Naš n<>\'i izvršilini postcpnik in dr. Goršičev tolmač o njem. 107 Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem * Dr. Pajnič Edvard. Zaikon o izivršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930, št. 68.508 SI. Nov. 23. julija 1930, št. 165 LXII/364 je že koncem lanskega leta našel izbornega komentatorja v dr. Goršiču Francetu, bivšem sodniku in sedaj inšpektorju v ministrstvu notranjih del. Avtor sam označuje svoje delo kot hitro v roki vzeto. Strinjamo se z njim, da je nujna ipotreba po takem delu baš za kraje naše države, kjer avstrijski izvršilni red ni bil že doslej v rabi. A tudi v Sloveniji in Dalmaciji se morajo ipraktični juristi kaj hitro seznaniti z določbami novega za« kona. Pogrešno je namreč naziranje, da sta si avstrijski iz^ vršilni red in (pa novi naš izvršilni postopnik povsem slična po obliki in vsebini. Avstrijski izvršilni red' je bil temeljito predelan in v nekaterih važnih določbah izipremenjen ter dopolnjen. Se bolj kaikor na uporabo avstrijskega civilno= pravdnega reda so vplivale notranje razmere v naši državi, zlasti celokupna zakonodaja od prevrata dalje na uporabo in raizvoj izvršilnega reda, kar nam predočita najbolj znani zbirki »Kreik^Škerlj« in »Eberl^Sajovic« k poslednjima izda= jam.a Neumannovih komentarjev o avstrijskem civilno^ pravdnem in izvršilnem redu. Prilično smo že poudarjali, da je bilo truidapolno zbiranje onih zakonskih in uredbenih predpisov, ki so vpHvali na uporabo avstr. izvršilnega reda zelo potrebno neie za sedanjost, marveč da obdrži Eberl; Sajovičevo delo svojo vrednost tudi še po uveljavi novega izvršilnega postopnika. * »Tum-ič zakona o izvršenju i obezbedjenju«. Napisao dr. Franjo Goršič. Tisk in naiklada »Tipografije d. d. Zagreb. 621 strani.« Cena 150 Din. ' Volboe se ipripisuje biv.šemu avstrijiSkemu justičnomu ministru klr. Kleinu malo da me izilolJMono avtorstvo avstrijskega civilncpravdinega in izvršilnega reda. A načrta obeh zakonov sta bila izdelana že več kat petnajst let prej. Dr. Kleinova zasluga je pač končna redakcija in .pa iizakonjenije navedenih načptav. PripraMljailna dela Ik temu so se v pre« težni meri izvršila že za časa ministroTOnja dr. Pražaka, ki ga imamo tudi Slovenci v najiboJjlšem spominu. Glede avstrijskega izvršilnega reda je še posebej opoimniti, da mu nikakor n-i bilo vzorec nemško izvršilno pravo. Pozna se pa temu zakonu, da končno ni bil z ono skrbjo uireje« van, kakor se to lahko trdi o avstrijsikeim civiIno=ipravdnem redu. Po» 'gre>Ski v tem oiziru so pclpravljoni v našem novem iz\-TŠiilnem postotpnTkii. 7* 108 Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem. Skromno priznava avtor koj v uvodnih pripombah, da .se je predvsem posluževal nele komentarjev ter znanstvenih del o avstrijskem izvršilnem redu, da je marveč posebno še črpal iz bogate.ga gradiva, nabranega v »Krek^Skerlj« in »Eberl^Sajovic«. In vendar pomeni vse to, kar je dr. Goršič moral še sam zbrati in dodati, ogromno delo zase. Prav iz= vršilni postopnik se nanaša v toliki meri na druge zakone in uredbe raznih panog, da je opozoritev nanje v vestnem komentarju neizbežna. Premotrimo le nekoliko izredno plodo; vito zakonodajo v naši državi od 6. januarja 1929 dalje pa do novega leta 1931. Nastali so od tedaj vsi naši edinstveni zakoni na polju kaizenskega prava,' dobili smo pred izvršil= nim tudi nov civilnopravdni postopnik s poznejšim uvodnim zakonom, nov konkurzni zakon in zakon o prisilni porav= navi izven konkurza, zakone o sodnikih rednih sodišč, o ureditvi rednih sodišč, o advokatih, o notarjih,' zakon o sodnih taksah s pravilnikom,' zakona o zemljiških knjigah in o notranji ureditvi zemljiških knjig.^ Omeniti je dalje zakone o zaščiti avtorskega prava," o pobijanju nelojalne tekme,' več zakonov pretežno upravne narave, kakor zakon o notranji upravi,* o praznikih," invalidski zakon, zakon o izdanju tapij (str. 212 Goršičevega tolmača) itd. »Tolmač« se mestoma sklicuje nele na te zakone, marveč še na druge in navaja tudi o njih izišle uredbe ter pravilnike in opozarja izrecno na mesta, ki so važna glede na posamezne določbe iz\'ršilnega postopnika. K nazadnje pred natiskom »Tolma= ča« razglašenim zakonom, ki jih ta navaja, s.padajo zakon o žandarmeriji in zakon o državnih policijskih uslužbencih." Avtor se zaveda, da manjka k novemu zakonu še poseben uvodni zakon. MisHmo pa, da opozarja »Tolmač« '-¦ I'b izdaji dr. Goršičevega »tdniača« je bil obelodanjen novelirani zakon o državnem sodišču za zaščito države 24. oktobra iy3 27. septembra 1930 SI Nov. 14. oktobra 1930 št. 235/LXXXI. " 14. oktobni ]9.^;i .S!. Nov. .5. novembra 1930 št. 254/LXXXVlM.. N'aš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem. 109 Sedaj že zak. 9. noA-embra 1930 .SI. Nov. 25. novembra 1930 Št. 271/XaiIT. Zak. z dne 27. maja ]W<1 drž. zak. št. 79 v zvezi z zak. 1. junija '1914 drž. zak. št. 118. Že sedaj na domnevano vsebino še manjkajočega uvodnega zakona, predvsem, kolikor se mestoma sklicuje na takozvane izvršilne privilegije (n. pr. pri §§ 98 in 107 ter drugih izv. post.) ter na zakone in uredbe, važne osobito za vprašanje, kaj vse da je smatrati kot izvršilni naslov. Le obrazložitev k §§ 1 in 2 izv. post. obsega v knjigi 51 tiskanih strani. Avtor je uporabljal osObito v dveh zelo važnih smereh tudi že načrte bodočih zakonov, namreč načrt o zakonu o občnem upravnem postopanju'" in načrt o nespornem postopanju, ki še ni zakon. Seveda se mora sklicevati glede na prehodno dobo tudi na ces. pat. 9. avgusta 1854 drž. zak. št. 208. Avtor tudi ni čakal na uredbo o novem sodnem poslovniku in na pravilnik za izvršilne organe, dasiravno' je bilo besedilo no« vega izvršilnega postopnika očividno vprav glede na to uredbo in pravilnik za izvrševalne organe izdatno skrajšano napram svojemu vzorcu. Na mnogih mestih pa črpa avtor očividno tudi iz svoje lastne bogate prakse in se sklicuje poleg tega na bogato literaturo in judikaturo o določbah avstrijskega izvršilnega reda. Nov poslovnik in instrukcije torej domnevno ne utegnejo prinesti mnogo protislovnega z izvajanji v tej knjigi. Poudarjati je še na to, da glede na sila obsežno snov ni preobširna, kar je posebna vrlina te knjige. Glede na vse to, kar smo gori omenili, bo potrebno, da nam poskrbi avtor v doglednem času in najbolje tedaj, ko bo novi izvršilni postopnik že v praktični rabi, v dodatku h knjigi vse to, kar se bo dopolnilo in izipremenilo po nadalje njih novih zakonih in uredbah, razglašenih od novembra 19.30 naprej. Priporočljivo bi bilo, če bi poseben pregled izkazoval vse one zakone, uredbe in pravilnike, na katere se tolmač mestoma sklicuje. Dasiravno bi taka sestava bila precej trudapolna, bi vendar ne bila odveč tudi razporedba sličnih določb avstrijskega, madžarskega in bosanskega izvršilnega prava v posebni tabeli. Po teh občnih opombah naj v kratkem pregledu s po« močjo dr. Goršičeve knjige primerjamo novi izvršilni postop« nik z njegovim vzorcem — avstrijskim izvršilnim redom, kar je storila sicer na kratko že naša knjiga v svojem uvodu. Novi izvršilni postopnik je ne samo v zunanjostih, marveč deloma tudi v bistveno važnih določbah temeljito pres delan izvršilni red v poslej novelirani obliki,''' veljaven za= 110 Naš novi izvršilni postopnik in dr. Gcršičev tolmač o njem. Časno do 1. januarja 1932 v območju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in v Splitu. Zmanjšano je v novem zakonu skupno število paragra* fov. Zakon se deli v dva glavna dela. Prvi del (§§ 1 — 320 izv. post.) obsega izvršbo v ožjem pomenu besede, drugi del pa izvršbo v zavarovanje in določbe O' zača.snih odreda bah (§§ 321 — 352 izv. post.). Prvi del vsebuje v treh oddel^ kih občne predpise (§§ 1 — 68), izvršbo v izterjanje denar=' uih terjatev (§§ 69—300) in v svrho uresničenja drugačnih kakor denarnih zahtevkov (§§ 301 — 320 izv. post.). Zadnji del pa obravnava najprej izvršbo v svrho predhodne izpoU nitve v zavarov^anje in dosedanjo izvršbo v zavarovanje denarnih terjatev (§§ 321 — 328) ter končno predpise o začasnih odredbah (§§ 329 — .352 izv. post.). Izdatno zmanjšanje skupnega števila paragrafov gre le deloma na ta račun, da so povsem izpuščeni ali skrajšani predpisi avstrijskega izvršilnega reda. Cela vrsta določb je slogovno predelana, pri čemer opažamo izdatne skrajšave. Marsikaj je bilo izpuščeno kot nepotrebno za naše razmere ali kot samo ob sebi razumljivo, drugo je pridržano poseb= nim pravilnikom in sodnemu poslovniku." Izvršilni postopa nik pa vsebuje tudi dokaj povsem novih določb, ki jih avstrijski izvršilni red sploh ne nozna.^" Naslednji razgovor naj pojasni, da gre za zakon na zunaj sicer manjšega, vse= binsiko pa precej večjega obsega. Kakor že omenjeno, pojasnjuje že obrazložba prvih dveh paragrafov ogromne izpremembe, ki jih je naša zako; nodaja na tem polju povzročila. Opozoriti je treba zlasti na čekovne plačilne naloge po § 653 c. p. p. (§ 2 toč. 2 izv. post), a k točki 5. pravkar cit. določbe izv. post. našteva tolmač kazenske izvršljive odločbe glede na vse sedaj veljaATie kazenskopravne zakone in uredbe, kazoč pri tem na predpis § 50 odst. II. izv. post. Izpuščena je v novem zakonu navedba plačilnih povelj v opomin j evalnem postopanju, pa v področju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in v Solitu ostane še nadalje tako plačilno povelje izvršilni naslov.'" Pri '* Ni n. .pr. več določb §§ 2, 5. 22, 2.\ 46, 64, 72, 7.S, l.W. 137, ^4<^-144, 265, 2W, 339, 348, 3.59, 36«, .3'73 avstr. izv. r. V §§ 27, 30, 51, 6«, 175, 200, 2(j9 i.n drugih novega izv. post. je pa združenih ikar po več ločenih predpisov avstr. izv. reda. Najpomembnejše so v tem oziru določbe §§ 45, (>9, 148. 149, "210, 217, 242—252, .321 novega izv. post. Uvod. zak. k c. p. p. 9. julija 1930 .SI. Nov. 30 julija 1930 št. 171/LXA'': čl. 14 št. 1 (Zak. 27. ajprila 1873 drž. zak. št. 67 s sp.rememibaiiii' NaS iiovi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem. tli razgorvoru o izvršilnih naslovih, nastahh v upravnem posto^ panju se ozira avtor na načrt zakona o občnem uipravnem postopanju, na načrt, ki je poslej postal že zakon (glej prip. št. 12). O izvršilnih naslovih, nastalih v inozemstvu, govori izv. post. že v §§ 3. do 5. in o izvršbi na podstavi takih izvrš. naslovov v §§ 8 do 10.'' Pravni položaj se napram onemu, kakor ga tu opisujejo »EberUSajovic« in »Lapajne« ni mno« .go izpremenil in se zlasti ni razširil krog držav, s katerimi je dogovorno urejena izvTŠba v tuzemstvu in inozemstvu na podlagi vzajemnosti. Omenjamo, da konvencija naše države z Madžarsko z dne 11. novembra 1929 SI. Nov. 15. oktobra 1930 št. 236/LXXXll o medsebojni izvršbi ne vsebuje še točnih določb. Na koncu naše knjige je natisnjena semkaj spadajoča Haška konvencija z dne 17. julija 1905 kot zakon naše države z dne 6. februarja 1930 SI. Nov. 3. maja 19.30 št. 100/XXXVIII. Izvršba radi plačila denarnih terjatev je dopustna tudi zoper državo (§ 20 izv. post.), ni pa več tu pridržka, ki ga je vseboval načrt, da se sme dovoliti taka izvršba le tedaj, ako je upnik iskal nakazilo od pristojnega oblastva, a ga ni dobil v treh mesecih, štetih od svojega, na to merečega predloga. Pridružujemo se avtorjevemu naziranju, skladne^ mu s predpisi zakona o državnem računovoidstvu,"* da bo moral zahtevajoči upnik tudi po 1. januarju 1932 dalje izkazati v predlogu na izvršbo, da ni imela uspeha njegova prošnja za nakazilo zneska, dolžnega od državne blagajne. Nova je točka 3. § 22 izv. po'3t. o onem sreskem kot izvršilnem scidišču, ki nastopa, če gre za izvršbo na ladje morske ali rečne plovitbe ali na zrakoplov. Merodaven je stalež (domača luka) ladje, zrakoplova ali pa kraj, kjer se vodi dotični vpisnik glede ladie ali glede zrakoplova. Že v občnem delu določa § 27 izv. post.,'" da se dovoljena izvršba -sprovede po službeni dolžnosti (uradoma) Re> pa se izvršilni nostopnik izogiba besedilu, da sodišče odredi kaj v tekočem izvršilnem postcipanju uradoma ali na predlog. Tako sO n. inr. iziPuščene te besede v § 172 izv. post.^" Med predpisi o prisilni dražbi nepremičnin najdemo 'i>o xak. 1. junija 1914 drž. zak. št. 118, .30. januarja 1922 SH. NTov. št. 'l(!.>/XVilI'I in uredbo L5. aprila 1924 SI. Nov. št. 1C6/XXIII. »" §§ 79—85 avstr. izv. r. "* 22. januarja 1922 .SI. Nov. št. 148. '" S S 16 in 33 avsitr. i^v, r. -'" Djločitev naroka o razdelbi najboljšega pnmidka. § 2(1*' a\"str. izv. r. U2 Naš n m 188 avstr. izv. r. Ce ni predlagana izvršba zgolj z rubežem premičnin. §§ 4<>—43 ogrskega zak. čl. IX. iz 1. 1912. 2« §§ .>0—78 avstr. izv. r. -'^ .Ali pa več takih terjatev v skupnem istem največjem obsegu. 1 1 L Naš nofvi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem. 113 TJipnik verjetno izkaže, da izvršba na zavezančevo premično imovino n i privedla do popolnega plačila take izvr.šljive terjatve, ali če zahtevajoči upnik verjetno izkaže, da nima zavezanec sploh nobene premične imovine ali ne toliko in takih premičnin, da bi se iz njih doseglo poplačilo. Kakor nam pojasnjuje v predgovoru dr. Goršič, je načrt k izvršil« nemu postopniku vseboval" v pravnem in gospodarskem oziru še nadaljnje sila dalekosežne odločbe, s katerimi bi bil ustanovljen nekak eksistenčni nepremičnin« ski minimum v prid zavezancu — poljedelcu, ki sebe in svojo rodbino v glavnem preživlja z obdelovanjem zem« Ije. Ta minimum naj bi bil izvzet od katerekoli izvršbe, a lastnik poljedelec ga tudi svojevoljno pogodbeno ne bi smel odsvojiti niti obremeniti z malimi izjemami v prid nekaterih privilegiranih terjatev. Pridržani so ti predpisi, vprav radi različnih prilik na raznih krajih države posebnemu zakonu. O stvari se bo, kakor čujemo, razpravljalo tudi še na pri« hodnjem pravniškem kongresu. Upoštevan je pri obrazloženju predpisov o prisilni osnovi zastavne pravice naš novi zakon o zemljiških knjigah. Prav to velja glede določb o izvršbi s prisilno upravo in dražbo nepremičnin. Slednje določbe (§§ 107 — 207 izv. post.) so pa vendar napram dosedaj veljavnemu avstr. izvr. redu precej predrugačene, na kar opozarja obširno tudi dr. Goršič v svcji knjigi in to že v občnih priipombah k oddelku o prisilni dražbi (str. 252 nasl.). V zadnjem odstavku uvodnega § 107 izv. post.'" tega poglavja, je povedano, da s m e zahtevajoči upnik svojemu predlogu na uvedbo dražbenega postopanja predložiti listi« ne, s katerimi se posvcdoči vrednost tiste nepremičnine ter končno tudi dražbene pogoje. Iz obrazložbe (k § 107 toč. lil.) izvemo, da je načrt iz 1. 1928. v slični določbi zahteval imperativno predloži« tev gorenjih listin, a je tamkaj načrt tudi našteval — sicer ne taksativno — listine, s katerimi da je možno posvedočiti vrednost nepremičnine, ki naj se prisilno proda. Take listi« ne so n. pr. službena potrdila o rednem letnem davku, potr« -dila občinskega oblastva o prometni vrednosti nepreniičnine, prijave o višini najemnin in zakupnin, kupoprodajne pogod« be in l'stine o morda prej izvedeni cenitvi. Tolmač k §§ 109 in 110 izv. Post. obrazložuje skrbno na podlagi novih določb -o zemljiških knjigah učinek, ki ga ima zaznamba dovolitve -« V §§ 68 do 73 načrta iz 1. 1928, ki so bili povzeti srbskenui (§ 471) in črnogorskemu (§ 2.%) postopniku v drž. pr. sporih. § 133 odst. 1. in II. avstr. izv. r.; § 109 na«, iz 1. 1928 o izv. po.st. 114 Naš navi izvršilni postopnik in dr. CioTŠičev tolmač o njem. prisilne dražbe v zemljiški knjigi, a k § 110 odst. III. izv. post. pripominja, da avstr. izv. red (§ 135 avstr. izv. r.) nima temu predpisu ustrezne določbe v pogledu uvedbe prisilne dražbe zemljišč, ki v zemljiški knjigi niso vpisana. Če gre za zemljišča take vrste, je potrebno, da se izvrši njih rubež« ni popis in pri tej priliki se zemljišča tudi ocenijo. Sicer sodna cenitev zemljišča, ki se naj proda na prisilni dražbi, na licu mesta ni vsikdar potrebna,'" redoma naj s pomočjo zvedencev sodišče brez ogleda na licu mesta ugo« tovi po prostem preudarku vrednost nepremičnine in obenem tudi vrednost priteklin ter stvarnih bremen in določi še vrednost, ki jo ima nepremičnina s temi bremeni in brez njih. Izjemoma pa naj se ocenijo taka zemljišča na licu mesta, zlasti tedaj, če gre za zemljišča večje vredno« s t i. Predvidena je uredba o tem, katera zemljišča je sma« trati kot taka, ki so večje vrednosti, nadalje o zvedencih, njih nagraditvi in o načinu, kako se mora vršiti cenitev na licu mesta. O ipredlogu, da naj se glede na ocenitev že iz« vršeno v kakšnem prejšnjem dražbenem postopanju ali glede na listine o verjetno izkazani vrednosti zemljišča opu« sti ponovna cenitev, mora sodišče zaslišati stranki, odnosno nasprotnika onega, ki predlaga tak način ocenitve zemljišča, ki naj se proda. Le z naredbo je doslej uveljavljen v območju avstr. izv. reda predpis, da se utegne iz razlogov umestnosti izvršiti prisilna dražba nepremičnine po primerni ureditvi dražbe« nih pogojev s prodajo posameznih zemljiških p a r C e 1 ali po s k u ip i n a h p a r c e 1 (§§ 115 točka 8 in 123 i izv. post.). Tukaj pa je potrebno, da se utrdi vrednost vsa« ke parcele zase in pa temu ustrezni najmanjši sprejemljivi ponudek. Poleg strank utegne predlagati opravo dražbe po parcelah tudi vsak upnik, čigar-terjatev je zastavopravno zavarovana na dotičnem zemljišču. O dražbenih pogojih, vsebujočih tak način dražbe, se mora odrediti narok za raz« pravljanje. V §§ 128 — 1.32 in 152 — 1.54 izv. post. je prevzeta iz avstr. izv. reda™ predhodna ugotovitev bremenskega stanja, ki jo načrt iz 1. 1928. kot navidezno manj praktično institucijo ni hotel uvesti. Dr. Goršič komentira te predpise po dosedaniih virih izčrpno. Če na dražbi ni doseči najmanjšega .sprejemljivega po« nudka, se sme odrediti na predlog zahtevajočega upnika Vrim. §§ 14C—144 a%-str. izv. r., ki jih ne vsebuje v tej obliki izvr«-silni postoipniik. §§ 164—168 in iiti m—m nv.s:tr. izv. r. i Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem. 115« najkesneje v roku enejja meseca nov dražbeni narok. Ta se naj po ipotrebi bolje ipripravi z ocenitvijo zemljišča, če je še ni bilo, ali tudi .glede na uspeh ocenitve z dopolnitvijo dražbenih pogojev (§ 148 izv. post.). V zvezi s to določbo je ona § 165 točka 5 izv. post., da zahtevajoči upnik pred potekom pol leta ne sme predlagati novega dražbenega postopanja, če je zamudil gorenji rok onega meseca, štet od dneva dražbe, ki je bila brezusipešna. Prav to velja o slič= nem brezuspešnem poteku novega ipo § 148 izv. ipost. od= rejenega dražbenega naroka. Če je pa bila prisoja™ zemljišča i^ drugih razlogov, kakor je zgoraj omenjeni, pravnomočno odklonjena, a je sicer dražba doipustna, odredi sodišče ura= doma nov dražbeni narok, ki ,se vrši na podlagi prejšnjih dražbenih pogojev (§ 149 izv. post.)."' K § 177 izv. post. (§ 216 avstr. izv. reda) našteva dr. Gor s šiičeva knjiga podrobno prvenstvene terjatve, ki pridejo sedaj po zakonu o neposrednih davkih,''' zakonu o taksah in drugih novejših predpisih v poštev. Glede iz\'ršbe z rubežem in prodajo premičnin (§§ 208 do 240 izv. post. T. str. 393 nasl.) je treba takisto opozoriti na nekaj važnih sprememb avstr. izv. reda, že kar se tiče stvari, ki niso zarubljive."'' Posebno je zanimiva v tem ipo-^ gledu zaščita zavezanca, ki je sam poljedelec ali ki se prc težno preživlja s kmetijstvom. No, posebej še poudarja izv. postopnik,"" da se ne sme oddvojeno voditi izvršba na pri= rastek in na pritekline. Ni določbe po vzorcu nemškega prava,'' ki bi dovoljevala posebno izvršbo z rubežem in prodajo (premičnin) na še ne od tal ločene poljske pridelke, ki se smejo prodati šele po' njih dozciritvi. Ce je predlagana izvršba z rubežem in prodajo premičnin, odreidi izvršilno sodišče uradoma prodajo (§ 220 izv. post.), če ni predlagan izključno le rubež. V tem primeru mora zahtevajoči upnik v roku enega leta od dneva rubeža predlagati prodajo, ker sicer na zarubljenih premičninah pridobljena zastavna pra= vica prestane.''" »Dosu-da« ipo slovensikem besedilu avstr. izv. reda »donii.k« (»Zu< schlag«). .Silovenfiki prevod zakona o zemlj. knjigah rabi pa slednji izraz (§ 79 z. o z. kuj.). Prim. § 188 odsit. II., 111. in liV. avstr. izv. r. Zak. 8. februarja 1928 SI. Nov. 29/V:IiI. §§ 209 in 210 izv. jpost. in 251 avstr. izv. r, ¦" § 211 izv. iposit. in 253 avstr. iziv. r. § 8i24 n«mš. c. p. ¦"^ §§ 2J)8 in 215 izv. post,, odnosno §§ 2^) m 2^6 avstr. izv. r. 116 Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem. " § 290 a,vstr. izv. r. nima te točike. Glej »Eberi