s €» li A. SIVI Bi. LJUBLJANA, 23. JULIJA 195? OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., ŠTEV. 5? Predpisi občinskih ljudskih odborov Občina Ljubijtma-Bežigrad 142. Nu podlagi 16. člena Zakona o [Minskih ljudskih odborih (Ur. list BRS št. 19-88/52) 1. in 42. člena Te-[Celjnega zakona o proračunih (Ur. »st FLRJ št. 13/56) in določil 23. člc-Da Statutu občine Ljubljana-Beži-Stod, je Občinski ljudski odbor Hublju n a-Bežigrad nu seji dne maja 1957 sprejel ODLOK o proračunu občine Ljub! jana-Bežigrad za leto 1957 1. člen Proračun Občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Bežigrad za leto ”'>7 s posebnimi prilogami obsegu: I. Občinski proračun z dohodki 127.857.000 din z. izdatki 127,857.000 din II. Predračune finančno sumo-8*°jnih zavodov z dohodki 676.464.000 din z izdatki 761.442.000 din 8 presežkom dohodkov 2,389.000 din s presežkom izdatkov 87,367.000 din lil. Predračune proračunskih skladov z dohodki 6.200.000 din z izdatki 6,"$30.000 din s presežkom izdatkov 130.000 din 2. člen Presežek izdatkov nad dohodki J Predračunih finančno samostojnih ‘Svodov v skupnem znesku 13milij. j tisoč dinarjev, se krije z dotaci-J°mi iz občinskega proračuna. 3. člen P Presežek izdatkov nad dohodki ['»mično sumosiojnnegu zavoda -Pihlja liske mlekarne v znesku i ™.000 din se krijejo z dotacijo C sklada za pobijanje alkoholizma, UjuTV' *orm'ra na °l>močju mesta 4. člen fin ^res(‘žck dohodkov nad izdatki »Ulično samostojnih zavodov v V(i°.sku 2,389.000 din se prepusti za-(l(u "[»'J zn sklad za nadomestitev in 1,'Poluitev osnovnih sredstev in vc-Ka Popravila. 5. člen . , 'iinuiijkljaj v predračunih pro-. 'nilskih skladov v znesku 130.000 x- arjev se krije z. dotacijo iz ob-lnskoga proračuna. 6. člen obzcVdobritvi zaključnega računa in razdelitvi presežka dohodkov na posamezne sklade je možna pritožba na Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Bežigrad v 15 dneh po prejemu odločbo. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja odlok o finansiranju ip poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. list LRS št. 16/56). 7. člen Predračune novo ustanovljenih občinskih organov, ustanov in zavodov. kakor tudi izdajo novih odlokov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, odobrava Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Ljiibljuiiu-Be/.igrad. 8. člen Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da razdeli kredit za krajevne odbore v znesku 11,050.000 dinarjev na podlagi predlogov pristojnih svetov. Pristojni sveti napravijo razdelilnik kreditov na podlagi delovnih načrtov krajevnih odborov. Pri tem upoštevajo prvenstveno potrebe tistih krajevnih odborov, ki sami krijejo del izdatkov s prispevki bodisi v denarju, materialu ali delu. V primeru spora med krajevnim odborom in pristojnim svetom odloča Občinski ljudski odbor. Odredbodajalec za dodeljeni kredit je predsednik krajevnega odbora. 9. člen Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudsk "ga odbora je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana »rora-čunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OI.O Ljubljana, in se uporabi iu od L januarja 1957. Predsednik Občinskega 1 iudskega odbora: Franc Drobež 1. r. leto 1957 (Ur. list LRS št. 3-5/57) in št. 17-71/57), določbami družbenega plana okrajnega ljudskega - odbora Ljubljana (Glasnik št. 31, 52 in 38/57) na podlagi določil 42., 65., 101., 105., 115. in 118. člena Uredbe o delitvi dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 16-197/57) ter določil 48. h členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 1-1/57) in na podlagi 24. čl. Statutu občine L juhi jana-Bežigrad je sprejel občinski ljudski odbor Ljubi jana-Bežigrad na 21. redni seji dne 27. maja 1957 DRUŽBENI PLAN občine Ljub!jana-Bežigrad za leto 1957 L DEL GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1957 V letu 1957 je potrebno nadaljevati politiko stabilizacije gospodarstva in njegovih temeljnih odnosov. Tako naj se ustvarijo v letu 1957 čimboljši pogoji za gospodarski razvoj, ža Izgraditev komunalnega sistema in delavske samouprave. Glavnci značilnosti gospodarskega razvoja v letu 1957 so: 1. povečanje osebne potrošnje in dvig življenjske ravni; 2. splošno povečanje proizvodnje, predvsem potrošnik dobrin; 3. povečanje sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo gospodarske organizacije in povečanje sredstev raznih skladov, s katerimi razpolagajo organi družbenega upravljanja. 1. poglavje V letu 1957 je predvideno nadaljnje povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka za 3°/o nasproti realizaciji v letu 1956. Družbeni proizvod in narodni dohodek na i prebivalca ostaneta nespremenjena, ker se bo število prebivalstva občine z dograditvijo novih stanovanjskih zmogljivosti povečalo. Na povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka bodo vplivali dokončna izgradnja novih zmogljivosti v industriji, povečanje obrtne dejavnosti ter povečanje blagovnega prometa v trgovini in gostinstvu. 1956 v 000 din 1957 1956 Skupni družbeni proizvod Družbeni proizvod na 1 prebivalca Narodni dohodek Narodni dohodek na 1 prebivalca 1957 3,544.192 3.663.283 103,4 199 199 100 3,237.813 3,341.423 103,2 182 182 100 fegli lem računu za leto 1957 do-Presežek dohodkov nad izdnt- d(.j ‘Hi. da vplačajo'v svoje skade d()s j s,'*‘i,,ega presežka, če bo ta ,/»'ii z uspešno organizacijo dela. tpi M‘‘>tke delu presežka, ki se ho d v posamezne sklade, določi Nu podlagi L, 2., 7. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. I. FLRJ št. 26-269/55), v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1957 (Ur. list FLRJ št. 54-693/561 in št. 10 in 14-155/57), določbami družbenga planu Ljudsko republike Slovenije za 11. poglavje Industrija Celotna industrijska proizvodnja se ho nasproti letu 1956 povečala za 13®/», to povečanje bo doseženo predvsem z. uvajanjem novih zmogljivosti. ki so bile dograjene v letu 1956, z boljšim izkoriščanjem že obstoječih. rednejše preskrbo s surovinami in električno energijo ter boljšo organizacijo delovnega procesa. Investicije ter rekonstrukcije, ki jih je izvršilo podjetje »Elektro-Ljubljanu okolica«, bodo razširile distribucijsko mrežo in izboljšale kakovost električne energije. Tovarna kovinske galanterije predvideva zmanjšanje proizvodnega plana za 9°/o, predvsem zaradi zastarelega strojnega parka. Zaradi spremembe asortimentu predvideva tudi podjetje »Planica-šport« zmanjšanje proizvodnje za 2 odstotku. Z uvedbo novih proizvodov bo Tovarna dekorativnih tknnin povečala proizvodnjo za 4®/». Tovarna pisalnih strojev se jo dokončno preselila na območje Obl.O L juhi jana-Bežigrad ter bo v drugi polovici leta 1957 v celoti prešla na redno poslovanje. Predvidena proizvodnja bo znašala približno 2500 pisalnih strojev. Zaradi obrabljenega in neprimernega strojnega parka predvideva podjetje »Tuba« zmanjšanje proizvodnje zn 4°/o. Podjetje »Telekomunikacije« ho del proizvodnje preneslo v drugo občine, zaradi česar predvideva za 29®/« manjšo proizvodnjo. Inštitut za elektrozveze bo zaradi dokončnih investicij in rekonstrukcij v letu 1956 povečal proizvodnjo za 55®/». Podjetje »TELA« predvideva v letu 1957 za 2%. večjo proizvodnjo kot v letu 1956. Podjetje »Cementar« bo pristopilo k strojni izdelavi betonskih cevi, zaradi česar bo povečalo proizvodnjo za 32 ®/o. Podjetje »Tonosa« bo izboljšalo proizvodni proces in s tem povečalo proizvodnjo za 22 ®/o. Proizvodnja podjetja »Kuverta« je odvisna od kontingenta papirja, ki bo v 1957 manjši kot je bil v preteklem letu, zaradi česar se bo zmanjšala proizvodnja za 6°/o. Podjetji . »Stavimo mizarstvo« (obrat roleta) ter »Vinocet« bosta povečali proizvodnjo za 2°/». Število zaposlenih v industriji se je povečalo zn 8.4®/o in ho znašalo 2054 zaposlenih. Na podlagi povečanja fizičnega obsega proizvodnje in predvidenega števila zaposlenih predvidevamo, da bo produktivnost v letošnjem letu porasla za 4—5"/«. IT. poglavja Kmetijstvo Na območju občine Ljubljana-Bežigrad je skupno 1268 ha kmetijskih površin. Od tega zavzemajo i njive 905 ha ali 71,3®/» travniki 304 ha ali 23,9«/» pašniki 59 ha ali 4,8®/» V letu 1957 se predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 3®/». V poljedelstvu se predvideva večje donose krompirja in povrtnine, ostali pridelki bodo ostali predvidoma na isti višini kot v preteklem letu. Pričakuje se tudi povečanje staleža živine in njena večja donosnost. V sadjarstvu bo pridelek minimalen zaradi pozebe, ki je sledila snegu v mesecu maju, čeprav je bilo pričakovati obilen pridelek. Za dosego povečanja proizvodnje v 'poljedelstvu in živinoreji bodo storjeni sledeči ukrepi: 1. večja in smotrnejša uporaba umetnih gnojil; 2. večja uporaba zaščitnih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev; 3. večja uporaba herbicidov za uničevanje plevela; 4. uporaba kakovostnega semenja; 5. nabava dveh plemenjakov; 6. razširitev umetnega osemenjevanja. IV. poglavje Gradbeništvo V gradbeništvu se za leto 1937 predvideva nadaljnja preusmeritev gradenj v korist stanovanjskih objektov, ter ie predvidenih vseh gradbenih del v letu 1957 za 7 °/o več kot v letu 1936. Dočim gradbena podjetja povišujejo svoj plan nasproti realizaciji v letu 1936, so bila projektantska podjetja prisiljena znižati ga, in to zaradi manjšega zaposlovanja zuna-Od celotnega prometa odpade njih delavcev. Spremenjena investicijska politika je v letu 1956 zahtevala v gradbeništvu določeno pre-orientacijo, vendar se je položaj v letu 1957 že stabiliziral. Licitacije in dosledno izvajanje licitacijskih pogojev bodo nedvomno ugodno vplivali na stabilizacijo gradbeništva, predvsem pa ua cene gradbenim storitvam. Gradbena dejavnost na območju občine je po planu celotnega dohodka razdeljena na: gradbena podjetja 35% projektantska podjetja 10% montažna podjetja 55% V. poglavje Promet Plan prometa zajema proizvodno podjetje »Karoserija«, dve remontni podjetji "in 1 mednarodno špedicijsko podjetje. Medtem ko bo »Karoserija« znižala v letu 1957 proizvodnjo zaradi manjših naročil avtobusnih in tro-lejbusnih karoserij za 9%, bodo ostala podjetja ostala na višini lanskoletne realizacije, število zaposlenih se bo v letu 1957 povečalo za 9% zaradi ukinitve nadurnega dela v podjetju »Karoserija* in zasedbe delovnih Tnest z večjim številom stalno zaposlenih. VI. poglavje Trgovina Promet v trgovini bo porasel v primerjavi z letom 1956 za 6% in bo predvidoma znašal 9,667.876.000. v 000 din 8,845.000 ali 91,5% 437.000 ali 4,5% 35.400 ali 0.4% 350.476 ali 3,6% na: trgovino na veliko trgovino na drobno prodajalne proizvodnih podjetij odkupna podjetja No povečanje prometa bo vplivala večja industrijska proizvodnja in uvoz blaga za široko potrošnjo ter večja kupna moč prebivalstva, deloma pa tudi modernizacija in reureditev nekaterih trgovskih lo-alov. Z izgradnjo trgovskih lokalov v Einspielerjevi ulici, na Titovi cesti in v Savskem naselju se bodo povečale zmogljivosti trgovske mreže. Pozitivno bodo vplivali na razvoj trgovine tudi potrošniški sveti, ki so bili zelo aktivni na območju občine že v letu 1956. VII. poglavje Komunalna podjetja Kot komunalna podjetja bodo oslovala no območju občine: Pe-arna Bežigrad, obrati Pekarne Šiška in Kinematografsko podjetje, Celoten dohodek teh podjetij je redviden za leto 1957 v isti višini ot je bil dosežen v letu 1956. Število zaposlenih se ne bo spremenijo in bo znašalo 94. VIII. poglavje Gostinstvo V gostinstvu sc predvideva v letu 1957 povečanje prometa za 7%. Gostinstvo predstavi iujo na območju občine 2 gostinski podjetji ter 13 gostišč, katerim so družbene obveznosti predpisane s pavšalom. Na povečanje prometa bo vplivala večja kupna moč prebivalstva, deloma pa tudi modernizacija in preureditev nekaterih gostinskih obratov. Število zaposlenih se v gostinstvu ne bo povečalo. IX. poglavje Obrt Plan predvideva v obrtniški delavnosti v letu 1957, v družbenem sektorju obrti celotni dohodek približno 828,000.000 din, to je za 25% več. kot je bilo ustvarjenega v preteklem letu. To razmeroma visoko povišanje je predvsem posledica razvoja gradbenega podjetja Bežigrad, ki prehaja iz drobno usluž-nostne delavnosti v večje podjetje. Poleg tčga bo podjetje Modna oblačila ustanovilo v Tomačevem nov obrat za izdelavo konfekcije. Tudi pri podjetjih »Instalacija« in »Hrast« 'e predvideno znatno povečanje enotnega dohodku, kot posledica izvršenih investicij in večje delovne storilnosti. V Savskem naselju bodo organizirane nove servisne delavnice, ki bodo služile potrebam novega naselja. Obrtna podjetja in delavnice bodo morale v večji meri skrbeti za vzgojo kadrov, zlasti bo potrebno sprejeti v uk večje število vajencev, jim nuditi primerne življenjske pogoje in čim več je možnosti za izuči tev pokligu. V zasebni obrti je treba določiti realno davčno osnovo, povečati davčno disciplino in urediti odnose s šušmarji. Število zaposlenih se bo povečalo in bo znašalo 741 oseb, X. poglavje Investicije Kot osnova za komunalno samoupravljanje služi občini investicijski sklad. Namen tega sklada je predvsem pospeševanje oziroma razvoj trgovine, kmetijstva, gostinstva in obrti, pri čemer pa je upoštevati, da se ta sredstva uporabijo za tiste panoge, ki so jih ustvarile. Iz sredstev tega sklada bodo predvsem urejeni preskrbovalni centri za Bežigrad in za Savsko naselje. Poleg tega se bodo iz sredstev tega sklada modernizirali in uredili obstoječi trgovski lokali. Za razvoj obrtne delavnosti pa je predvidena uporaba sredstev tega sklada za ustanovitev dveh obrtnih servisov ob Titovi cesti in v Savskem naselju. Ti servisi bi zajemali vse uslužnostne obrti za potrebe potroš- nikov. Del sredstev investicijskega sklada v znesku 4,665.000 din je namenjen za nabavo komunalnih naprav za zavode, katerih dejavnost je razširjena na vse mesto. Industriji pa bi se sredstva iz tega sklada ne dodeljevala zn investicije, temveč le za udeležbo na natečaju iz drugih skladov, to je za garancijske pologe. Za negospodarske investicije je v proračunu predvidenih 5 milijone dinarjev, ki bodo v celoti uporabljeni za obnovo osnovne šole Bežigrad. . Kot samostojni družbeni sklad se v okviru občine formira sklad zn zidanje stanovanjskih hiš, ki bo ob upoštevanju prenosov neizkoriščenih sredstev iz preteklega leta znašal skupno 218,800.000 din. Sredstva iz tega sklada bodo predvsem uporabljena zn posojila gospodarskim organizacijam, politično teritorialnim enotam in zavodom za stanovanjsko izgradnjo ter gradnjo komunalnih naprav. Iz tega sklada bodo dana tudi posojila stanovanjskim zadrugam, delavcem in uslužbencem za gradnjo stanovanj, hišnim svetom pa za večja popravila in adaptacije. Občinski cestni sklad, ki bo ustvarjen v višini 4.922.000 din, bo uporabljen za rekonstrukcijo in vzdrževanje občinskih cest. Investicijska politika bo vskln-jena z. ekonomiko občine, ter so vse investicije namenjene predvsem dvigu manj razvitih panog gospodarstva in dvigu življenjske ravni. II. DEL EKONOMSKI INSTRUMENTI OBLINE LHJRLTANA - BEŽIGRAD ZA LETO 1957 XI. poglavje Amortizacija Gostinska podjetja, ohrtnn podjetja in delavnice ter komunalna podjetja morajo obračunavati poln znesek amortizacije po stopnji, ki jo določajo zvezni predpisi. XII. poglavje Obresti na osnovna sredstva Gospodarske organizacije morajo obračunavati obresti na osnovna sredstva po naslednjih stopnjah: 1. Gostinstvo: a) za zgradbe 2% b) zaostala osnovna sredstva 4% Podjetja in gostišča družebene prehrane ne obračunavajo obresti na osnovna sredstva. 2. Obrt- a) gradbeništvo, živilska stroka, stroka osebnih uslug storitev in popravil, kakoP tudi novoustanovljeni obrati 2% b) obrati s pretežno ročnim delom 3% c) obrati z večjo uporabo strojev 4% d) obrati, ki se ukvarjajo z večjo ali serijsko proizv. 6% Razvrstitev obrtnih nodietii in delavnic po navedenih skupinah je razvidna iz seznama, ki je priložen planu. 3. Komunalna podjetja: vsa komunalna podjetja 2% 4. Kmetijske zadruge: vse kmetijske zadruge 2% Vse ostale gospodarske organizacije obrnčunnnavn jo obresti no osnovna sredstva po določilih zveznega družbenega plana zn leto 1957. XIII. poglavje Sredstva zn samostojno raz-polaganjc 1. Od sredstev, izločenih iz dobička za družbeni investicijski sklad in zn sredstva za samostojno razpolag* lije gospodarske organizacije Prl pada gospodarskim organizacija*’ ki delijo celotni dohodek na p01! lagi ugotovitve dobička po določb* drugega poglavja Uredbe o deW celotnega dohodka gospodarskih ganizacij (Ur. I. FLRJ št. 16-179/551 30% za sredstva za samostop razpolaganje. 2. Ne glede na določila 1. točke tef1 poglavja pripada gospodarski or(f nizaciji: 40% zn sredstva za samostop razpolaganje, . če vplačajo po sklepu svojega j11 lavskega sveta v stanovanjski skl*1 občine 50% svojih sredstev za **' mostojno razpolaganje. J Gospodarska organizacija lab11.1 uporablja plačana sredstva za gf*č’ njo stanovanj, nakup stanovom naslova nove zgradbe, plnčevo"l‘ anuitet za kredite zu stanovanj*' gradnjo in za polog pri najema*! kreditov za stanovanjsko gradu/ Gospodarske organizacije, ki ‘N lijo celotni dohodek na Pof5, T ugotovitve dohodka po določb** lil. poglavja Uredbe n delitvi c* lotnega dohodka gospodarskih or#* nizacij (Ur. list FLRJ št. 16-170*; vložijo del dohodka v svoje skl*1 — sklad zn samostojno razpolaga11!. Del dohodka po prednjem stavku se izračuna po stopnji pl snevkn za družbeni investicij** sklad. 4. Splošne kmetijske zadruge v!j žijo v svoje sklade najmanj /L dohodka, ki no izračunu v sm|S 63. člena Uredbe o delitvi celoti'6', dohodku gospodarskih organi?*"1 (Ur. list FLRJ št. 16-179/57). od?" var in višini prispevka za družb*11 investicijski sklad. XIV. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek od PrJj meta na drobno sc plačuje ..i 1. januarja 1957 dalje po dolo*'1/ Odloka o občinskem promet** j davku od prometa na drobno ' in kruhom. -nVV Iz sredstev družbenega i'1 ’ sticijskega sklada občine sc up^gi/i za potrebe proračuna občine tega sklada lcot dohodek prora brez obveznosti vrnitve. XVI. poglavje Občinski cestni sklad Občinskemu cestnemu skladu P padajo sledeči dohodki i 1. del taks od vprežnih cestnih vozil; 2. občinska taksa na motorna vozila; 3- prometni davek od prevoznih storitev zasebnikov. XVII. poglavje Sklad, za zidanje stanovanjskih hiš Sredstva sklada zn zidanje stanovanjskih hiš, - ki je samostojen družbeni sklad, sestoji iz: 1. dela 10°/o prispevka na osebne prejemke delavcev in uslužbencev : a) gospodarskih organizacij; b) proračunskih ustanov in uradov; c) zadrug, družbenih organizacij in zavodov; d) v privatnem sektorju in e) od pokojnin; 2. prejetih obresti in anuitet za dana posojila; 3. dohodkov od najemnin m prodaje stanovanjskih hiš. XVIII. poglavje Občinska doklada na dohodke , Stopnja občinske doklade na dogodke od kmetijstva in stopnja °"(;inske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja XX. poglavje A. BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE LJUBLJANA-BE2IGRAD ZA LETO 195? L Sredstva se določi po določilih Mestnega sveta, oziroma Okrajnega ljudskega odbora. XIX. poglavje Pavšnlisti gospodarskih organizacij Ustrezni svet občinskega ljudskega odbora sc pooblašča, da določenim 'trgovinam, gostinskim podjetjem in gostiščem ler obrtnim delavnicam sporazumno z njimi določi obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku. Obveznost -do družbenega investicijskega sklada je zajeta v pavšalnem znesku ter se deli: 1. v proračun občine 50°/o 2. v investicijski sklad občine: a) gostinstvo 30"/o b) obrt - c) trgovina 20"/o 3. v investicijski sklad podjetja: a) gostinstvo 20°/e b) obrt '>()‘'/Oe/o Ker se je občina odpovedala občinskemu investicijskemu skladu v korist podjetij, lahko ta sklad uporabijo podjetja samo za gospodarske investicije. Servisne delavnice za pomoč v gospodinjstvu . ooo cim 24.820 13.198 1. Proračunski prispevek iz dobička • • ■ • • • • ■ 2. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka . _■ ■ 3. Proračunski prispevek i/ osebnega dohodka pavsulira n ih in komunalnih podjetij . ■ • .-.••• 4. Del prometnega davka pavšahramli podjetij . - - 5. Zcmljarina ....................... ............... 6. Del dohodnine od'kmetijstva ■ • • • 7. Del dohodnine od samostojnih poklicev fn premoženja 8. Občinska doklada od kmetijstva: ti) obvezne 3°Zo............. • ■ • š-60 b) nad 3*/o......................... ■ • ■ ,3.040 9. Občinska doklada od samostoj. jioklicev in premoženja 10. Davek na maloprodajni promet........................ lt. Občinski prometni davek............................. 12. Občinske takse...................................... 13. Dohodki občinskih ustanov........................... 14. 90°/« presežka iz leta 1956 ........................ 15. Razni dohodki ............... 16 20°/« občinskega investicijskega skladu . ■ • ■ 17. Vplačilo na račun izpada proračunskega j)_risj>evka iz dobička gosdodnrskili organizacij iz leta 1956 3.300 2.874 300 783 4.300 3.500 8.000 1,200 190 2,145 700 10,708 1,816 127,857 122.857 Skupaj proračunski dohodki . II. Izdatki L Administrativni proračun....................... 2. Dotacije v gospodarstvu............................ m 3. Negospodarske investicije........................_ Skujiaj proračunski izdatki . . . 127857 B. SREDSTVA SKLADOV L Občinski investicijski sklad ....................... 2 Občinski cestni sklad ................................. 7 3. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš.................2IS XXI. poglavje KONČNE DOLOČBE Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957. St. 05/1-2025/1-57 Ljubljana, dne 21. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Franc Drobež 1. r. Občina Cerknica 144. 0 Podlagi 1. in 2. člena Zakona iti piSPrcnicmbi in dopolnitvah Tein JneRa zakona o občinski dokladi srn-, ,Poscbiiein krajevnem samopri- 1 (Ur. L FLRJ št. 19-241 57), ticKa H t?,Čke poglavja Zvez- di r ,n'zbehega plana za leto 1957 ' 1 rLRJ št. 54,56), XVIII. po- glavju družbenega plana Ljudske republike Slovenije (Ur. list LRS št. 3/57) in 24. člena statuta občine Cerknica je Občinski ljudski odbor Cerknica na 14. seji. dne 2. junija 1957, sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade od dohodkov od kmetijstva, samostojnih poklicev in od premoženj v 1. t957 4. člen Zavezancem samostojnih jioklicev in premoženj se za leto 1957 odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, izvzemŠi zavezancev za davek od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela. Občinska doklada sc po tem členu ne odmerja tistim zavezancem, katerih celokupni letni dohodek ne presega 129.009 dinarjev. Ostalim zavezancem pa sr odmeri takole: a) brivcem in frizerjem, čevljarjem. krojačem, popravljalcem nogavic. šiviljam, žagarjem drv in ostalim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo z uslužnostnimi opravili zasebnim potrošnikom, po stopnji 2.50 "/„; b) vsem ostalim zavezancem samostojnih poklicev in premoženj po stopnji 7*/«. 5. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina. 6. člen Uredba o dohodnini (Ur.l. FLRJ št. 18-56) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odlok o stopnjah dohodnine za leto 1957 (Ur. lisi FLRJ Št. 15/57) ter Uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih jiroračun-skili dohodkov veljajo kakor za odmero in pobiranje dohodnine tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. , 7. člen Davčne olajšave pri dohodnini se morajo upoštevati tudi pri občinski dokladi na odgovarjajočo hodni no. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku v uradnem vestniku 01,0 Ljubljana. St. 01/1-33/20 Cerknica. 5. junija 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Jože Telič 1. r. Občina Domžale 145. Na podlagi 15. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. list FLRJ št. 26-325/56), 2. ostavka' 7. člena uredbe o potnih, in selitvenih stroškov (Uradni list FLRJ št. 28-295/55), II. točke 1. člena odloka o dnevnicah in povračilu zn ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Ljubljana (Glasnik št. 100 z dne 28/12-1956) in 24. člena statuta občine Domžale je občinski ljudski odbor Domžale na seji dne 7. junija 1957 sprejel ODLOK o povračilih stroškov za službena potovanja in terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Domžale do 10 kilometrov oddaljeno od ožjega območja občine in o uvedbi kilometrine 1. člen Za službena potovanja in terensko delo, ki sc opravlja v mejah občine Domžale do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine, gre delavcem in uslužbencem vseh državnih organov in zavodov v občini Domžale povračilo v obliki dnevnice, in sicer: a) za uslužbence od V. jilačilnega razreda navzgor 580 dinarjev; b) za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 540 dinarjev; c) za druge delavce in uslužbence 450 dinarjev. 2. člen Za ožje območje občine se smatra ozemlje, ki je omejeno s krogom polmera 2 km s središčem stavbe ObLO Domžale'. ■ 5. člen Če na poti, ki jo je treba prepotovati, ni rednih prevoznih sredstev iz. 6. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških, razdalja od službenega kraja do kraja, kamor uslužbence potuje, pa je večja kot 4 km, prljiada uslužbencu občinskega ljudskega odbora Domžale povračilo v obliki kilometrine za vsak kilometer. Višina kilomelrine se določi po odredbi o višini kilometrine (Uradni list LRS št. 4-4/56). 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLG Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Avbelj L r. K temu odloku je dal soglasje OLG Ljubljana po sklepu 19. skufj-ne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 5. julija 1957. Občina Litija 146. Nu podlagi 2. odstavka 15. in do- 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), toč. i/f LXXVUL priloge I/A, Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371/55), v zvezi s 57.. 58. in 59. členom uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. 1. FLRJ št. 6-63/54), izdaja Občinski ljudski odbor Litija, posklepu. sprejetem na 24. redni seji dne 30. maja 1957 ODLOK o spremembi odloka o opravljanj™ gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob , turistom in potnikom in dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Litija, ki je bil sprejet na 4. redni seji GbLO Litija dne 25. novembra 1955 in razglasen na krajevno običaien način, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: I. . Opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč. 1. " člen Gostinske storitve se lahko opravljajo izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na priložnostnih shodili in prireditvah (zabavah, veselicah), na sejmih, razstavah in drugih prireditvah na prostem ali v zaprtih prostorih. 2. člen Za opravljanje gostinskih storitev po 1. členu tega Odloka je potrebno dovoljenje, ki se izda za določen čas, največ pa samo za čas trajanja prireditve, za katero je izdano dovoljenje. 3. člen Dovoljenje po prejšnjem členil se daje gostinskim podjetjem in gostiščem ter gospodarskim in množičnim organizacijam, katerih poslovni predmet obsega tudi gostinsko dejavnost. Izda ga odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Litija, po poprejšnjem zaslišanju gostinske zbornice in pristanku pristojnega organa za notranje zadeve na prošnjo organizacije, ki namerava opravljati take storitve. Dovoljenje se izda, če organizacija, ki namerava opravljati take storitve, izpolni naslednje pogoje: a) da prosilec nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo; b) da poda prosilec zagotovilo, da bodo prireditveni prostori ustrezali osnovnim sanitarnim in higienskim pogojem za opravljanje gostinskih storitev: c) da je prireditveni prostor preskrbljen s primernimi stranišči; č) da je 'prireditveni prostor v nočnem času zadostno razsvetljen; d) da je prireditveni prostor zavarovan pred onesnaženjem in prahom in da ne ovira javnega prometa. Gostinske storitve izven poslovnih prostorov sc lahko opravljajo samo pod nadzorstvom oziroma vodstvom osebe, ki ima strokovno izobrazbo kvalificiranega ali polkvali-ficiranega gostinskega delavca. Pri manjših prireditvah lahko odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO-I.itija to obveznost iz prejšnjega odstavka spregleda. II. Oddajanje opremljenih sob turistom in potnikom. 4. člen Zasebniki lahko oddajajo potnikom in turistom opremljene sobe v okviru njihovega zasebnega stanovanja. Zasebno sta novami je obsega prostore, v katerih stanovalci običajno stanujejo. 5. člen Zasebniki, ki nameravajo oddajati opremljene sobe v svojih stanovanjih potnikom in turistom, morajo priglasiti odseku za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Litija število in opis teh sob ter morebitne druge podatke o sobah. Na podlagi priglasitve odredi odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve pregled priglašenih sob po komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki sanitarne inšpekci je, turistične organizacije in gostinske zbornice. Na podlagi poročila komisije izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve prosilcu dovoljenje za oddajanje sob ter vpiše sobo v seznam opremljenih sob in dostavi en izvod dovoljenju krajevni turistični ali gostinski organizaciji. 6. Člen Ce je komisija mnenja, da soba ni primerna zn oddajanje potnikom in turistom, izda prosilcu ustrezno navodilo za odpravo pomanjkljivosti. Na zahtevo prosilca izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve prosilcu tudi odločbo o odklonitvi dovoljenja in vpisa v seznam opremljenih sob. Pfoti odklonitvi dovoljenja ima prizadeta stranka pravico pritožbe na Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Litija. 7. člen Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ire spadajo k rednemu stanovanjy, se šteje kot gostinska dejavnost in mora zasebnik imeti posebno dovoljenje po uredbi o zasebnih gostiščih. Oddajanje sob v podnajem za daljši čas od 15 dni se ne šteje za oddajanje sob po 4. členu tega odloka. 8. člen Zasebniki, ki bodo oddajali sobe turistom in potnikom v smislu tega odloka, smejo nuditi prenočevalcem take storitve, ki so neposredno vezane na oddajo sob. , 9. člen Potniki in turisti sc smejo sprejemati le v tiste sobe, za katere je odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Litija izdal dovoljenje in ki so vpisane v seznam opremljenih sob po 5. členu tega odloka. 10. člen Predpisi o prijavljanju prebivalstva veljajo tudi za potnike in turiste po tem odloku. III. Dajanje hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih. 11. člen Ce zasebna gospodinjstva dajeio hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, se šteje to za gostinsko dejavnost in je zanjo potrebno dovoljenje po predpisih Uredbe o zasebnih gostiščih (Ur. 1. LRS št. 14-54). IV. Končne določbe 12. člen Zn prekrške se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din: a) Fizične in nravne osebe, ki niso gostinska podjetju in gostišča, ki brez dovoljenja opravljajo gostinske storitve. b) Kdor pri oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ravna v nasprotju s predpisi 7., 8. in 9. člena tega odloka. " Če opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez dovoljenja. se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. list FLRJ št. 5/54). 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju občine Litija veljati predpisi Odloka' o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in dajanju hrane v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Litija, ki je bil sprejet na 4. redni seji občinskega ljudskega odbora Litija dne 25/11-1955 in razglašen na krajevno običajen način. Predsednik ObLO Litija: Miha Berčič 1. r. Občina Ljubljana-čmuče 147 Na podlagi 2. odst. 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 15. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. 1. FLRJ št. 26/56) in 24. člena statuta občine Črnuče je občinski ljudski odbor Ljubljana-Crnuče sprejel na seji 24. maja 1957 ODLOK: o povračilu stroškov za službena potovanja in terensko delo. ki sc opravlja v mejah občine Ljubljana-Črnuče, do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine 1. člen Uslužbencem in delavcem državnih organov in zavodov na območju občine Ljubljana-čmuče pripada za službena potovanja in terensko delo, ki se opravlja do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine, dnevnica v višini 50°/o dnevnic, ki so določene v 11. točki 1. člena odloka o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Ljubljana (Glasnik št. 100 z dne 28/12-1956). Naselja Črnuče. Dobrova pri Cr-nučah, Ježa in Nadgorica spadajo v ožje območje občine ter zato za službena potovanja in terensko delo v tem območju delavcem in uslužbencem ne pripada povračilo po tem odloku. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 01/1-233/2-57 Črnuče, dne 24. maja 1957. Predsednik ObLO: Peter Lešnjak 1. r. K temu odloku je dal soglasje OLO Ljubljana po sklepu 19. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 5. julija 1957. Občina Moravče 148. . Na podlagi 1. in 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19-241/57), 1. in 2. točke XXII. poglavja zveznega družbenega plana zn leto 1957 (Ur. list FLRJ št. 54/56), XVIII. poglavja družbenega plana Ljudske republike Slovenije zu leto 1957 (Ur. list LRS št. 3/57) in 24. člena statuta občine Moravče je Občinski ljudski odbor Moravče na 15. redni seji dne 22. maja 1957 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj zn leto 1957 1. člen Na območju občinskega ljudskega odbora Moravče se pobira v letu 1957 občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj. 2. člen Občinska doklada po tem odloku je proračunski dohodek občine za kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih in drugih potreb, predvidenih za leto 1957. 3. člen Osnovo za občinsko doklado od dohodkov iz kmetijstvu tvori za leto 1957 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstvu in znaša 8%>. Doklada sc odmeri za vse kataste ske občine po enotni stopnji. 4. člen Zavezanci dohodnine od san10! stojnih pokl!ce\ in od premožen) plačujejo občinsko doklado poda'0' ni osnovi, ki je podlaga za odmcr” dohodnine od samostojnih poklic” in premoženj, izvzemši zavezanci zJ davek od dohodkov iz dopolnilni'«11 delovnega razmerja in honoratnR«a dela. Občinska doklada se odmeri P° tehle stopnjah: a) zavezancem obrtnikom, ki ?e pretežno ukvarjajo s proizvode obrtjo, po stopnji 3%; b) zavezancem obrtnikom, ki sf pretežno ukvarjajo z uslužnostniH) opravili, zasebnikom in prevozi'1 kom po stopnji 2°/o; c) vsem ostalim zavezancem f,a' mostojnih poklicev in zavezance1* od premoženj po stopnji 5°/o. . Občinska doklada se odmeri* vsem zavezancem ne glede na J1 šino celokupnega letnega dohod« 1 5. člen Občinska doklada se odmerja >* plačuje v gotovini istočasno i» ", isti način kakor ustrezajoča dol'0"' ninn. 6. člen . Uredba o dohdoini (Ur. list FL™ št. 18/56) z vsem! spremembami 1 dopolnitvami, odlok o stopnjah d® hod ni ne za leto 1937 (Ur. list l‘M • št. 15/57) ter uredba o prisilni ■*' ter javi davkov in drugih proraču", ' ' ' " (Uradni list FLm, ......rahljajo tudi zu 0 ! mero in klade. 7. člen Davčne olajšave, ki pri dohodnini, veljajo činsko doklado. 8. člen Ta odlok začne veljati z dn,!*J objave v »Glasniku«, uradnem vcS niku OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbor”' Martin Klopčič 1. r. škili dohodkov št. 33/53) se uporabljajo tudi za 1 ' občinske d°U pobiranje so določe”6 tudi za ob' obfi"' Vsebina 142 Oillok o proračunu za leto 1957 Ljubljniin-Br/igrad. 145 Družbeni plan za leto 1957 občine M1* I jatia-Bežigrud 144 Oti lok o uvedbi občinske doklade od ‘J(), h or! kov od kmetijstva, samostojnih klicev In od premoženj v letu V>57 Čine Cerknica. , 145 Odlok o povračilu stroškov zu potov un ja in h rensko delo, ki se OP Ija v mejah občine do 10km odd*D otl ožjega območja občine in o °vt kilometrine občine Domžale. 146 Odlok o spremembi odloka o °Pr,8 ypih nju gostinski li storitev izv m Pos prostorov gostinskih podjetij in f»°' ju o oddajanju opremljenih sob