UGuoL/ 908TRŽIČ TRžIšKI teks 2 0:3 h 1983 F&: 400198675 MAJ 1983 2 H 2 3 N« bombažna predilnica in munm.ii r.r.č ŠTEVILKA 5 IZ ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. Vprašanje KS Sebenje: V zvezi s poročilom o delu zemljiške skupnosti se strinjamo z ugotovitvijo IS občine Tržič, predlagamo pa, da se prikaže tudi specifikacija odhodkov. V zvezi z agromelioracijo bivše trase železniške proge pa ugotavljamo, da poseg ni bil izveden na zadovoljivi strokovni ravni. Pri buldoži-ranju trase so se zasuli vzdolžni odvodni jarki in vsi cevni propusti prečkanja trase po vaških cestah od Se-benj do Zadraškega mostu. To je ob zadnjem deževju povzročilo večje poplavitve obdelovalnih zemljišč in onemogočile normalen promet na priključkih za cesto Žiga-nja vas—Tržič. Odgovor: Še pred pričetkom agromelioracijskih del na površini trase bivše železniške proge so krajani KS Sebenje in Ziganje vasi navozili večje količine vsemogočega odpadnega materiala, v glavnem od izkopov pri novogradnjah. Pojavila so se divja odlagališča prav v teh odvodnih kanalih, to se pravi, da so bili zamašeni že pred pričetkom melioracije. Pri urejanju zemljišča je- bilo odstranjeno ca 150 m3 odvečnega materiala, tu ni vštet gramoz od železniške proge. Iz navedenega lahko sklepamo, kakšen je odnos krajanov do okolja, kar je istočasno tudi odraz kulture. Naj dodamo, da je dne 19. 4. 1983 tovariš Lukane iz Žiganje vasi, navozil odpadni material na kmetijsko površino I. kategorije. Po končanih delih je bila opravljena kolavdacija od strani pristojne komisije. Ugotovljeno je, da so vsa zemeljska dela izvršena v redu. Vsa zemljišča so oddana pogodbeno v zakup. 2. Vprašanje: Podjetje za PTT promet Kranj je v lanskem letu občini Tržič posredovalo alternativni predlog možnih investicij v letu 1983. Po predlogu bi bila možna izgradnja primarnega telefonskega voda za področje pošte Križe ali pa razširitev obstoječega telefonskega omrežja na področju mesta Tržič. Konferenca delegacij skupščine PTT občine Tržič je sprejela, kakor nam je znano, drugo možnost. Zanima nas, na podlagi kakšnih strokovnih utemeljitev in obče družbenih meril in stališč je bila odklonjena prva možnost. V občini Tržič sta na področju telefonije dve nerešeni ključni vprašanji: 1. Razširitev vozliščne telefonske centrale Tržič iz 1000 na 2000 priključkov. Vrednost investicije je ocenjena na 23,000.000 din. S tem bi poleg novih priključkov pridobili tudi povečanje medkrajevnih zvez med Tržičem in Kranjem. Sedanje število zvez z ozirom na 10 % letno povečanje telefonskih impulzov ne zadošča več JPTT predpisom glede kvalitete opravljanja telefonskih storitev. Investicija je opravičljiva tudi s stališča novih naročnikov. Zgrajena je krajevna telefonska mreža Bistrica, Cankarjevo naselje, Podljubelj, Lom in Jelendol, vendar zaradi zasedenosti obstoječe centrale ni možno vključevanje novih naročnikov, čeprav je 200—300 interesentov. 2. Izgradnja nove stavbe in telefonske centrale-z začetno kapaciteto vsaj 1000 priključkov v Križah. Vrednost investicije je ocenjena na 60.000.000 din. V Križah je potrebno zgraditi še kompletno krajevno telefonsko omrežje, le Kovor in Zvirče bosta imela letos zgrajeno ustrezno omrežje za 110 interesentov. S stališča PTT podjetja Kranj je nujnejša razširitev vozliščne ATC Tržič, kjer smo po zakonu dolžni najprej zagotoviti normalen medkrajevni promet in zveze in šele nato gradnjo ustreznih krajevnih kapacitet. Skupščini območne SIS PTT prometa smo predlagali, da sredstva, ki se bodo 1983 na področju občine Tržič zbrala iz naslova 20 % od vrednosti impulza, rezerviramo za nabavo opreme za vo-zliščno telefonsko centralo. Letos bo sklenjena okvirna pogodba z Iskro, dobava bo drugo leto. Ker je treba opremo pred dobavo plačati v celoti in nato zagotoviti še denar za montažo, bo treba tudi v letu 1984 in 1985 usmeriti vsa zbrana sredstva v dokončanje te prepotrebne investicije. Zagotovitev sredstev za zgraditev telefonskih kapacitet v Križah v višini 60.000.000 din do leta 1985 ni možna niti s sredstvi SIS niti s sredstvi PTT, ki so izredno skromna. Potrebno bo dodatno združevanje sredstev združenega dela občine, vendar je ocena, da je do konca tega srednjeročnega obdobja gospodarstvo Tržiča že preveč obremenjeno, da bi zmoglo prevzeti še eno zahtevno finančno obveznost. Na osnovi prej podanih obrazložitev je odločitev konference delegacij SIS PTT občine Tržič,-da podpre usmeritev sredstev v razširitev vozliščne telefonske centrale, v dani situaciji ekonomsko najbolj opravičljiva in edino realno izvedljiva. 3. Vprašanje Iz razporeda prihodkov pri dejavnostih DPO je razvid- no, da je bila na občinsko konferenco ZSMS realizacija razporeda 114,5 mio starih din, v planu za letošnje leto pa je planiranih 131 mio din. Ob neaktivnosti mladinske organizacije na področju naše KS, ki se kaže v sebi prepuščenem mrtvilu, katerega enostransko obarvani dopisi občinske konference ne morejo odpraviti, ugotavljamo, da toliko sredstev le ne bi smelo ostati brez nekega učinka tudi na področju naše KS. Zato nas zanima, kakšen je program dejavnosti občinske konference ZSMS, v kakšne namene se sredstva trošijo in kakšni so rezultati delovanja na področjih ostalih KS. Pri nas se čuti pomanjkanje vpliva občinske konference po povezovanju mladine v organizirano dejavnost. Odgovor: Vsako leto je organizirana volilno-programska konferenca OK ZSMS, kjer delegati osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu, krajevnih skupnosti, osnovnih šolah, karavlah in kolektivnih članih sprejemajo idejna izhodišča za naslednje mandatno obdobje, prav tako pa se na omenjeni konferenci potrjuje finančno poročilo za preteklo obdobje in sprejema finančni načrt za naslednje mandatno obdobje. Celotni material za konferenco se pošilja v osnovne organizacije in kolektivne članice do 10 do 14 dni pred samo konferenco, tako da imajo osnovne organizacije možnost, da materiale pregledajo, izoblikujejo pripombe in jih preko delegatov iznesejo na konferenci, kjer se potem uskladijo. Naj povemo še to, da doslej pripomb iz osnovnih organizacij na finančno poročilo in finančni plan še ni bilo. Kot je že znano, je občinska konferenca ZSMS Tržič dotirana od skupščine občine Tržič. Sredstva iz tega nslova se trošijo za — osebne dohodke in vse prispevke v zvezi z njimi — materialne odhodke (pisarniški material, članski (Nadaljevanje na 2. strani) IZ ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (Nadaljevanje s 1. strani) in čistilni material, časopisi in strokovna literatura, izdajanje mladinskega glasila, pokali, diplome .. .) — proizvodne in neproizvodne storitve drugih (razmnoževanje, preslikovanje, PTT storitve-telefon, znamke, komunalne storitve, vzdrževanje osnovnih sredstev, najemnina prostorov, ogrevanje, stroški elektrike.) — drugi materialni odhodki, kot so: sprejem zvezne in lokalnih štafet, razne proslave, športna tekmovanja v mesecu mladosti in druga športna tekmovanja, redne in izredne konference, dnevnice, prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, kilometrina, mladinske delovne akcije (razlika od plana Centra za MDA), sofinanciranje drugih organizacij (Medobčinski svet ZSMS za Gorenjsko, Radio, Tržič) mednarodno sodelovanje, izdatki za SLO (pohodi) in dejavnost klubov OZN ter dejavnost konference mladih delavcev in konference mladih iz krajevnih skupnosti ter oblikovanje sklada skupne porabe. Za mladinske delovne akcije imamo podpisan samoupravni sporazum o financiranju mladinskega prostovoljnega dela za leto 1983, kajti brez njega brigad ne bi mogli poslati na delovišča. Za akcije, kot so baklada, sprejem zvezne štafete in pohod po Titovi poti, pa vsako leto poskušamo združevati sredstva preko ostalih družbenopolitičnih organizacij v občini. Predsedstvo občinske konference ZSMS meni, da je to delegatsko vprašanje verjetno izzval dopis, ki ga je vsem osnovnim organizacijam v krajevnih skupnostih poslala konferenca mladih iz KS pri OK ZSMS. Pri omenjeni konferenci, ki jo sestavljajo delegati vseh osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti je bilo namreč ugotovljeno, da večina osnovnih organizacij ne razpolaga z najnujnejšimi finančnimi sredstvi. V omenjenem dopisu smo svet KS in vodstva družbenopolitičnih organizacij opozorili, naj skupaj z vodstvi osnovnih organizacij rešijo prostorske in finančne probleme, saj vemo, da so v okviru krajevne skupnosti za to namenjena sredstva, tako tudi za delovanje osnovnih organizacij ZSMS. V nekaterih krajevnih skupnostih, kot so npr. Bistrica, Tr-žič-mesto, Jelendol in ostalih je omenjeni sistem financiranja in sodelovanja vzpostavljen in se je izkazal kot zadovoljiv. Prav zato menimo, da bi se podobnih oblik sodelovanja morali posluževati v vseh krajevnih skupnostih. Tudi pri občinski konferenci ZSMS se sprašujemo, zakaj mladi v osnovni organizaciji ZSMS Sebenje ne delujejo najbolje. Po pogovorih s predstavniki te osnovne organizacije pa je bilo moč ugotoviti, da je sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v tej krajevni skupnosti slabo in da je njihova pomoč osnovni organizaciji ZSMS nična. Menimo torej, da bi se morali najprej rešiti predvsem problemi v okviru krajevne skupnosti same, šele potem pa bi lahko krivdo za neaktivnost mladih prelagali na ramena občinske konference. Upamo, da smo na delegatsko vprašanje ustrezno odgovorili, kljub temu, da nam je bilo vprašanje posredovano dva dni pred rokom za oddajo odgovora. Odgovor je posredovala OK ZSMS Tržič. 4. vprašanje Temeljna delegacija KS Križe je obravnavala odgovor Komunalnega podjetja Tržič glede čiščenja kanalizacije na območju KS Križe. Delegacija odgovora ne sprejema in zahteva popolnejši ter resnični odgovor. Ponovno vprašuje, katero kanalizacijsko omrežje v KS Križe je Komunalno podjetje v skladu z odlokom dolžno vzdrževati ter na kakšen način in kolikšni meri to opravlja? Odgovor: Komunalno podjetje Tržič vzdržuje na območju KS Križe sledeče objekte in naprave: — čiščenje vsedajnika pri izlivu kanalizacije ob cesti Križe-Golnik, — redni pregled in po potrebi čiščenje kanalizacije evidentiranega kanalizacijskega omrežja z vmesnim izpiranjem kanalov 4 x na leto na območju Križev in Snako-vega, — odvoz fekalij in vsedlin pri čiščenju jaškov in kanalizacije, — čiščenje greznice in skupnih naprav, pretokov kanalizacije Snakovo ter odvoz fekalij, — čiščenje vsedalnika kanalizacije v zgornjem delu vasi Križe in odvoz naplavin. Poleg navedenih vzdrževalnih del se še pregledujejo trase po katerih poteka kanalizacija in se po potrebi opravijo popravila jaškov ter priključkov na odcepih zamašene kanalizacije. Komunalno podjetje opravlja navedena vzdrževalna dela po letnem programu sprejetem v SKIS Tržič. Glede konkretizacije vprašanja smo se obrnili na tajništvo KS Križe in dobili informacijo, da o tem v KS niso razpravljali, zato predlagamo, naj delegati v bodoče eventuelne probleme, glede komunalne problematike uskladijo v okviru svoje KS, s katero smo se vedno pripravljeni dogovarjati in razreševati pereča vprašanja v obojestransko korist in brez posrednikov. Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič. 5. vprašanje Kdaj bo izdelan zazidalni načrt za industrijsko cono na Mlaki? Odgovor: Zazidalni načrt za industrijsko cono na Mlaki je že izdelan. Trenutno potekajo še zadnja usklajevanja z uporabniki tega prostora, ki jih vodi SKIS. Po tem bo zazidalni načrt po predpisanem postopku predlagan v sprejem zborom skupščine. Odgovor je posredoval komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič. 6. vprašanje: V zvezi s problematiko zaposlovanja v občini Tržič, delegacija BPT postavlja vprašanje o denarni pomoči brezposelnih: število brezposelnih, izobrazbena struktura, poimenski seznam, kdo v občini prejema denarno nadomestilo, višina nadomestila in kako se pridobi pravica do nadomestila? Odgovor: V občini Tržič je bilo prijavljenih 47 iskalcev zaposlitve na dan 31. 1. 1983. V mesecu januarju je bilo 5 prejemnikov denarnega nadomestila in 3 prejemniki denarne pomoči. Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj devet mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi pri skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo. Pravico do denarnega nadomestila ne more uveljaviti oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje oziroma, ki je prenehala opravljati samostojno osebno delo po la- stni krivdi ali Volji, razen če je prišlo do prenehanja iz zdravstvenih razlogov, zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ali zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju. Osnova za denarno nadomestilo je povprečni osebni dohodek, ki ga je oseba dosegla za delo s polnim delovnim časom v letu pred zadnjim letom, v katerem ji je prenehalo delovno razmerje. Če oseba, ki v letu pred zadnjim letom, v katerem ji je prenehalo delovno razmerje, ni bila v delovnem razmerju, se ji kot osnova šteje povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je oseba dosegla za delo s polnim delovnim časom v času zaposlitve. Denarno nadomestilo znaša 60 % od osnove, vendar ne sme biti nižje od višine ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov in ne višje od povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SRS v preteklem koledarskem letu. Skupaj z denarnim nadomestilom se osebi izplačuje tudi dodatek za člane ožje družine, ki jih preživlja, če njeni dohodki skupaj z dohodki članov njene ožje družine na osebo ne presegajo zneska, ki je enak višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. Denarni dodatek lahko znaša največ 25 % ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. Pravico do denarnega nadomestila in denarne pomoči za čas brezposelnosti ureja zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primere brezposelnosti (Ur. list SRS 78, 27/82). Poimenskega seznama upravičencev do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči ne pošiljamo, ker to ne bi bilo v skladu s poslovno moralo (etiko). Vsaka zainteresirana kadrovska služba OZD lahko dobi seznam na vpogled pri svetovalcu zaposlitve na enoti v Tržiču ali na sedežu strokovne službe v Kranju, cesta JLA 12 Kranj. Odgovor je posredovala strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, Kranj. VINKO NOVAK PREJEL SREBRNI ZNAK SINDIKATOV Vinka Novaka resda ni več v delovni organizaciji, pred časom se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil, vendar smo se kljub temu odločili za razgovor z njim, saj je eden izmed tistih, ki mu je bil dodeljen srebrni znak sindikatov, kar je lepo priznanje za uspešno delo v organizaciji Zveze sindikatov. V BPT je prišel meseca julija 1947 ter se najprej izučil za tkalca, kasneje je postal podmojster, od leta 1961 do leta 1980 je bil vodja (mojster) Eliteks oddelka, nato pa je bil iz zdravstvenih razlogov premeščen v pregledovalnico kot vodja oddelka. Za vaše uspešno delo v sindikalni organizaciji ste prejeli srebrni znak ZSS, kaj vam to pomeni? delo v vrstah sindikata. Moram reči, da tega nisem pri-To je vsekakor veliko priznanje za moje dosedanje čakoval, saj sem le eden tistih, ki so se aktivno vključili v delo sindikalne organizacije, zato mi dodeljeno priznanje pomeni še toliko več. Ste bili aktivni tudi na področjih izven sindikalne dejavnosti? Mislim, da je bila moja sindikalna aktivnost povezana tudi z ostalimi področji na katerih sem deloval. Poleg članstva v izvršnih odborih OO ZS TOZD Tkalnica, članstvu v Konferenci OO ZS in opravljanja funkcije podpredsednika IO OOZS v eni mandatni dobi, sem sodeloval v samoupravnih organih v DO kot tudi na določenih področjih v krajevni skupnosti. Bil sem predsednik delavskega sveta v TOZD, član raznih odborov in komisij v okviru temeljne organizacije, kot tudi na nivoju delovne organizacije. V BPT ste bili od leta 1947 dalje, v tem času ste doživeli marsikaj, nam lahko o tem kaj poveste? V vseh teh mnogi letih raznih doživljajev ni manjkalo, bili so prijetni, seveda pa tudi ostalih manj prijetnih ni manjkalo. V samem začetku mojega dela ni bilo lahko, delali smo po 12 ur, pogoji dela niso bili najboljši, vendar smo premagovali vse težave. Rad sem delal, čeprav včasih pravega počitka ni bilo, delo sem res z veseljem opravljal pa tudi s sodelavci in sodelavkami smo se dobro razumeli. Sedaj ste upokojeni, prostega časa bo precej več, kako boste izkoristili ta čas? V prvi vrsti bom bolj poskrbel za svoje zdravje, kar doslej vedno ni bilo mogoče. V bližini hiše kjer stanujem imam vrt in to mi je neke vrste sprostitev; vem da bom precej časa preživel pri urejanju vrta, seveda pa bo to odvisno tudi od zdravja, saj vsega kar bi rad, kljub najboljši volji, ne bom mogel opraviti. Ob vsem tem pa mi bodo misli še vedno uhajale nazaj v BPT, med nekdanje sodelavce, stroje in na dogodke, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin. Za zaključek smo sogovorniku v imenu bralcev in nekdanjih sodelavcev čestitali k dodeljenemu priznanju, zaželeli pa smo mu tudi veliko zdravja in zadovoljstva v pokoju. NEKAJ IZ DELA SINDIKATOV Sindikati v BPT so pri delu v zadnjem obdobju naredili kvalitativni premik. V OO se namreč obravnava vse tisto, kar sodi k neposrednemu odločanju delavcev. Obravnavajo se periodični obračuni, zaključni obračuni, druge pomembnejše zadeve o katerih se odločajo delegati samoupravnih organov. Sindikati obravnavajo tudi stvari, ki ne sodijo k samoupravnim organom. Obravnavajo družbeni standard delavcev kamor sodi tudi topli obrok, »naš Poreč«, brunarica ipd. Moje razmišljanje o neposrednem odločanju delavcev ni trditev, da imamo samoupravljanje dograjeno, kajti samoupravljanje, kot so ga predvidevali teoretiki in praktiki marksizma še ni možno, kajti za dejansko samoupravljanje je potrebna visoka zavest, tako delovna kot družbena. Za družbeno zavest sem bil vedno prepričan, da je že na dokaj visoki ravni (ne pri vseh), da bi se samoupravlja- nje vzpenjalo na svoji razvojni poti. Če razmišljam, da se pri nas v BPT dogovarjamo v sindikalnih skupinah, da te skupine dajejo napotke svojim delegatom v DPO in samoupravnih organih, mislim, da se nagibamo k popolnejšemu odločanju delavcev. Takšna in podobna razmišljanja pa včasih prekinejo razna »priporočila«, odloki, dogovori. Take in podobne poteze posameznih organov, ki često niso niti drugače utemeljene, pa vodijo proč od samoupravljanja, počasi, toda zanesljivo. Če samo pomislim, da je bilo negi-rano samoupravljanje, da je bilo potlačeno dostojanstvo delavca, ki je z referendumom določil začetek svojega delovnega časa. Potem pa se nikakor ne čudimo, če bomo pri evidentiranju delegatov naleteli na negativne odgovore tovarišev, ki se bodo izgovarjali: »Kakšen delegat neki, saj še o delovnem času ne moremo odločati«. Najnovejše v samoupravnem odločanju pa je to, da vemo kaj odločanje pomeni. Odločanje pomeni izbiro med dvema ali več predlogi, katere delavci (tudi neposredni) razumejo, kajti le razumljiv predlog delavci lahko zavestno osvojijo oz. izberejo, ali pa ga zavrnejo. Vsaka drugačna oblika podajanja predlogov pa je lahko zavajanje, ki pa je lahko nehoteno ali pa zavestno. Takih oblik pa se je treba izogibati. No, malo me je zaneslo, pa nič zato, kajti v zvezi z delom sindikata je bil moj namen pisanja popolnoma drug, namreč, kako našim delavcem nuditi več kulturnih dobrin. Konferenca je obravnavala kulturno plat dela sindikatov, oz. organiziranje kulturne aktivnosti delavcev. Temeljna kulturna skupnost bi morala organizi- rati obiske v naših kulturnih hramih (opera, gledališče, razne kulturne prireditve v Cankarjevem domu ipd). Konferenca OOS BPT je to področje že obravnavala, vendar pa, kot kaže naši delegati v kulturni skupnosti niso spregovorili o naših stališčih in željah. Eden od sklepov konference je tudi organizirati pevski zbor in po tej plati urediti delavcem nekaj kulturne dejavnosti. Saj je znano, da smo Slovenci, sploh pa Tržičani, ljudje, ki radi pojemo. Strokovnjaka za vodenje zbora imamo, potrebno je le, da se tisti, ki imajo veselje do petja javijo Franciju Šarabonu, ki pravi, da bi naš zbor lahko pel že na 100. obletnici delovne organizacije. Pa pokažimo, če znamo dobro zapeti, lepo slovensko pesem! S. O. Dopisujte v svoje glasilo FOTO VEST «DCCf §i OVPNUC p,Z<>t«vO>P>**»£*«>« s«8<#»tt*w*« : «'«-<} «*«*&»* Ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva je bilo s strani Rdečega križa Slovenije podeljeno Konferenci OOS BPT priznanje za zasluge pri krvodajalstvu. Priznanje je prejel tudi Drago Koder — sodelavec iz finančnega sektorja. ZMAGA JE NASA Radenci, Stična, Senovo in Domžale. To so ekipe katere je premagala ekipa Koordinacijskega sveta ZSMS BPT v oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« in tako postala republiški zmagovalec te nadvse zanimive in poslušane radijske kviz oddaje za leto 1983'. Finalni del‘se je odvijal v dvorani družbenih dejavnosti v Viru pri Domžalah. Nasprotnik naših je bila ekipa Občinske konference ZSMS Domžale. Že pred samim pričetkom je bilo vzdušje v dvorani nadvse tekmovalno. Poleg domačinov je bilo prisotnih tudi 36 navijačev iz Tržiča. Samo tekmovanje je bilo zelo razburljivo, sreča se je nagibala enkrat na eno, enkrat na drugo stran. Zadnje vprašanje iz športa je odloči- lo. Zmagal je Tržič. Veselje na odru in dvorani je bilo nepopisno. Ekipa je odprla steklenico šampanjca. Da pa sama prireditev, ki sta jo vodila Monika Glavič in Rado Časi ne bi izzvenela v tako resnem in napetem vzdušju so poskrbeli gostje oddaje: pevki Meta Močnik in Tatjana Tratnik, ansambel Party, znani Domžalčani in gledališka igralca. Sklepna prireditev oddaje »Spoznavajmo svet in domovino« bo tako v Tržiču 11. 6. 1983 v Osnovni šoli heroja Bračiča. V oddaji se bodo predstavile vse letos sodelujoče ekipe, voditelji in ostali, ki so skrbeli za zabavni del programa. Ob tej priliki bi se zahvalili delavcem in vodstvu DO BPT za vsestransko pomoč in razumevanje v pripravah in sodelovanju ekipe v tem tekmovanju. L. F. Ekipa KS ZSMS BPT v razgovoru z glavnim urednikom oddaje tov. Jurijem Holijem OBČNI ZBOR DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev je imelo v petek, 20. maja v Domu družbenih organizacij na Brezjah svoj redni letni občni zbor. Na njem so pregledali in ocenili opravljeno delo in sprejeli program dela za naslednje obdobje. V razpravi je bilo precej pozornosti posvečeno aktivnosti članstva, saj je aktivnega komaj četrtina; to je pokazala tudi udeležba na občnem zboru, kjer je bilo prisotnih 33 članov od skupnih 127. Delovno predsedstvo na občnem zboru LETOVANJE V POREČU Le še nekaj dni nas loči in zopet se bodo odprla vrata našega počitniškega doma v Materadi pri Poreču. Drugo nedeljo v juniju bo dom sprejel svoje prve goste, nato pa se bodo dopustniki izmenjavali na teden ali štirinajst dni vse do prve nedelje v septembru, ko bodo zadnji gostje zapustili letovišče. Seveda bo začetek in zaključek sezone odvisen od števila prijav, saj bo dom odprt le, če bo prijavljenih zadostno število gostov, sicer se bo sezona začela teden dni kasneje in končala teden dni prej kot je predvideno. Ko že govorimo o prijavah je treba reči, da so bile prijave po številu interesentov na moč podobne vsem dosedanjim — največje povpraševanje je bilo v kolektivnem dopustu, kjer je bilo kar 70 prijav več kot je kapaciteta doma, za ostale termine od 10. do 31. julija je bilo prijav sicer nekoliko več kot je kapaciteta, vendar ne v taki meri, da bi bilo problematično razporediti tiste letovalce ki so bili upravičeni za letovanje. Težje je bilo s kolektivnim dopustom, to pa predvsem zato, ker precej posameznikov ni upoštevalo navodil in sklepov odbora za družbeni standard. Za kolektivni dopust so se prijavili upokojen- ci, člani DSSS, nekateri pa v tem najbolj zasedenem terminu kar za 14. dni. Niso bili redki primeri, ko je nekdo prijavil sebe in štiri ali pet popolnoma tujih (niti sorodniki niso bili) in to ravno za čas, ko še člane kolektiva težko razporedimo za letovanje. Seveda se je bilo treba poslužiti kriterijev sprejetih na Odboru za družbeni standard po katerih so bili od 10. do 31. julija izločeni najprej tuji gosti, nato upokojenci, v času kolektivnega dopusta tudi delavci DSSS, tudi 14. dnevno letovanje vezano na kolektivni dopust je bilo izločeno, z raznimi pregovarjanji in zamenjavami pa smo končno le uspeli razporediti večino članov kolektiva in njihovih družin. Seveda raznih pripomb kot vedno doslej, na žalost, največ od tistih s katerimi so težave iz leta v leto, ni manjkalo. Mnogi so se pokazali v svoji »pravi luči« z nesramnimi in neutemeljenimi opazkami, s trmastim vztrajanjem pri svojih zahtevah, čeprav jim je bilo prikazano, da jih po obstoječih kriterijih v želje-ni termin in za toliko časa kot želijo ni mogoče razporediti. Mnogi enostavno ne morejo oz. točneje, nočejo razumeti, da vedno, kljub naj- boljši volji, vsem ni mogoče ugoditi. Še nekaj o osebju, ki bo skrbelo za dobro počutje gostov. Upravnik bo tudi letos Pavel Stefe, na katerega naj bi se gostje obračali pri eventuelnih težavah, opaženih nepravilnostih in vseh ostalih željah, ki so vezane na prijetno letovanje. Seveda je upravnik tudi tisti, ki bo imel vsa pooblastila, da bo lahko poskrbel za hišni red v letovišču, da bo lahko ukrepal v primeru zlorabe pravice za letovanje pri tistih, ki na svoje ime in za svojo ceno, »vtihotapijo« tuje goste v dom s tem, da plačajo penzion in se neopazno vrnejo domov itd. Upravnik bo tudi tisti, ki bo poskrbel, da v našem letovišču ne bo neprijavljenih »ilegalnih« gostov brez napotnic ali plačanih obrokov oz. takih za katere se je že udomačil izraz da so gostje »hotela bor«. Knjigovodja bo Branko Sajovic, kuharica Vida Ka-šper, v bifeju pa bosta Irena Ranko in Erna Mokorel. Tako kot lansko leto bo tudi tokrat v točilnici knjiga vtisov, ki bo dostopna vsako- mur; v njo pa naj bi se vpisali vtisi, pripombe in pritožbe. Knjiga ni sama sebi namen, temveč je predvsem zato, da gostje v njo vpišejo tisto kar se jim zdi potrebno, vse pa v smislu, da se eventuelne zadeve, ki letovalce motijo, čimprej uredijo in ne kot je stara praksa, da se pripombe posredujejo po dopustu ali na koncu sezone, ko je za ureditev posameznega problema že prepozno. Da ne bo pripomb kdo letuje v posamezni hišici, bo tudi letos v jedilnici izobešen razpored letovalcev, po katerem bo mogoče videti in preveriti, če se razpored ujema z dejansko zasedbo. Na nekaj je treba letovalce opozoriti — v letošnji sezoni ne bo dovoljeno nositi obrokov hrane v hišice in to iz povsem preprostega razloga, da se vsaj do neke mere onemogoči nekaterim dol-goprstnežem odnašanje jedilnega pribora, skodelic, krožnikov itd. iz počitniškega doma. To bo prizadelo najbrž le tiste, ki so si dopust zamislili tudi kot način za obogatitev inventarja svoje kuhinje in ne le kot čas, ko naj bi z oddihom nabrali novih moči za delo. PODROČNO TEKMOVANJE AVTOMOBILISTOV NA BLEDU V organizaciji Združenja šoferjev in avtomehanikov z Bleda, je bilo v soboto, 14. maja 1983 izvedeno četrto delovno tekmovanje avtomehanikov, avtoelektrikarjev in voznikov Gorenjske. Med številnimi tekmovalci sta bila tudi dva naša sodelavca — Ljubčo Jancev in Boris Perko. Prvi je nastopil v konkurenci voznikov avtobusa, drugi pa s tovornjakom Mercedes 1213. Jančev je dosegel izreden uspeh, saj je osvojil prvo mesto. O svojem nastopu je na naša vprašanja odgovoril: Kako je potekalo tekmovanje? To, po vrsti že četrto delovno tekmovanje, je potekalo podobno kot vsa dosedanja regijska in republiška. Sestavljeno je bilo v bistvu iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo reševali teste iz prometnih predpisov, varstva pri delu in samoupravljanja, praktični del pa je predstavljala vožnja z avtobusom, kjer so bile različne naloge, ki jih je bilo treba opraviti, s tem, da so se vse napake in nepravilnosti točkovale. Kakšne so bile so bile naloge pri vožnji? Teh je bilo precej; vzvratno parkiranje, bočno parkiranje, vožnja skozi »predor«, vzvratna vožnja med keglji, ustavljanje na posebnih podstavkih, ustavljanje na določeni razdalji (dolžinsko in ši-rinsko) ter še vrsta drugih (Nadaljevanje na 6. strani) V zadnjih treh mesecih se je upokojilo zopet deset sodelavcev, od teh sedem starostno in trije invalidsko. Od njih so se že na običajen način poslovili direktor delovne organizacije in vodje temeljnih organizacij v katerih so bili upokojeni sodelavci zaposleni. V prijetnem srečanju je zbranim spregovoril direktor DO tov. Eržen, ki se je vsem zahvalil za vloženo delo in trud v doglih letih opravljanja delovnih dolžnosti v BPT. Upokojili so se: TOZD Predilnica Pongrac Gizela, Rant Bernarda, Bohinc Štefka, Lapanja Marija, TOZD Tkalnica: Primožič Frančiška, Kastelic Marija, Novak Vinko, Petrine Marija. TOZD Konfekcija: Markič Ana in Weithauser Mara. (Nadaljevanje s 5. strani) preizkusov, kjer je bilo treba imeti občutek za dolžino, širino in višino vozila. S kakšnim avtobusom ste tekmovali in kaj je bilo najtežje? Vozil sem avtobus TAM 190 Ali in z njim nisem imel posebnih težav, čeprav že več kot pol leta nisem sedel za volanom avtobusa, tri mesece pa tudi tovornjaka nisem vozil. Med nalogami je bila najtežja bočno parkiranje, kjer se je merila razdalja od koles do določene črte. Kako ste se pripravljali na tekmovanje? Pripravljal sem se le za teoretični del, to je teste, medtem ko za praktični del ni bilo možnosti. Konkurenca je bila močna, saj so nastopali šoferji Alpetourja in Viatorja, ki avtobus vozijo vsakodnevno, zato sem doseženega rezultata še toliko bolj vesel. Res je, da sem računal na solidno uvrstitev — vsaj med prvih pet, toda brez ustreznih priprav in malo James A. MICHENER: ZALIV Roman je saga o Ameriki in ameriškem ljudstvu. V izredno razgibani, domišljijsko bogati, zgodovinsko verni pripovedi je zajeta burna ameriška zgodovina: kruti boji za obstanek prvih naseljencev, večina iz vrst londonskih kriminalcev, verskih izobčencev in beguncev iz tega ali onega razloga, ki jim je Novi svet pomenil zadnje zatočišče; neusmiljeno preganjanje in iztrebljanje Indijancev; nastanek kolonij, ki so sprva tesno povezana z matično deželo, pa jih vedno večje ekonomske težave in vse ostrejši spori z Londonom privedejo do odcepitve od Anglije; nečloveška trgovina s sužnji, ki se razcvete ob podpori cerkve in njihovo brezobzirno izkoriščanje na plantažah. Boj za osvoboditev sužnjem in secesijska vojna, pa vse tja do afere Watergate. Kot v pisanem kalejdoskopu se zvrsti pred očmi bralcev množica oseb iz vseh družbenih plasti: Indijanci, beli naseljenci, črni sužnji, ribiči in lovci, vojaki in generali, plantažniki in trgovci, pirati in ladjarji, ministri in finančniki, predsedniki in člani kongresa. Pisatelj je osvetlil prenekatero temno stran ameriške zgodovine, še zlasti obširno in podrobno smole bi bil lahko uvrščen za 10 ali 20 mest slabše. Vendar je tokrat šlo vse po sreči, upam pa, da bo tako tudi na republiškem tekmovanju, ki bo septembra v Ljubečni pri Celju. Za republiško tekmovanje se boste v okviru združenja več pripravljali, ste o tem že kaj govorili? Priprave bodo verjetno bolj intenzivne, vendar zopet bolj na teoretičnem področju, za praktični del pa bo precej težav. Vsekakor se bom skušal pripraviti tako, da bom častno zastopal naše združenje in BPT za katerega bom nastopil, upam pa, da tudi v Ljubečni uspeh ne bo izostal. Ob koncu razgovora smo zmagovalcu regijskega tekmovanja čestitali z željo, da bi tudi na republiškem tekmovanju uspešno nastopil, saj bo to tudi vzpodbuda za naslednja taka in podobna tekmovanja od katerih bo v naslednjem letu eno in to regijsko tudi v Tržišču. pa je spregovoril o zatiranju črncev. Roman ZALIV je zajeten, saj obsega kar 4 knjige. Vuk DRASKOVIČ: SODNIK SODNIK je književna uspešnica sodobne srbohrvaške literature. Pisatelj enostavno, vseskozi odkrito in z neko trmasto vztrajnostjo odkrivanja človeških in družbenih napak naše sodobne družbe in našega današnjega človeka pripoveduje zgodbo o moči in nemoči poštenega, etosu sodniškega poklica in socialistični morali zapisanega sodnika. Zgodba bi se lahko dogajala kjerkoli v naši domovini, bržkone pa bi se podobno tudi povsod končala: sodnikova zvestoba etičnim načelom sprva sicer zmaga, vendar so birokratske vkoreninjene navade in povezava močnejše in višje sodišče sodnikovo sodbo razveljavili. SODNIK je primer aktualnega, živega, sodobnega pisanja iz naše stvarnosti, hkrati pa vznemirljivo in privlačno branje. Knjiga je izšla v medzalož-niški zbirki ŽEPNA KNJIGA. Utta DANELLA: STELLA TERMOGEN Od cesarskega Berlina do Malaje med plantažne delavce pa spet nazaj v Nemčijo, zdaj že nacistično, in v umir- jeno zatišje otoka Sylta nas vodi dramatična življenjska pot romantične, sanjave *a razgibane in pravične Stelle Termogen, osrednje junakinje tega romana. Pisateljica je ob njej nanizala bogato galerijo resničnih oseb cesarske in nacistične Nemčije in dalje Malaje ter z živimi barvami naslikala pisano panoramo dogodkov skozi skoraj 40 let polpretekle evropske zgodovine. Junakinja se po mnogih razočaranjih in težkih spoznanjih, zlasti pod nacistično vladavino, zateče v kraje svojih srečnih mladih dni na otoku Syltu, kjer se ji končno izpolnijo tudi sanje srečne ljubezni. DELEGATSKI SISTEM MED NORMO IN STVARNOSTJO V tej knjigi skupina raziskovalcev na podlagi ankete nad 3000 delegatov in nede-legatov iz leta 1981 prikazuje nekatere bistvene vidike delegatskega sistema SR Sloveniji. Kako gledajo ljudje na delegatske odnose v temeljni ornizaciji združenega dela? Katere so značilnosti delegatskih odnosov v krajevni skupnosti? Kateri so premiki in pomanjkljivosti delegatskega sistema na ravni občinske skupščine? To so le nekatera vprašanja, na katera skuša odgovoriti ta knjiga. V njej bo bralec našel zanimive podatke o oblikovanju in uveljavljanju interesov, o delu delegacij, o komuniciranju in odločanju, o obnašanju mladih ipd. Ana KRANJC: MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVA-NJE Svetovna zakladnica znanja, ki ga je doslej nabralo človeštvo, je na razpolago vsem ljudem. Zakaj segajo po znanju nekateri ljudje bolj drugi manj? Znanja nam na vsakem koraku primanjkuje: Kako bi se človek dokopal do potrebnih spoznanj? Kaj pri tem spodbuja in kaj ovira? Vsako učenje je naporno. Kdaj postane človeku izobraževanje privlačno in prijetno, da se rad uči? Kaj zavira in pospešuje izobraževanje pri normalno sposobnih učencih? Kako lahko postane izobraževanje del našega vsakdanjega življenja? Kakšna je otrokova zagnanost za učenje v predšolski dobi, kako se motivacija spreminja v šolski dobi in pozneje pri odraslih? Kako bi lahko razvili, dvignili ugaslo motivacijo pri otrocih, kijih vzgajamo, ali pri sebi? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja odgovarja avtorica Ana Kranjc delno na osnovi lastnih raziskav in opazovanj, delno pa črpa odgovore iz obsežne svetovne literature. Odkrita so mnoga nova spoznanja, s katerimi bi se morali obogatiti vzgojitelji, starši, učitelji in vsak človek, ki bi rad napredoval v lastnem znanju. Knjiga MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE privede bralca do razmišljanja, zakaj naj se še sam nenehno uči in kako naj za to spodbudi druge. Samo ustrezna motivacija omogoča nenehno, uspešno in prijetno izobraževanje, ko se človek uči zato, ker »hoče«, in ne zato, ker »mora«. S tem prestopita tako učitelj kot tudi učenec, oseba, ki se izobražuje, prag nove kvalitete, ki naj bo odlika socialistične samoupravne osebnosti. Mihael BURK: VZEMI V SAJ LJUBEZEN Zgodba se odigrava na več celinah: v Evropi, New Yorku in na jugu Izraela. Glavni junak je Stefan Andersen, ki stoji na vrhnji stopnici svojega poklicnega uspeha. Postal naj bi prvo ime na svetovnem tržišču mode. Sodi v tretjo generacijo rodbine, ki je zaslužila dosti denarja v tekstilni industriji. Na poti k uspehu ga spremljajo tri ženske: ljubezni željna Ethel v Londonu, mlada Veronique v Parizu in čustvena, lepa Joana iz New Yorka, najnežnejša med njimi, Židinja, ki ne more pozabiti tragične usode svojih staršev v nacistični Nemčiji. In prav zaradi nje Stefan tvega svoje življenje in skorajda zaigra uspeh v poklicu. Njegovo življenje se spremeni. Joan ga je očarala. In Stefan se odreče pokvarjenemu očetu, ki je bil tudi nacistični funkcionar in je brezobzirno koval svoj uspeh v letih, ko so drugi trpeli. Spopada se z očetom — do poslednje odločitve, do silovitega razpleta, ob katerem bralcu zastaja dih. Spet je pred nami pristni Burk, pisatelj, ki ga poznamo že iz romanov SANJE IMAJO SVOJO CENO, USMILI SE TE BOG in TRIBUNAL. 0 LEPEM VEDENJU Nasmeh Mislim, da ni pravega pozdrava brez prijaznega nasmeha. Četudi ne pozdravimo glasno, lahko pozdravimo z nasmehom, lahko se rahlo priklonimo in nasmehnemo, kar je še mnogo lepše kot preglasni pozdrav, ki večkrat zveni kot vpitje. Nasmehnimo se, kadar se komu zahvalimo, pa četudi gre za malenkosti, s tem bomo dokazali tudi vljudnost. Nasmehnimo se, kadar se oproščamo, kajti z oprošča-njem ne odlašajmo, saj so nenamerne zmote čisto vsakdanja stvar. Torej ne pozabimo, da je nasmeh potreben mnogokrat, saj nam daje tudi vedrino, nas bodri, nam pridobi prijatelje in znance. Pri vsem tem pa si zapomnimo, da lep nasmeh pristaja vsakemu bitju. NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE ŠPORT Športna dejavnost v naši delovni organizaciji je v zadnjem času spet zaživela. S sindikalnim prvenstvom v veleslalomu so zaključili sezono smučarji, katerih rezultate kljub oddaljenosti dogodka vseeno objavljamo, saj je smučanje v BPT športna panoga, ki ima največ pristašev. A. ŽENSKE I. nad 40 let 1. Vodnik Marija 41.78 2. Neme Breda' 1.07.88 B. MOŠKI I. nad 50 let 1. Šarabon Marjan 35.54 2. Švab Viktor 43.83 3. Švab Jaka 1.04.18 II. od 41 do 50 let 1. Ahačič Janez 33.96 2. Čadež Slavko 35.05 3. Koder Drago 39.19 KEGLJANJE Sindikalno prvenstvo BPT v kegljanju I. ženske 1. Zaletel Silva 686 2. Ranko Irena 640 3. Vodnik Marija 636 4. Potočnik Jelka 633 5. Košir Mira 617 6. Sajovic Sonja 607 7. Primožič Jana 605 II. moški 1. Ahačič Štefan 853 2. Košir Jože 853 3. Zaletel Cveto 803 4. Koder Drago 755 5. Polajnar Boris 748 6. Ropret Igor 739 7. Aljančič Franc 736 8. Valjavec Franc 727 9. Omerovič Hazim 696 10. Nuhanovič Derviš 688 11. Jurkič Boro 681 12. Nunar Slavko 680 13. Florjanič Franc 680 Naši izbrani kegljači so nastopili tudi na regijski tek-stiliadi, katere organizator je bila OOS BPT oz. njen organizacijski odbor. Ker je kegljišče v Tržiču neprimerno za tovrstna tekmovanja, so bila le-ta izvedena na kegljišču hotela Jelovica na Bledu. Tekmovanje je trajalo tri dni in sicer tri nedelje v aprilu, tekmovalne discipline pa so bile take kot na dosedanjih tekstiliadah — borbene igre, 6 X 200 lučajev, posamično, v dvojicah in ekipno za moške ter 4x100, posamično in v dvojicah za ženske ter mešane dvojice. Skupno je nastopilo 10 ekip, naši pa tokrat niso bili tako uspešni kot v preteklih letih, saj sta se na republiško tekmovanje uvrstila le Jože Košir in Drago Koder. 4. Žonta Anton 40.07 5. Oman Stane 41.20 6. Meglič Janko 41.70 7. Zaletel Cveto 42.02 8. Jagodic Janko 43.37 IV. do 30 let 1. Ropret Igor 34.88 2. Bogataj Dušan 35.98 3. Perko Boris 38.37 4. Jurkič Boro 40.55 5. Klemše Zoran 47.27 6. Urbančnik Jelko 48.60 7. Babič Silvo 1.14.28 II. do 40 let 1. Sajovic Sonja 41.04 2. Dovžan Marjeta 41.48 III. od 31 do 40 let 1. Ahačič Štefan 35.79 2. Ferlič Franc 39.60 3. Sajovic Branko 41.85 4. Jakopin Franc 43.54 5. Jančev Ljubčo 45.49 6. Hladnik Lovro 47.27 7. Kosmač Tomaž 50.71 8. Slatnar Jože 1.04.05 Rezultati: Borbene igre 1. Tekstilindus 831 2. BPT 739 3. IBI 725 Moški ekipno 6 x 200 1. IBI Kranj 4890 2. Tekstilindus Kranj 4875 3. BPT — Tržič 4867 Ženske ekipno 4 x 100 1. IBI Kranj 1400 2. Kokra — Kranj 1341 3. Tekstilindus — Kranj 1336 5. BPT - Tržič 1287 Moški posamezno — 200 lu- čajev mešano 1. Šuštaršič Mato — Tek-stilindus, 858; 2. Cvirn Vinko — Tekstilindus, 851; 3. Dolenc Franc — IBI, 845; 5. Košir Jože — BPT, 843; 6. Koder Drago — BPT, 842; 11. Zaletel Cveto — BPT, 822; 14. Aljančič Franc — BPT, 815; 17. Ahačič Štefan — BPT, 794; 29. Polajnar Boris — BPT, 751 kegljev. Moške dvojice 2 x 200 1. Zveršen Jože, Cvirn Vinko — Tekstilindus, 1673; 2. Hribar Peter, Rogelj Marjan — Zvezda, 1672; 3. Rozman Brane, Dolenc Marjan — IBI, 1665; 4. Zaletel Cveto, Koder Drago — BPT, 1664; 7. Ahačič Štefan, Košir Jože — BPT, 1637; 9. Polajnar Boris, Aljančič Franc — BPT, 1566 kegljev. Ženske posamezno 4 x 100 1. Valjavec Nada — Kokra, 369 2. Kljun Jana — Tekstilindus, 363; 3. Mežek Vera - IBI 362; 11. Ranko Irena — BPT, 340; 14. Zaletel Silva - BPT, 338; 18. Vodnik Marija — BPT, 322; 29. Potočnik Jelka — BPT, 287 kegljev. Ženske dvojice 2 x 100 1. Lahovec Gizela, Valjavec Nada — Kokra, 724; 2. Kapus Simona, Grzetič Sonja — Gor. oblačila, 703; 3. Kern Majda, Norčič Milena - IBI, 703; 6. Zaletel Silva, Ranko Irena — BPT, 678; 11. Vodnik Marija, Potočnik Jelka — BPT, 907 kegljev. Mešane dvojice 2 X 200 in 1 X 100 1. Dolenc Marjan, Mežek Vera —- IBI, 1193; 2. Dolenc Franc, Norčič Milena — IBI, 1192; 3. Cvirn Vinko, Jenko Marinka — Tekstilindus, 1190; 4. Košir Jože, Ranko Irena - BPT, 1183; 11. Zaletel Cveto, Vodnik Marija — BPT, 1144; 12. Ahačič Štefan, Zaletel Silva - BPT, 1132; 15. Koder Drago, Potočnik Jelka — BPT, 1129 kegljev. Borbene igre točk 1. Teksilindus 831 40 2. BPT 739 36 3. IBI 725 33 Skupna uvrstitev točk 1. IBI 456 2. Tekstilindus 404 3. BPT 314 PRESTAVITEV BRUNARICE NA KAL Gasilci so na prvi delovni akciji na Kalu kljub slabemu vremenu opravili zelo veliko delo. Problematika prestavitve brunarice na eno od planin v okolici Tržiča se je vlekla že dobri dve leti. Vsem so znane težave s katerimi smo se srečevali pri iskanju določene lokacije, znano je tudi, da smo bili z lokacijo na Pun-gratu že skoraj pred pričetkom zemeljskih del. Takrat se je temu uprla pašna skupnost iz Brezij, katero naj bi v celotnem postopku nihče ne vprašal za mnenje (čeprav ta pašna skupnost sodi v okvir zadruge, ki nam je na osnovi sklepa njihovega samoupravnega organa izdala ustrezno soglasje oz. dovoljenje) kar je verjetno bolj kot sama lokacija povzročilo tako reakcijo. Ker ni bilo skoraj nobene možnosti dogovora z njihovimi predstavniki, ki so imeli med drugim o prestavitvi brunarice na Pungrat pač svoja mnenja, se je začela iskati nova lokacija. Z Gozdnim gospodarstvom Kranj je bil sklenjen dogovor in podpisana ustrezna pogodba o najemu 3920 m2 zemljišča na Kalu, kjer naj bi na ruševinah kladarke postavili našo brunarico. Najemna pogodba je zaenkrat sklenjena za dobo desetih let. Za celotno prestavitev je že izdelan okvirni plan, pričelo pa se je že z delovnimi akcijami. Na prvi akciji so se izkazali naši gasilci, ki so očistili ruševine ter pripravili teren za nadaljnje akcije. Teh bo potrebno še kar precej, saj bo treba očistiti celotno lokacijo na kateri so še ostanki nekdanje pogorele zgradbe, napraviti bo treba ograjo okrog celotne parcele ter še dolgo vrsto ostalih del, ki so predpogoj za dokončno prestavitev in usposobitev brunarice za koriščenje. Ob teh akcijah velja povedati to, da zaenkrat s strani kolektiva še ni bil izražen kakšen poseben interes za to obliko prostovoljnega dela, upamo le lahko, da bo v bodoče drugače. Seveda ne gre prezreti dejstva, da so delovne akcije tiste, ki bodo pospešile samo prestavitev, brez njih brunarica ne bo stala na Kalu takrat kot je predvideno, to pa naj bi bilo že do letošnjega poletja. Zato izkoriščam to priložnost, da bralce glasila povabim na akcije, ki bodo v mesecu juniju in sicer ob sobotah in nedeljah. O vsakokratni akciji bo posredovano obvestilo v dnevnih informacijah; zato še enkrat — NA SVIDENJE NA KALU! KADROVSKE NOVICE ZAHVALE V mesecu aprilu in maju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Paurevič Ana Stjepič Dragica Blaževič Mirna TOZD Tkalnica Rikanovič Smilja TOZD Oplemenitilnica Švab Jakob TOZD Konfekcija Turza Ljubica Kovačevič Mira Podrekar Marija Savič Dobrinka Murgič Zineta VEO Radonjič Josip DSSS Balantič Marta V istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci: Upokojitev Primožič Francka Kastelic Marija Invalidska upokojitev Novak Vinko Weithauser Mara IZŽREBANI REŠEVALCI V uredništvo je prišlo 42 rešitev nagradne križanke, nepravilnih rešitev je bilo 11. Z žrebom so bili določeni naslednji dobitniki nagrad: 1. nagrado 120,00 din prejme Justina Malkočevič TOZD Tkalnica, 2. nagrado 100.00 din prejme Milan Dobrin VEO, 3. nagrado 90,00 din prejme Danica Zavrl TOZD Oplemenit., 4. nagrado 80,00 din prejme Vida Bečan DSSS, 5. nagrado 70,00 din prejme Danilo Roblek upokojenec BPT, 6. nagrado 60.00 din prejme Magda Mali TOZD Predilnica, 7. nagrado 50,00 din prejme Janez Mikolič VEO, 8. nagrado 40.00 din prejme Barbka Rev TOZD Tkalnica, 9. nagrado 30.00 din prejme Danilo Rozman VEO, 10. nagrado 20.00 din prejme Gabrijela Košir Kontrolni oddelek Rešitve današnje križanke oddajte v nabiralnik do 20. 6. 1983. V JLA Mišič'Goran Jefimič Tanasija Določen čas Jurjevčič Igor Sporazumna odpoved Rožič Irena Po lastni izjavi Hral Luca Tomazin Suzana Pranj kič Blaž NEZGODE PR! DELU ZA MESEC APRIL IN MAJ 1983 _____________X 1. ALEKSIČ ŠTEFICA, za poslena v TOZD Tkalnica se je poškodovala pri delu na tkalskem stroju. V roko ji je priletel čolniček, ki ga je vrglo iz zeva. Vzrok: pretrgana osnovna nit! 2. JOVIČ BOGDANA, za poslena v DSSS — Okrepčevalnica je na električnem strojčku rezala kruh. Nenadoma se je z roko preveč približala rezilu in si odrezala del kazalca na desni roki. Vzrok: Nevaren način dela! 3. ŽUNEC SUZANA, zaposlena v TOZD Tkalnica se je z roko preveč približala nevarnemu območju tkalskega stroja. Med bilo in razpenjale ji je stisnilo dlan. Vzrok: Naglica pri delu! 4. ALIJAGIČ HASEDA, za poslena v TOZD Tkalnica se je poškodovala pri delu na tkalskem stroju. Čolniček, katerega je vrglo iz stroja, jo je zadel najprej v komolec desne roke nato pa v prsni koš. Vzrok: Pretrgana osnovna nit!. 5. OVSENEK PETER, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica je pospravljal odpadke iz zaboja. Pri tem se mu je drobec stekla zarezal v dlan leve roke. Vzrok: Delavec je delal brez ustreznih zaščitnih sredstev — rokavic! » Ob smrti moje drage sestre HEDE HNYKOVE se naj lepše zahvaljujem delovnemu kolektivu BPT za podarjeni venec, izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. sestra Milada Šarabon Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica za lepo darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem skupaj želim obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Marija Petrinec Ob smrti mojega očeta Ivana Dolenca se delovni organizaciji BPT, sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Konfekcija ter posameznikom, lepo zahvaljujem za podarjeni venec, izraženo sožalje in Ob rojstvu moje hčerkice se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za številne pismene in osebne čestitke. Maček Jančič Majda spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Golmajer Mihaela Sodelavkam TOZD Konfekcija se najlepše zahvalju- jem za obisk v času moje bolezni. Horvat Mira Osnovni organizaciji ZS TOZD Tkalnica se naj lepše zahvaljujem za denarno pomoč in vzpodbudne besede v času moje bolezni. Stanko Fornazarič Sodelavkam in sodelavcem pregledovalnice, mojstrom in vodstvu TOZD Tkalnica, delavkam v obratni in obračunski pisarni tkalnice se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob upokojitvi. Vsem želim pri nadaljnjem delu še mnogo uspehov. Vinko Novak Osnovni organizaciji sindikata TOZD Tkalnica se najlepše zahvaljujem za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Ana Zrim ^ NAŠE MAMICE 4-— — 1 1. Brkič Jela rodila 26. 2. 1983 deklico, 2. Knavs Milena rodila 30. 3. 1983 dečka, 3. Brejc Milena rodila 19. 3. 1983 dečka, 4. Maček Jančič Majda rodila 30. 3. 1983 deklico, 5. Boškan Dosta rodi- la 6. 4. 1983 deklico, 6. Purgar Marija rodila 27. 4. 1983 deklico, 7. Majstorovič Ra-dosavka rodila 30. 4. 1983 deklico, 8. Ahčin Marija rodila 1. 5. 1983 deklico. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Perko Vili, Rožič Ana, Kraševec Anica, Šlibar Jožica, Bajželj Milan, Mehle Joži, Dolžan Kristina, Aljančič Marija, Logar Anka, Lang Vili ml. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.