Obnovljena izdaja - Leto XVII. - štev. 18 (689)
_________
Tr^t -15. oktobra 1965 40 hr
Soecviz. m «do. post. - Grappo II
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
.
IŠii

SMe m, melisma m tržaško skrhništoo
Ob skorajšnjem obiska posl. Mora v Jugoslaviji
PREITI K DEJANJEM
Vlada je sporočila, da bo njen predsednik posl. Aido Moro prve dni novembra obiskal Jugoslavijo z uradno delegacijo, če se ne motimo, se že dve leti govori o tem obisku in je vedno kaj prišlo vmes, kar je dalo Rimu povod za njegovo odložitev.
V pričakovanju tega obiska se pojavljajo tudi s strani italijanskih uradnih krogov vesti o dobrem stanju sedanjih odnosov med Italijo in Jugoslavijo
Vse to je nadvse razveseljivo. Bili smo vedno proti kakršni koli komplikaciji med Jugoslavijo in Italijo in smo se vedno zavzemali za čimtesnejše sodelovanje na vseh področjih, ker je le tako moč govoriti o mirnem sožitju, o mirnem reševanju odprtih vprašanj, o prispevanju k utrditvi miru v tem delu Evrope, kjer je stoletja vojno stanje bilo vsakdanji «normalni» pojav.
Prepuščamo drugim velike teme mednarodne politike, ki se bodo prav gotovo obravnavale za časa tega obiska.
Ob tej priliki bi želeli le nakazati vprašanje, ki se nas direktno tiče in bo prav gotovo____
saj ne more biti drugače — predmet razgovorov. Gre za odprta vprašanja slovenske narodne manjšine v Italiji.
V zadnjem času se slišijo s strani vladnih strank glasovi teoretičnega razumevanja v zvezi s slovensko narodno manjšino. Prav posebej se to dogaja v Trstu in Gorici, kjer so se nekateri voditelji Krščanske demokracije, ki do nedavnega ni dajala nobene važnosti Slovencem m je bila proti njihovim zahtevam v skupni fronti z najbolj reakcionarnimi in nacionalistič-mnn krogi, začeli razvijati najrazličnejše teorije. Tudi v okviru deželnega sveta Furlanije-Ju-lijske krajine so se s strani nekaterih predstavnikov deželna vlade slišali v odnosu do Slovencev nekateri glasovi dobre volje. Marsikdo je zaradi vsega tega začel verjetno gojiti kakšne iluzije. Te iluzije so postale morda še večje v trenutku, k° je bilo sproženo vprašanje vključitve Slovencev določene politične barve v občinske in pokrajinske odbore v Trstu in Gorici.
Kakšno pa je dejansko sta-,n,e,? Do sedaj razen vključitve tren Slovencev, ki so dobili od Krščanske demokracije pečat «demokratičnosti» in so zaradi tega avtomatično postali «spodobni», niso Slovenci v Italiji napravili niti enega koraka dalje v reševanju svojih odprtih vprašanj.
Dejstvo je, da je za njih bistvene važnosti vprašanje «kolokaci-je» v italijaskem javnem življenju. Ta «kolokacija» pa je še vedno zavita v veliki in nepredirni megli. Obstajajo konkretni instrumenti, ki bi lahko z do-
bro voljo služili za oporo osrednjim in krajevnim oblastem, če bi hotele razjasniti položaj. Ne moremo si kaj, da ne bi ponovno opozorili na Mirovno pogodbo, na listino OZN o človečanskih pravicah, na ustavo republike, na Londonski memorandum in na Posebni statut Fur-lanije-Julijske krajine, če bi pri vladi in njenih perifernih organih obstajala volja po konstruktivni politiki v odnosu do slovenske narodne manjšine, bi se lahko našle takšne rešitve, ki bi zadovoljile Slovence in načela demokracije na splošno. A te volje ni.
pra-okviru ita-
Ne ve se, ali vlada levega centra misli kdaj formalno pravno urediti položaj Slovencev v Italiji. Kakšne bi bile lahko pobude v tej zvezi? Obstaja priloga k Londonskemu memorandumu. To bi lahko razslegnili na vsa področja dežele Furlanije-Julij-ske krajine, kjer živijo Slovenci. Če pa bi takšna raztegnitev ne bila zaželena iz kakršnih koli razlogov, bi se vlada lahko zatekla k izdelavi okvirnega zakona, ki bi zajel vso narodno manjšinsko problematiko in bi dajal nekatere specifične kompetence krajevnim ustanovam. Tretja rešitev — ta bi bila gotovo najboljša in najbolj demokratična — bi se lahko našla v pravnih določilih, ki bi jih vlada izdala za raztegnitev popolne komnetence po slovenskih vprašanjih deželnemu svetu Furla-nije-Julijske krajine, kar bi spravilo v življenje sporni 3. člen statuta, o katerem se liudje i sorašujejo, zakaj obstaja, če se j deželi odrekajo kompetence v I njegovi zvezi. Poti je več, do se- I daj pa nismo slišali, da bi bila vlada levega centra nrinravljena ubrati eno izmed njih. Nasprotno, do sedaj, je celo omejila vse možnosti reševanja s tem, da se je protivila slehernemu poskusu deželnega sveta, da bi sprejemal nekatere določbe glede zelo specifičnih in krajevnih vprašanj slovenske narodne manjšine. Sedaj ima večina v deželnem sve-[U — sestavljena iz predstavni-. y kriščanskih demokratov, socialdemokratov, republikancev in eoi etično tudi socialistov — ar-gument, da ležela nima zaradi oc °cne?a stališča vlade in razsodb ustavnega sodišča nobene kompetence glede slovenskih problemov m da je zato nemogoče sprejeti kakršno koli zahtevo slovenskih ali demokratičnih predstavnikov v tej zvezi. Iz tega sledi, da se vladne stranke sklicujejo na svojo «dobro voljo», a istočasno obupno krilijo z rokami, ko gre za konkretizacijo te «dobre volje», peš da nimajo na razpolago instrumentov, ki bi jim dovoljevali kakršno koli pozitivno dejanje.
Skratka, vladne stranke do sedaj ne dajejo Slovencem v Ita-
liji nobene perspektive vilno «kolokacijo» v lijanske države.
Iz časopisnih vesti smo zvedeli, da je bilo to vprašanje sproženo na hedavnem obisku delegacije italijanskega ustavnega sodišča v Beogradu. Predsednik sodišča prof. Ambrosini je nekaj izjavil o narodnih manjšinah, ne vemo pa, ali je bilo govora o nedavni razsodbi tega sodišča v zvezi z deželnim zakonom o procedurah instrumentih načrtovanja. Vemo le, da je takrat vlada levega centra urgirala pri ustavnem sodišču razsodbo proti zakonskemu členu, ki je vseboval ostavek o slovenskem (Nadaljevanje na 4. strani)
Začel se je šolsko leto in začele so se kot nalašč tudi težave za slovensko šolo. Kot nalašč, smo rekli čeprav se nam vsiljuje misel, da so težave sad določene smeri.
Dogaja se, da je šolski skrbnik v Trstu imenoval dr. Abramovo za ravnateljico nižje srednje šole pri Sv. Ivanu, h kateri spada tudi nižja srednja šola na Katinari. Ker je dr. Abramova istočasno tudi ravnateljica slovenskega Znanstvenega liceja, ki ima tudi vejo klasične	usmeritve, je	postala	dr.
Abramova formalna ravnateljica treh šolskih enot, dejansko pa kar štirih;	nižje srednje	šole	pri	Sv.
Ivanu,	nižje srednje	šole	na	Katinari,	Znanstvenega liceja	in	Kla-
sičnega liceja.
. Mi nimamo prav nič proti dr. Abramovi. Vemo samo to, da bo morala strahovito delati, če bo hotela v redu opravljati vse svoje dolžnosti in da se nam zato res smili. Smo pa proti sklepu šolskega skrbnika, ki ni prvič prišel do takšnih odločitev. Smo proti temu sklepu, ker vemo, da dr. Abramova pri vsej svoji dobri volli ne bo mogla opravljati svojega dela. Smo proti temu sklepu, ker bi bilo pravilno načelo, da je en človek lahko ravnatelj le ene šole; smo proti temu sklepu, ker je dr. Abramova opravila natečaj za ravnateljstvo na nižji srednji šoli in bi bilo zato pravilno, da se mesto na Znanstvenemu liceju poveri. dokler ne bo vprašanje dokončno rešeno, kakemu drugemu šolniku, ki ga bilo z dobro voljo lahko najti.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooboooooooooooc
V Gorici vrsta občinskih problemov čaka rešitve
Na prihodnji občinski seji ' bodo vendarle diskutirali o programu uprave
Goriški občinski odbor je sestavljen. O političnem pomenu uresničenja formule levega centra v glavnem obsoškem mestu ter prisotnosti slovenskega predstavnika v gò-riški upravi smo že spregovorili.
Sedaj se pozornost osredotoča o-krog programa nove uprave in se pričakuje sklicanje seje občinskega sveta, kar se bo zgodilo v prihodnjih dneh. Na tej seji se bo razpravljalo o programski platformi štirih večinskih strank. Resnici na ljubo prevladuje znatno zanimanje v zvezi z rešitvami nekaterih največjih vprašanj, ki so že Vv Preteklosti globoko delila politične sile, tudi tiste politične sile, ki so se sedaj združile v novi u-pravi. Predvsem se sklicujemo na regulacijski načrt ter na zakon št. 167, na industrijsko področje, na municipalizacijo, na vprašanje slo-, venskih imen za slovenske otroke. Po vseh teh vprašanjih stališča niso bila le različna, marveč celo nezdružljiva in je prišlo do velikih polemik.	(
Tako glede rešitev v zvezi z uveljavitvijo zakona št. 167, kar je privedlo do vinkulacije vrtnarskih zemljišč v Štandrežu in pri Sv. Roku, čemur so se uprle PSDI, PSI in SDZ. Tudi med temi strankami pa ni bilo jasnih idej glede dokončnih rešitev tega vprašanja. Na kakšni podlagi je v tej zvezi prišlo do sporazuma? Upamo, da sporazum ni bil dosežen na škodo kmetov in mestnega gospodarstva, kot upamo, da ni bil dosežen na škodo pravilne uveljavitve zakona štev. 167 in njegovih družbenih ciljev.
Zelo zanimivo bo zvedeti, kot izhaja iz nekaterih neuracVnih vesti,
ali je res SDZ odstopila s svojega prejšnjega stališča odpora proti raztegnitvi industrijskega področja med Standrežom in Sovod-njami. To bi bilo zelo težko, ker bi pomenilo, da je za SDZ važne-je dobiti mesto v upravi kot pa oraniti Štandrež in Sovodnje pred raznarodovalnimi nevarnostmi, ki jih seboj prinaša industrijska lokalizacija.
Zgleda pa, da je sporazum o mu-nieipalizaeiji pozitiven. Govori se, da je KD pristala na municipaliza-cijo mestnih prevozov in mreže za izterjevanje davkov, ki je bila do sedaj v rokah INGIC. Zaradi tega vprašanja je decembra 1962 nastala kriza v odboru KD-PSDI in je PSDI takrat zopet stopila v opozicijo.
Veliko vprašanje pa nastaja v zvez; s pravico, ki jih imajo ' starši. da nadenejo slovenska imena svojim otrokom. V preteklosti so se na goriški občini vedno upirali proti tej pravici v nasprotju s tem, kar se dogaja v nekaterih drugih soriških občinah, kot n. pr. v Doberdobu. KD je stalno uresničevala ^državni zakon na restriktiven način, kar je levica vedno ožigosala.
V tej bitki je bila SDZ zelo aktivna. Ali je v tem trenutku, ko je stopila v odbor, dobila kakšna zagotovila v tej zvezi? Želimo si, da ne bi v prihodnosti odv. Sfiligoj odgovarjal na naša vprašanja v tej zvezi z istimi argumenti, ki jih je uporabljala KD.
Na vsa ta vprašanja bomo v kratkem dobili odgovor. Stališče komunistične skupine v občinskem svetu je odvisno od doseženih sporazumov, ker smo napovedali konstruktivno in, ne demagoško opozicijo.
V primeru slabih kompromisov bo naše stališče še bolj neprizanesljivo.
V deželi kakor v državi
Zaradi sklepa šolskega skrbnika se bomo znašli pred izredno hudim položajem: ravnateljica ne bo mogla slediti vsem šolam, katerim načeljuje, šole bodo zaradi tega irpele, trpela bo vzgoja, upravne zadeve bodo slabo urejene. V končni fazi to pomeni postaviti kar štiri slovenske šolske enote v neurejen položaj, ki se bo sprevrgel v škodo za slovenske šolarje in za vso slovensko manjšino.
Vemo, da je, žal, takšna praksa zelo razširjena tudi na italijanskih šolah. Zato ni čudno, da so raz-mcre v italijanskem šolstvu zelo kritične. Vprašanje je torej vsesplošno in ga je treba .čimprej rešiti. Konkretno vprašanje sloven-ske. šole pa se da rešiti na ta način, da se sklep šolskega skrbni-ka razveljavi, kajti samo ravnatelj, ki je vedno na šoli lahko pravilno sledi problemom, ki na šoli nastajajo.
☆
Pred kratkim je bila pri šolskem skrbniku prof. Tavelli delegacija, ki so jo sestavljali: pokrajinska svetovalka Gerbečeva, občinski odbornik Hreščak, pokrajinski svetovalec Pečenko, predstavnik Sind. slov. šole Dobrila in na-brežinski župan Legiša. Delegacija je iznesla prof. Tavelli svoje nasprotovanje proti imenovanju ene in iste osebe za šolskega ravnatelja na Opčinah in v Nabrežini. Trot. Tavella se je skliceval na zakon iz leta 1961, ki ne predvideva omenjenih didaktičnih ravnateljstev a je izjavil, da bo vzel v pretres. zahteve delegacije in sporbčrl svojo odločitev. Dej.stvo je, da smo zvedeli, kako je prof. Tavella zelo samozavestno nastopal z delegacijo, kar pa se ne bi smelo dogajati, saj so bili člani delegacije izvoljeni predstavniki političnih strank. Vsekakor pa je zelo zanimivo, da je delegacija iznesla problem, o katerem je prof. Tavella izjavil, da ga bo skušal u-godno rešiti. Takoj zatem pa je javnost zvedela za nrimer dr. A-bramove, ki je postala ravnateljica kar treh slovenskih šol. Podoba je, da je šolsko skrbništvo zelo gluho za zahteve javnega mnenja. Ali ni to morda sad določene politike do slovenske manjšine?
Začelo se je včlanjevanje za 1966
Centralni komite KPI je ob otvoritvi kampanje za včlanjevanje in pridobivanje novih članov v KPI in ZKMI naslovil poziv članstvu, naj se resno loti letošnje naloge s ciljem številčne okrepitve in kvalitetnega razvoja partije. Zato je CK v svojem pismu svetoval mobilizacijo tovarišev od 31. t.m. do 7. novejubra, ko naj se dosežejo čimvečji uspehi v včlanjevanju starih članov in pridobivanju novih.
Vemo, da so si federacije, ki spadajo v okvir naše dežele, zadale konkretne cilje, ki naj se dosežejo do 7. novembra. Prepričani smo, da bo vsak tovariš v teh dneh izpolnil svojo dolžnost in napravil vse, kar je v njegovi moči, za okrepitev partije, kar pomeni istočasno okrepitev vrst levičarskih in naprednih sil.
Včlanjevanje v KPI za 1966 se je začelo, al ■i se že prijavil svojij osnovni organizaciji?
DELO • 2
15.10.1965
Dežela naj zagotovi sirehovoo Mo v slom
Resolucija KPI v deželnem svetu sprejeta
Prejšnji teden je deželna zbornica tri dopoldneve razpravljala o zakonskem osnutku o strokovnem izobraževanju. Zakonski osnutek je predložila skupina demokristjanskih svetovalcev. Osnutek je povzročil že v zakonodajni komisiji precejšnje kritike, ker le delno rešuje problem strokovnega izobraževanja, saj ga še vedno prepušča skoraj izključno pobudi nekaterih privatnih in poljavnih ustanov, katerih večina je vezana na strankarske koncepte. To dejstvo so poudarjeno iznesli v splošni razpravi komunistični svetovalci Bergomas, dr. Bosari in prof. Sema. V prizadevanju, da bi zakonski osnutek izboljšali, so komunistični svetovalci predložili tudi vrsto popravkov, ki pa jih je običajna večina odbila, tako da se je skupina KPI vzdržala v končnem glasovanju, saj se zakon ne more smatrati kot najboljši, čeprav vsebuje tudi nekatere pozitivne aspekte, ki bodo pripomogli k večjemu razmahu strokovnega izobraževanja v deželi v pričakovanju državnega zakona, ki naj dokončno uredi vprašanje.
V zvezi z zakonom se je, kot je bilo pričakovati, pojavilo tudi vprašanje strokovnega izobraževanja v slovenščini. Že v zvezi z zakonom za pomoč dežele pri izgradnji poslopij za strokovne in tehnične šole, sta deželna svetovalca dr. Ši-škovič in Jarc postavila zahtevo, naj se predvideva izgradnja poslopja slovenske strokovne in tehnične šole, ki naj jo država ustanovi, da izpolni težko vrzel v slovenskem šolstvu. V zvezi s strokovnim izobraževanjem pa je komunistična skupina predložila ob koncu splošne razprave resolucijo, ki se glasi:
«Deželni svet ugotavlja potrebo, da se pospešuje strokovno usposabljanje v vseh jezikih, ki se govore v deželi, ter poziva zato deželni odbor, naj poskrbi, da ustanove, ki dajejo pobudo za strokovne tečaje ali jih upravljajo, lahko poskrbe tudi za pouk v slovenskem jeziku».
Resolucijo je razložil dr. šiško-vič. V začetku je pripomnil, da je resolucija jasna in da ne bi bila potrebna nobena obrazložitev. Ker pa gre za zelo važno vprašanje, ni odveč, da se v glavnem osvetli. Skupina KPI se zaveda, da je težko zahtevati, naj bi dežela kot taka direktno organizirala tečaje za strokovno izobraževanje v slovenščini, ker nima svojih lastnih instrumentov za to. Gre torej za to, da se deželni odbor zavzame v smislu predočitve takšne potrebe tistim 'ustanovam, ki bodo dobivale deželni finančni prispevek in ki že upravljajo takšne tečaje. Dr. Ši-škovič je že takoj odgovoril morebitnemu ugovoru, s katerim bi se večina lahko izognila takšnim tečajem, češ da je pot za takšne tečaje odprta, če jih bo kdo zahteval. Tečaj v primeru «zahteve» ni rešitev vprašanja. Rešitev vprašanja je že predhodno organiziranje tečajev, ker se samo tako lahko uveljavi ustavni člen, ki predvideva in omogoča «prosto izbiro». Mladi slovenski delovni ljudie danes ne morejo izbirati, ker takšnih tečajev ni in imajo samo eno pot: posečanje italijanskih tečajev, kar ne odgovarja načelu enakopravnosti. Postaviti v ospredje vprašanje «zahteve», pomeni izogniti se ustavnemu členu, kršiti načelo «proste izbire» in načelo enakopravnosti med državljani. Zato resolucija poziva. naj deželni odbor že sedaj predvideva — vedno v okviru obstoječih ustanov — ustanovitev slovenskih tečajev, ki jih do sedaj ni bilo. razen nekaj pohud na kmetijskem področju s strani Kmetijskega inšpektorata v Trstu.	j
Gotovo — je poudari! dr. šiško- ]
vič — da bi bilo mnogo bolje, če bi se v zakonski osnutek vnesla pravna norma, ki bi to predvidevala. Prej ali slej se bo moral položaj okrog vseh teh vprašanj temeljito razčistiti, ker ne moremo več trpeti, da bi onemogočili u-vedbo problematike slovenske manjšine v deželne zakone. Ker pa je zakon splošen, se Slovenci lahko sklicujemo na njegove člene, a pri tem je treba postaviti določeno konkretno zahtevo, ki je vsebovana v resoluciji. Vsekakor pa bo moral deželni svet čimprej razpravljati o tem, kako naj se odstrani veto vlade in ustavnega sodišča glede pravnih norm o ureditvi položaja Slovencev, kajti tega se je zavedal tudi predsednik Ustavnega sodišča prof. Ambrosini ob svoj-em obisku v Beogradu, čeprav je zelo megleno odgovarjal na vprašanja glede manjšinske pravne ureditve. Ne bi bilo slabo, da bi se vladi postavila zahteva za izdajo posebnih določb v zvezi z uveljavitvijo 3. člena. Posebnega statuta.
Na koncu j-e dr. šiškovič ponovil zahtevo, naj se resolucija njegove skupine sprejme. Tako poročevalec Ramani kot odbornik Giust sta resolucijo sprejela. Sedaj bomo videli, če bodo temu sprejetju sledila konkretna dejanja, ki jih pričakuje slovenska in demokratična javnost.
Prvi deželni kongres Delavske zbornice CG1L
Za demokratično načrtovanje
strukturno preosnovo in agrarno reformo
V soboto 9. in nedeljo 10. oktobra se je v Trstu s-estal I. deželni kongres CGIL. Poleg delegatov raznih podjetij in obratov dežele Furlanije Julijske krajine sta kongresu prisostvovala tov. Rinaldo SCHEDA, tajnik CGIL in delegacija sindi- i katov SRS.
Važnost tega kongresa, kakor tudi zasedanja glavnega sveta naš-e sindikalne zveze je v prvi vrsti v tem zaradi odločilne vloge, ki jo bodo imele to jesen borbe delavcev za obnovo kolektivnih delovnih pogodb, proti poskusu, da se z vladno podporo uvede zamrznjenje mezdne dinamike, kar naj bi pomenilo šc en hud udarec življenjskemu standardu delavcev.
Italijansko gospodarstvo, ki je leta 1963 zašlo v krizo, ne najde resnega izhoda. Statistike še vedno kažejo, da se kljub predvidevanju zastoj nadaljuje. Tega se dobro zavedajo vodilni krogi italijanskega gospodarstva Dejstvo je namreč da izhod iz krize plačujejo ravno
nižji sloji, ki jim krogi veleindustrije nalagajo breme intenzivnejšega izkoriščanja, brezposelnosti zaradi zaprtja obratov, zaradi skrčenja nameščencev ali zaradi skrčenja delovnega časa tudi do «nič ur».
Tendenca velekapitala je danes racionalnejše gospodarstvo, ki pa naj bi se razvijalo na sedanji strukturni podlagi. Kako je to mogoče, nam dokazuje Pieraccinijev načrt, petletni razvojni načrt za leto 1965 do 1969, ki je predvideval za letošnje leto porast narodnega dohodka, ki se je izkazal v resnici za 1 odst. manjši. (En odst., ki se v številkah pravi 300 milijard manj ).
Na to tendenco pristaja v prvi
Metro v Tbilisiju
Moskva, Leningrad in Kijev imajo svojo podzemno železnico, ki rešuje probleme naglega prevoza mestnega prebivalstva. Sedaj se je zvedelo, da bo tudi prestolnica Georgije Tbilisi dobila svojo podzemno železnico. Proti koncu tega leta bo začela delovati prva podzemna železniška proga. Gradnja podzemne železnice je bila združena z velikimi težavami, ker so se konstruktorji morali spopasti s skalnatim terenom. V teku gradnje so pod zemljo odkrili veliko število termalnih izvirov.
Že zopet se pojavljajo v Zah. Nemčiji takšne slike, ki ponazorujejo, kako vzgajajo otroke po šolah in za časa počitnic. Revija «Štern» obsoja takšno vzgojo, v kateri so udeleženi vojaški krogi.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooo JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOO
Kriza v induziji postavlja
V zadnjem času so azijske dežele stalno v ospredju mednarodnega političnega dogajanja. Poleg krize v Vietnamu zaradi čedalje večjega ameriškega angažiranja v boju proti osvobodilnim težnjam vietnamskega ljudstva in poleg stalne napetosti med Indijo in Pakistanom se je 30. septembra pojavilo novo žarišče nereda v Indoneziji. Del indonezijske vojske je skušal izvesti državni udar. Cilji neuspelega udara niso preveč jasni, dejstvo pa je, da se je v tej krizi, ki še vedno traja in o kateri se ne ve, kako se bo rešila, pojavila težnja militarističnih krogov, da obračunajo tako z aktivno vlogo predsednika Sukarna kot z naprednimi silami, katerih glavni del so komunisti.
Najnovejše vesti govorijo o tem, da so desničarske organizacije sprožile velike antikomunističns akcije, ki so privedle do manifestacij, napadov in požigov sedežev KP Indonezije, ki je v vladni koaliciji. Predsednik Sukamo skuša onemogočiti delitev javnega mnenja in
poziva na enotnost. Njegovo mnenje je, da je poskus državnega udara 30. septembra politično dejanje, ki ga je treba rešiti na politični način. KP Indonezije pa je s svoje strani potrdila svojo zvestobo vladnemu programu in svojo podporo predsedniku Sukarnu.
Kakšni so vzroki sedanje indonezijske krize? Ali je to znak krize politike nacionalne enotnosti predsednika Sukarna ali pa le epizoda, ki bo privedla do še večje okrepitve te politike? V sedanjem trenutku ni mogoče povedati nič jasnega. Počakati moramo na nadaljnji razvoj dogodkov.
Da malo razumemo nastali položaj, se je treba sklicevati na razvojno pot Indonezije po drugi svetovni vojni. Z velikimi težavami in težkimi ter krvavimi borbami je indonezijsko ljudstvo doseglo svojo neodvisnost in narodno enotnost. Indonezija ima preko 100 milijonov prebivalcev, ki živijo na več kot 3000 otokih. Indonezijski jezik je nastal iz potrebe po kontaktih med otoki, a ljudski jeziki so kar
trije. Med prebivalci je več razlik, na katere sta imperializem in neokolonializem stalno računala, da bi onemogočila efektivno neodvisnost. Do nedavnega je del Indonezije, zahodni Irian — polovica velikega otoka Nova Gvineja — bil še vedno v rokah nizozemskih kolonialistov. Del Bornea pa je b‘l v rokah Anglije, ki je izvedla oneracijo velike Malezije ali Mala-zije, na katero imperialisti in neo-kolonialisti računajo v svojem boju za podreditev Indonezije in kot na odskočno desko proti naprednim težnjam v tem delu sveta. Pred leti so ZDA javno podpirale gverilsko gibanje na Sumatri in sam Kennedy se. je moral Sukarnu javno opravičiti.
Na indonezijski politični pozor-nici prevladuje že 20 let Sukamo, ki je skušal — pa naj se ima o njem kakršno koli mnenje — u-resničiti in nato utrditi nacionalno enotnost ljudstva. Zato je bil pobudnik politike «nasakoma», to je povezave in enotnosti med tre-tNadaljevanje na 4. strami
vrsti vlada, ki je po svojem predsedniku dala vedeti, da se strinja s trdo roko do delavstva in da se celo smatra iz tega vidika prednja straža. Moro je namreč pozval delodajalce, naj se kar zgledujejo po državnih organih, ko gre za mezdne zahteve uslužbencev.
Jeseni bo sindikalna borba zajela skoro tri milijone delavcev vseh strok: cementarjev, električnih delavcev, dninarjev, spolovinarjev, ce-ramikov, delavcev konzervnih industrij, kovinarjev, zidarjev, železničarjev, pekov itd. Nujno je potrebno, da sila teh strok zajame najširši obseg in da jasen odgovor delodajalcem kakor krojačem državnega gospodarstva ( Pieračci-ni,- Colombo, Carli). Ta odgovor dobi zaradi svoje globoke demokratične vsebine tudi političen pomen. Saj ravno v teh borbah, iz tovarniških izkušenj, rase zavest delavskega razreda in razpoložljivost za širše, politične borbe.
Danes smemo naše zahteve združiti v te glavne cilje:
—	ugodna obnova delovnih pogodb,
—	organsko gospodarsko načrtovanje,
—	kmetijska reforma,
—	urbanistična reforma,
—	šolska reforma.
Za dosego teh ciljev je potrebna čim trdnejša enotnost, sodelovanje vsakega delavca.
Pieraccinijev načrt, to pomeni načrt, ki ga navdihujejo 'koristi velikih zasebnih monopolov, predvideva poseben sistem gospodarstva za našo deželo. Zanimivo je namreč, da jo (sicer v skladu s težnjami evropskega kapitalizma in SET) pušča ob robu in izven industrijskega področja lidestre-Padova. Naši deželi pa nekako nalaga nalogo, naj to industrijsko cono podpira ali da se razvije v smislu državnega gospodarskega načrta. Tako je naša dežela, ki je po svoji naravni legi središče tranzita s Podonavjem in afriškoazijski-mi državami. Bistvenega značaja je tudi industrijski potencial cone Trst-Tržič. Vse to pa ostaja zaradi zahtev velikih evropskih monopolov na skrajni periferiji SETa in le rezervoar delovne sile za tujino. Mi tako politiko zavračamo, in v prvi vrsti jo je zavrgla CGIL naše dežele. Mednarodni značaj naše dežele zahteva, da se ovrže ideja industrijskega področja Mestre-Pa-dova in da se resno misli na ustanovitev Finančnega zavoda, naj se izdela urbanistični načrt (proti sta-vbeniški špekulaciji), naj se ustanovi Zavod za kmetijski razvoj. Vrniti je treba Trstu mednarodni značaj, v smislu organske vključitve našega mesta v gospodarstvo Podonavja in afriško azijske cone. Ta razvoj naj upošteva razporeditev industrijske strukture na področju Trst-Tržič, na katerega naj sravitira industrijalizacija Furlanije, ki pa naj sloni na javnem kapitalu in ne na zasebnem !
Zato pa mora izvesti finančna ustanova pametno investicijsko politiko, ki naj upošteva zahtevo po vertikalizaciji proizvodnje rud v Predilskih rudnikih, potrebo trži-ških nodjetij (OET), da se rešijo vključitve v mednarodni monopol CGE itd.
Te ukrepe pa mora izdelati in izraziti ustanova avtonomne dežele, ki mora tudi in predvsem v tem pogledu braniti svojo statutarno samostojnost pred zahtevami vlade levega centra in monopolov. To mora biti tudi politični cilj !
STOJAN SPETIČ
15.10.1965
•*
DELO • 3
X. kongres Evropske
družbe za kulturo v Benetkah
Iz ljubljanskega «Dela» smo povzeli naslednji članek, ki o-bravnava problematiko v zvezi Z X. kongresom Evropske družbe za kulturo.
Od 4.-6. oktobra je imela Evropska družba za kulturo («Société Europeénne de Culture», kratko SEC) X. glavno skupščino v Benetkah. Kmalu po vojni ustanovljena družba šteje danes med svoje člane številne evropske politične in kulturne osebnosti raznih strok (od filozofov literarnih zgodovinarjev do pesnikov in pisateljev) in smeri.
Predsednik družbe je znani italijanski pesnik Giuseppe Ungaretti, ki je odprl tudi zasedanje v Benetkah. V daljšem uvodnem govoru je ponovno poudarjal pomen izmenjave misli med različno mislečimi ljudmi današnjega časa, kar je poglavitno poslanstvo SEC, ter se v drugem delu govora toplo spominjal številnih umrlih članov, tako arhitekta Le Corbusiera, Martina Buberja, Alberta Schvveizerja in drugih. Govor osemdesetletnega pesnika, poln pietete in lirsko-humanistične subtilnosti, je bil pretresljiv uvod v skupščino, ki je v naslednjem delu svojega programa obravnavala nekaj težkih' vprašanj našega časa, saj zadevajo vsakega intelektualca, ki ne misli čuti le s časom, marveč skuša z vso silo svoje osebnosti in dela opozarjati in se hkrati boriti za sporazumevanje med ljudmi in nazori, najsi so si sicer še tako nasprotni.
Dosedanji uspehi raznih dialogov, ki jih je organizirala SEC, in učinek njenega dela sploh, so spodbudili vodstvo, da razširi svoj delokrog na ves svet kot Svetovna družba za kulturo (Société mondiale de culture). O tem vprašanju je bila beseda letos že na zasedanju prezidija SEC v Pragi (14. aprila). Zbornik «Comprendre», ki ga izdaja SEC, je v svoji zadnji zajetni številki, ki je izšla za X. kongres, prinesel načrt za statut svetovne organizacije, ki bi naj v svojem «Idealnem svetu» («Con-seil ideal») združevala najpomembnejše osebnosti našega časa, katerim sta mir in sporazumevanje eden izmed glavnih smotrov sodobnega humanizma.
To je bila tudi glavna vsebina prve polovice referata generalnega tajnika SEC, profesorja filozofije prava na univerzi v Padovi U. Campagnola. V drugi poslóvici je skušal organizacijo tudi filozofsko-ideološko opredeliti, pri čemer pa je naletel na odpor.
Prvi, ki je posegel v diskusijo ! in nasprotoval Campagnolovim filozofskim tezam, je bil znani poljski marksistični filozof Adam Schafl, ki je uvodoma humorno izjavil, da mora nastopiti kot «ad-vocatus diaboli», saj mora seči v sršenovo gnezdo Campagnolove o-sebne filozofije, ki jo ta ponuja za ideologijo SEC oziroma bodoče SMC. Tega pa ni mogoče sprejeti, kajti smisel obstoja SEC ni v neki določeni filozofski ideologiji, marveč v poslanstvu izmenjavanja misli in toleranci, kar sprejema tudi Schaff stoodstotno, ne more pa biti za ideološko opredelitev v nobeni smeri, zlasti pa ne v smislu nekega neohegelianizma Schaffova izvajanja je večina o-dobravala kljub temu, da so skušali nekateri izraziti simpatije Campagnoli, vendar predvsem za njegova prizadevanja po dialogih in tolerantnosti. Zlasti so vsi dali priznanje njegovemu organizacijskemu delu, ki ga opravlja požrtvovalno že ves čas.
Nizozemski sociolog B. Land-neer je imel referat «Politika mirne koeksistence in mednarodno pravo», N. Bobbio (Italia) referat «O pozivih kulturnih delavcev političnim oblastem».
Največ zanimanja in živo diskusijo pa sta izzvala zadnja dva referata. Italijanski pravnik A. C. Jemolo je imel referat «Dialog med katoliki in komunisti», senator U. Terracini pa o težavah tega dialoga. Terracini je s svoje strani priznal pomembnost in vlogo religije pri mnogih ljudeh, med težavami dialoga med katoliki in komunisti pa zlasti poudarjal politični katolicizem, ki ga ločijo od religioznega. Za dokaz te razlike je med drugim navedel dejstvo, da veliko religioznih italijanskih delavcev glasuje pri volitvah za KPI. Rešitev socialnega vprašanja more in bi moral biti glavni smoter tako kr-.ščanskega kakor socialističnega humanizma. Na tej osnovi ni dialog le zaželen, marveč tudi potreben, ne oziraje se na siceršnje medsebojne idejne razločke in načela.
V diskusiji je med drugim dejal franc, profesor filozofije Lacroix, da sta krščanstvo in komunizem osrednja svetovna nazora današnjega časa, kar je treba upoštevati na obeh straneh. V diskusijo jo posegel tudi belgijski pater van Breda, filozof in teolog, ki je sicer odločno branil katoliško dogmatiko, priznal pa nujnost tolerantnega dialoga med katoliki in
BRATKO KREFT
INadaljevanje na 4. strani)
Ptster in zanimiv program
Goriško gledališče iz Nove Go- j rice, najbližja kulturna ustanova — i samo kratek skok čez mejo — je z letošnjo prvo predstavo stopilo | v drugo desetletje svojega plodnega delovanja.
Po preselitvi gledališča Slovenskega Primorja iz Postojne v Koper je leta 1935 s šibkimi koraki dojenčka otipavalo obširno področje Goriške, ki je ostalo, kar zadeva gledališko tvornost, še zmeraj navezano le na občasno amatersko dejavnost. Obljub s Koprskega sicer ni manjkalo in dobre volje prav gotovo tudi ne — žal pa gledališče v Kopru ni bilo dolgega veka. In po ukinitvi so vse dolžnosti in naloge kulturnega delovanja na področju celotne Primorske ostale na ramah mladega začetnika.
Deset let dela in življenja lahko nekaj pomeni kvečjemu v življenju posameznika. V družini, v delovni skupnosti še posebej v razvoju živega gledališkega organizma pa tako kratko razdobje lahko kvečjemu nakaže smer — več gotovo ne. In vendar gleda Goriško gledališče na prehojeno desetletno pot in uprizorjena dela s ponosom in zavestjo, da je v danih možnostih in najbolj težavnih pogojih takorekoč na j «mrtvi straži» opravljalo in uspe- ! šno opravilo slovensko in evropsko ; gledališko poslanstvo na področju, zanemarjanem v tem pogledu od \ vseh in v sakogar.
Profil gledališča je razviden iz ! nekaj skopih podatkov: prva pred- ! stava jeseni leta 1955 so bili «Celjski grofje» B. Krefta. Vsako sezono ji je sledilo vsaj eno slovensko — klasično- ali sodobno — delo : Ivan Cankar - Kralj na Betajnovi, Za Narodov blagor; Fr. Bevk -Krivda; B. Grabnar - Vojna tajna;
E. Kristan - Ljubislava; V. Strgar - Heroica; B. Hofman - Zvezde na j jutranjem nebu; A. T. Linhart - Ve- i seli dan ali Matiček se ženi; Zižek-Sket - Miklova Zala; Kristina Bren-
Tokrat smo se napotili v Jazbine, malo vasico v števerjanski občini. V Bukovju smo zavili na levo s ceste, ki pelje od Grojne do Štever-jana. Od tu se skozi Valerišče vije nekaj kilometrov ozka in prašna cesta mimo obmejnega bloka do Jazbin. Pravzaprav je težko razločiti, kje se vas prične. Hiše so razkropljene po ena ali dve skupaj na malih briških gričih. Ta cesta povzroča kmetom preglavice, ko se na njej srečata dva s senom naložena voza. Ob takih primerih ne preostane drugega, kot da se pokliče sosede na pomoč. En voz je treba na kak način spraviti v kak stranski klanec, da medtem drugi lahko odpelje naprej. Ta del ceste z Valerišča do Jazbin je bil zgrajen pred kakimi desetimi leti, kajti poprej so morali prebivavti Jazbin uporabljati kolovoze, če so hoteli priti do števerjana. Ko so delali načrt za to cesto, je bilo pre-bivavstvo proti temu, da se cesta spelje tam, kjer je danes zaradi ovinkov ter obenem, ker je zavzela precej kosov orne zemlje. Lahko bi se cesta speljala drugod, da bi bila širša in brez nevarnih ovinkov.
Vas šteje kakih 30 hiš. V zad-
tudi v letošnji sezoni
•kova - Modra vrtnica; D. Gorinšek - Rdeča kapica i.t.n.
Manjkalo ni jugoslovanskih in evropskih novitet, pa tudi nekaj krstnih predstav je gledališče pripravilo, za letošnjo sezono n. pr. komedijo Videmčana prof. L. Can-donija EVA SE BO RODILA JUTRI. Pravtako je gledališče posvečalo skrb klasiki - predvsem - Sredozemlja, pa tudi do sodobne ameriške dramatike ni imelo mačehovskega odnosa.
Ta kratka reminiscenca ob zaključku prvega desetletja dela in podatek o 55 uprizorjenih delih in okroglo 800 odigranih predstavah naj služita za bližje spoznanje s tem. gledališčem in njegovimi letošnjimi nameni.
Okvirni spored za sezono 1965-1966 predvideva postavitev naslednjih del: A. T. Linhart - županova Micka, Garriok-Smole - Varh; S. B. Spewack - Mi nismo angeli ; Hap van Welft - Hura soncu in dežju;
H.	v. Kleist - Razbiti vrč; slovenska noviteta; Veseli večer humoristično satirične vsebine. In poleg tega še ponovitev nadvse uspele komedije N. Machiavellija Mandragola ter slavnostno premiero Condoni jevo o Evi.
Prvi korak je storjen, večer klasične slovenske dramatike je svoj goriški krst uspešno doživel 2. oktobra tega leta. Obe deli sta naleteli na topel sprejem pri občinstvu in gledališče ima trden namen, prikazati ju v vseh krajih na Goriškem, kjer se le da pripraviti gledališka predstava.
Pravtako pa vabi vse ljubitelje gledališča to in onstran meje, da si prvo in vse ostale letošnje predstave ogledajo v solkanski gledali-ški hiši, ce jim Je cas m prilike to dopuščajo. Cene prav gotovo ne bodo mogle biti ovira, saj je tudi letos abonma ostal pri lanskih
I.	000 dinarjih, cena sedeža pa pri 300.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Goriško gledališče se uspešno uveljavlja
njem času so se pojavile tudi tri | nove hiše kakor tudi novi deli pri- I zidani k starim. Skoro dve tretjini prebivavstva sta sestavljeni iz neposrednih Obdelovavcev, ostali pa — in to pretežno mlajši — so zaposleni v raznih tovarnah v Gorici. Še pred leti je bilo tudi nekaj najemnikov, ki pa so se v zadnjem času izselili. V vasi ni nobene trgovine, zato morajo nakupovati jestvine in drugo v Bukovju, Ločniku ali pa v Moši.
V vinogradih okrog hiš so se opazili možki in ženske, ki so trgali grozdje. Na dvorišču in skednjih so bile postavljene stiskalnice. Kmetje so zaskrbljeni zaradi letošnje slabe letine. Sadja in krompirja je bilo zelo malo Najslabše
ma. Izmed starejših se odpravijo kdaj z doma le tisti, ki imajo še dobre noge, da lahko še pritisnejo na kolesni pedal. Prav tako čutijo prebivavci potrebo po javnem telefonu. Ko se kdaj pripeti kaka nezgoda, morajo domačini s priložnostnimi sredstvi naravnost v Gorico. Pred meseci, ko se je v Gorici ponesrečil domačin, je njegova družina zvedela za to šele po 7. urah.
Letos je bil v Števerjanu otvor-jen nov vodovod, ki pa ne zadošča potrebam prebivavstva. Po dobrem tednu suše ostanejo domačini brez vode. Prav tako se dogaja tudi med trgatvijo, ko pomivajo sode in drugo posodo za trgatev. Voda, ki jo plačujejo po 100 lir za m.3, je dva-
Most v Stražicah : večni problem
Narasla Soča je nagnila enega izmed stebrov .mosta, ki povezuje Stražice s Podgoro. Zaradi tega je most neprehoden in morajo delavci podgorske predilnice in SAFOG napraviti precej dolg ovinek čez pevmski most. Mostiček se je prvikrat zrušil leta 1961 in je bil popravljen leta 1963 (približno mesec dni pred volitvami) na pritisk in zahtevo delavcev in naše partije. Kar se je zgodilo te dni dokazuje, da je most bil popravljen samo zaradi volilne špekulacije.
na zgleda trgatev. Toča, ki je nekajkrat sekala po vinogradih je vzela na splošno pol pridelka v nekaterih predelih pa celo dve tretjini. Deževno vreme, ki ji je sledilo, pa je povzročilo gnitje grozdja. Tako bo letošnja vinska kapljica tudi po kakovosti precej slaba. Toča in neurje sta prizadela vse kraje Goriške, toda tu bodo domačini toliko bolj občutili letošnjo škodo, v kolikor dve tretjini prebivavstva živi izključno od vinogradništva in sadjarstva. Sicer pa tako nam je rekla domačinka, za kmeta ni nikdar ddbre letine. Toča, suša in slana nam skoro vedno pokvarijo načrte. Ob dobrih letinah pa je spet smola, ker imajo pridelki smešno nizke cene.
Ob navadnih letinah je precej vina, toda tega nikakor ni mogoče prodati v osmicah, ker je premalo dotoka Goričanov. Gospodar edine gostilne v vasi nam je povedal, da še toči lastno vino lanskega leta. Če bi se poti uredile, bi to privabilo v vas precej turistov, ki žele preživeti kako urico ■r miru daleč od mestnega vrveža. Vas in okolica sta kot nalašč za to. Ne manjkajo niti domače specialitete. Pristno briško vino ter domači pršut. Sedaj pa so Jazbine skoro odrezane od ostalega sveta. Zaradi slabe ceste ne vozi v vas noben avtobus in se zaradi tega starejši ljudje morajo tiščati do-
krat od one v Gorici ali drugih občinah. Tudi električna razsvetljava je zelo slaba. Zvečer zgleda, kot da bi se še vedno bilo pri sta-i rih petrolejkah, ker je tok preslab. Zaradi tega ne morejo domačini uporabljati ne televizorjev, ne hladilnikov in drugih tovrstnih strojev. Vzrok tega je pomanjkanje elektrovodnega transformatorja.
Tako smo se po prijetnem kram-Ijanju poslovili od prijaznih domačinov. Ko sem odhajal mi j-e zgovorna ženica dejala: «Objavite kaj v vašem časopisu, tako da bodo ljudje vsaj vedeli kje so Jazbine.»
J. J.
Srbski diplomatski dokumenti
Srbska akademija znanosti in u-metnosti je sklenila objaviti di-olomatsko gradivo o odnosih kraljevine Srbije z drugimi državami, zlasti z Avstro-Ogrsko, in sicer od leta 1903 do 1914. Prva knjiga bo verjetno izšla že prihodnje leto. Obiava teh dokumentov je zelo važna, zlasti še, ker je že veliko evropskih držav to gradivo objavilo med obema vojnama. Na ta način se bo odpravila občutna vrzel, saj je Srbija bila v ospredju diolomatske- dejavnosti pred prvo svetovno vojno.
4 • DELO
15.10.1965
Gorica 1
Problemi ob novem šolskem letu
Ob začetku novega šolskega leta lahko ugotovimo, da ni bil zaman poziv, ki so ga razne slovenske organizacije ter KPI naslovile na slovenske starše. Če prelistamo nekatere slovenske liste, na katerih so bili objavljeni podatki o številu otrok, ki so se vpisali v slovenske šole, spoznamo, da je število le-teh naraslo za 15. Seveda to nikakor ne pomeni, da so vsi slovenski starši izpolnili svojo dolžnost, pač pa pomeni, da večina goriških Slovencev zavestno odklanja narodnostno asimilicijo.
To pa je nedvomno pozitivno.
še toliko bolj pozitivno je, da je bila letos odprta nova osnovna šola v Plešivem, ki bo omogočila tamkajšnjim otrokom, da se bodo izobraževali v materinem jeziku.
Na žalost pa se je število učiteljev zmanjšalo. Oblasti so ukinile kar 4 učna mesta, kljub temu da je število učencev naraslo. Sedaj bomo imeli eno učiteljsko mesto manj v Gorici, eno pa v Pevmi in kar dve v Sovodnjah.
Pri tem se sprašujemo, kako je le mogoče, da bi utegnila dva učitelja opravljati vse delo v pevm-ski osnovni šoli, ki ima pet razredov? Dobro bi bilo, da bi šolske oblasti vse to bolje premislile. Verjetno bi prišle tudi one do sklepa, da dva učitelja ne moreta o-pravljati vsega dela, ki ga zahteva petrazredna šola. Nadalje lahko še enkrat ugotovimo, da zakon o slovenskih šolah ni bil še popolnoma uresničen
Kar pa se tiče srednjih šol, o-staja še vedno odprto vprašanje šolskih knjig. Neredko slovenski profesorji sestavljajo sami učbenike, ne da bi od tega kaj imeli. Potrebno bi bilo, da bi državne oblasti ali pa avtonomna dežela poskrbele tudi za rešitev tega vprašanja. Omeniti moramo tudi vprašanje novega sedeža slovenskih šol v Gorici. Nedvomno je to pozitivna zamisel, toda nesmiselno bi bilo, da bi zgradili to stavbo v predmestju Gorice, v Stražcah ali kje drugje. To bi bilo pravilno edino, če bi se zgradilo to poslopje v centru mesta.
Seja občinskega sveta v Doberdobu
V sredo 6. oktobra je bila v Doberdobu seja občinskega sveta, na katerem so svetovavci razpravljali o številnih vprašanjih. Obsežna razprava se je razvila zlasti o podelitvi javnih denarnih sredstev dijakom, ki obvezno obiskujejo nižjo srednjo šolo. Župan Andrej Jarc je natančno obrazložil deželni zakon, ter obenem podal uradne podatke, na podlagi katerih bo letos enotno nižjo srednjo šolo, ki je obvezna za vso mladino do 14. leta, obiskovalo 48 dijakov iz doberdobske občine.
Hvalevredno je predvsem to, da je doberdobski občinski svet prvi na Goriškem odbril ta predlog odbora.
Izčrpen odgovor je župan dal kritikam svetovalke Marije Ferletič. Ta je pretekli mesec naslovila na doberdobsko občinsko upravo interpelacijo, v kateri kritizira odbor češ, da ni pravilno rešil ali začel reševati razne probleme, kot so nova knjižnica, nov sedež za čipkarsko šolo, zakup del za osnovno šolo v Doberdobu, okrepitev javne razsvetljave, spomenik padlim, pregled računov za leto 1964., ureditev ceste Doberdob-Selce.
Čeprav je ta problem zelo važen, bomo zaradi pomanjkanja prostora celoten odgovor župana tov. Andreja Jarca objavili v prihodnji Številki.
Prerana smrt mladeniča iz Doberdoba
V ponedeljek 4. oktobra popoldne je bil v Doberdobu pogreb 26 letnega mladeniča Bruna Lavrenčiča, ki se je dan prej ponesrečil pri prometni nesreči. Na zadnji poti so ga spremljali prijatelji in znanci iz Doberdoba in sosednih vasi. Med številnimi venci sorodnikov in prijateljev sta bila tudi venca komunistične sekcije iz Doberdoba ter notranje komisije tržiške ladjedelnice, kjer je bil pokojni Lavrenčič zadnje čase zaposlen.
Tovariši lokalne komunistične sekcije so namesto cvetja na grob darovali 4.000 lir za tiskovni sklad «Dela».
Prijatelji in tovariši pokojnega Bruna izrekajo družini globoko sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
Preiti k dejanjem
(Nadaljevanje s 1. strani)
predstavništvu v posvetovalni komisiji. Ustavno sodišče se je urgiranju vlade odzvalo in ponovno poudarilo načelo pomanjkanje kompetence s strani dežel s posebnim statutom. Zgleda, da smo tu pred gordijskim vozlom, ki ga je treba prerezati, če hočemo stopiti na pot demokracije tudi za narodne manjšine, zlasti še za slovensko narodno manjšino. Ta gordijski vozel pa se ne prereže z izrazi dobre volje, s teoretičnimi formulacijami à la Botteri, z vključitvijo samo določenih «demokratičnih» slovenskih predstavnikov in z diskriminacijo vseh drugih. Rešitev je le v demokratičnem pojmovanju države in krajevnih avtonomij, ki se doseže, s temeljito spremembo politike in mentalitete. Žal, do sedaj nimamo nobenih elementov, i ki bi nas prepričali, da sta se politika in mentaliteta spremenili z vključitvijo socialističnih tovarišev v vladni aparat.
Trst
Mladinska konzulta že v krizi
V	petek zvečer je v sejni dvorani občinskega sveta bilo prvo zasedanje novoustanovljene Mladinske konzulte, posvetovalnega organa občinskega sveta, ki se bo ukvarjal z mladinsko problematiko. Člani mladinske konzulte, ki jih je 42, so predstavniki že vnaprej določenih organizacij vseh strank, sindikatov, društev kulturnega, športnega in verskega značaja.
Po uvodnem pozdravu tržaškega župana je spregovoril odbornik za mladinska vprašanja Gasparo, ki je med drugim rekel, da verjame v mladinsko konzul to, ker je v njej mladina, ki ni obremenjena s pre-sodki.
Nekaj dni po prvi seji je postalo jasno, da se je Gasparo motil, ker ni upošteval, da lahko vsa dobra volja ne zaleže, če imajo pri tem prste starejši voditelji mestne politike, predvsem KD.
Kaj se je takega zgodilo?
V	petek je konzuha izvolila svojega prvega predsednika, Tarcisija Barbo, predstavnika krščanske delavske zveze (AGLI), ki je že na predhodnih razgovorih zatrdil, da ne pozna diskriminacij. V skladu z njegovim bistvom delavca in katoličana s širokim obzorjem so predstavniki levice (KPI, PSIUP, PSI, CGIL, UGI, ASD, UDi, MIT LT) in slovenskih organizacij (MI, ZDS, SKK, ST S, ADRIA) poleg, jasno, katoličanov, dali temu fantu svoj glas. Desnica, ki je jasno pokazala svoje diskriminacijsko bistvo je glasovala za predstavnika Lega Nazionale. Izvolitev predsednika z glasovi levice očitno ni bilo všeč tistim, ki si ali želijo tudi na mladinskem področju raztegnitve diskriminacijske formule levega centra in ali jih je antikomunizem tako preslepil, da niso mogli drugače kot prisiliti predsednika konzulte, da poda odstavko. Barbo se je po
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO « 'O: >1 X lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Goriškega popotnika zapiski
Tokrat me pa noge pošteno bolijo in skoraj, skoraj bi se skregal s tistim g. ministrom ki je že pred štirim leti ugotovil, da kljub pomanjkanju mostu pri Stražcah, v Podgoro ni mnogo poti. To je tudi res, ker sicer od pošte do Podgore ni res tako obupno daleč, toda ko se človek navadi ko-moditete, se ji težko odreče. Verjetno se bralcu to moje gobezda-nje zdi brez pomena, toda naj malce potrpi ter naj bere do konca, pa mu bo zadeva jasna.
Imam že mnogo let navado, da večkrat zavijem v Podgoro, kjer vem za kraj, kjer nikoli v letu ne zmanjka dobrega vinca. Hodim seveda vedno peš ali kvečjemu se poslužujem kolesa, a še to v redkih primerih, in mi je pred leti kar srce poskakovalo od veselja, ko sem bral, da bodo zgradili pri Stražcah most ter povezali Gorico s Podgoro. Stari leseni most pri predilnici je namreč že dolgo prej odslužil ter smo bili Goričani in Podgorci prisiljeni posluževati se mostu pri Pevmi ali pa tistega pri Majnici.
A glej spako, povodenj 61. leta mi odnese most, rekel bi, skoraj pred nosom, tistega lesenega pa nobena prejšnja povodenj ni u-tegnila odnesti, tega s cementnimi stebri pa ga je le. Se vidi, da Soča nima verjetno preveč simpatij za cementne objekte ali pa spoštuje les. Jezil sem se, to je razumljivo, ko sem cepetal čez pevm-ski most in gledal «Pilon» ter si mi-
slil, tako sam pri sebi, da staro vzdrži, novo pa vrag pobere. Obenem sem se pa tolažil, ker sem dobro vedel, da se bodo naši modri občinski možje takoj pobrigali za postavitev novega mostu. Saj so se res malce skregali na neki občinski seji, ko so opozicijski svetovalci zapustili dvorano ogorčeni nad ravnanjem takratne občinske-večine (kakšna je bila pa prepustim vsakemu v presojo). No, po mojem takrat opozicija ni imela prav, da je ravnala tako, saj so vendar poskrbeli, da je bil most postavljen v rekordnem času ter odprt prometu maja 1963. leta, ravno malo časa pred volitvami. Bilo pa je le slučajno, da so volitve bile takrat.
No, in glej pred dnevi se mi spet steber mostu zamaje in mi oblast zapre moj prehod po najkrajši poti v Podgoro in seveda tako zabra-ni številnim Podgorcem, da pridejo v Gorico. Tokrat se je le steber zamajal, čeprav so naši modri vo-. ditelli vedeli na široko povedati in razlagati, kako je takrat most postavljen na trdnih temeljih. Seveda jih steber ni hotel popolnoma osramotiti in se je v opozorilo le nagnil.
Sedaj me pa prijema dvom. Most je — smo v letu 1965 — zaprt, in prepričan sem, da ga bodo tudi tokrat popravili v rekordnem ča- | su... kar pomeni da bo ponovno odprt prometu leta 1968.
A, ti sprašuješ zakaj? Saj vendar 1968 imamo spet volitve!
izvolitvi zahvalil, odstavko pa je podal čez nekaj dni.
Predstavniki naprednih organiza-teij, ki so sklenili, da bodo nastopali enotno, zagovarjajo edino možno rešitev poleg strumen-taiizacije konzulte s strani desničarskih in fašističnih organizacij : ta rešitev je dialog levice s katoliško komponento in organska e-notnost glede osnovnih problemov tuživeče italijanske in slovenske mladine.
Stojan Pečar
Po kratki in mučni bolezni je umri Stojan Pečar z Opčin, star komaj 21 let. Kruta smrt ga je ugrabila daleč od svojih dragih in od svojega rodnega doma. Preminul je v mestu Terni, kjer je služil redni vojaški rok. Njegovo truplo so prepeljali v Trst ter ga pokopali na vojaškem pokopališču.
Vest o strašni nesreči, ki je zadela Pečarjevo družino, se je bliskovito razširila po Opčinah in o-kolici. Močno je pretresla vse, ki so dobrega fanta poznali in cenili, predvsem pa seveda njegove neutolažljive starše, sestrico in sorodnike.
Ta vest je bila še bolj kruta tudi zato, ker ni nihče vedel, da je Stojan zbolel. Dejstvo, da vojaška komanda in vodstvo bolnišnice v Terniju nista poskrbeli, da bi bili starši pravočasno obveščeni o hudi bolezni, ki je zadela nesrečnega fanta, je obsodbe vredno in nas sili k mišlieniu, da ie pustilo svojcem dvom o vzrokih smrti in o morebitni odgovornosti.
Nesrečne, družine Pečarjeve se je spomni! obrambni minister Andreotti ter ji poslal sožalno brzojavko. Pravilno. Toda še bolj pravilno bi bilo, da bi ukrenil, kar je potrebno, da bi ugotovili, kaj je bilo vzrok da je fant zbolel, kako. so ga zdravili in zakaj so nesrečo prikrivali staršem
Ni primerno pisati tako trde besede v sestavku, ki bi moral biti nekrolog nesrečnemu fantu iri tolažilno pismo od žalosti strtim staršem, sestrici in sorodnikom,-toda okoliščine nas silijo k temu. Preveč enostavno bi bilo zapisati fant je umrl. bil ie dober in mar-liiv. celo vojaški predstojniki so ga hvalili. Vse to je res, toda, žal je tudi res, da je nesrečna družina s smrtjo fanta izgubila največ, kar ie premogla, edinega sina.
Nesrečnemu Stojanu ni bilo dano, da bi, preden ie zatisnil oči, še enkrat videl ljubeč svojce; materi ni bilo dano, da bi obrisala mriefni not s sinovega čela in ga v smrtnih mukah skupaj z očetom skušala tolažiti ter mu 'lajšati trp-lienie. Razumljivo, da je zato bol tem hujša in prožnejša.
Težko je iskati tolažilne besede v tako hudi uri, sai vsaka še tako iskrena in občutena beseda lahko zveni kot navadna retorika, Kliub temu si dovolmiemo zapisati ne-utolažliivim staršem, sestrici in sorodnikom: skušajte preboleti bol v zavesti, da ste v tej bridki uri 1
j deležni največjega sočustvovanja vseh, ki vas poznajo, ter v zavesti,, da je vaš nepozabni Stojan pustil najlepše spomine.
Blagemu Stojanu pa naj bo lahka gruda, ki ga je prerano zakrila.
X. kongres
(Nadaljevanje s 3. strani) komunisti, med deisti in ateisti.
V to kratko poročilo ni mogoče-zajeti vseh pomembnosti misli, tez in antitez, ki so bile na kongresu izrečene, toda tudi številna razno-glasja so ponovno potrdila koristnost in poslanstvo SEC, kar so poudarile vse delegacije, vštevši sovjetsko, pri kateri smo žal tokrat pogrešali Ilijo Ehrenburga, ki je bil doslej že večkrat diskutant na skupščinah SEC.
Jugoslavijo je zastopalo pod vodstvom predsednika jugoslovanskega SEC akademika M. Deanoviča 9 delegatov. Med najagilnejše jugoslovanske sodelavce družbenega zbornika «Comprendre» pa sodi Marko Ristič, ki je tudi v zadnjega prispeval filozofski esej «Pot bitja» in tri pesmi — vse v francoščini, ki je edini oficialni jezik SEC.
Indonezija
(Nadaljevanje z 2. strani) mi najmočnejšimi silami v deželi; nacionalisti, muslimani in komunisti. Na podlagi «nasakoma» je bila izdelana tudi teorija o «vodeni demokraciji», v kateri je -Sukamo kot osebnost igral do sedaj viogo posredovalca med tremi o-snovnimi političnimi komponentami. V sedanji krizi se ne ve, kakšna od teh komponent je odpovedala. Vsekakor pa je začela igrati vidno vlogo vojaška komponenta.
Komunistična partija Indonezije je ena najmočnejših in najštevilnejših v svetu. Dvakrat je poskušala sprožiti oboroženo revolucijo,
leta 1926 proti nizozemskim kolonialistom in leta 1950 proti samemu Sukarnu. Ta zadnji poskus je bil bolj sad provokacije kot pa potrebe. Zato se je KP Indonezije po preučitvi resnične stvarnosti začela čedalje bolj približevati pozicijam Sukarna in je bila do sedaj njegova največja opora, tako da so njeni predstavniki že pred časom stopili v vlado. KP Indonezije je na pozicijah KP Kitajske, a v svojih prizadevanjih naglaša. potrebo po «indonezijskem marksi-zmu-leninizmu». V zadnjem času je sam Sukamo začel zavzemati v mednarodni politiki stališča, ki so zelo slična kitajskim, in to na podlagi teorije, da so le množice Azije, Afrike in Latinske Ameriko revolucionarne in da je ie od tam pričakovati poslednji udarec imperializmu in kolonializmu. Vsekakor so takšna stališča zelo nevarna in verjetno zelo vznemirljiva, ker lahko povzročajo delitve v javnem mnenju in ne pripomorejo k utrditvi nacionalne enotnosti.
Ne smemo tudi pozabiti, da ima Indonezija v zadnjem času zaradi svoje kolonialne preteklosti velike gospodarske težave in da se iz njih le polagoma in z velikimi žrtvami izmotava. Ma te težave zelo resno računajo imperialisti in neo-koionialisti.
Slika, ki smo jo skušali predo-čiti, ni popolna, vseeno pa lahko bralcu pomaga pri razmotavanju problemov v zvezi s sedanio krizo. Najnovejše vesti govorijo, da je moral Sukamo podleči pritisku militarističnih krogov in zavzeti antikomunistično stališče. Ne vemo, kaj bo nastalo vendar je jasno, da imajo v sedanjem trenutku imperialisti svoie prste vmes. Zaman niso poskušali vsemogoče proti neodvisnosti Indonezije v krizi okrog Zah. Iriana, z vstajo na Sumatri in z ustanovitijo Velike Malezije.
DELO — GLASILO K.P.J ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ —
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA. TRST. UL. TORREBIANCA 1?