice podjetja — tov. Ančka Rozman, sekretar TK ZKS — tov. Rojina Tine, Uovariš Vraničar ;in predstavniki enote. Na tem sestanku smo predlog obrazložili in prav vsi so bili predlogu naklonjeni. Nato smo dali predlog v obravnavo članom političnlega .aktiva in dalje na obratne sestanke. Posebej bi se še podrobneje dotaknil izračuna po starih in novih normativih. Mislim, da je kaj čudno dejstvo, da si je ta izračun ogledalo samo devet članov naše enote, čeprav je bilo na oglasnih deskah objavljeno, da si ga lahko ogleda vsak član enote, in sicer pri tov. Javorniku. Da bi dokazal nepravilno stališče tistih, ki govore, da novi normativi v sedanjih pogojih ne bi bili dosegljivi, da bi zato padli tudi osebni dohodki, navajam nekaj delovnih mest in izračune po starih in novih normativih (glej tabelo!). Precejšnja razlika nastopi torej pri vodji kontinuimega barvnega stroja, kar pa je utemeljeno, saj je navedeni (in tudi ostali na tem delavnem mestu!) vsak mesec prejemal višje osebne dohod- PODATKI ZA MESEC JULIJ 1 ke, kot njegov mojster (F. Škofič). Po novih normah bi prejemal svoji osnovni ocenitvi. Jpri-meme dohodke, ki so nekoliko nižji, kot jih ima vodja razpe-njataio-sušilnega stroja (z isto osnovno ocenitvijo), to pa zato, ker zadnji obratuje tudi med polurnim odmorom. Navedel s|em le nekaj delovnih mest, ki dovolj jasno kažejo, da tisti, ki so unteli doslej realne norme, ne bi bili prikrajšani na osebnih dohodkih niti v sedanjih pogojih d|ela, še manj pa, če bi se le-ti izboljšali. Razumljivo pa je, da bi bili prizadeti tisti, ki prejemajo več, kot je realno in pravilno v primerjavi z istimi osnovnimi ocenitvami na drugih delovnih m|estih, ker njihove norme pač niso več realne. 3. VPRAŠANJE: Torej smatrate, da bi nove norme bistveno pripomogle pravične jšletmu nagrajevanju vseh članov enote, obenem pa tudi omogočile večjo produktivnost in kvaliteto dela? Ni dvoma, da je bil tak namen predloga. Brlez irealnih normativov za vsa akordna delovna mesta tega ni možno doseči, poleg tega pa smo želeli z novimi normativi poudariti predvsem kvalitetni akord, kar bi im|eIo dve pozitivni posledici, in to: delavec bi s kvalitetnejšim delom dobil večje osebne dohodke kot s količinskim, obenem pa bi tudi podjetje imelo večji dohodek, oboje pa je tisto, kar je bistveno. 4. VPRAŠANJE: Kakšne posledice bo imela zavrnitev predloga v bodoče? Povedal bom seveda samo svoje mnenje! Nered je ostal, morda se bo še stopnjeval, žal mi je, da je predlog zavrnjen, ker bo zaradi tega trpel kolektiv v obratu. Predvsem pa menim, da bi bilo vse drugače, če bi v tej akciji vsi odločilni činitelji v obratu bolj dobronamerno in z razumevanjem sodelovali, ne pa da so nekateri posamezniki, ki natančno poznajo sijtuacijo v obratu, skušali z raznimi sredstvi in načini nove norme onemogočiti. Če člani enote smatrajo, da jim nudi sedanje stanje več, potem pač nd možno več kaj narediti, vendar resno dvomim, da je takšno mnenje večine. Osebno Pa bom imel v bodoče brez dvoma manj skrbi, ker šem se čutil osebno odgovornega za vsako nepravilnost, ki bi nastala v zvezi z novimi akordi. Več o posledicah zavrnitve pa bo pokapala prihodnost, kjer po mojem bistvenega napredka tako v produktivnosti kot v kvaliteti ne bo, dokler bo v rabi stari sistem akordov. Verjetno pa bo moral predlog novih akordov v prihodnje izdelati strokovnjak, ki ne dela v obratu. M. Pogačnik inženir 1. VPRAŠANJE: Kateri problemi in težave so zahtevale izdelavo predloga novih normativov? (dalje na 3. strani) EGA LETA Izvršitev osn. plana Povpr. preseganje norm Vrednost točke jetrn v m2 po starem po nov. izr. po starem po novem 77,5 % 82,3% 115% 95,4 % 1^80 2,14 OSEBNI DOHODKI MESECA JULIJA Priimek delovno intesto Osnovna Osebni dohodki ocenitev po starem po nov. inž. Pogačnik obratovodja 266 112.854 113.361 Franc Vrtačnik I. tiskar 151 78.280 78.836 Milan Žvokelj penim. barvna kuhinja 141 69.907 70.233 Jelovčan kalandrist 98 45.198 47.886 Peter Pirc vodja razpenj. sušil, stroja 104 56.369 51.913 Edmund Cugelj vodja kotinuime- 104 61.840 50.918 Franc Škofič ga stroja mojster priprave 146 62.036 62.406 Urška Zver III. pomočnik tiskarja 82 38.615 38.634 Pravilno in vsestransko informiranje članov delovne organizacije je nujno in koristno Že v prejšnji številki sem omenil ANKETO, ki je bila izvedena v našem podjetju marca meseca tega leta. Med drugimi vprašanji so v njej tudi vprašanja in odgovori o informiranju članov kolektiva. Kot uvod v svoj članek: PRAVILNO IN VSESTRANSKO INFORMIRANJE ČLANOV DELOVNE ORGANIZACIJE JE NUJNO IN KORISTNO, navajam- omenjena vprašanja in odgovore. Vprašanje: Ali veste, koliko EE Moški je v vaši Zensike delovni organizaciji Skupaj 1 EE 4 5 9 2 EE 1 1 2 3 EE 3 9 12 4 EE 14 16 30 5 EE 33 44 77 6 EE 11 17 28 7 EE 12 11 23 8 EE 11 18 29 9 EE 18 13 31 — 10 EE 27 13 40 («pravilno) 11 EE 5 5 10 12 EE — 1 1 ni odgovorilo 49 197 246 Ce upoštevamo, da je bilo 538 anketirancev, potem jih je pravilno odgovorilo samo 5,7 %, 47,5 % jih ni odgovorilo, 48,5 % pa jih je odgovorilo napačno. Ta rezultat seveda dovolj jasno pove, da člani ne vedo niti najosnovnejših reči, kot je število EE, čeprav vsa mesečna poročila redno navajajo te enote in njihovo število na razglasnih deskah. Številke povedo dalje tudi to, da je to neznanje večje pri ženskah. Vprašanje: Ali veste, kako je vaša EE dosegla proizvodni plan v preteklem mesecu? moški ženske skupaj — je plan dosegla 60 86 146 — je plan presegla 61 84 145 — plana ni dosegla 11 33 44 — ne vem 37 115 152 — ni odgovorilo 19 32 51 Čeprav pravilnega odgovora ne vemo, kar v tem primeru niti ni važno, lahko rečemo, da so odgovori vse prej kot dobri. Kar 152 anketirancev na vprašanje ni vedlo odgovora in isto lahko sklepamo tudi o tistih, ki niso odgovorili. V najboljšem primeru je dalo pravilni odgovor 146 anketirancev, kar je 27 %. Ker vemo, da so mesečni rezultati redno objavljeni na oglasnih deskah in enako tudi v Tekstilcu, je skoraj dejstvo, da člane ti in drugi podatki sploh ne zanimajo. Vprašanje: Ali veste, za kaj so bila v preteklem letu uporabljena sredstva sklada skupne porabe? — gradnja stanovanj moški 4 ženske 16 skupaj 20 — oseb. doh. novolet. nagr. 9 — 9 — regres za letovanje 3 , 2 5. — počit, dom, samski dom 4 — 4 — dotacije sindikatu 1 — 1 — ne vem 118 248 366 — ni odgovorilo 39 68 107 — rekonstrukcija podjetja 10 ' 12 22 Odgovori torej kažeiio, da večji del anketirancev (366 + 107) sploh ne ve, v kakšne namene so bila sredstva sklada skupne porabe uporabljena. Nè vem sicer, če so bili omenjeni podatki objavljeni na oglasnih deskah, bili pa so prikazani v Tekstilcu in na sejah samoupravnih organov, torej informiranje sanno ne more biti vzrok za res slabe odgovore. Vprašanje: Na kakšen način ste seznanjeni s proizvodnimi rezultati svoje ekonomske enote? moški ženske skupaj — na zboru EE 25 31 56 — od članov del. sveta 24 29 53 — oglasne deske 67 135 202 — tovarniško glasilo 68 110 178 — ni odgovorilo 4 45 49 Odgovori kažejo, da komaj 40 % članov bere podatke na oglasnih deskah in komaj 38 % jih prečita ves časopis, dočim od obratnih in masovnih sestankov člani kolektiva ne pridobijo veliko in enako tudi ne od članov samoupravnih organov. Vprašanje: Ce je obveščanje v vaši delovni organizaciji slabo. kakšne izboljšave predlagate: — po zvočniku moški 3 ženske 2 skupaj 3 — oglasne deske 4 1 5 — več sestankov 1 5 6 — od članov DS 1 3 4 — obratni sestanki 5 5 — več predavanj — 1 — nima predloga 100 153 253 — ni odgovorilo 79 175 254 Kar 94,2 % anketirancev nima predloga oziroma ni odgovorilo. Odgovori na ostale predloge kažejo, da člani ne pričakujejo kaj več od oglasnih desk’ masovnih sestankov in od članov samoupravnih organov, ša manj pa od predavanj. Iz vseh odgovorov okrog informiranja pa še lahko posnamemo dejstvo, da veliko večino anketirancev dogodki v podjetju sploh ne zanimajo. TA UGOTOVITEV POVE, DA DOSLEJ DRUŽBENO-POLI-TiCNIM ORGANIZACIJAM, SAMOUPRAVNIM ORGANOM IN OPERATIVNEMU VODSTVU, SE NI USPELO ZAINTERESIRATI ALI CELO PRIDOBITI VEČINO PROIZVAJALCEV ZA SODELOVANJE IN ZA ZAVESTNO SOUPRAVLJANJE. Ce izhajam naprej iz rezultatov ankete in končne ugotovitve, potem je jasno, da odgovorni forumi in posamezniki doslej niso pravilno in ustrezno informirali člane kolektiva o vsem tistem, kar bi le-ti morali vedeti in poznati, da bi se lahko in z veseljem vključili v samoupravljanje, da bi ne delali zgolj mehansko, temveč tudi življenjsko. O dolžnosti sodelovanja v Tekstilcu, od organizacij, organov, služb do posameznikov, sem že pisal v eni prejšnjih številk, vendar brez uspeha. To me niti ne preseneča, če upoštevam, da imajo prej našteti svojo dejavnost ozko usmerjeno v proizvodnjo in v finančno plat, vse ostalo pa puščajo ob strani, čeprav prav »to-ostalo« bistveno vpliva na najvažnejše elemente poslovanja in dela, kot so: produktivnost, kvaliteta, medsebojni odnosi, uveljavljanje samoupravljanja, sodelovanje večine itd. Mirno namreč lahko trdim, da je delavcu, ki dela zgolj mehansko, ki torej ne živi s kolektivom, vseeno, kam bodo šla ta in ona sredstva, kako poteka rekonstrukcija, kakšne težave in probleme ima podjetje, kaj zavira porast produktivnosti in izboljšanje kvalitete, .kakšni so odnosi, organizacija dela in še in še. Kot stroj izvršuje svoje delo, vse ostalo pa gre mimo njega, vendar na škodo njega in ostalih članov delavne organizacije. Zopet žalostna ugotovitev, mar ne? Nekateri izmed tistih, ki bi morali pomagati pravilno in vsestransko informirati člane kolektiva preko Tekstilca, bodo rekli: »čenče in bedarije!«, pač samo zato, da odlože to včasih neprijetno in zahtevno dolžnost in odgovornost. Nekateri pa bodo morda le spoznali in priznali, da imam prav, in začeli sodelovati in pomagati. Ce bo zadnjih vsaj nekaj, bo to velik korak naprej v korist našega podjetja in tudi posameznika. Posebno zaželjeno je seveda sodelovanje strokovnjakov, vodilnih oseb in vodij raznih služb. To so pač ljudje, ki delajo na ključnih mestih, pa imajo zato najboljši pregled o določeni zadevi, problemu in slično. Mar ni potem razumljivo, da prav taki ljudje najlaže in najbolje povedo in obrazložijo nejasnosti še ostalim članom kolektiva? Na žalost tega nočejo priznati ali pa uvideti, kot izgovor pa navajajo pomanjkanje časa, dočim zopet drugi menijo, da je to naloga urednika in uredniškega odbora. Oba izgovora pa sta kaj revna, saj je nesmisel trditi, da človek v 144 urah ne bi našel dve uri časa za tak prispevek (144 ur je mišljeno v 14 dneh!), dočim je drugi izgovor še manj prepričljiv zato, ker urednik ne zmore strokovno obdelati več takih zadev, od katerih vsaka zahteva drugačno strokovno znanje. Nemogoče je dalje od urednika zahtevati, da bi prisostvoval vsem sejam, o poteku katerih bi morali obveščati člane kolektiva, če se le-te pogosto križajo. Iz zapisnikov pa je le redko kdaj možno kaj pametnega posneti in obrazložiti. Čudno pri vsem tem je še naslednje: v našem podjetju že leta nazaj prosimo za sodelovanje brez uspeha, dočim imajo v uredništvu biltena MTT Maribor sodelavcev preveč. V vsaki številki biltena je vedno nekaj člankov, katerih avtorji so vodilni delavci in strokovnjaki, enako močno pa je (očitno) tudi sodelovanje predstavnikov organizacij. Mar ni to dokaz, da posvečajo v tem kolektivu informiranju vso potrebno pozornost in velik pomen? Mar ni to tudi dokaz, da v tem kolektivu žele imeti od proizvajalcev tudi kaj več in ne samo mehanske delavce. Cas je, da o tem vprašanju oziroma bolje rečeno problemu, začnemo misliti in iskati takoi pot, ki bo tudi našim preprostim članom omogočila spoznati in dojeti smisel življenja in dela v delovni organizaciji, kar naj bi bila trdna osnova za razumsko in voljno vključevanje večine v boljše poslovanje kolektiva, v katerem bo delavec postal proizvajalec in obenem tudi resnični upravljalec. Peter Gunčar Äkcija: „PREDLAGAM“ V prejšnji številki smo objavili, da želimo uvesti novo rubriko, in to pod naslovom: AKCIJA — »PREDLAGAM«. Navedli smo da je potreben samo še pristanek glede sredstev za nagrade. UO je sprejel ustrezen sklep, s katerim je določil 100.000 dinarjev za omenjeno nagradno dopisovanje. Kaj želimo od kandidatov za to nagradno tekmovanje smo sicer že opisali v prejšnji številki, vendar samo okvirno, danes pa objavljamo tudi konkretne zahteve, ki so naslednje: 1. Želimo torej, da pošljete v uredništvo svoj prispevek, v katerem PREDLAGATE DOLOČENE SPREMEMBE, IZPOPOLNITVE ALI POVSEM NOVO IDEJO, seveda v okviru dejavnosti naše delovne organizacije. 2. Vsak predlog mora odgovarjati naslednjim štirim kriterijem: a) AKTUALNOST PREDLOGA (konkreten opis spremembe, iz-(dalje na 7. strani) Res Nevarno mesto! Zakaj ne bi naredili pokrov, ko imamo dovolj ustreznega materiala? 6 intervjujev o ... (dalje z 2, strani) V zadnjih letih se je produkcija na posameznih delovnih mestih začela dvigati, in to največ na račun delne rekonstrukcije, pa so tako nastopile večje razlike v preseganju akordov med starimi in novejšimi stroji. V nekaterih oddelkih določene mesece močno vplivajo na doseganje akordov tudi sezonske in izvozne zahteve. Ta odstopanja so naši organi (komisija in ODS) sicer skušali vsklajevati s sprostitvijo normiranih količin v omenjenih oddelkih oziroma tako, da so, vsaj poskušali, uvesti način normiranja, ki bi bil v odvisnosti od vsakomesečnega operativnega plana enote, vendar brez večjega uspeha. Vse to je privedlo do relativno ohlapnih norm na večini delavnih mest, pa je bilo prekoračevanje le-teh večje, kot v ostalih ekonomskih enotah. Zaradi teh okolnosti praktično ne moremo več govoriti niti o realnem nagrajevanju delavca glede na obremenitev na posameznem delovnem mestu niti o pravičnosti, saj so bili brez lastne krivde večkrat prizadeti tisti, ki imajo še vedno pravilne oziroma realne norme. Pri tako ohlapnih normah je slabo to, da streme delavci predvsem za višjo količinsko proizvodnjo, kar gre v mnogih primerih na račun kvalitete; pravimo, da delavci v takih primerih preveč »terajo« stroje, kar škoduje stroju in kvaliteti. Za stimulacijo kvalitéte sicer imamo v enoti poseben normativ, ki pa ni dovolj oster, ker kaznuje delavca za slabo kvaliteto le toliko, da se mu še vedno splača normo krepko količinsko presegati, čeprav je zato kvaliteta njegovega dela slabša. Končno pa je treba presoditi tudi to: ALI JE PRAV, DA NIMAJO VSI ZAPOSLENI V OBRATU ENAKIH MOŽNOSTI ZA NAGRAJEVANJE PO VLOŽENEM DELU? 2. VPRAŠANJE: Kakšne prednosti bi imel po vašem mnenju predlog novih normativov? Predvsem bi odpravil vse anomalije, ki sem jih naštel v prejšnjem odgovoru, obenem pa bi se brez dvoma izboljšala tudi kvaliteta izdelkov, ker je v njem dan poudarek kvalitetnemu akordu. Oboje pa bi bilo za enoto izrednega pomena in brez dvoma tudi v veliko korist članom enote, čeprav morda ne že kar prvi mesec po uvedbi novih normativov. 3. VPRAŠANJE Kakšne posledice bo imela zavrnitev predloga in kje prvenstveno v vaši enoti? Jasno je, da bodo po eni strani še nadalje na dnevnem redu pritožbe posameznikov, ki se čutijo prikrajšane zaradi nepravilnih a-kordov v primerjavi z drugimi, po drugi strani pa bodo delavci še vedno- stremeli za čim višjim preseganjem količinske norme, dočim jih vprašanje izboljšanja kvalitete ne bo posebno zanimalo, ker kvalitetni akord, zaradi majhne stimulacije, ne bo prišel do veljave. Da takšne razmere ne vplivajo na ljudi pozitivno je razumljivo, ker so osebni dohodki pač vsakomur pomembni in dostikrat tudi merilo za delavčevo prizadevnost in vestnost ali pa obratno. 4. VPRAŠANJE Kako so potekale razprave okrog novega predloga in kaj je — po vašem mnenju — vzrok, da je bil predlog zavrnjen? Priprave za uveljavitev novega predloga so šle svojo predpisano pot. Po mojem mnenju je bila akcija tudi dovolj široka. Delavci, vsaj nekateri, so na obratnih sestankih sicer izrazili bojazen, da novih akordov ne bo možno doseči, ker so previsoki, navedli so tudi več predlogov za izboljšanje organizacije dela, za vzdrževanje strojev in discipline itd., vendar odklonilnega stališča na teh sestankih niso imeli niti pokazali. Moj vtis je bil, da bo predlog sprejet, morda z malenkostnimi popravki. Glede na to, da je ODS sam že pred meseci zahteval nove normative, ki so nujno potrebni, če hočemo odstraniti vse nepravilnosti okrog nagrajevanja, kvalitete itd., ne morem razumeti njegove zavrnitve niti povedati utemeljenega razloga. Zaključek Ce ste posamezne odgovore s premislekom prebrali, potem veste, da so mnenja o predlogu novih normativov in o zavrnitvi tega predloga dokaj različna in celo nasprotna. Kdo izmed njih ima prav in kdo ne, bo pokazala že bližnja prihodnost, osebno pa me-, nim, da je zavrnitev prej negativna kot pozitivna, če pomislim na vse pomanjkljivosti, ki bodo ostale nespremenjene. Po mojem mišljenju je stališče ODS resnično čudno in nerazumljivo, posebno še, če upoštevamo, da je zahtevo po novih normativih sprejel prav ODS sam. Takole je potekala ta zadeva: Na 5. redni seji KOMISIJE ZA RAZDELJEVANJE OD (18. decembra 1964) je bilo sklenjeno, da je treba do 31. marca 1965 pregledati vsa delovna mesta v enoti in določiti, glede na spremenjene pogoje dela in asortimenta, nove tehnične norme. Ta predlog je potrdil 7. januarja 1965. leta (na svoji 10. redni seji) tudi ODS. Na tej seji so bili kot člani ODS za tak sklep tudi naslednji: Tone Kavčič, Vinko Eniko, Geza Lanjšček, Indihar inž. France, Jože Finžgar in France Tomat. Čudno je, da so ihili člani, ki so v prejšnjem ODS glasovali za nove norme sedaj proti tem normam, še bolj čudno pa je to zato, ,ker že na predhodnih sestankih niso bili proti predlogu. Pri vsem tem pa je nerazumljivo še to, da so bili proti novodo-ločenim TEHNIČNIM NORMAM, ki bazirajo -na stvarnih podatkih, ki torej niso vzete -kar iz zraka. Urednik Iz problematike občinske skupščine Kranj Po rebalansu: 157,7 milijonov manj dohodkov j Preberite! Kot uradnik bom skušal Z gospodarsko reformo, ki se proračunih in skladih. Po novih je začela izvajati v juliju, so bila ukrepih, kot je znano, se bistve-prizadeta tudi sredstva, s kateri- no zmanjšuje dohodek 'iz osebne-mi razpolagajo občine v svojih ga dohodka od delovnega raz- O poslovni korespondenci (Dalje s 1. strani) ali standardno obliko, angleško obliko ali kombinirano obliko. Vendar je pri tem vsekakor treba upoštevati racionalno razporeditev glede na prostor za podatke o firmi, datumu in. evidenčnih oznakah, tako, da natisnjena glava poslovnega pisma končno daje tudi lep videz. Zavedati se moramo namreč, da poslovno pismo predstavlja podjetje napram zunanjemu svetu in je torej, lahko bi rekli, ogledalo tistega, ki ga pošilja. Za krajša sporočila pa uporabljamo t. im. memorandum ali polo-vičko običajnega poslovnega pisma, ki ima velikost DIN A-5, t. j. 148 X 210 mm. Pravila o razporeditvi podatkov v memorandumu so ista kot smo jih navedli za normalno obliko pisma. Poglejmo zdaj kakšna je oblika našega poslovnega dopisa in memoranduma. Poslovni dopis sicer ustreza predpisanim normam glede velikosti, ne bi pa mogli- trditi, da je razporeditev podatkov v natisnjeni glavi najboljša, če upoštevamo, da ni izdelana ne v standardni niti v angleški obliki in da je tako nastala neka posebna »kombinirana« oblika, ki je sprta z racionalno izkoriščenim prostorom. Ta pomanjkljivost prihaja do izraza posebno pri MEMORANDUMU, ki je precej ponesrečeno izbran. Ne ustreza namreč velikosti DIN A-5, ampak je ta nekaj »večja« ravno zaradi natisnjene glave. Tu nastane zanimivo vprašanje, ki je mogoče navidezno nepomembni}, Kaj smo s takim »memorandumom« hoteli doseči? Mogoče boljšo in vsestransko uporabnost, večjo reprezentativnost ali prihranek na materialu? Niti eno od teh treh stvari nismo zadeli! 1. Kar se uporabnosti tiče, bi se moralo pač upoštevati, da memorandum ne uporablja izključno samo en sektor v upravi, ki zastopa morda le svoje ožje interese, ampak da je ta interes širši! Ekspedl-tivnost pri odpošiljanju pošte je na vsak način zmanjšana, ker se običajni memorandum prepogne samo enkrat, tega pa je treba prepogniti dvakrat, ker ne gre v standardno kuverto. Drugače je seveda, če smo tako bogati, da si bomo za memorandum omislili še nove kuverte! 2. Pri memorandumu ni potrebna nobena reprezentativnost, ker je namenjen le krajšim sporočilom! Zato je treba tudi tekst memoranduma temu prilagoditi. Ce pa smo bolj gostobesedni, tedaj je pač treba uporabiti običajno poslovno pismo. S tem pa nismo ničesar bistvenega pridobili, če nam 45 mm podaljšanega memoranduma služi le za štampiljko in podpise v zaključnem delu' sporočila. 3. Ce smo izdelali tak »memorandum« s tem namenom, da bomo prihranili na materialu, t. j., da bomo zmanjšali porabo papirja, potem imamo napačne pojme o prihrankih in o njihovih nahajališčih! Noben prihranek na materialu ni to, če pri uporabi memoranduma in papirja za kopije ostane več kot tretjina lista neizkoriščenega ali če se odrezek prepisnega papirja nameni za kaj drugega, o čemer pa dvomimo, da bi povsem ustrezal. Razen seveda če nimamo v načrtu odpravo nakupov toaletnega papirja in »šmir« blokov. Pri tem pa bi seveda številke pokazale, kaj je ekonomičnejše! Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da je tudi pri takih malenkostih kot je izbira in naročanje dokumentacije za potrebe poslovne korespondence, potrebna določena mera preudarnosti, strokovnosti in organizacijsko utemeljenih prijemov, ki bodo tudi s tega področja pozitivno vplivali -na celotno poslovanje podjetja. E. V. Program družbenoekonomskega izobraževanja (dalje s .1. strani) za vsestransko uresničitev samoupravnih pravic, ki zagotavljajo boljše in uspešnejše poslovanje. Vse to seveda zahteva od člana kolektiva večjo prizadevnost in tudi precej prostega časa. Razglabljanje o našem družbeno-ekonomskem sistemu, predvsem pa utrjevanje zdravih odnosov v naši samoupravi]alski praksi, zahteva od slehernega upravljalca popolno zainteresiranost in objektivno presojanje pri odločanju. Tako, kot zahteva razvoj tehnike vse več strokovnjakov, zahteva tudi naš samoupravni sistem vedno več usposobljenih upravljaicev. Brez izobraževanja ni znanja, brez poznavanja gospodarske problematike tudi ne more biti uspešnega samoodločanja. Zato je predpogoj za slehernega dobrega in sposobnega člana v samoupravnem organu (CDS, UO in ODS) dn slehernega političnega delavca (vključno vodilnega kadra), da se izpopolnjuje in izobražuje na delovnem mestu in na družbeno ekonomskem področju. Pred zahtevami, ki jih ostro postavlja pred nas nova gospodarska reforma, je družbeno-ekonomsko izobraževanje eden od pogojev za pravilno vključevanje v nove gospodarske pogoje. Program družbeno ekonomskega izobraževanja za jesenski in zimski časi je naslednji: 1. seminar za člane CDS, UO in ODS. Seminar je tridnevni in bo zopet za novoizvoljene člane, ki seminarja še niso posečali. 2. seminar za člane organov sindikalnih podružnic: člani skupščine, tovarniškega odbora in izvršnih odborov, 3. seminar za člane strokovnih služb in za vodeči kader, in sicer po izdelanem programu ideološke komisije pri CK ZKS (novi ekonomski elementi), 4. seminar za strokovno osebje (mednarodna delitev dela), 5. seminar za člane novih komisij pri DS, z ozirom na nov zakon o delovnih razmerjih, 6. seminarji za širši krog vodilnega osebja, o zaščiti pri delu, 7. dvomesečna politična šola za politične. aktiviste (perspektivni kader), 8. šola za samoupravi j alce (predsedniki DS), 9. razprava za člane političnega aktiva (pomen reforme in vpliv na nadaljnje gospodarstvo — Janko Smole), 10. aktualne razprave s področja gospodarstva. Organizirane bodo po potrebi! 11. razprave in predavanja o mednarodnem delavskem gibanju. 12. šola za življenje (ciklus predavanj za mladino). 13. šola za starše (reorganizacija šol). Program je torej zelo obširen in ga bomo uspešno izvršili le, če bo udeležba dobra in če bodo udeleženci vestno in prizadevno sodelovali. Ana Rozman merja in ker predstavlja udeležba na tem prispevku približno polovico dohodkov občinskega proračuna, nastaja stanje, ko proračunski izdatki niso več pokriti. Tako stanje pa narekuje spremembo v proračunskih izdatkih im s tem uravnovešenje občinskega proračuna. Prvotno je bilo mišljeno, da se bodo dohodki zmanjšali za 266 milijonov, vendar je republiška skupš&ina spremenila svojo stopnjo na tem. dohodku (od 8 % na 5 %) in bo zaradi tega občinski dohodek na -tem prispevku zmanjšan le za 139 milijonov dinarjev. Z rebalansom se spreminjajo v manjšem obsegu tudi drugi dohodki in to iz razloga, ker so po osemmesečni realizaciji že podani konkretnejši podatki, kot pa so bili znani ob sprejemanju proračuna. T ako se povečuje prispevek »z osebnega dohodka od kmetijstva za 25 milijonov dim, in to na podlagi opravljene odmere ter ob predvidevanju, da bodo zaostanki koncem leta minimalna. Doslednejše pobiranje te vrste prispevka narekujejo- predvsem močno povečani dohodki v kmetijstvu, ki se dosegajo s povečanimi cenami. V splošnem se bo-do proračun- s-icer v vseh gl-av-nih mešanicah: rumeni, zeleni, rdeči in črni. Zaradi teh menjav je izpadlo skoraj 6000 kg preje. Pri teh menjavah povzroča velike težave bombaž za časanko »Maroko«, katerega imamo prvič v proizvodnji. Splošno valja, da -imamo- letos preveč vrst bombaža, in še to v malih količinah, kar povzroča prepogoste menjave in zastoje. TKALNICA I Avgusta: 9-4,0'°/o v tekočih metrih in 99,1 % v volkih. Kumulativno-: 98,0% v tekočih metrih in 103,0 % v votkih. TKALNICA II Avgusta 86,9 % v tekočih metrih in 90,9 % v vot-kih. Kumulativno-: 87,5% v tekočih metrih in 90,0% v votkih. TKALNICI SKUPAJ Avgusta 91,8 % v tekočih metrih in 96,2 % v votkih. Kumulativno: 94,7 % v tekočih metrih in 98,4% v votkih. PROBLEMATIKA Tkalnica I ni dzvnšila osnovnega plana niti v trn niti v votkih, Je pa naredila operativni plan, ki bazira na rebalansu osnovnega plana. Preskrba s prejo je bila zadovoljiva, kar je predvsem zasluga domačih predilnic, .ki 00 delale z večjimi kapacitetami kot je bilo po planu predvideno. Kvaliteta preje višjih številk se je izboljšala, ker eo predilnice predelovale boljši bombaž. Križni navitki so še vedno problematični, in to zaradi pomanjkanja pre-vijabiih kapacitet. Potrebe tkalnice I so glede križnih -navitkov tolikšne, da moramo mesečno dobiti okrog 20 ton preje na križnih navitkih od tujih predilnic. Tudi tkalnica II ni izvršila osnov, nega plana, dočirn je operativni plan izvrš’la v votkih in v tekočih metrih. Do 28. avgusta so- delali samo v dveh izmenah, ker so koristili kolektivni dopust v nočni izmeni. Izkoriščanje statev v obratovalnem času je od julija poraslo za 1,8% ter doseglo tako 79,5 %. Izdelkov I. kvalitete je bilo narejenih &2 %, kar je za 8,7 % več kot meseca julija. Poleg določenih notranjih ukrepov je na te uspehe vplival tudi ugodnejši asortiment in manjše število menjav. 2e v septembru pa bodo -menjave zopet narasle, in to zaradi pestrih flanfel. PLEMENITILNICA I Avgusta: 79,1'% v tekočih metrih in 84,7% v kvadratnih. ski dohodki kranjske občine po reb-alans.rainem planu zmanjšali za 107 milij. d-.n. Poleg tega pa je treba .upoštevati, da «o bili v obdobju od 1. aprila — 1. avgusta na podlagi zveznih predpisov zmanjšani proračunski dohodki za 5%, kar znaša 50,4milij. din. Po navedenem je potrebno z rebalansom zmanjšati proračunsko potrošnjo za 157,7 milij. din. Zaradi tega zmanjšanega dohodka je 'bilo potrebno napraviti v postavkah izdatka določene spremembe-. Pri tem se sredstva za šolstvo niso znižala, sredstva za socialno skrbstvo se bo-do povečala, povečala se b-o-do nadalje sredstva za regresiranju prevozov šolskih otrok in sredstva za štipendije. Znižanja pa so se izvršila pri ostalih porabnikih proračunskih sredstev. Največje znižanje (107,2 milij.) pa je za negospodarske -investicije. Zmanjšajo se- sredstva za odplačilo anuitet (30 milij.). To znižanje je možno zaradi doseženega podaljšanja odplačilnih rokov za kredite ter delnega prenosa anuitet v višini 11 milij'. din na porodnišnico, to je na kredite, ki jih je najela porodnišnica iz predvidenega prenosa anuitet za stanovanja v višini 10 milij. Od (dalje na 8. strani) PLEMENITILNICA II Avgusta: 81,4 % v tekočih in 82,7 % v kvadratnih metrih. Kumulativno: 94,0% v tekočih in 93,3% v kvadratnih metrih. PLEM ENITILNICI SKUPAJ Avgusta: 80,2 % v tm din 83,8 % v m2. Kumulativno: 93,5 % v tm in 95,5 % v m2. PROBLEMATIKA Plemeni-tilnica I je morala zo- (i pet fonsiirano delati za izvoz, kar |l je negativno vplivalo na rezultate, |l ker ni bilo možno uskladiti ozi- (i roma prilagoditi operativni plan (i tako, .da bi bile pravilno korišče- ( 1 ne vse faze dela, 'ki vplivajo na , 1 višino proizvodnje. To velja pred- ( 1 vsem za: sulšilne stroje, kalandre, p dekatirke in za kosmatilnico. ( 1 Poleg tega so porabili veliko za- ( 1 log blaga za aipretiranje že- v prvi | polovici meseca avgusta, ker so ( delno obratovali tudi med 'kolek- p livnim dopustom, pa v drugi polo- |i vici niso mogli manjkajočih koli- (i čin dovolj hitro nadoknaditi. p Pilemenitil-nica II plana ni izvr-šila, če upoštevamo zgolj prede- 4 lavo domačega surovega blaga.. 4 Ce dodamo še usluge, pa je plan 4 v m,2 presegla, Negativno je na 4 proizvodnjo v tej enoti vplival del-ni kolektivni dopust v tkalnici II, 'ker so v plemenitiilniici II morali čakati na sestavo partij za plemenitenje. Le-to se b-o pojavilo deloma tudi v septembru. Je pa v plemenitUnici II bistveno porasla kvaliteta, ki je avgusta dosegla 83,7%, kar je za 13,7% več, kot meseca julija. IZVOZ Po zadolžitvi do Jugobanke smo kumulativno izvoz prekoračili za 2%, dočim ga po planu podjetja nismo dosegli, saj znaša komaj 89 %. Smo' pa izvozili izven plana še 286 tisoč metrov. odgovoriti tistim, 'ki jim Tekstilec ne ugaja, pa zato meče-4 jo krivdo name in deloma 4 tudi na člane uredniškega od- Ibora. Kar takoj bom povedal, kaj je kamen spotike. So člani kolektiva, ki mislijo, da ni prav, če v Tekstilcu objavljamo razne napake in nepravilnosti, ki jih delajo posamezniki, skupina ali celo enota. Ti člani menijo, da bi se moral urednik, predno objavi tako zadevo, predhodno pozanimati, če sploh gre za napako ali površnost, ker sam ni tak strokovnjak, da bi lahko vse pravilno ocenil. »Ker tako ne delam«, pravijo, »je- to in eno prikazano napak«. Naslednje, -kar -mi očitajo je to, da dovoljujem v letečem čolničku celo grožnje fn ne vem kaj še vse. Glede predhodnega pogovora lahko -rečem to, da se ved-no pogovorim, če gre za dvomljivo reč, in takrat, če obstaja možnost, da bi z objavo komu osebno škodoval. Ce pa gre za napako, ki očitno kaže na površnost in malomarnost, če igre za -nepravilnost, ki jo odgovorni mesece ne popravijo ali odstranijo, potem pa bodo taki primeri objavljeni brez predhodnih raz. f govorov, ker le v takem primeru lahko člani kolektiva, ki zaradi take nepravilnosti trpe, upamo na hitro ukrepanje. Prepričevanje mi namreč sploh ne ugaja, bom pa vedno objavil oib-jektivno kritiko i-n objektivno utemeljitev prizadetega, če moja objava ne bo pravilna. Smatram pa, da ni pošten tisti, ki me obrekuje in napada na takih mestih, kjer se ne morem braniti. Kdor ima kaj proti mojemu delu, naj to pove odkrito-, ker meni res ne bo težko- priznati, da sem pogrešil, če sem. Ne da bi se hotel hvaliti rečem, -da je uredniško delo izredno zahtevno in težko. Preveč nas je v kolektivu z različnim mnenjem, da bi lahko delal vsem po želji, če pohvalim, enega, se zamerim desetim in obratno. Če potegnem z neposrednimi proizvajalci, sem že proti operativnemu vodstvu, če pohvalim vodstvo, mi pa proizvajalci očitajo, da se bojim. Eni zahtevajo, -naj bo Tekstilec list hvale in uspehov, drugi zopet žele, -da so v njem. tudi graje-. Jaz mislim-, da mora biti v listu objavljeno vse tisto, kar lahko •pozitivno vpliva na boljše delo in življenje članov kolektiva. V tak program, pa spada: obveščanje o rezultatih, pohvale, graje, izobraževanje, zabavanje in razvedrilni prispevki. Če je številka dobra, sem vesel lin zadovoljen jtudi sam, če je slabša, skušam narediti boljšo naslednjo. Napake pač dela vsak, ki dela, pa zato tudi jaz smem pogrešti. Imel Pa bi znatno lažje delo in list bi bil boljši, če bi limel več sodelavcev in manj sovražnikov. Po vsem tem bi povedal še to, da list ne urejam zase, temveč za člane kolektiva, d-a gradivo ne odobrim sam, temveč uredniški odbor, ki zato nosi soodgovornost za vsebino vsake številke in zato tudi za eventuelne nepravilnosti. Urednik Zahvala Tekstilnega šolskega centra iz Kranja »Med zadnjimi šolskimi počitnicami so bili tudi v vašem podjetju na obvezni enomesečni počitniški praksi dijaki Tekstilne šole iz Kranja. Za pomoč in sodelovanje pri organizaciji in izvedbi te prakse, se kolektivu toplo zahvaljujemo. Prosimo, da sporočite našo posebno zahvalo tudi tistim članom delovnega kolektiva, ki so našim dijakom tudi neposredno pomagali v proizvodnji, kar jim je omogočilo pridobiti več praktičnega znanja. Upamo, da se bo to sodelovanje med vašim podjetjem in našo ustanovo še razširilo in poglobilo. Tovariško vas pozdravljamo. Direktor: Stane inž. Šinkovec Izvršitev osnovnega piana avgusta in kumulativno (Dalje s 1. strani) Kumulativno: 93,3 % v tm in novim asortimentom bombaža, in "/o v ro2- Ali poznate prometne predpise Na 5. nagradni test smo prejeli 20 odgovorov. Velika večina testov je tokrat pravilna, kar je toliko bolj razveseljivo, kajti med vprašanji je bilo nekaj sicer aktualnih, vendar redkeje v poštev prihajajočih problemov. Napačni odgovori zadevajo 1. vprašanje (vožnja skozi križišče, kjer promet usmerja prometni miličnik!?), 2. vprašanje (utrujenemu vozniku ne smemo dovoliti ponovne vožnje) in 3. vprašanje (kazen je 500 dinarjev takoj na mestu). Tov. R. Z. nam je poslala pismo, v katerem navaja, da naše pojasnilo glede pravilnega odgovora na 1. vprašanje 4. nagradnega testa (Tekstilec št. 7) ni pravilno. Po novem temeljnem zakonu je osebni avtomobil tisto vozilo, ki ima poleg voznikovega sedeža največ še osem sedežev (Uradni list SFRJ, št. 14/1965, čl. 10/15) in je vsako drugačno pojmovanje nepravilno. Ce smo za primerjavo uporabili OPEL — Carawan, smo želeli samo podkrepiti upravičenost zakonskega določila, ne glede na to, na koliko sedežev ima sedaj nekdo registriran svoj OPEL — Carawan še po prejšnjem zakonu. Jasno Vtisi o prijateljskem mestu OLDHAM TWIN TOWNS OLDHAM— KRANJ INTERNATIONAL YOUTH EXCHANGE Mednarodna izmenjava mladih med bratskima mestoma Oldham — Kranj. To bi približno pomenil gornji podnaslov. V taki skupini, ki je bila letos v Oldhamu, je bilo tudi nekaj naših mladincev. Udeleženka Marička Krničar pa nam sedaj pripoveduje. »Anglijo si vedno predstavljamo konservativno, negostoljubno in dolgočasno. Pa ni tako! Sleherno mesto je zanimivo že zaradi svoje značilne angleške arhitekture, ki tujcu najprej pade v oči. Oldham je mesto z več kot sto tisoč prebivalci, te pred sto leti je postalo popolnoma samostojno: ima svoje transportno podjetje, gasilce, bolnišnico, zdravstveno postajo, šole in celo policijo. V parlamentu Velike Britanije ima dva poslanca. V lokalni upravi so župan, 13 odbornikov Sprejem v Town Hallu (v sredini župan) in 39 svetovalcev. Odbornike volijo meščani, župana pa mestni svet. Znano je, da Angleži še uporabljajo že stoletne običaje, ki tujca večkrat presenetijo. Moram priznati, da je eden takih ceremonial, ki vlada pri sprejemu v mestni hiši (Town hall), ko župan sprejema povabljene goste. Tak sprejem je izredno zanimiv, posebno za tujca. Mestna hiša je velika stavba sredi mesta, s fasado, podobno grškim templjem. Fasada se dviga nad asfaltni cestni tlak s položnimi stopnicami. Notranjost prevzame obiskovalca s svojo starinsko opremo. Stopnice, ki se vijejo navzgor, se na koncu razdelijo v dvoje. Ene vodijo v veliko dvorano, kjer prirejajo velike plesne in zabavne prireditve, druge pa v županovo privatno sobo in sejno dvorano. Sejna dvorana prav nič ni podobna naši moderni v občinski skupščini. Na obeh straneh so vzporedno razporejene klopi, le spodnja stran, kjer sedi župan s tajnikom je zanimivo izdelana. Stene so prazne, le proti vrhu se zaključujejo z reliefom. Ko se mestni možje in gostje zberejo ob natanko določenem času — v tej dvorani, zadoni tolkalo na pragu županove privatne sobe, ki oznanja Županov prihod. Najprej pride tajnik in za njim župan v svojem svečanem oblačilu. Okoli vratu ima veliko zlato verigo s toliko členi, kolikor je bilo že županov, a v sredini visi z dragulji in dragimi kamni bogato okrašen oldhamski grb. Ob udarcu tolkala vsa dvorana vstane in čaka, da se župan usede in nato Z njim ostali. Župana volijo vsako leto meseca maja. Letošnji župan je gospod W. Clover, zelo prijeten in ljubezniv oldhamski odličnik. Po obveznem uradnem govoru povabi župan svoje goste v privatno sobo. Za neuraden razgovor s povabljenimi gosti ima torej župan privatno sobo. Za goste ima pripravljeno angleško pijačo, svetovno znani whisky. Potem pelje goste v jedilnico, ki je spodaj. Jedilnica je prevlečena s tapetami enobarvnega temno rdečega klasičnega vzorca. Ta temno rdeča žametna barva daje še posebno prijeten občutek in je pravi kontrast snežno belim prtom, ki so pogrnjeni na mizah v obliki podkve. Angleži imajo smisel za okrasitev mize. Ne pogrešaš ničesar, razen cigaret, ker med obedom ne kade. Tudi rože, lepe rožnate vrtnice, ne manjkajo. Kar nam pomeni nagelj, to njim vrtnice, ki so lepo razporejene v velikih srebrnih vazah. Tudi pribor je srebrn, kar pa ne pomeni, da je staromoden. Prav lepo oblikovane žlice, žličke, vilice in noži so razporejeni okrog krožnika. Kolikor ne znaš uporabljati pribora po pa je, da n. pr. fičko tudi po novem zakonu ne bo mogel biti registriran za več kot 4 osebe, ker jih več vanj ne gre (razen po nekaterih študentovskih normah). Zakonodajalec je moral potegniti črto med osebnimi avtomobili (kategorija B) in avtobusi (kategorija D), pa se je odločil na 9 oseb za osebni avtomobil; to pa je število oseb, ki normalno lahko sedi v največjih sedanjih osebnih avtomobilih tipa Carawan, Familiare in podobnih nazivov. Tovarišici se zahvaljujemo za živo zanimanje, ki ga je pokazala s svojim pismom in si želimo čim več takih dopisov, na katere bomo z veseljem odgovarjali. Glede na število prejetih odgovorov smo izžrebali in nagradili s po 500 dinarjev pravilne rešitve naslednjih šest reševalcev: ‘ JANEZ POLAJNAR, CILKA ROŠ, DARINKA KUMP, VIDA ŽUMER, SILVA KRALJ, ALOJZ OSTERMAN Obvestlo: obveščamo izžrebance 4. ih 5. testa, da bodo dobili nagrade 15. novembra! Nagradni test št. 6 (Pravilen odgovor označite z X v ustrezajočem kvadratu) IME IN PRIIMEK: ................;..................... EE: ............................................................ 1. Pred lesenim mostom je postavljen prometni znak — okrogla plošča z napisom 4 t. Katero težo zadeva znak: a) na j večjo dovoljeno težo tovora; b) dopustno skupno težo; c) največjo dovoljeno težo vozila; 2. Na križiščnem semaforu utripa rumena luč. Kaj pomeni utripanje: a) semafor je pokvarjen; , b) semafor ni v funkciji in velja desno pravilo; c) opozarja na večjo previdnost in se morajo udeleženci ravnati po prometnih znakih. 3. Voznik, ki je bil udeležen pri prometni nesreči s smrtnim izidom, zahteva od vas kot priče dogodka osebne podatke. Kaj boste storili : c) ne boste mu dali podatkov, b) odločite se po lastni presoji, a) dolžni ste mu dati zahtevane podatke; 4. Kaj menite o prehitevanju, kakršno je prikazano na sliki: a) osebni avtomobil pravilno prehiteva: b) prehitevanje na tem odseku ceste sploh ni dovoljeno; c) osebni avtomobil prehiteva na prekratki varnostni razdalji. 5. S kakšno kaznijo bo kaznovan voznik, ki zunaj naselja ne postavi varnostnega trikotnika, pa bi ga glede na situacijo moral postaviti: a) s 3.000 dinarji takoj na mestu; b) s 1.000 dinarji takoj na mestu; c) Kazen bo izrekel sodnik za prekrške. Chastleshowcamp, naš dom med obiskom (Dalje na 8. strani) Rešitve oddajte v uredniške skrinjice do 31. oktobra 1965. Obleke za otroke 1. Za fantke din puinčke cela 2. Tudi drugo kombinacijo lah-korobimacija 'iz velvetona. Spredaj ko ukrojimo iz velvetona. Bluza jo zapiramo z dolgo zadrgo, srajčnega kroja se zapira na hrbtu, po celi dolžini. Na žepek na-šijemo kakšno figurico. Spodaj naj otrok obleče še toplo majico ali pulover. 3. Ljubka široko padajoča oblekica dz enobarvnega blaga. Na rame in okrog žepkov prišijemo okrasni trak. Zapenjamo jo na hrbtu. 4. Enobarvna oblekica z raglan rokavi im velikim žepom, spredaj. V ovratnik in v rokave (v zapestju) vpeljemo elastiko, za obrobo pa prišijemo male pomipone. Zapenja se na hrbtu po celi dolžini. 5. Oblekica, tudi iz enobarvnega blaga. Ovratnik, manšetke in figurica na žepku so dz drobno karirastega drugobarvnega blaga. 6. Praktično krilce za vsak dan naredimo iz velvetona ali drugega toplega blaga. Na hrbtu ima naramnice, ki se zapenjajo na ramah. 7. Za fantke in punčke primerna pidžama dz flande ali f.ineta. Da je še bolj topla, podaljšamo hlačnice v copatke. Sprednji del hlačnice primemo podaljšamo, vogale pa obrežemo, kot prikazuje skica . 7 c. 7 c je zgornja konica, 7 b pa podplat. Nato vpeljemo še elastiko. 9. Za naše najmiajše topla spal- 10. Topla spalna srajčka, okra- 8. Ljubka in praktična pidžama na srajčka v obliki vreče. Zadnji simo jo s čipkami in z razporki, za punčke iz vzorčastega fineta. dal krojimo tako, da ga podalj- na straneh. Okrasimo jo s čipko. V rokave in 'šamo v trikotno obliko, ki se hlačnice vpeljemo elastiko MaK Ovratnik, rokave in hlače obrobimo s pisano — 'karirasto obrobo. Kako se odvaditi kajenja? (VZETO IZ REVIJE: PRIRODA, ČLOVEK IiN ZDRAVJE) Res, da je s kajenjem prenehati vse prej kakor lahko, vendar je težave s tem v zvezi mogoče tudi pretiravati, kar sebi v opravičilo prav radi delajo kadilci. Pa tudi če vsa stvar ni tako huda, kot se morda zdi, je za kadilca — bodimo pošteni! — vendarle toliko huda, da bi mu bilo samo v korist, če bi se oprijel katerekoli zares koristne in praktične zvijače ali kakršnegakoli psihološkega trika, ki naj mu pomore v bližnjem spopadu. Seveda pa tega ne gre zamenjavati z že obrabljenimi in ponavadi neuspešnimi metodami, s katerimi je že mnogo hudih kadilcev poskušalo vedno znova. Pomudimo se pri njih samo kratek čas! Najbolj naiven in hkrati tudi najbolj jalov je poskus, da bi prenehali kaditi, kot bi odrezal, ker se vam je cigareta, recimo, tako ali drugače zamerila. Kar naenkrat imate kajenja do grla dovolj — posebno rado se zgodi kaj takega, recimo, po prekrokani noči, ko ste pokadili toliko, da vam od grenkobe kar ostro šče-mi po ustih. Malone skesani in zlovoljni slovesno izjavljate, da ste s kajenjem opravili. Pa ne za dolgo, le toliko časa, dokler imate v ustih in grlu zoprn okus. Ko ta zgine, se poželenje po cigareti vrne in že kmalu si prižgete cigareto, ki ste se ji malo prej tako slovesno odrekli. Sicer vam ne tekne prav preveč, vendar ste bitko pač zgubili. Cesto prav tako jalova je redukcijska ali racionalna metoda. Gre za sklep, da boste pokadili le določeno število cigaret na dan, vzemimo en zavojček ali samo polovico zavojčka. Ali pa se odločite, da jih boste pokadili danes 20, jutri 19, pojutrišnjem 18 in tako nazaj, da boste prišli do petih cigaret na dan in pri tej številki potem tudi ostali, če ne boste šli morda celo do ničle. Pri tem se seveda priprečujete, da vam bo zato vsaka cigareta še bolj teknila (kar bi se tudi v resnici zgodilo, če bi kaj takega zmogli!), saj pravzaprav večino cigaret tako ali tako pokadite povsem avtomatično. Nič kolikokrat pokadite kar 4 ali 5 cigaret zapovrstjo, ne da bi se zavedali števila, šele čiki v pepelniku vam to povedo. Odvajanje na ta način dela kadilcu skoraj več preglavic kakor pa kajenje samo; zasači se, da gleda na uro (ali ni morda le čas, da si zopet prižge cigareto?) ali šteje cigarete v zavojčku (koliko jih je še ostalo' za danes) ali pa se kratko malo ne more odločiti, ali naj si prihrani cigreto za po kosilu ali pa jo pokadi kar zdaj. In tako dalje. Vsekakor vas takšna samodisciplina lahko drži dan ali dva, dokler se ne naveličate šteti cigaret ali pa se ne pojavi kaka druga sila, ki vse vaše lepe sklepe razblini v nič. Seveda se pri tem na smrt resno prepričujete, da boste s kajenjem takoj prenehali, brž ko ta sila popusti. Storite pa tega nikoli! Tako imenovana akutno-dis-komfortna metoda je najbrž še najmanj primerna pot, da bi prenehali s kajenjem. Prijatelju ali znancu zastavite, recimo, večjo vsoto denarja, ki je nikakor ne bi hoteli zgubiti in se zavežete, da mesec ali dva ne boste kadili. Če boste začeli prej kaditi, ste denar zgubili. Ali pa namenoma ne kupujete več cigaret, da bi morali zanje »žicati« pri prijateljih, česar vam pa ponos seveda ne dovoli. Herojstvo, kajne? Nikakor ne! Težava je namreč v tem, da ste breme osebne odgovornosti prenesli na nekoga drugega, v resnici vam pa nihče drug ne more pomagati kakor edinole vi sami. Jasno, če ste stavili dovolj visoko, bi stavo utegnili dobiti, toda brž ko bi stavo dobili, bi se vam zahotelo cigarete in prav gotovo si jo boste tudi prižgali. Saj v resnici niste opustili kajenja, temveč ste ga Zgolj iz finančnih razlogov samo prekinili. In ker vas utegne biti sram, da bi za cigareto »žicali« prijatelja ali znanca, ’ si boste s to pretvezo kupili tudi zavojček cigaret in tako je vašega herojstva konec. Akcija, da bi se odrekli kajenju, bo uspešna in tudi najmanj (Dalje na 8. strani) J 1 2 3 4 5 ! 6 7 8 9 » 11 12 U 13 1A □ 15 16 r 17 18 □ 19 20 r 21 22 _ 23- 24 L 25 26 □ 27 28 29 r P 30 E □ 31 C 32 □ 33 34 r 35 36 37 □ 38 39 J 40 41 42 □ 43 m 44 45 46 I! 47 48 AS 50 n 51 52 53 r n 54 r : „PREDLAGAM“ (dalje s 3. strani) kriterij a): komaj aktualen — 1 skrinjico uredništva ali pa pošlji- boljšave ali novega prijema za točka, srednje aktualen — 3 točke, te po pošti, področje, ki ga predlog zajema), zelo aktualen — 5 točk; KO BOMO PREJELI DOVOLJ b) MOŽNOST REALIZACIJE b) majhna možnost — 1 točka, PREDLOGOV, BO KOMISIJA IZ- (tehnična, organizacijska, časovna srednja možnost — 3 točke, popol- VEDLA OCENITEV IN DOLOCI-in finančna). na možnost — 5 točk. LA NAGRAJENCE. Uredništvo c) VREDNOST PREDLOGA (teh- c) nizka vrednost — 1 točka, nološka — pridobitev na postopku, srednja vrednost — 3 točke, velina osnovnem im pomožnem mate- ka vrednost — 5 točk. rialu, orodju, smotrnejše izkori- d) slaba formulacija — 1 točka, ščanje osnovnih sredstev; finančna dobra formulacija — 2 točki, od-— pozitivna razlika med vloženi- lična formulacija — 3 točke, mi .in po predlogu pridobljenimi Po tej ocenitvi je možno doseči sredstvi). največ 18 in najmanj 4 točke, d) FORMULACIJA PREDLOGA Vrednost 1 točke pa je 1.000 di-(način obdelave — samo okviren, narjev. delno izdelan, obdelan v podrob- KAKO MORATE POSTOPATI! nosti). Sestavite predlog, označite ga z Če bo predlog odgovarjal vsem določeno šifro, priložite na pose-kriterijem, potem ga ‘bo komisija ben listič svoj naslov, denite vse ocenila takole: skupaj v ovojnico in oddajte v POSKRBIMO ŠE ZA TO! p Razpis še velja! Križanka Vodoravno: 1. zaključna misel, zaključna beseda, 6. element hoje, 11. eden od štirih letnih časov, Navpično: L kraj za pridobivanje soli, 2. podnebje neke pokrajine, 3. nasprotje desne, 4. grška črka, 5. začetnici priimka in. imena velike Prešernove ljubezni, 6. začetnici, priimka in ime- 13. jugoslovanska tovarna toalet- na predsednika zvezne skupščine, „iv, 1/1 „ 1 „,i ic 7- krat.ca ameriške zvezne države nih potrebščin, 14. plod oljke, 15. V 8. številki smo objavili RAZPIS z namenom, da bi dobili več prispevkov tudi od naših žena, in sicer na temo: KAKO PREŽIVIM PROSTO SOBOTO? Doslej smo dobili samo 3 prispevke, kar je seveda premalo za nagradno žrebanje; biti bi jih moralo vsaj deset! Ponovno zato prosimo za tovrstne prispevke, katere oddajte do 28. oktobra Objavljamo prispevke, ki smo jih dobili: ANTONIJA VERNAR, delavka možno tudi zlikam. Za vsa ta v pripravi opravila je sobota res primerna, Kadar imam prosto soboto, pe- sai m* ta^° ostane nedelja za življenjska tekočina, ki se preta- ®reSün (iz istih črk kot ERO), —... , ka po srcu in žilah 17 vrsta ze- lme m*ade italijanske popevka- rem in pospravljam stanovanje sprehode, izlete in podobno. Ne- SCpM“'dl?obT- rice Pavone 9. človek, ki se ne- ter opravim tud! razna gospl %££ ^č^sem^praznično ka ženskega imena, 19. bosanski Poklicno ukvarja s cim, 10. p re- dmjska dela; vse to sem morala saj tZrat TJmiš- nremosov.nilr v hMirri Tuzle >1 koP’ 1L del Pristanišča, kjer pri- kredah prej. ob nedeljah, sedaj razpoložena, sa, tatrat premis premogovnik v bližini Tuzle 21. , oče, 22. osebni zaimek, 23. na- stajajo ladje’. 1Z del teievizijeke-sprotje od krivice, 25. ime črke, ®f ^ejemmka, 13. irne sloven-26 ' ‘ 27 ßkega ilustratorja in risarja risa- Z.I. zdičuiponje viauarsjit; času, zo. in ,7rirl,0 on ^ riu^ " ' * . , , „ rota, vrela voda, 20. topato za n t*,vi n,Ki t™ drila. Da pa so proste sobote se via danski naslov v muslimanskih smole in 2T ste sofco-te so velika pridobitev nncgfhyin jnhrnfnti* z*™*™™ za žene, ker se sedaj ob nedeljah res lahko spočijemo in tudi razvedrimo. CILKA ROŠ, uprava Nagradni razpisi me vedno posebno dobrodošle družinam, kjer imajo veliko živahnega drobiža, je pa seveda tudi razumljivo, saj je tam pranja vedno čez glavo. Upajmo, da nam bodo te pro- sinole: in masti, 23. prebivalec deželah, 30. padec tekoče vode, glavnega mesta čehoslovaške, 24. 31. lj.udsko moško ime, 32. mi- podpredsednik ZAR (iz 'istih črk kavmost, čar, 33. stroj, ki kakrš- kot MERA), 27. žitni plod, 29. de-nokoli energijo pretvarja v me- seta in sedma črka abecede, 30. haitsko delo, 35. visoka igralna kratica za »srednji«, 31. ostanek karta, 37. oznaka odličnih sovjet- posekanega drevesa, 32. del ustne razveselijo, morda zato, ker se ste ‘'sobote še dolgo "ostale./ skih reaktivnih letal, 38. židovski .votline, iz katerega rastejo zobje, lahko razpišem, morda zato, ker kralj, znan po svoji modrosti, 40. 33. pravila oblačenja, 34. izohra- so pač nagradni, pa zato zelo množiinski osebni zaimek, 4L po- ženost, razgledanost, 35. osnovna dobrodošli za moj žep, ki zdrži imunska denarna enota, 43. ze- surovina za izdelovanje barvil in do petega v mesecu, nakar moj meljsko podnožišče (nasprotje plastičnih mas, 36. egiptovski pot zenit), 44. organska spojina, deri- otok, kjer so še vedno namešče- žep ni več žep, temveč luknja. Zanima vas torej, kako preži- vat amoniaka (.iz istih črk kot ne čete OZN, 37. gora jugozahod- vim prosto soboto? Verjetno bo moj odgovor tak, MINA), 45. glavni števnik, 47. ri- no od Muljave, znana po bojih biška mreža, 48. hrib blizu Beo- med NOB, 39. lastnina, 40. del kot od vseh drugih žena; preži-grada, kjer grade ogromen stolp sobnega pohištva, 42. vrsta store- vim jo v znamenju dela. s televizijsko anteno, 49. ovene- ke, 44. Ober, 46. otožen tonovski lost, 51. prostor za gojenje rib in način, 48. starorimski pozdrav, zaviham rokave in najprej teme-vodnih rastlin, 53. letopis, kroni ka, 54. primorsko črno vino. 50. kemični simbol za silicij, 52. ijito pospravim stanovanje, nato avtomobilska oznaika Kutine. operem perilo in ga, če je le naredim kadar imanl prosto ^ boto, torej trikrat mesečno. Ra- Vtisi o prijateljskem mestu OLDHÜM tudi tej privaditi in lahko ti poz- nice, vajene ljubeznivih besed in (Dalje s 5. strani) .... ... . , , ... ne j e zelo ugaja. Priznati je treba, prijetnih kretenj. Vidijo se le pravilih, se zgodi, da ti kaka žlica so An , -- ^ sm- okus_ med mizaml> tem izginejo ah vilice ostane,o nerabl,ene, ko „;jl iih nh1;k,lipl-n „„ ctoL L je obed končan. Angleška hrana se precej raz- Marsikateri naš slaščičar bi mo- kuhinjo, liku,e od nase. Sprva se ti zdi ra, ^ v njih0vo šolo. neokusna, ko se pa privadiš na njihove kreme in začimbe, pa Angleški obedi trajajo dolgo, spremeniš svoje mnenje. Na za- Po prvem delu se spet zasliši tol-četku se nam je najbolj upirala kalo. V jedilnici nastane še večja nih slaščic, ki jih oblikujejo na za cikcakasto premično steno, da „j, sobotah. Sem spada še doma- vse mogoče načine in res teknejo, ne vidiš, kdaj in kako stopijo v če kosilo, kar je res prijetna sprememba za družino, ki je, za-Na mizah se množe kozarci z radi pomanjkanja časa vezana na najrazličnejšimi pijačami, med restvracije in menze, sem spadar katerimi ne manjka niti istrske- jo dalje tudi razni opravki na ga vina niti slivovke. Toda stekle- občini, v Ljubljani in podobno, nice ne postavljajo na mizo. Bi- katere človek mora urediti do- našo majonezo. Seveda se moraš praznijo, krožnike odnašajo strež- pa sem ob nedeljah prosta. Za kam. b\ ’° “cvrla da bi gospodinje so proste sobote res bt o *epo ln koristno. Sobote so dobrodošle in veliko vredne pa zares pri,etna sprememba v . solmizacijski slog za noto a, m “tS? ""f zato pozdravljam njih uvedbo in nasem. življenju, ker nam pac ■ znamenje vladarske časti, 28. mt_ in ,™i„ t°^f’ se obenem zahvaljujem CDS. Pro- 0,*0“°“,0_vec.. ln,_ ™ZV?l I. B. — uprava Ni dvoma, da so proste sobote pomembna pridobitev za vse člane kolektiva, posebno pa za žene. Dokler nismo imele prostih sobot, smo žene morale opravljati najtežja dela ob nedeljah, ker jih med tednom v popoldan- -,. . , , , ,-v . skem času res nismo uspele izvr- Z,utra, vstanem kot običajno, „pravila spada: pranje perila, teemljiita ureditev donna, likanje itd. Vse to lahko sedaj zumljivo je, da smo žene sprejele to olajšavo z velikim veseljem in hvaležnostjo, posebno tiste, ki imamo več otrok. Seveda pa prej našteta dela niso vse, kar žena lahko naredi solata ki je brez kisa in olja. tišina. Vsi se obrnejo v župana, : e p. , , »• «• ,, . . Angleži jo pripravijo oprano. Po ki drži v roki kozarec in nazdrav- strooki natakar ti brz natoci, cim poldne, za katere pa v rednem Želji jo lahko poliješ z okusno Ija svojim gostom, še par besed izprazniš kozarec. delovnem času ni možnosti. M* H -J*- ÄÄA5 MtS % ÜÄ SS%£ Angleži imajo čudovito urejene parke ska pesem. V tem prostoru se LE ŽENE NA DELO OB PONE-običajno ne poje, toda gostom /a-DELJKIH DOKAJ UTRUJENE IN to dovoljeno in celo zaieljeno je, ŽIVČNE, KAR SE JE BREZ da mladina pobratenega mesta DVOMA POZNALO TUDI NA zapoje. Fantje zapojo dve, tri. KVALITETI NAŠEGA DELA V Resnim Angležem, posebno go- DELOVNI ORGANIZACIJI, SE-spem, se zaiskre oči. Njihova za- DAJ PA PRIDEMO SPOČITE IN držanost jim preprečuje, da bi ZADOVOLJNE, PA STA KVALI-vzkliknili »še!« Vendar se jim to TETA IN PRODUKTIVNOST ZA-bere na obrazih. Nato še nekaj TO ISTI, KOT OSTALE DELOV-domačih viž: Bine, oba Jožeta, ne DNI. To se bo verjetno tudi Ü Igor in Andrej zaigrajo polko, pokazalo, seveda ne povsod in Razen tistim Angležem, ki so bili takoj, na resultatili, kar bo — le v Jugoslaviji, je naš ples ne- tako vsaj upam — izravnalo del-znan. Zdaj pa se zgodi nekaj po- no znižanje osebnih dohodkov, ki vsem nepričakovanega; celo pie- ga je povzročil prehod na skrajšati dovolijo v tej sobi. Sam gani delovni čas. Župan se zavrti ob poskočni pol- Takole so napisale omenjene ki. Všeč mu je. Samo malo pre- članice našega kolektiva. V bistvu hitra je, a nič zato. Ni kar tako, tisto, kar smo pričakovali, ven-I ko se prvič nekaj novega zaple- dar njihovo mnenje še ne zado-še, pa še dobro povrhu. stuje, ker sta kar dve iz uprave, Večer je končan. Za naše poj- m; pa bi želeli dobiti prispevke me ni tako pozno, toda... v An- Predvs:em iz vrst neposrednih gliji smo. Veselo se primemo za Proizvajalk. ZATO PONOVNO roke in pod bogat, z reliefi okra- PROSIMO ZA PRISPEVKE ŽE-šen strop zadoni lancashirska na IZ PROIZVODNJE! himna.« Dalje prihodnjič Marička Uredništvo Ne mislim se vključiti v serijo člankov o razmerah v naših počitniških domovih, niti se pridružiti tistim »za« ali onim '»proti«, temveč opozoriti na nekaj, čemur oči vidno vsi skupaj (od upravnikov mimo upravnega odbora počitniških domov do vseh koristnikov) ne posvečamo dovolj pozornosti, čeprav nas to stane. Ne gre sicer za osupljive zneske, pa vendar za dovolj denarja, ki ga moremo in smemo preudarno »zapraviti«. Ko se vsako leto po krajšem ali daljšem obotavljanju odločimo za število in vrsto t. i. rekreativnih sredstev, pozabimo, da je s temi sredstvi nujno potrebno pametno gospodariti in ne predpišemo tudi režima, po katerem moramo ta sredstva vzdrževati in uporabljati. Domnevam, da skrb za pravilno uporabljanje rekreativnih sredstev nekako tiho prepustimo bodisi perso-nalu poctmiškesra doma, bodisi večjfi, manjši ali nikakršni vestnosti uporabnikov. Da tak način ni na mestu, potrjujejo trije primeri, ki jih kratko navajam: Najprej je tu docela nepremišljena preselitev bohinjskega čolna v Novigrad. Rezultat nam je znan: uspeh je bil kratkotrajen, škoda pa znatna. Upam, da smo iz tega primera prejeli vsaj, koristen nauk. Ne glede na neprimerno obalo za varno pristajanje in privezovanje čolna menim, da bi s primernim, vnaprej pripravljenim režimom uporabljanja čolna, škodo lahko preprečili. Dalje navajam primer balinišča v Fiesi. Vse skupaj je podobno razritemu otroškemu igrišču in na dlani je, da balinanje na takem terenu res ni razvedrilo. Zato ni nič čudnega, če se tam balinanje spremeni v brezglavo nabijanje in uničevanje terena in krogel. Vsak gostilničar zelo dobro ve, kaj mu lahko prinesejo »balin partije«; zato bo balinišče vedno vzorno vzdrževal. Vendar pa 'gostilničar ne 'bo zahteval od' gostov, da mu urejujejo teren, temveč bo to storil sam. Seveda bo pri tem odločno nastopil proti tistim, ki bi skušali teren in krogle uničevati. Končno, spet v Fiesi, je značilen primer neodgovornega ravnanja z rekviziti za namizni tenis. Komaj nova miza je bila prepuščena na milost in nemilost vremenskim vplivom, loparji polomljeni in možnost igranja enaka ničli. Pa vendar, nekdo bi moral skrbeti za primerno varovanje in obnavljanje (loparji) rekvizitov?! Takole menim: če se kolektiv odloči porabiti' določena sredstva za nabavo in ureditev rekreativnih rekvizitov, mora tudi (potom svojega organa, v tem primem upravnega odbora počitniških domov) poskrbeti za primeren nadzor in vzdrževanje rekvizitov, pa za režjm uporabljanja. Potrebno je predpisati kdo naj nadzoruje in vzdržuje, seveda pa predpisati tudi posledice, ki doletijo tiste, ki se režima ne Ibi držali. Le na tak način bo podana upravičenost skozi vso sezono. Za tak način, kot je sedaj, pa je bolje dn gospodarneje, da ne izdamo niti dinarja več! M. S. Kako se odvaditi (Dalje s 6. strani) simpatije in antipatije. Vse^ kar boleča, če jo boste začeli z razu- delate, delate pač zato, ker želite mevanjem, če si boste že vnaprej tako delati. Nekdo se odpravi na v svesti, kaj lahko pričakujete, težko plezalno turo, ker ljubi če se povsem zavedate, čemu se plezarijo, si želi pohvale ali pa odrekate, in če hkrati poznate razvedrila v prirodi. Kdo drug tudi vse pripomočke, ki so vam zopet si kopiči bogastvo, ker mu na voljo. Prav to je pa tudi na- je to skoro najvažnejše, če ne men tega in naslednjega poglavja, celo najvažnejše na svetu. V tem poglavju se bomo zato Liftboy, v svoji službi že nave-pogovorili o prvih začetnih kora- ličan večnega »gor in dol«, pripo- kih, ki jih je treba narediti, v veduje npr. prijatelju^ v baru, da naslednjem pa se boste lahko se- si nadvse na svetu želi zaslužiti Sredi meseca septembra sem stonj čakal na tovornjak, v men- znanili z nekaterimi triki in pri- veliko denarja. Tudi prepričan je prisostvoval razkladanju surove- zi pa so imeli težave e kurjavo, pomočki, ki vas bodo privedli na o tem. Toda če bi to resnično ga blaga pred beliilmioo v obratu I. Mar more tu kdo reči, da je to pot in vam pomagali, da se boste hotel, bi varčeval z denarjem in Šofer Tine je na tovornjaku -pri- pravilno? Mar more kdo zahte- te poti potem tudi držali. razmišljal, kako bi ga najbolje peljal 6 naloženih miz iz obra- vati, da bi se moral urednik o tej Za začetek tole: obrnil, da bi mu prinesel nove- la. II, in to okrog 12. ure. To raz- zadevi predhodno posvetovati in 1. Ne mislite na močno voljo! ga, ne da bi se pa potikal po kladanje običajno izvrši delavec pogovoriti, predno jo je dovolil Močna volja je eno velikih mo- krčmah. z viličarjem, kar traja 10 do objaviti? Zame je to navadno ne- dernih strašil. Za večino ljudi je Barski postajač, ki bi se z moč-15 minut. Omenjenega dne pa so sramnost, ki jo je treba kazno- to nekdo, ki zmore vse:, škrta z no voljo poskušal prisiliti, da bi se člani plemenitilnice mučili kar vati, ker se bodo drugače začele zobmi, močno guba čelo, napenja študiral gospodarstvo in trgovi- 2 uri, predno so blago spravili s dogajati še hujše reči. Ne smemo mišice in se nekako prisili, da no, bi končal z živčnim zlomom. tovornjaka na tla. Oba viličarja pozabiti, da smo vsi člani kolek- reši nalogo, ki si jo je zastavil, Enako bi se lahko zgodilo komu, sta namreč bila pokvarjena, pa tiva tu zato, da delamo, pomaga- pa naj bo kakršnakoli: da spleza ki se boji višine ali samotnih so morali uporabiti kar napravo, mo eden dragemu in da se z na visoko goro, si pridobi veliko razdrapanih terenov, če bi se pri-s katero so nakladali in razkla- vsemi močmi prizadevamo doseči vsoto denarja ali pa celo preneha silil, da bi začel plezati po hribih. dali statve. Kar 6 ljudi se je trn- kar največ. Z malomarnostjo pa kaditi. Z drugimi besedami: če Na to smo mislili, ko smo vam dilo in pridušalo okrog tistih miz, to prav gotovo me bomo dosegli, vse to poskušaš in ne uspeš, pač na začetku tega branja zagotav-ki so bingljale isem in tja; ena se Verjetno je, da v tem primeru nimaš močne volje ali pa sploh Ijali, da boste lahko prenehali je oelo prevrnila. KDO BO PLA- niso krivi šoferji, temveč služba, nimaš volje, dojenček si, tako kaditi, če boste le resnično hoteli. CAL IZGUBO ČASA IN DENAR- ki ureja prevoze.) Mar ni že čas, rekoč brez hrbtenice. Bedarija! Ob pomoči teh besed vam bo., to JI? Mislim, da ni možno navesti da se v transportnem oddelku Močna volja ni nič drugega kot tudi uspelo. Vse, kar potrebujete, utemeljenega vzroka za dejstvo, uredi pameten in urejen način po. zbirka navad, se pravi dobro or- je le želja in pripravljenost, da da sta bila oba viličarja pokvar- slovanja? ganizirana nevronska veriga, ki sledite napotkom v tem članku. Ne jena. Če podjetje razpolaga samo Leteči čolniček so jo izoblikovale vaše želje, gre torej za nikakršno močno z dvema, potem bi moral biti voljo; če je nimate, nič zato, saj vsaj eden sposoben za delo, pa J1 ^ It /e ne potrebujete. Vsak psiholog če bi ga bilo treba popravljati XawXIXImXJCI “ U w{/id V ull vam bo povedal, da nečesa take- TI^PONOČI žene?^POTEM*^NVU ' letošnjem letu so poplave pri- vsakega prizadetega posebej. Na Sa niti ni. DELA TUDI TISTI KI JE OD- zac,fl|e tu<*i naše podjetje oziroma osnovi teh ocenitev bo treba najti 2. Začnite misliti na to! GOVOR F N 7 A POPRAVILO VI- ®lane naše&a podjetja, ki stanuje- način, da se škoda prizadetim vsaj Dejstvo, da ste prvi korak do I j° v lesenih hišicah ob Savi. V deloma povrne. opustitve kajenja pravzaprav že Qj n°či od 28. na 29. september je Na srečo je Sava preplavila sa- naredili, četudi se ga morda niti reka Sava v 15 minutah tako na- mo stare provizorije, dočim je pri- ne zavedate, bi vam moralo vliti rasla, da je pritekla voda v pre- šla pri novih, ki so nekoliko dvig- novega poguma. Članek ste do dilnico II in v podjetje »Zvezda«, njeni, le do hodnikov, pa so ostale tod prebrali, se pravi, da ste ta obenem pa je zalila tudi stano- premičnine na suhem. čas pomisliti tudi na možnost, da vanjsko naselje za obratom II. Vo- Razumljivo je, da je ta nesreča bi prenehali kaditi. da.je P°vzr°čila dokajšnjo škodo povzročila dovolj strahu in obupa Misliti na to, da želite opustiti ki so krivi, pa se bolje ne znajo nase*"u podjetju in Zvezdi, še bolj pri družinah, ki jih je voda zajela kajenje, je važno vodilo k uspehu. zagovarjati. prizadeti pa so bili stanovalci, saj jn jjm tu(jj veg regj uničila. Po- Mislite na to trezno in mirno. Tictn rnnip „inanif hn v hn- ?im J< Y,°. razdejala stanovanja hvale vredno je zato dejstvo, da brez strahu in nezaupanja v doče bolje z razkladanjem, je in marsikaj «ničila. s0 že drugi dan, ko je voda odtek- uspeh. Mnogim kadilcem je tako šlo po vodi Sicer ne razkladajo Pogled na stanovanja, potem ko la, krepko prijele za delo in kaj uspelo. Zakaj ne bi tudi vam? več z omenjeno napravo vendar je voda odtekla, je bil res žalosten, hitro počistile stanovanja, začele Poskusite prav na kratko in nese vedno z dokajšnjo zamudo. Povsod je bilo blato, uničeni deli sušiti pohištvo in posteljnino, pristransko pretuhtati to misel. Tako so več dni vozdi blago iz Pohištva, obleke in obutve, veliko Graje vredne pa so tiste družine, Čeprav v tem trenutku ne ka-obrata II pred »araže v obratu I, reč* je voda tudi odnesla. Več lju- ki stanujejo v novih provizorijih, dite, bi ne bilo napačno, če , kjer je b!ado° razložil viličar! di ie ostalo brez ležišč, ker je bila ki torej niso bile prizadete, pa so vzeli cigareto ali pipo in si jo Le ta je tako°š bkewa zdravja da voda tako visoka, da je premočila enostavno stale ob strani, ne da bi prižgali. Storite tako, potlej pa z njim ne upajo priti do vhoda divane, posteljnino in vložke za pomagale prizadetim. Graje vred- poskusite določiti, kaj pravzaprav v belilnioo ali plemandtiilnico. Postelje. ne so predvsem tudi zato, ker so delate, kaj okušate in kaj vo- Tako ISO blago morali zložiti s to- Predstavniki stanovanjske komi- fgolj »skale priliko za kritiziranje n jat e. Prav počasi povlecite dim vornjaka pred garažami, nakar sije, ki so si ogledali škodo, so po- *11 loko še stopnjevale že tako v pljuča in ga prav tako počasi so ga z ročnimi vozički vozili v magali prizadetim družinam tako, težko vzdušje. tudi izpuhnite. Je tes tako zelo beldipico in pleim,emtilinioo. ;Kač' da so odpeljali osem manjših otrok Člani stanovanjske komisije so dober? Morda pa niti ne? Mar bo, če še ročni vozički odpovedo? v Vzgojno-varstveno ustanovo v bui res neprijetno presenečeni, ko una res tako prijeten vonj, ali M slim, da je ras treba nabaviti Stražišče, kjer imajo popolno oskr- so Siedali takšno netovariško ob- le zares taka dobrota in zado-vsaj dva nova viličarja, da ne bo b Naiboli nriradetim družinam nasanje neprizadetih, saj bi vsak vohstvo, kakor pravijo? zaradi njih prihajalo do takšnih ie komisiia dala na razpolaeo tudi človek Pričakoval, da bodo vsi Samo za trenutek pomislite, zastojev ,n škode. nekaTsob v našem ZtC <*a™a™ »<’maSa«> rtjavzaprav imate od tega, Skoraj bi pozabil povedati, da so omenjene družine uporabo sob t,st,m’ k' 80 resevaU' kar se ->e ka’ ,e ?a *em pnlet.ntega; Potem so imeli težave z nakladanjem tavr^le rešiti dalo, ki so dalje s solzami pa poskusite premisliti, ka, neki tudi delavci v skladišču 'barv dn ' v očeh čakali na pomoč in rešitev. h' bl}°> ce bt sPloh nikoli ne kemikalij. Ker ni bilo viličarja, V okviru občine je bila postav- Sicer pa ne smemo pozabiti, da kadili. so morali nakladati več sto kil Lena komisija z namenom, da poi- je bila omenjena poplava le rahla Le za kratek hipec pomislite težke sode kar z rokami kar se- šče način, kako obvarovati ome- in majhna v primeru s poplavami, na vse to, recimo zvečer, ko veda tudd ni prav en ekonomično, njeno naselje na levem in desnem ki so prizadele Jugoslavijo v letos- g reste spat, ali na nemara enkra' Nič čudnega ni, če so se pridu- bregu Save pred ponovnimi popla- njem letu, saj je šla škoda tam v oli dvakrat takole čez dan. Pa ni šali im zabavljali čez organizacijo vami ter da obenem oceni nastalo milijarde dinarjev. treba prav nič poskušati, da bi se v našem podjetju škodo. Ce ta komisija ne bo oce- In še nekaj je važno: V TAKIH odločili tudi samo za poskus! nila škode, ki jo imajo posamezne PRIMERIH JE DOLŽNOST VSEH, Kvečjemu takole: enega teh dni, LIČARJEV, če je to potrebno! Upajmo, da se kaj takega v bodoče ne bo več zgodilo. Prepričan sem, da bo kdo od prizadetih rekel: »Pa naj popravlja čolniček, če že zna tako dobro gobec vrteti!« Tak zagovor je kaj žalosten dm običajen za tiste ljudi, Sedaj pa še malo o tistih last- nikih avtomobilov, iki so brez- družine, bo naše podjetje določilo DA S HITRO AKCIJO POMAGA- če bom pri volji seveda, bom obzirni in brez uvidevnosti, je ma primer lastnik Fiata Lj — 282-25. Kadar pride v podjetje, goni svoj fičo, kot da so mu mili-čarji za petami. Pri tem mu je seveda vseeno, če dvigne oblake prahu katerega morajo potem vdihavati ljudje ki hodijo v službo peš. Zanj je važno samo to, da dobi za svoj fičo mesto ob novi zgradbi, in verjetno tudi to, da lahko pritiska na plin in divja. Prepričan seim, da jo bo enkrat krepko staknil, potem bo pa verjetno postal bolj obziren. Problem zase je tudi naslednje: naša restavracija je nujno potrebovala kurjavo, katero bi bilo treb prepeljati Izpred mizarske delavnice do menze. Da ne bi oviral prevoze v redinem. času, je upravnik predlagal, na.j se zvečer postavi tovornjak pred omenjeni prostor, da bi ga določen delavec potem pred 6. uro zjutraj naložil, nakar bi šofer v nekaj minutah pripeljal drva pred menzo' dn zadeva bi bila v redu. Na žalost pa se to ni dalo urediti; delavec je sicer nekaj dnj hodil ob 5. uri tja gor in za- •pak za svoje člane lastno komisijo, ki JO REŠEVATI POVSOD, bo potem ocenila nastalo škodo za JE POTREBNO. Obračun OD naj bo razumljiv Zaradi določenih vzrokov je razumevanje našega nagrajeval-nega sistema za proizvajalca vedno bolj težavno. Najbolj moti vsakogar to, ker je na plačilnih listkih izračun prikazan v bruto osebnem dohodku, šele na koncu je prikazan neto dohodek. Prav zaradi tega si ne more ustvariti slike oziroma si ne zna izračunati, koliko je prejel za prekoračevanje norme, koliko je bil nadurni dodatek ipd. Ni prav, da pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov in obračun poznajo in razumejo le tisti strokovni uslužbenci, ki se s tem poklicno ukvarjajo. Lahko smo prepričani, da tam, kjer delavci v ekonomskih enotah povedo, da niso poučeni, kako so prišli do osebnega dohodka in da se na vse skupaj malo spoznajo, nismo dosegli tiste stimulativne stopnje, ki jo pričakujemo od oblike nagrajevanja. Vsi vemo, da je pot lažja in da jo prehodimo z večjim poletom, če poznamo cilj in če ga celo vidimo. Zelja proizvajalcev po preprostejšem prikazu obračuna osebnega dohodka je bila že večkrat izražena. Danes skoraj 90 % zaposlenih ne zna izračunati svojega osebnega dohodka. To pa ni prav. To pa ima za posledico, da včasih gledajo z nezaupanjem na obračun osebnega dohodka. V mnogih podjetjih in ustanovah je osebni dohodek najprej prikazan v neto zneskih, ki izhaja iz neto osnovnih ocenitev. Morda bi se dalo tudi pri nas glede tega kaj ukreniti, kar bi samo pozitivno vplivalo na proizvajalca. J. J. KJER poskusil zdržati brez kajenja, da vidim, kaj neki bo. Ne škrtajte z zobmi, ne gubajte čela, niti ne stiskajte čeliusti ali mahaite z rokami! Mislite le na možnost, da bi za nekaj časa prenehali s kajenjem, kar tako, za poskušnjo, z majhno spremembo v tempu vsakdanjega življenja. Za to gre, da mislite na to. To je tudi vse. 3. Začeti ie treba. Tretii začetni korak ie: zdaj ali pa kdaj v naslednjih dneh — vendar pa rajši takoj zdaj — si napravite seznam vseh stvari, ki vam pri kajenju niso všeč. Zapišite jih in oštevilčite — dovolj je, če z eno samo besedo označite vsako stvar, ki vas moti. Naredite to čimprej, ne odlašajte v neskončnost. Morda se ne boste spomnili vsega kar takoj, pa preberite še enkrat tretje poglavje, pomagalo vam bo. Sicer boste pa tudi še pozneje imeli takšno priliko. Ko boste v naslednjih dneh kadili, se boste spomnili še tega in onega. Zapišite vse to v seznam, morda celo na poseben kartonček, ki ga nosite v svoji listnici. Naj pripomnimo še enkrat: v lem je vse — napravite si seznami In shranite ga, ker ga boste kasneje še potrebovali. 4. Ne bojte se! V začetku nekje smo omenili, da ljudska vera pravi, da se star kadilec ne more odvaditi kajenja. Toda vera je vera! Če bi se slabo počutili in šli recimo k zdravniku, ki bi vam rekel, da morate nehati kaditi ali pa se pripraviti na skorajšnjo smrt — boste prav gotovo takoj prenehali kaditi. Čemu bi čakali na tako priliko, kdo ve kje je še! Kaditi nehate lahko takoj, edino, česar se lahko bojite, je strah sam. Ko nehate kaditi, si naprtite znatne spremembe v telesnem počutju, kar pa ni še nič takega, da bi vas lahjko pognalo v kot. Se več, prav prijetna sprememba bo to. Dolgoletni depresivni pritisk na telo bo popustil, brž ko boste nehali kaditi. Seveda boste skraja nekoliko »živčni«. Prav verjetno boste bolj razburljivi kakor sicer, nekaj časa tudi bolj napeti in hitreie boste poskočili že ob najmanjšem hrupu. To pač ne bo prijetno. Začutili boste pa tudi, da prekipevate od energije in neučakanosti, da bi opravili neko delo. To pa spet ni kak neprijeten občutek. četudi vas utegne sprva nekoliko begati. Glejte, po toliko letih ima vaše telo, ta za čudo natančni in zmogljivi stroj, zopet priliko, da nam pokaže vse svoje sposobnosti. Vse doslej ga je v lem zadrževal tobak. Ko se pa nepričakovano vrnete na normalni tir, vas ta nenavadni občutek kar prevzame. Tako ste torei svrva nekoliko nervozni, razdražljivi in čudni. Toda tudi za to imate odškodnino že pri roki: nič več se vam ne bo treba ukvarjati s tobakom navdaja vas občutek sproščenosti, sam svoj gospod ste, dobro spite in se snloh dobro počutite. Vsega tega boste deležni, brž ko boste tipkali kaditi. Opomba: Zaradi pomanjkanja prostora bomo nadaljevanje tega članka objavili v prihodnji številki Tekstilca. Uredništvo Po rebalancu... (Dalje s 4. strani) sredstev za negospodarske investicije se bodo zmanjšala sredstva za plačilo urbanističnih programov za 20 milij. s tem, da se ,ta sredstva zagotovijo v komunalnem skladu, s katerim upravlja Zavod za izgradnjo Kranja. Največja postavka (42,2 milij.) od negospodarskih ilrvasticij, ki se zmanjšajo, pa so sredstva za nakup stanovanj. Ta izpad sredstev pa bo skušala občinska skupščina ■nadomestiti s kreditom pri stanovanjskem skladu. J. J. Priznanje našim gasilcem Velike poplave so v začetku septembra prizadele mesto Maribor, zlasti pa njegov industrijski predel Melje. V tem predelu se nahaja tudi znan tekstilni kombinat MTT. Pozivu na pomoč se je odzvala med mnogimi tudi naša gasilska organizacija in poslala v Maribor reševalno ekipo (Zaletel, Žagar in Klenovšek). Omenjena ekipa je sodelovala pri črpanju vode iz ogroženih predelov MTT. Za svoje sodelovanje pri tej rešilni akciji je prejela naša gasilska organizacija te dni pismeno zahvalo, v kateri se jim za njihovo visoko zavest in prizadevnost za zaščito in reševanje družbenega premoženja osebno zahvaljuje predsednik Mestnega sveta mesta Maribor, tov. Vera Kolarič.