Izhaja vbflki čelrtcfe i d velja s poltnina vred i D v -Mar i boru t poiilj k sij e in tja dom ua celo leta „ pol lettt Dre r/poftilj&tij a tir dom ja celo leto ' , L> fl, 51) k. u pol leta . 1 fl.aok. , V, . — fL rok, roaniiifijji listi te dobijo pri knjigam Novaku na velikem trgu Jta t k. 3 fl. 1 11. SOk. - it. 80 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Naročnino sprejema vredni (Iv o v Mariborn. Rokopisi so ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo, plača rta vrstico jo 10 k. in za kolek 80 k. „fotluk v gospodarstvu bogati deielo. Stv. 39, V Mariboru 24. septembra 1868. Tedaj II. « Žalen tj. sept«wbrd 1868. (l>nlje.J Dr. Zarnik je govorit blizo tako 1«: Prijatelji Slovenci! Zemlja, na kieri prebivamo, je zemlja sveta. Zadnji ostanek nekdanje veliko slovenske, ktera se je nekdaj razlegala čez Gradec, Dunaj, Tirole itd. zgubili smo vendar kraj za krajem, tako, da imamo zdaj svojo mejo pri Muri. Dolžnost naša je, da to obriti ima e® svoje otroke, da ue bodo po pravici zarad naše nemarnosti kleli. Moramo gledati tudi na m, du nasprotnik ue bodo več mislil, ako ima le 315 gld. državne, plače na leto, da je že ves slovenski narod za njim. Ber*1 *c v sv. pismu o coljnarjn in farizeju, daje on bil pri vratih ta pa pri velikem oltarju, da je ooljnar postal prvi. farizej pa je šel osramoten iz tempeljan. Ravno tako se je dozdaj nam godilo. Če si pridobimo častno mesto, ki nam gre po postavi, ne bo nam treba z nemškimi pismi iioditi od Poucija do Pilata, ki nam ga morebiti še slabo raztolmači; se bomo varovali marsiktere škode in ne bomo zgubljali tako pogosto svojih pravd. Pošiljajmo nemška pisma nazaj. Vi dava to svoje sine naj rajši v šolo zato, da bi postali duhovni in ostali duma. Če slovenski jezik v uradih obvelja, se ho to tudi zgodilo s tistimi vašimi sinovi, ki bodo uradniki. To pa bomo dosegli, ako trdno tirjamo svoje pravioe. Glejte Madžare, kterih je samo 6 miljoiiov ali dosegli so Vendar vse, kar so hoteli, ali vendar samo zato, ker so znali svoje pravice tir jati in ker so ponosni na svoj narodni značaj. Izreči moramo tudi mi, da smo Slovenci. Moramo hiti doma možaki ali ne zmirom klobuk pod pozdubo nositi in se tujcu klanjati med tem, ko domačin mora služiti svoj kruh do piujih deželah, Za to nam daje lep izgled basen o medvedu, ki se je bil med ljudmi plesati naučil in je hotel te umetnosti tudi druge medvede naučili, ko je iz snžnosti došel. ti so ga vendar spodili reU&i; da nočejo jegove umetnosti, ki sejo jc vjet nančil in da ue marajo za njo. Slovenci! Ali mi hočemo zaostali zu svobodnimi med vedi ? (Veliki smeh; ue bomo plesali po ptuje,) Ali ne tirjimo svojih pravic le od svetne temveč tudi od duhovne gosposke i Kaši župniki in kaplani so iskreni rodoljubi; škofi hodijo vendar svoja pota, kar se tiče jezikovih pravic. Pišejo seuašaimena. ¡»o krstnih in drugih bukvah in spisih tako čudno, da jih sami dostikrat ne moremo več spoznati. Šematizem lobodske škofije ni nikomur na čagt. Tirjajmo toraj tudi, da se tudi tu spoznajo naše svete pravice, da se tndi tu mora nradovati in pisati slovensko, (Ziviol) Predsednik po tem prebere tudi drugo resolucijo, ktera se tudi soglasno prime, in da besedo. G, Kazlagu, ki blizo tako govori: Dragi Slovenci? Srce rnt radostno poskakuje videli vas, ki ste me že dvakrat volili za svojega poslanci. Tudi jaz sem sin kmetijskih stariiev iti se bom do grobu zvesto potegoval za pravice slovenskega naroda. Ali ni dosti, da le „Živiol" vpijemo, delati moramo, delati na vse strani, posebno pa skrbeti za to da bi ua višo stopnjo povzdignoli kmetijstvo, ki redi vse cesarstvo, Skrbeti moramo za to, da kmet ue bo stradal, ter da bode našel po nedeljah tndi pečenko na svoji miii. Tudi davke bomo lože zmagali, kedar nam hudo naša posestva bolj obdelovana več rodila. Mi imamo rodovitne njive, vinograde, lepe gozde, tudi čbetarija in sviloreja se pri nas goji. Oe vse na višo stopnjo podignemo se bodo po vek« al i dohodki in štibro bomo lože plačevali. Ko so se nekdaj v Ameriki miši neprimerno množile, je nekdo svetoval Ameri-kancem: Pomnožite uiačke! Nam pa, kterim ae davki od leta do letu množijo, treba je pomnožiti pridelke, kakor so to storili A meri kanci, Angleži itd. Ker pri kmetu dohodki le kopljejo, zato hi dobro bilo, da se združimo, da drug drugemu svetujemo. To pa bomo naj lože dosegli, če so napravljujo kmetijske šole, klerih, važnost so spoznali Nemci že davno. Tudi štajarski Nemci imajo tako šolo in ¡upravljajo si sopet eno pri Mariboru. Govornik dokaže dalje, da imajo tudi Slu venci tir jati take šole od dežele in konča svoj tehtni govor tako le, Napravimo društvo, ktero bi imelo pod-družnice, zasadimo na n» noro, kar so posekali, pomagajmo si sam 11 Predsednik bere 2 resolucijo, ktera se tudi potrdi od tabora soglasno. (Konec prihod.) Nekaj fceljA Slovenkam. Spičctl Fr. Jančar, (Kosiet.j Zadnjič vas, drage Slovenko! opominjam, preden svojo deviško roko ženinom podaste, pomislite: Ali je živ, iskren Slovenec, ki se ne sramuje svoje matere rti a ve. Pravi Slovenec premišljava, se naj hitreje poprime napredka v gospodarstvu, je bolj hislre glave in žlalunejega srca, On bo svoja opravila in spremembe si v gospodarsko knjigo zapisoval; red in snago ljubil; iz knjige so na koncu iei* prepričal, ali gre gospodarstvo naprej ali uuzaj: ou ne ho imel časa se s sosedi prepirati, jim krivice ua mejnikih ali jih posestvih v z roko vati, jernu je znano, ker jaz nočem, tudi drugemu ni ljubo. On se bo doma in drugdej svoje jiobožnosti, zmernosti in pravičnosti držal, ter sploh kristjansko vedenje razširjal. To mu bo naj veča čast in slava, ki mu ob euem blagoslor božji donaša in ga v pravi hlagostmi posadi. Nasproti se pa varujte, predraga dekleta! ucmškularjev kot strupenega gada in samega telesnega vraga. Takemu človeku ni nič presveto: on se ue hoji ne Boga, Lem manj pa vraga, magari se trdili katoliški kristjan imenovati želi. On proda sebe, družino, svoj narod, Se Bog mu je ua prodaj. vse to jegove krivice pričajo, ki jih počeuja in dola. 3 takim čluvekom se ne da v miru živeti. Ou trdi: Nemci smo 1 a ne s svojimi otroci, tim manj pa s sosedi se ziiraore brez Slovenščine pogovarjati; on sili z neruskimi spisi, ki so prave pesli ua slovensko oko: kakor bi 19, g. v državnih osnovnih postavah ne bilo. — On povdarja nemško vladarstvo in ne previdi pravice : vsakemu narodu svoje itd. Kaj neki hi bilo, ako bi po tem dosledno, kteri mašnik trdim Slovencem po nemški pri d igo val, jih s po vedo val in sploh učil! Ali ga ne bi ve ženske z burkljami iz crkvc izpo-dtle? In po pravici, aaj hi se te norca iz vas delal. — Jaz sem pred 18 leti enkrat na Nemškem samo nektere proste besede, kakor jih v vsaki vasi različne imajo, povedal; pa hitro so pravili: za norce nas ima; čeravno sem jim bil s svojo NemSčino trdi „Mooekirehner , — A Slovenec se nebi smel ganoti vkljubu 19, g.!? Tid Slovenec toraj vaš mot naj bo, kakor ste ve pridne Slovenke. V Arnežu sem našel eno kmečko družino, kjer si je Nemec trdo Slovenko za ženo izvolil; in bila je vsa družina slovenska. Na drugo aem pa naletel, kder si je Ne Izhaja vbflki četrtek i d vcljft s polfniiia vred i D v -Mar i boru t poiilj k sij e iri tja dom ci h celo leta „ pol lettt Ure t/pošiljanj a tir dom m celo leto ' , 2 fl, 51) k. u pol lota . 1 11.30 k. , V, . -fL70k. roaniiifijji listi te dobijo pri knjigam Novaku na velikem trgu jta t k. 3 ñ. 1 ¡1.40 k. - a. m k. SLOVENSKI Podociven list za slovensko ljudstvo. Naročnino sprejema vredni (Iv o v Mariboru. Rokopisi so ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemaj», plača vrstico jo LO k. in za kolek 80 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deüelo. Stv. V Mariboru 24. septembra 1868. Tedaj II. u Žalen tí. sept&nbra 18S8. (Dnlje.) Dr. Zaruik je govoril blizotakole: Prijatelji Slovenci ! Zemlja, na kteri prebivamo, je zemlja sveta- Zadnji ostanek nekdanje veliko slovenske, ktera se je nekdaj razlegala čez Gradec, Dunaj, Tiróle itii. zgubili smo vendar kraj za krajem, tako, da imamo zdaj svojo mejo pri Muri. Dolžnost naša je, da to obranimo za svoje otroke, da ue bodo po pravici zarad nase nemarnosti kleli. Moramo gledati tudi na to, da nasprotnik ue bodo več mislil, ako ima le 315 gld. državne, plače na leto, da je že ves slovenski narod za njim. Ber-1 *c r sv. pismu o eoljnarju in farizeju, daje on bil pri vratih ta pa pri velikem oltarju, da je eoljnar postal prvi. farizej pa je šel osramoten iz tempelj na. Ravno tako so je dozdaj nam godilo. Če si pridobimo častno mesto, ki nam gre po postavi, ne bo nam treba z nemškimi pismi hodfti od Poueija do Pilata, ki nam ga morebiti še slabo raztolmači; se bomo varovali marsiktere škode in ne bomo zgubljali tako pogosto svojih pravd. Pošiljajmo nemška pisma nazaj. Vi davate svoje sine naj rajši v šolo zato, da bi postali duhovni in ostali doma. Če slovenski jezik v uradih obvelja, se bo to tudi zgodilo s tistimi vašimi sinovi, ki hudo uradniki. Tu pa bomo dosegli, ako trdno tirjamo svoje praviee. Glejte Madžare, kterib je samo 5 miljonov ali dosegli so vendar vse, kar so hoteli, ali vendar saino zato, ker so znali svoje pravice tir jati in ker so ponosni na svoj narodni značaj. Izreči moramo tudi mi, da smo Slovenci. Moramo biti doma možaki ali ne zrni rom klobuk pod pozdaho nositi in se tujeu klanjati med tem, ko domačin mora služiti svoj kruh do ptujib deželah, Za to nam daje lep izgled basen o medvedn, ki se je bil med ljudmi plesati naučil in je hotel te umetnosti tudi druge medvede naučili, ko je iz snžnosti došel. ti so ga vendar spodili reU&t; da nočejo jegove umetnosti, ki sejo je vjet naučil in da ue marajo za njo. Slovenci! Ali mi hočemo zaostali za svobodnimi med vedi ¥ (Veliki smeh; ue bomo plesali po ptnje.) Ali ne tirjamo svojih pravic le od svetne temveč tudi od duhovne gosposke i Kaši župniki in kaplani so iskreni rodoljubi; škofi hodijo vendar svoja pota, kar se tiče jezikovib pravic. Pišejo seuašaimena ¡»o krstnih in drugih bukvah iu spisih tako čudno, da jih sami dostikrat ne moremo več spoznati. Šematizem lobodske skotijo ni nikomur na čagt. Tirjajmo tora j tudi, da se tudi tu spoznajo naše svete pravice, da se tudi tu mora nradovati in pisati slovensko, (Ziviol) Predsednik po tem prebere tudi drugo resolucijo, ktera se tudi soglasno prime, in da besedo. G, Kazlagu, ki blizo tako govori: Dragi Slovenci? Srce rni radnstno poskakuje videli vas, ki ste me že dvakrat volili za svojega poslanci. Tudi jaz sem sin kmetijskih staríí e v in so bom do grobu zvesto potegoval za pravice slovenskega naroda. Ali ni dosti, da le „Živiol" vpijemo, delati moramo, delati na vse strani, posebno pa skrbeti za to da bi na višo stopnjo povzdignoli kmetijstvo, ki redi vse cesarstvo, Skrbeti moramo za to, da kmet ue bo stradal, ter da bode našel po nedeljah tudi pečenko na svoji mizi. Tudi dnvke bomo lože zmagali, kedar nam bodo naša posestva bolj obdelovani» več rodila. Mi imamo rodovitne njive, vinograde, lepe gozde, tudi čbelarija in svil oreja se pri nas goji. Oe vse na višo stopnjo podignemo se bodo povekšali dohodki iu štibro bomo ložo plačevali. Ko so se nekdaj v Ameriki miši neprimerno množile, je nekdo svetoval Ameri-kanceiu: Pomnožite mačke! Nam pa, kterini se davki od leta do leta množijo, treba je pomnožiti pridelke, kakor so to storili A meri kanci, Angleži itd. Ker pri kmetu dohodki le kopljejo, zato hi dobro bilo, da se združimo, da drug drugemu svetujemo. To pa burno naj lože dosegli, če so uupravljajo kmetijske šole, klerih, važnost so spoznali Nema že davno. Tudi štajarski Nemci imajo tako šolo iu ¡upravljajo si sopet eno pri Mariboru. Govornik dokaže dalje, ifa imajo tudi Slu venci tirjati take šole od dežele in konca svoj tehtni govor tako le, Napravimo društvo, Mero bi imelo pod-družnice, zasadimo na na novo, kar so posekali, pomagajmo si sami 1 Predsednik bere 2 resolucijo, ktera se tudi potrdi od tabora soglasno. (Konec prihod.) Nekaj fceljA Slovenkam. Spiial Fr. Jane ur. (Kosiee.l Zadnjič vas, drnge Slovenko! opominjam, preden svojo deviško roko Ženinom podaste, pomislite: Ali je živ, iskren Slovenec, ki se ne sramuje svoje matere Slave. Pravi Slovenec premišljava, se naj hitreje poprime napredka v gospodarstvu, je bolj bislre glave in žlahtnejega srca, On bo svoja opravila in spremembe si v gospodarsko knjigo zapisoval; red in snago ljubil; iz knjige so na koncu leta prepričal, ali gre gospodarstvo naprej ali nazaj: on ne bo imel časa se s sosedi prepirati, jim krivice na mejnikih ali jih posestvih vzrokovati, jemu je znano, ker jaz nočem, tudi drugemu ni ljubo. On se bo doma in drugdej svoje jiobožnosti, zmernosti iu pravičnosti držal, ter sploh kristjansko vodenje razširjal. To mu bo naj veča čast in slava, ki mu ob enom blagoslor božji donaša iu ga v pravi blagostati posadi. Nasproti se pa varujte, predraga dekleta! ucmškularjcv kot strupenega gada in samega telesnega vraga. Takemu človeku ni nič presveto: on se ue boji ne Boga, Lem manj pa vraga, magari se trdni katoliški kristjan imenovati želi. On proda sebe, družino, svoj narod, Se Bog mu jc na prodaj: vse to jegovc krivice pričajo, ki jih počenja in dola. S takim čluvekom se ne da v miru živeti. On trdi: Nemci smo ! a ne s svojimi otroci, tim manj pa s sosedi se zamore brez Slovenščine pogovarjati: on sili z nemškimi spisi, ki so prave posti na slovensko oko: kakor bi 19, g. v državnih osnovnih postavah ne bilo. — On povdarja nemško vladaralvo iu nc previdi pravice : vsakemu narodu svoje itd. Kaj neki bi bilo, ako bi po tem dosledno, kteri mašnik trdim Slovencem po nemški pri d igo val, jih s po vedo val iu sploh učil! Ali ga ne bi ve ženske z burkljami iz crkvc izpo-dtle? Iu po pravici, aaj bi se te norca iz vas delal. — Jaz sem pred 18 leti enkrat na Nemškem samo nektere proste besede, kakor jih v vsaki vasi različne imajo, povedal; pa hitro so pravili: za norce nas ima; čeravno sem jim bil a svojo Nemščino trdi „Mooekirchncr , — A Slovenec ae nebi smel ganoti vkljuhu 19, g.!? Trd Slovenec toraj vaš mož naj ho, kakor ste ve pridne Slovenke. V Arnežu sem našel euo kmečko družino, kjer si je Nemec trdo Slovenko za ženo izvolil; in bila jo vsa družina slovenska. Na drugo aem pa naletel, kder si je Nc uiica Slovenca za moža vzela, ia povsod je tednj Nemščina vladala: tolik je razloček na tem. To sem vam hotel, vrle K b ve like, že zdavuej povedali. Pa mi morda ktera poreče: .Še sedaj so tvoje želje in o pomeni veliko prezgodaj, in uekteri za nas celo nepotrebni". Zna biti, ji odgovorim, ktera zuraore zapopasti, naj za popade; jaz »eni svoje dolžnost storil, ti pa se ravnaj kakor ti je drago. Le no hudi se, ako s sramoto pobegne ti moraš, ke dar te druga prekosi; med tem si pa sama naj več škode na-rejaš. Slovenko! pomislite: Vas žensk je navadno več nego moškega spola, In kakor sem celo od sebičnega Nemca, ki bi naj raje ves svet v Nemški koš vrgel, sestavljeno število Slovencev čitah je nas Slovencev 1,200.000, Po takem vzemimo ženskega spola le sedem *to tisoč; in ako vsaka samo 5 kr. skozi lebi prigospodinji, je pet in trideset tisoč gld. po vsej Slovenji! —Lahko bi pa vsaka ženska ¡K) čez vzeto 2 gld. prigospodiuila skozi leto z tem, če si sama šivlje, pere, nogavico plete itd. Kar bi toiaj 1 milijon 4 sto tisoč gjd. zneslo! — Ne mislite: Kaj bodo šivilje, perice itd. počel ako si same vse to večidel nurejate. Kaj so p» vozači storili, ko so železnice nastale? Drugib reči so se pridni in skrbni ljudje poprijeli. iiavno tako bodo tudi te umetnice knj boljšega iztuht&lc — in ve jih spet ne hote hitro dospele. K temu še je vaš strah za nje prezgodaj. Bog hotel, naj bi se zmed vas le nekaj jih zdramilo, ki hi se vadile v lih omenjenih rečeh, ker tako vse raje polževo pot lazi, kar je koristno in dobro, nego čvrsto poprime spoznane resnice, Negova 29. avgusta 1863. Fr. Jančar, kaplan. Nekaj o reji goveje živine. (Z ozirtmi na juine kraju i podnje ¿/ajarake.) Našim kmetovavceui se v časih slabo godi, pritožujejo se dostikrat o .slabi letini; a naj hujše jini je vendar, kadar treba davke plačati, pa denarjev nimajo, — Vsakdanja pritožba naših gospodarjev. Ako se človek malo ozre, vidi kmeta v kakšnih okol-šinah se znajde. — Mislim toraj da mi ne hote zamerili, če malo našo živinorejo v misli vzamem, saj živina, posebno pa goveja, je kmetu za zemljiščem naj znamcuitneji del je-ovega premoženja. Nikakor toraj ni prav, da naši slovenski kmetje živinorejo tako malo čislaj o^ ko nc vendar po slov. Časnikih i knjigah tolikokrat uči in priporoča kako naj se je primejo. Skoraj zaiiraj ima lepa živina dobro ceno, in če sc nc proda vino, pšenica ali turštiea je pri živini kaj upanja dnar-jev dobiti. Ako je temu tako, zakaj se pri nas vidi tako borna živina, zakaj so hlevi tako narodni m sploh ne taki, ko bi imeli biti, zakaj se travniki ne gnojijo? Mislite dragi kmetjel da je povsod tako in da pri nas ne more boljše bili? Kratko nikar. Kdor je videl goveda naših zgornjih Štajsrjcev, Korošcev alt pa celo Svicerskc, mi bode rad prilnlil na ktero stopnjo se živinoreja pripeljati da. Tudi pri nas bi bila lahko živina boljša in lepša nego je, ako bi se kmelje umne živinoreje poprijeli. Bi li uc bilo to jim na korist, jih mlajšim pa v podnfc? 1'oznam župnika, ki je pred nekaj leti kupil prav lepih krav pa tudi bika imenitnega koroškega rodu. Za navadno plačilo je mogel za plemcujcnje vsak imenovanega bika dobiti. Ki mar bila to lepa priložnost, si naša domača goveda požlahtuiti, saj za nektere? Naši kmetje pa so le roke križem držali. Le malo se jih je omenjene priložnosti poslužilo, in še ti ne stanovitno, kakor to tirja umna živinoreja — tim se ni barva dopadia, drugi pa so imeli tudi dokaj praznih izgovorov — in taka je žal i bog povsod, Pa mirnejši kmet, si da vendar tudi kaj dopovedati, bi rad imel lepo živino pa ne premore si kuniti govedo, holand-skega, švicarskega, štajarskega ali koroškega plodu; doma vzredili lepe živine pa ne ume. Kako pa si za more gospodar dobro in lepo živino iz domače vzrediti V Dr. Uleiweis-ova knjiga „Nauk od reje domače živine" na to takole odgovarja: Kakor vedo a luč, naj sveti gospodarju sledeče poglavitno v odi to v živinoreji: Pari naj boljo in na; lepšo živino z naj boljo in naj lepšo, in pa vsikdar enako z enako. Tega vodila se bo pa držal, ako 1. si izmed svoje živine ali kakošne drage domače iz-boro za pleme tako, ki ima tiste dobre in lepe lastnosti, kte-rih si želi; tudi majhnih napak naj se ogibuje kar naj bolj more; 2. tako naj ravna stanovitno od roda do roda, pleme-njeuje v bližnji žlahti lepe iiviue obrani naj bolj to zaželeno stanovitnost, ker živina edine krvi ae naj bolj vjema; 3. si je izbral gospodar dobro in lepo živino, in ima tednj, tako rekoč dobro blago, naj jo dobro redi (a ne pita ali debeli), pridno čedi in suaži in v rsem marljivo oskrbuje ; nikar naj premlade ne spušča po plemenu, ampak v pravi starosti, kadar se je poželenje po plemenu spet in spet io pa močno oglasilo (prava starost in čas goveda p-j plemenu pustiti je: za manjše in srednje krave, kadar so eno leto in pol ali dve leti stare, za velike pa ne predenj dopolnijo dve leti.) 5. Kakor premlada živina ni za pleme, tako pa tudi prestara no, ker ua unem kakor na tem koncu ni prave moči; tam je že ni, tukaj je še ni. S —c. (iosjMHlarske stvari. K »Ko se lirnui krompir in i>ep,i ! Hranjenje krompirja iu repe je trojno: shrani se v kleteh, v jamah in v kopah. — Ne glede ua to, da je pri gospodarstvih, kjer se korenja, krompirja, repe itd. obilno prideluje in tedaj veliko prostora potrebuje, s hranjenje v kleteh, kjer se tudi previsoko uc sme kopičiti, drago, ee tudi v kopah bolj pokvari kakor v kleteh. S branje oje v globokih jamah ravno tako ne kaže, kakor v kletnih prostorih. Kazlični kmetje so mi pravili, da jim debela repa v jami dostikrat gnije. Vzrok temu je prvič, ker se v debelo v j ti dosti vode nahaja in drugič ker repa, krompir itd. v takih jamah na visoko nadelan ne more zadosti hlapeti. Cim bolj suh in ohlajen pride v shrambo, ktera sama mora nekoliko vlažna in hladna biti, tem več je gujilobc vnren. Ker pa vsaka podtemljica kmalo ko se spravi se začne potiti, zatoraj se mora kolikor ie mogoče za primerno ndstraujetjje vodnega hlapa skrbeti, kar se zgodi uaj brž v dobro napravljenih — kopah. In sicer takole: Na ravuem prostoru se krompir ali repu nakopiči, tako da nastanejo strehi podobne kope, ki obsegajo odspod 6—H čevljev in so 4—C čevljev visoke; pokrijejo te s slamo, ki se mora ml spodaj ntalo bolj na debelo djati, kur iz zemlje mraz naj bolj pritiska in po tem z nekoliko z zemljo". Slama od živine prejedena je naj boljša za tako prekrivanje, ker se je ne držijo rade miši. Hlapne cevi v kope davati, da bi se gazi odsLrauili, je zlo škodljivo in napačno, ker se hlapi na hladnih ccvih v vodo spre-meuijo iu po takem gnjilobo krompirja, rope, korenja itd, pospešijo. Naj boljše je, — kope — hitro pokriti, aa se luč iu toplota zudržite. Zemlja se naj poravna in po-tolčo, da postane gladka za dež. Ako zima pri ti skuje, se kope pokrijejo z zemljo tako na debelo, ko globoko v onih krajih dno zmerzne. Ker po takem okoli vstikc kope jarek nastane, v kterem se voda zbira, leži sad na ceio suhem. Kakor skušnje kažejo, je tako gnjilobe in prerane citue naj bolj zavarovan. Po klitvi se pa krompirju, korenju itd. živne snovi jemljejo, za česar voljo clmnato sadovje nima polne vrednosti, kar se hrane tiče. Z druge strani spet so skušnje za gotovo kazale, da sadovje, ki se je spomladi brez cime zadržalo, dosti vode zgu bivši zmjraj močneje pribija in več hrane v sebi ima kakor enaka mera novega. Tudi tu se mora pri premeri hrane parevdarj ati. Sailjereja. Da jabolka, hruške in slive no bodo črvive, naj se onda, kedar drevo začne cvesti, poškropi cvetje z vodo in. z oetom, t. j. noj se vzeme eden dol oeta in devet delov vode, zmešano se naj vlije v škropilnico in se naj škropijo cvetni popki. Nemški kmetiški iasnik „Fr. G. K." trdi, da se dajo celo brez škode presaditi tudi veča s a d o v n a dre- uiica Slovenca za moža vzela, ia povsod je tednj Nemščina vladala: tolik je razloček uil tem. To sem vam hotel, vrle Slovenke, že zdavnej povedati. Pa mi morda ktera poreče: .Še sedaj so tvoje želje in o pomeni veliko prezgodaj, in uekteri za nas celo nepotrebni". Zna biti, ji odgovorim, ktera iamore zapopasti, naj za popade; jaz »eni svoje dolžnost storil, ti pa se ravnaj kakor ii je drago. Le no hudi se, ako s sramoto pobegnoti moraš, ke dar te druga prekosi; med tem si pa sama naj več škode na-rejaš. Slovenko! pomislite: Vas žensk je navadno več nego moškega spola, In kakor sem celo od sebičnega Nemca, ki bi naj raje ves svet v Nemški koš vrgel, sestavljeno Število Slovencev čitah je nas Slovenccv 1,2UO.OOO, Po takem vzemimo ženskega spola le sedem sto tisoč; in ako vsaka samo 5 kr. skozi Jchi prigospodinji, je pet in trideset tisoč gld. po vsej Slovenji! —Lahko bi pa vsaka ženska ¡K) čez vzeto 2 gld. pngospodiuila skozi leto z tem, če si sama šivlje, pere, nogavice plete itd. Kar hi toraj 1 milijon 4 sto tisoč gjd. zneslo! — Ne mislite: Kaj bodo šivilje, perice itd. počel ako si same vse to večidel n urejate. Kaj so p» vozači storili, ko so železnice nastale? Drugih reči so se pridni in skrbni ljudje poprijel!, iiavno tako bodo tudi te umetnice kaj boljšega iztuhr&lc — in ve jih spet ne bote hitro dospele. K temu še je vaš strah za nje prezgodaj. Bog hotel, naj hi se zmed vas le nekaj jih zdramilo, ki hi se vadile v lih omenjenih rečeh, ker tako vse raje polževo pot lazi, kar je koristno in dobro, nego čvrsto poprime spoznane resnice, Negova 29. avgusta 1863, Fr. Jančar, kaplan. Nekaj o reji goveje živine. (Z ozirtmi na juine kraju i podnje ¿/ajarake.) Našim kmetovavceui se v časih slabo godi, pritožujejo se dostikrat o .slabi letini; a naj hujše jim je vendar, kadar treba davke plačati, pa denarjev nimajo, — Vsakdanja pritožba našiti gospodarjev. Ako se človek malo ozre, vidi kmeta v kakšnih okol-šinah se znajde. — Mislim toraj da mi ne hote zamerili, če malo našo živinorejo v misli vzamem, saj živina, posebno pa goveja, je kmetu za zemljiščem naj zuamcuitueji del je-ovega premoženja. Nikakor toraj ni prav, da naši slovenski kmetje živinorejo tako malo čislaj n^ ko se vendar po slov. Časnikih i knjigah tolikokrat uči in priporoča kako naj se je primejo. Skoraj zaiiraj ima lepa živina dobro ceno, in če sc ne proda vino, pšenica ali turščica je pri živini kaj upauja dnar-jev dobiti. Ako je temu lako, zakaj pa se pri nas vidi tako borna živina, zakaj so hlevi tako narodni m sploh ne taki, ko bi imeli biti, zakaj fle travniki ne gnojijo? Mislite dragi kmetjel da je povsod tako in da pri nas ne more boljše bili? Kratko nikar. Kdor je videl goveda naših zgornjih Štajarjeev, Korošcev ali pa celo Svicerskc, mi bode rad prilntil na ktero .stopnjo se živinoreja pripeljati da. Tudi pri hhs bi bila lahko živina boljša in lepša nego je, ako bi se kmelje umne živinoreje poprijeti. Bi li uc bilo to jim na korist, jih mlajšim pa v poduk? Poznam župnika, ki je pred nekaj leti kupil prav lepih krav pa tudi bika imenitnega koroškega rodn. Za navadno plačilo je mogel za plemeajcnje vsak imenovanega bika dobiti. Ni mar bila to lepa priložnost, si naša domača goveda požlahtuiti, saj za nektere? Naši krnelo pa so le roke križem držali. Le malo se jih je omenjene priložnosti poslužilo, in še ti ne stanovitno, kakor to tirja umna živinoreja — ti m se ni barva dopadla, drugi pa so imeli tudi dokaj praznih izgovorov — in taka je žal i bog povsod, Pa mirnejši kmet, si da vendar tudi kaj dopovedati, bi rad imel lepo živino pa ne premore si k ti niti govedo, boland-skega, švicarskega, Stajarskega ali koroškega plodu; doma vzrediti lepe živine pa ne ume. Kako pa si za more gospodar dobro in lepo živino iz domače vzrediti V Dr. Uleiweis-ova knjiga „Nauk od reje domače živine" na to takole odgovarja: Kakor vedna luep,i ! Hranjenje krompirja iu repe je trojno: shrani se v kleteh, v j srnah in v kopah. — Ne glede na to, da je pri gospodarstvih, kjer se korenja, krompirja, repe itd. obilno prideluje in tedaj veliko prostora potrebuje, s hranjenje v kleteh, kjer se tudi previsoko uc sme kopičiti, drago, ee tudi v kopah bolj pokvari kakor v kleteh. S bran je nje v globokih jamah ravno tako ne kaže, kakor v kletnih prostorih. Kazlični kmetje so mi pravili, da jim debela repa v jami dostikrat gnije. Vzrok temu je prvič, ker se v debelo v ju dosti vode nahaja in drugič ker repa, krompir itd. v takih jamah na visoko nadelan ne more zadosti hlapeti. Cim bolj suh in ohlajen pride v shrambo, ktera sama mora nekoliko vlažna in hladna biti, tem več je gujilobc vnren. Ker pa vsaka podtemljica kmalo ko se spravi se zaiue potiti, zatoraj se mora kolikor ie mogoče za primerno odstranjetije vodnega hlapa skrbeti, kar se zgodi naj brž v dobro napravljenih — kojiah. In sicer takole: Na ravuem prostoru se krompir ali rena nakopiči, tako da nastanejo strehi podobne kope, ki obsegajo odspod 6—H čevljev in so 4—C čevljev visoke; pokrijejo te s slamo, ki se mora odspodaj nialo bolj na debelo djati, kur iz zemlje mraz naj bolj pritiska in po tem z nekoliko z zemljo". Slama od živine ptejedena je naj boljša za tako prekrivanje, ker se je ne držijo rado miši. Hlapne cevi v kope davuti, da bi se gazi odsLrauili, je zlo škodljivo in napačno, ker se hlapi na hladnih ccvih v vodo spremenijo iu po takem gnjilobo krompirja, rope, korenja itd, pospešijo. Naj boljše je, — kope — hitro pokriti, aa se luč in toplota zudržile. Zemlja se naj poravna it) po-tolce, da postane gladka za dež. Ako zima pri ti skuje, se kope pokrijejo z zemljo tako na debelo, ko globoko v onih krajih dno zmerzne. Ker po takem okoli vsake kope jarek nastane, v kterem se voda zbira, leži sad na celo suhem. Kakor skušnje kažejo, je tako gnjilobe in prerane cime naj bolj zavarovan. Po klitvi se pa krompirju, korenju itd. živne snuvt jemljejo, za česar voljo cimnato sadovje nima polne vrednosti, kar se hrane tiče. Z druge strani spet so skušnje za gotovo kazale, da sadovje, ki se je spomladi brez cime zadržalo, dosti vode zgu bivši »miruj močneje prilika in več hrane v sebi ima kakor enaka meta novega. Tudi tu se mora pri premeti hrane prevdai jati. Satljereja. Da jabolka, hruške in »Hve ne bodo črvive, naj se omia, kedar drevo začne cvesti, poškropi cvetje z vodo in z oetom, t. j. noj se vzeme eden dol oeta in devet delov vodo, zmešano se naj vlije v škropilnico in se naj škropijo cvetni popki. Nemški knretiiki iastiik „Fr. G. K." trdi, da se dajo celo brez škode presaditi tudi veča s a d o v n a dre- uiica Slovenca za moža vzela, ia povsod je tednj Nemščina vladala: tolik je razloček ua tem. To sem vam hotel, vrle K love nke, že zdavuej povedati. Pa tu i morda ktera poreče: .Še sedaj so tvoje želje in o pomeni veliko prezgodaj, in uekteri ¿a nas celo nepotrebni". Zna biti, ji odgovorim, ktera zuruore zapopasti, naj za popade; jaz »eni svoje dolžnost storil, ti pa se ravnaj kakor ti je drago. Le ne hudi se, ako s sramoto pebeguoti moraš, ko dar te druga prekosi; med tem si pa sama naj več škode na-rejaš. Slovenko! pomislite: Vas žensk je navadno več nego moškega spola, In kakor sem celo od sebičnega Nemca, ki bi naj raje ves svet v Nemški koš vrgel, sestavljeno število Slovencev čitah je nas Slovencev 1,2UO.OOO, Po takem vzemimo ženskega spola le sedem sto tisoč; iu ako vsaka samo 5 kr. skozi Jcbi prigospodinji, je pet in trideset tisoč gld. po Vsej Slovenji) —Lahko bi pa vsaka ženska po čez vzeto 2 gld. prigospodiuila skozi leto z iemt če si sama ilvlje, pere, nogavice plete itd. Kar bi t«iaj 1 milijon 4 sto tisoč gjd. zneslo! — Ne mislite: Kaj bodo šivilje, perice itd. počel ako si same vse to večidel narejate. Kaj so p» vozači stordi, ko so železnice nastale? Drugib reči so se pridni iu skrbni ljudje poprijeli. iiavno tako bodo tudi te umetnice kaj boljšega iztuht&lc — in ve jib spet ne bote hitro dospele. K temu še je vaš strah za nje prezgodaj. Bog hotel, naj hi se /.med vas ie nekaj jib zdramilo, ki hi se vadile v tih omenjenih rečeh, ker tako vse raje polževo pot lazi, kar je koristilo in dobro, nego čvrsto poprime spoznane resnice, Negova 29. avgusta 1863, Fr. Jančar, kaplan. Nekaj o reji goveje živine. (Z ozirtmi na juine kraju i podnje ¿/ajarake.) Našim kmetovavceui se v časih slabo godi, pritožujejo se dostikrat o .slabi letini; a naj hujše jim je vendar, kadar treba davke plačati, pa denarjev nimajo, — Vsakdanja pritožba naših gospodarjev. Ako se človek malo ozre, vidi kmeta v kakšnih okol-Sinah se znajde. — Mislim toraj da mi ne hote zamerili, če malo našo živinorejo v misli vzamem, saj živina, posebno pa goveja, je kmetu '/a zemljiščem naj zuamcuilneji del je-ovega premoženja. Nikakor torftj ni prav, da naši slovenski kmetje živinorejo tako malo čislaj o^ ko se vcudar po slov. Časnikih i knjigah tolikokrat tiči in priporoča kako naj se je primejo. Skoraj zaiiraj ima lepa živina dobro ceno, iu če se ne proda vino, pšenica ali turščica je pri živini kaj upauja dnar-jev dobiti, Ako jc temu tako, zakaj se pri nas vidi tako borna živina, zakaj so hlevi tako narodni m sploh ne taki, ko bi imeli biti, zakaj fle travniki ne gnojijo? Mislite dragi kmetje! da je povsod tako in da pri nas ne more boljše bili? Kratko nikar. Kdor je videl goveda uaših zgornjih Štajarjcev, Korošcev alt pa celo Svicerskc, mi hode rad prilnlil na ktero .stopnjo se živinoreja pripeljati da. Tudi pri »'as bi bila lahko živina boljša in lepša nego je, ako bi se kmelje umne živinoreje poprijeli. Bi li uc bilo to jim na korist, jih mlajšim pa v poduk? Poznam župnika, ki je pred nekaj leti kupil prav lepih krav pa tudi bika imenitnega koroškega rodn. Za navadno plačilo je mogel za plemcajcnje vsak imenovanega bika dobiti. Ni mar bila to lepa priložnost, si naša domača goveda požlahtuiti, saj za oektere? Naši kme^c pa so le roke križem držali. Le malo se jih je omenjene priložnosti poslužilo, in še ti ue stanovitno, kakor to tirja umna živinoreja — tim se ni barva dopadia, drugi pa so imeli tudi dokaj praznih izgovorov — in taka je žal i bog povsod, Pa umnejši kmet, si da vendar tudi kaj dopovedati, bi rad imel lepo živino pa ne premore si kuniti govedo, boland-skega, švicarskega, štajarskega ali koroškega plodu; doma vzredili lepe živiue pa ne ume. Kako pa si za more gospodar dobro in lepo živino iz domače vzrediti V Dr. Uloriveis-ova knjiga „Nauk od reje domače živine" ua to takole odgovarja: Kakor vedna luč, naj sveti gospodarju sledeče poglavitno v odi to v živinoreji: Pari naj boljo in na; lepšo živino z naj boljo in naj lepšo, in pa vsikdar enako z enako. Tega vodila se bo pa držal, ako 1. si izmed svoje živine ali kakošue drage domače iz-boro za pleme tako, ki ima tiste dobre iu lepe lastnosti, kte-rib si želi; tudi majhnih uapak naj se ogibuje kar naj bolj more; 2. tako naj ravna stanovitno od roda do roda, pleme-njeuje v bližnji žlahti lepe živiue ohrani uaj bolj to zaželeno stanovitnost, ker živina edine krvi ae uaj bolj vjama; 3. si je izbral gospodar dobro in lepo živino, in ima tednj, tako rekoč dobro blago, naj jo dobro redi (a ue pita ali debeli), pridno čedi iu suaži iu v vsem marljivo oskrbuje ; nikar naj premlade ue spušča po plemenu, ampak v pravi starosti, kadar se je poželenje po plemenu spet iu spet iu pa močno oglasilo (prava starost in čas goveda p-j plemenu pustiti je: za manjše in srednje krave, kadar so eno leto in pol ali dve leti stare, za velike pa ne predeni dopolnijo dve leti,) 5. Kakor premlada živina ni za pleme, tako pa tudi prestara ne, ker ua unem kakor na tem koncu tri prave moči ; tam je že ui, tukaj je še ni. S —c. (iosjMHlarske stvari. K »Ko se hrani krompir in i>ep,i ! Hranjeuje krompirja iu repe je trojno: shrani se v kleteh, v jamah in v kopah. — Ne glede ua to, da je pri gospodarstvih, kjer se korenja, krompirja, repe itd. obilno prideluje in tedaj veliko prostora potrebuje, s hranjenje v kleteh, kjer se tudi previsoko uc sme kopičiti, drago, ee tudi v kopah bolj pokvari kakor v kleteh. S branje oje v globokih jamah ravno tako ne kaže, kakor v kletnib prostorih. Kazlični kmetje so mi pravili, da jim debela repa v jami dostikrat guije. Vzrok temu je prvič, ker se v debelo v ju dosti vode nahaja in drugič ker repa, krompir itd. v takih jamah na visoko nadelan ne more zadosti hlapeti. Cim bolj suh in ohlajen pride v shrambo, ktera sama mora nekoliko vlažna in hladna biti, tem več je gujilobc varen. Ker pa vsaka podtemljica kmalo ko se spravi se začne potiti, zatoraj se mora kolikor ie mogoče za primerno ndstraujetije vodnega hlapa skrbeli, kar se zgodi naj brž v dobro napravljenih — kopah. In sicer takole: Na ravuem prostoru se krompir ali repu nakopiči, tako da nastanejo strehi podobne kope, ki obsegajo odspod 6—H čevljev in so 4—C čevljev visoke j pokrijejo te s slamo, ki se mora ml spodaj malo bolj na debelo d jati, kur iz zemlje mraz naj bolj pritiska in po tem z nekoliko z zemljo". Slama od živiue ptejedena je uaj boljša za tako prekrivanje, ker se je ne držijo rade miši. Hlapne cevi v kope davati, da bi se gazi odsLrauili, je zlo škodljivo in napačno, ker se hlapi na hladnih ccvih v vodo spre-meaijo iu po takem gnjiloho krompirja, rope, korenja itd, pospešijo. Naj boljše je, — kope — hitro pokriti, aa se luč iu toplota zadržite. Zemlja se naj poravna it) po-tolčo, da postane gladka za dež. Ako zima pri ti skuje, se kope pokrijejo z zemljo tako na debelo, ko globoko v onih krajih dno zmerzne. Ker po takem okoli vsake kope jarek nastane, v kterem se voda zbira, leži sad na celo suhem. Kakor skušnje kažejo, je tako gujilobe in prerane cime naj bolj zavarovan. Po klitvi se pa krompirju, korenju itd. živne snovi jemljejo, za česar voljo cimnato sadovje nima polne vrednosti, kar se hrane tiče. Z druge strani spet so skušnje za gotovo kazale, da sadovje, ki se je spomladi brez cime zadržalo, dosti vode zgu bivši zrnjraj močneje prihaja in več brane v sebi ima kakor enaka mera novega. Tudi to se mora pri premeri hrane prev dar jati. Satljereja. Da iabelka, hruške in »Hve no bodo črvive, naj se omia, kedar drevo začne cvesti, poškropi cvetje z vodo in z oetom, t. j. noj se vzeme eden dol oeta in devet delov vode, zmeša.no se naj vlije v škropilnico in se naj škropijo cvetni popki. Kemiki kmetiški iastiik „Fr. G. K." trdi, da se dajo celo brez škode presaditi tudi veča s a d o v n a dre- vesa iu celo takrat, kedar c v atejo, ako jih namreč s zemljo in s vsemi koreninami vzdigneš in v vodo s krav-ttjakom in ilovico ii&mešauo položiš, Tako se tudi naj tanje koreninico ne posušijo. Pokoiii-auje liro ice v. Zlo veliki neprijatelji gospodarjev so hrošči in zatoraj jih pokončanje sila potrebno.- Hrošče pobirati ne zadostuje, potrebno je tedaj, da se marljivo pobirajo in po končujejo jihova jajca in iz njih izvaljeni ogriči; to pa se naj lože zgodi, če se naplavijo umetne in prüicno v ¡i 1 i v n i c e, kamor hrošči svoja jajca vložijo. Zadost dobro je znano, da hrošči svoja jujea naj rajši v legajo v toplo, rahlo zemljo in zfitoraj je potrebno, tla se jim take v olivni ce napravijo. Skušnja o tem se je ze napravila v gosdnarstu Bisofsrodo v pruski Bleziji. Prej ko so hrošči začeli letati bo je napravilo 17 umetnih valivuie za hrošče iu sicer tako-le: Na prilienem mestu so nametal i 2 — 4 čevlje na dolgo iu ravno tako Široko, dobrega blevnflga, gnoja in ¿icer na 5—6 palcev visok», ktereinu se je pridalo malo slame, ali kake druge steljo; na ta gnoj so nnmetali celo rahle drobne prsti in so površje popolnoma zgladili, Dokler so hrošči letali, se na teh vativnicah celo nič ni posebnega opazilo, nobene luknjice ni bilo videti, v ktero hi morebiti hrošč jajca v legel, pustili so je do konca julija celo pri mini, ko pa so po tem valivnice začeli razmetavati, so na ali v gnoju onih, ktere so bile na senčnem mesto. Veliko množino čez palec dolgih ogričev, v onih pa, ktere so bile na seučmetn mestu, je bila nebrojna množina liroš čeiih jajec. Skupej z noš en e valivnice so sožgali, Dop is* 't, Pohorjil Cela Blagotiusekova armada se je v našem deželnem zboru vzdigneta soper nas vboge Slovence. Posebno strastno so uapadli našega prvega zagovornika Časi i lega gospoda Hermana, kteri jim resnico govore je jihova ušesa zlo razdražil, Spoznali so, da kar gospod Herman v imeun Slovcncev govori, je resnica, pa veljati ne pustijo. Jegofih dokazov o vrči uiso mogli, zato pa so sc v svojih govorili prav neolikano j emu nasproti obnašali. Neki go* spod mu jo celo očital, da to, kar 00 tirjn, kar on govori, so le misli nekterih preuapctnežcv, ljudstvo pa je z vsem celo zadovoljno. To ni res, le blaga želja je nasprotnikov. Ta gospod ne pozna slovenskega ljudstva, on ne ve kako so mu godi, kako vzdihuje po pravici in jednakonravnosti z dragimi narodi. Kolikokrat sem slišal, „da hi tuj le vse v knjižico po slovensko gospodi pisali, po tem bi še vedel, kolikor sem plačal". Glejte! Ne zaupa še vsak uradnikom, ampak misli, da ga v kanj njo, ker nemški brati ne zua, Ako ga o šoli itrašaš, ti odgovori, da se zdaj Hog ve vse kaj učijo, sin pa ic slovenski pisati ne zna. Ako jim umeniš o novih postavah o zakonskih, pa govoriš tako, kakor je v resnici, brez ovinkov, te pisano gledajo, ako ravno si jihov prijutolj. Zdaj pa prašamo o vega gospoda, ali je po takem gospod Herman le v imenu nekterih,parislavistov, ali v imenu ljudstva govoril soper zaupnico? Se več so gospodi izmislili. Gospod Wascr v i), seji celo trdi, da na Štajarskem ni slovenskega Erušaujn, ter pravi, da v Gradcu v deželnem zhnru ne seilijo emci, ne Slovenci nego Stajami. Dragi gospod ! To so izmišljotine to! Da pa na Staj »takem je slovensko prašanje, se prepričate, ako pogledate nekoliko v slovenske časnike, v kteri h naj dele, da je žc okoli 23.000 je Slovencev eno-glasuo .svoje želje izreklo, ktcrc so ravno tiste, za ktere se gospod Herman bojuje. Ne verujte samo „Press!'* in,„Tages-puSti. (Ktere v redni k ie tudi 6000 Slovencev požrl, ker pravi, da se jih je v Žalcu le okoli 10.000 zbralo. Dobro probnv-Ijanjel) Gospodu Hermanu pa rečemo vsi Slovenci.: „Slava! Vi ste tnož, kteri se vojskujete za nnše pravice. Za vami stoji celi slovenski narod. Vzeli so vas sicer is naše sre. dine. kar nas je zlo razžalil», pa v naSih slovenskih prsih hote živeli, dokler naše srce bije. Opazka: lí ral sem tndi v „Tagespošti" pismo, k tero so Mamberžani poslali gospodu Hermanu, ker je rekel, da so z volitvo gospoda Smida slovenski narod razžalili, kar je čista resnica. Gospoda, kteri je trdil, da Človeka p red starši ao bili orangutanji ali druge mrkovce, pri tem pa še rojen Avstrijau ni in naših slovenskih razmer iu potreb ne pozna, nočemo za zastopnika imeti, Pa se ve da nekterim ljudem se težko da kaj pametnega dopovedati. Politični ogled Iz štnjarskega deželnega zbora. V 12. seji dežel, zhora dokazuje grof Lamberg v kratkim in jederuatera govoru, da še le bomo vlivali svobodo iu se je prav veselili, ako se bode tudi naše ljudstvo prav otnikalo, ktero se zatoroj mora dobro podučevati iu zato nasvetuje, naj so v jeseni leta 1369 napravi razstava učnih pripomočkov in podedkov za ljudske šole. Nasvet se je obilno podpiral in izročil odboru za ljudske šole, da bi ga pretresel, Lipold poroča o nekterih odstavkih deželnega računa za leto 1868. Za viuorcjsko šolo v ali pri Mariboru se dovoli tudi 8000gld.; kot izvunredua pripoiuoč srenjam na deželni meji se dovoli 1000 gld,, da branijo, da se ne hi privlekla živinska kuga v deželo. Se potrdi. Pairhuber poroča v imenu deželnega odbora, da uradniki deželne blaga j niče in računarstva odtihmal naj ne po» ložijo več kavcije, kteri pa so jo že založili, jo naj dobijo nazaj. Nasvet obvelja brez v govora. Pej-rcr poroča r imenu finančnega odseka o deželnem računu za leto 1S138 o raznih točkah, ktere se vso odobrijo. C on rad poroča v imenu odbora za prosu je o prošnji okrajnega zastopništva v Voitshergu, da se sme rešiti pobiranje in davki, kteri se da vajo župnikom iu šolskim učiteljem. Po dal jem besedovanju se sklene, naj se imenovana prošnja izroči deželnemu odboru, kteremu sc naj naroči, da se naj obrne do ministerstva, da ono naj \ > ros njo reši po poti postivni; o splošuji rešitvi pa naj poroča dežel- odbor v prihodnjem deželnem zboru iu naj »lavi potrebne nasvete. V 13. seji dežel, zbora 19. t. m. je bral naj prej dr. VoSujak interpelacijo, ktero so stavili slovenski poslanci do vlad i nega zastopnika'') C. k. namestnik obljubi, da bo v jedni prihodnjih sej odgovoril. Dr. Vošnjak podpira svoj predlog po kterem bi sc naj poravnala Dravi na. Pravi, da imaDraviua muorni ovinkov in da so ti vzrok, da voda hrege vedno bolj spodjedava iu da se veliki kost obdelane zemlje ali zgubljajo ali pa spremenijo v močvirje. Izvedenci cenijo ikod-j, ktera se je že s tem napravila, na J5i>—200 ralov travnikov iu njiv. Lastniki ne morejo vse to ohraniti iu tudi občine ne morejo toliko zmagati, da bi zlo drage jezi mogli plačati. Tudi prekopi bi bili potrebni, da hi voda lože odtekala itd. Iz teh razlogov priporoča svoj predlog visoki zbornici. Predlog je bil obiluo podpiran in izročen deželnemu odboru. K e c h h a u e r poroča o vladtuem predlogu zarad spremembe §.17. deželnega volilnega reda. Soglasno se je sprejel odborov nasvet, naj se potrdi osnovna postava, ktera določuje, kaj se ima zgoditi, če hi bil deželni poslanec obsojen 11 a kazen. Drugi vladtn predlog (kako bi se naj spremeuil deželni volilni red zarad izklučenja od volilnega prava) še se enkrat da odboru, da še ga naj enkrat pretrese. Okrajnemu zastopništvu v Šeavnici se dovoli, da sme pobirati 3U0,U naklade od neposrednih davkov za okrajne potrebe. V imeuu finančnega odbora se poroča o proračunu za V 14. seji dežel, zhora je poročal C o n rad v imenu odbora za cestine zadeve iu sicer v načrtu postave o o hI a« ti in ravnanja v eestiuih zadevah. Načrt se z malimi spremembami prime. Dr. Flckh poroča v imenu odbora za cestine zadeve o deželni postavi zastara cestinega izgleda in poroča tudi o vseh cestah v celi Sitajarski, ki se imajo v vrsti t i v [>rvi razred okrajnih cest. t, j. v talce, ktere se hudo prt-todnjič^delale na deželne stroške. Na slovenskem Staj ar ju 60 se sledeče ceste v vrsti le v prvi razred. Cesta od Ptuja čez sv. Trojieo v Radgono; cesta od sv. Trojice čez st, Lenhart, Pesnico, st. Kuuigundo, Loče, Arnež do Ivuika. Cesta od Spilfelda čez Mu rek. Radgona, sv. Križ, Ljutomer do Ormuža. Cesta od Poličan čez *) Galej iotorpelaoijo i a vic govore nalili poilanoev v fttajarfkem Čteiel. zboru prinesemo v prihodnjem listu. \ redn. vesa i ii celo takrat, kedar c v atejo, ako jih namreč s zemljo in s vsemi koreninami vzdigneš in v vodo s krav-njakom in ilovico naowéano položiš, Tako se tudi naj tanje korenimee ne posušijo. 1'oltoiir.iiije liro ice v. Zlo veliki ueprijatelji gospodarjev so hrošči in zatoraj jih pokončanje sila potrebno.- Hrošče pobirati ne zadostuje, potrebno je tedaj, da se marljivo pobirajo in pokoneuiejo jihova jajca in iz njih izvaljeni ogriči- to pa se naj lože zgodi, če se napravijo umetne in prüieno v ¡i 1 i v n i c e, kamor hrošči svoja jajca vložijo. Zadost dobro je znano, da hrošči' svoja jajca naj rajši v legajo v toplo. rakLo zemljo in zfitoraj je potrebno, tla se jim take v olivni ce napravijo. Skušnja <1 tem se je ze napravila v gosdnarstu Bišofsrodo v pruski Bleziji. Prej ko so hrošči začeli letati se je napravilo 17 umetnih valivuie za hrošče in sicer tako-le: Na prilienem mestu so nametal i 2 — 4 čevlje na dolgo iu ravno tako Široko, dobrega klavnega gnoja in ¿icer na 5—6 palcev visok», kteremu se je pridalo malo slame, ali kake druge stelje; na ta gnoj so nnmetali cclo rahle drobne prsti in so površje popolnoma zgladili, Dokler so hrošči letali, se na teh vali vilicah celo nič ni posebnega opazilo, nobene luknjice ni bilo videti, v ktero bi morebiti hrošč jajca v lege i, postili so je do konca julija celo pri miru, ko pa so po tem valivnice začeli razmetavati, so našli v gnoju onih, ktere so bile na senčnem mestu. Veliko množino čez jialec dolgih ogrieev, v onih pa, ktere so bile na seučmem mestu, je bila nebrojna množina hroščevih jajec. Skupej z noše ne valivtiice so sožgali, i>op is. Z Pohorja. Cela Blagotiušekova armada se je v našem deželnem zboru vzdignola soper nas rboge Slovence. Posebuo strastno so uapadli našega prvega zagovornika Časi i tega gospoda Hermana, kteri jim resnico govore je jihova ušesa zlo razdražil, Spoznali so, da kar gospod Herman v imenu Slovencev govori, je resnica, pa veljati ne pustijo. Jegofih dokazov o vrči niso mogli, zato pa so se v svojih govorih prav neolikano j emu nasproti obnašali. Neki gospod mu jo celo očital, da to, kar 00 tirjn, kar on govori, so le misli nekterih preuapctuežcv, ljudstvo pa je z vsem celo zadovoljno. To ni res, le blaga želja je nasprotnikov. Ta gospod ne peana slovenskega ljudstva, on ne ve kako so mu godi, kako vzdihuje po pravici in jedtiako&ravnosti z dragimi narodi. Kolikokrat sem slišal, „da hi mi le vse v knjižico po slovensko gospodi pisali, po tem hi še vedel, kolikor seio plačal". Glejte! Ne zaupa še vsak uradnikom, ampak misli, da ga v kanj njo, ker nemški brati ne ena. Ako ga o šoli itrašaš, ti odgovori, da se zdaj Bog ve vse kaj učijo, sin pa ic slovenski pisati ne zna. Ako jim unieniš o novih postavah o zakonskih, pa govoriš tako, kakor je v resnici, brez ovinkov, te pisano gledajo, ako ravno si j i hov prijatelj. Zdaj pa prašatno o vega gospoda, ali je po takem gospod Herman le v imenu nekterih,panslavistav, ali v imenu ljudstva govoril soper zaupnico? Se vec so gospodi izmislili. Gospod Wascr v i), seji celo trdi, da na Štajarskem ni slovenskega Erašaujn, ter pravi, da v Gradcu v deželnem zboru ne sedijo emci, ne Slovenci nego ¿tajarci. Dragi gospod ! To so izmišljotine to! Da pa na Štajerskem je slovensko prašanje, se prepričate, ako pogledate nekoliko v slovenske časnike, v k te rili naj dele, da je že okoli 23.000 je Slovencev enoglasno xvoje želje izreklo, ktere so ravno liste, za ktere se gospod Herman bojuje. Ne verujte samo „Presad in,„Tages-pošti. (Ktere vrednik je tudi 6000 Slovencev požrl, ker pravi, da se jih je v Žalcu le okoli 10.000 zbralo. Dobro probnv-Ijanjcl) Gospodu Hermanu pa rečemo vei Slovenci.: „Slava! Vi ste tnož, kteri so vojskujete za nnše pravice. Za vami stoji celi slovenski narod. Vzeli so vas sicer iz naše sredine. kar nas je zlo razžalllo, pa v naSih slovenskih prsih boto živeli, dokler naše srce bije. Opazka: lirnl sem tudi v „Tagespošti" pismo, k tero so Mamberžani poslali gospodu Hermanu, ker je rekel, da so z volitvo gospoda Smida slovenski narod razžalili, kar je čista resnica. Gospoda, kteri je trdil, da Človeka p red starši ao bili orangutaaji ali druge mrkovce, pri tem pa še rojen Avstrijan ni in naših slovenskih razmer iu potreb ne pozna, nočemo za zastopnika imeti, Pa se ve da nekterim ljudem se težko da kaj pametnega dopovedati. Politični ogled Iz štnjarskega deželnega zbora. V 12. seji dežel, zhora dokazuje grof Lamberg v kratkim in jedernatera govoru, da še le bomo vlivali svobodo iu se je prav veselili, ako se bode tudi naši ljudstvo prav omikalo, ktero se zatorej mora dobro podučevati iu zato nasvetuje, naj se v jeseni leta 1369 najiTavi razstava učnih pripomočkov in poidcdkov za ljudske šole. Nasvet se je obilno podpiral in izročil odboru za ljudske šole, da bi ga pretresel, Lipold poroča o nekterih odstavkih deželnega računa za leto 1868. Za viuorcjsko šolo v ali pri Mariboru se dovoli tudi 8000gld.; kot izvunredua pripomoč srenjam na deželni meji se dovoli 1000 gld., da hranijo, da sc ne bi privlekla živinska kuga v deželo. Se potrdi. Pairhuber poroča v imeuu deželnega odbora, da uradniki deželne blaga j niče in račuaarstva odtihmal naj ne po* ložijo več kavcije, kteri pa so jo že založili, jo naj dobijo nazaj. Nasvet obvelja brez v govora. Pej-rcr poroča v imena finančnega odseka o deželnem računu za leto 1S138 o raznih točkah, ktere se vso odobrijo. C on rad poroča v imenu odbora za prošu}e o prošnji okrajnega zastopništva v Voitshergu, da se sme rešiti pobiranje in davki, kteri se da vajo župnikom iu šolskim učiteljem. Po dal jem besedovanju se sklene, naj se imenovana prošnja izroči deželnemu odlioru, kteremu sc naj naroči, da se naj obrne do ministerstva, da ono naj \ > ros njo reši po poti postavni; o splošuji rešitvi pa naj poroča dežel- odbor v prihodnjem deželnem zboru iu naj slavi potrebne nasvete. V 13. seji dežel, zbora 19. t. m. je bral naj prej dr. VoSujak interpelacijo, ktero so stavili slovenski poslanci do vladinega zastopnika'') C. k. namestnik obljubi, da bo v jedni prihodnjih sej odgovoril. Dr. Vošnjak podpira svoj predlog po kterem bi sc naj poravnala Dravi na. Pravi, da imaDravina muo») ovinkov in da so ti vzrok, da voda brege vedno bolj spodjedava iu da se veliki kosi obdelane zemlje ali zgubljajo ali pa spremenijo v močvirje. Izvedeno t cenijo škodi, ktera se je že s tem napravila, na J5i>—200 raiov travnikov iu njiv. Lastniki ne morejo vse to obraniti iu tudi občine ne morejo toliko zmagati, da bi zlo drage jezi mogli plačati. Tudi prekopi bi bili potrebni, da hi voda lože odtekala itd. Iz teh razlogov priporoča svoj predlog visoki zbornici. Predlog je bil obilno podpiran in izročen deželnemu odboru. K e c h b a u e r poroča o vladinem predlogu zarad spremembe §.17. deželnega volilnega reda. Soglasno se je sprejel odborov nasvet, naj se potrdi osnovna postava, ktera določuje, kaj se ima zgoditi, če bi bil deželni poslanec obsojen na kaien, Drugi vladin predlog (kako hi se naj spremenil deželni volilni red zarad izklučenja od volilnega prava) še se enkrat da odboru, da še ga naj enkrat pretrese. Okrajnemu zastopništvu v Šeavnicl se dovoli, da sme pobirati 3U0,U naklade od neposrednih davkov za okrajne potrebe. V imeuu finančnega odbora se poroča o proračunu za lfjG8. V 14. seji dežel, zbora je poročal C o n rad v imenu odbora za cesti ne zadevo in sicer v načrtu postave o oblasti in ravnanju v eestiuih zadevah. Načrt se z malimi spremembami prime. Dr. Flckh poroča v imenu odbora za cestine zadeve o deželni postavi zastara cestinega izgleda in poroča tudi o vseh cestah v celi & tajniški, ki se imajo v vrati t i v [>rvi razred okrajnih cest. t, j. v talce, ktere se bodo prt-mdxyU5 delale na deželne stroške. Na slovenskem Staj ar ju 60 se sledeče ceste v vrstile v prvi razred. Cesta od Ptuja čez sv. Trojico v Radgono; cesta od sv. Trojice čez st, Lenhart, Pesnico, st. Kuuigundo, L ti če, Arnež do Ivuika. Cesta od Spltfelda čez Mu rek. Radgona, sv. Križ, Ljutomer do Ormuža. Cesta od Poličan čez *) Caltj iotorpelaoijo i a v»e govora Cfiliti poitancev v Stajarskem Čteigl. zboru prinesemo v prihodnjem listu. \ redn. Podplat, Podčetrtek, št, Peter, do Brežeč. Cesta od spodnjega Drauburga čez slov eni Gradec, it. Len ii ar t, zgornji Dolič, Hudo luknjo, Vele oje v Arndorf in na stran od gornjega Do-liča čez Vitanje, Konjice do PoKčau, — Herman zagovarja svoj prodlog, da se naj tudi v prvi razred vvrsli ceBta od Ptuja čez Mon&berg v Rogatec, kar se je tudi storilo. Dr. VoSnj:tk je predložil, da se tudi naj cesta od Pragerskega do slov, Bistrice v prvi red vvrati, kar se vendar ni dovolila, odobril se je vendar predlog VoSnjakov,da naj deželni odbor to ceslo pregleda in v prihodnjem deželnem zboru o nji poroča. L i p o 1 d je predložil, naj„ se tudi v prvi razred vvrsti cesta od Celja čez St. J liti v Šmarje, kar se vendar ni odobrilo. Dr, Heschel, Feyrer, grof Kottnlinsky, Scbreiner so tudi Eredlagali, da bi se nektero ceste v prvi razred v vrstili, ji-ovi predlog vendar niso obveljali. V ga I is kom dežel, zboru ho dotični odbor svetoval zboru adreso in resolucijo, ktera je že razglašena in v kteri Poljaki ostreje zahtevajo popolno avtonomijo Poljski in vse pravice, ktere narodu grejo; če se bo t streglo Poljakom, pade dualizem. Zbor je tudi z veliko večino zavrgel rusinsko zaupnico in prošnjo na minislerstvo, po kteri bi sc naj branila de cemberska ustava. Oeski narodni poslanci bodo odgovorili skupno na po-vabilno pismo deželnega maršala. V dalmatinskem deželnem zboru je 16 poslancev poprašalo vlado, kaj hote Storiti, da se zadosti narodnim poslancem, ki so bili v Spljetu zlo sirovo razžaljeni, vladin odgovor ni bil preveč pomirljiv. Kar se tiče dr, O iskro ve razsodbe V neki zakonski zadevi na Tirolskem proti Lasscrju in za civilni zakon, se pravi, da so neki ministri biLi eelo drugega mnenj», in dalje se pravi, da bi sc bil dr. Giskra miuisterstvti odpovedal, če bi bilo m i n Ute rs k o sveto valatvo pod cesarjevim predsedstvom, jegovo razsodbo zavrglo. Veliko pazljivost je v dotičnih krajih tudi vzbudilo to, da še so med Beustom in grofom Auersbergom zmirom neka razprtija nahaja in kakor se pravi, šo od onega časa, ko je dTŽavni pečatnik brez Auerspergovega znanja se pogajal vPragi z voditelji češkega naroda. Pravi se tndi, da se grof Auer-sperg celo ne zlaže s politiko, s ktero se zdaj tako ostro nastopa proti Cehom. Kako neizmerno avtonomni so deželni zbori, se naj bolj vidi iz te^a, da j a grof Golabovaki, prinesel seboj povelje, da sme gališki deželni zbor pri prvem sklenit proti ustavi razpustiti in razpisati neposredne volitve za državni zbor. Cujo se tndi, da ima jednako povelje tudi Las ser, kar se tiče tirolskega deželnega zbora, če uc bi hotel potrditi postave o šolskem nadzoruištvu. Iz Beligrada se je pisalo, da so se bolgarski vporniki in Tnrki med Jelenom in Gabovu ostro prijeli in da je 200 Turkov na bojišču mrtvih ostalo in da so zgubili -t topove. Prusija je pnstila na odpust 120.000 vojakov, V Bar kol i se je 18. t- m. že ustanovila čitalnica, na Občini pa se ustanovi 26, t. m.; prva se bo slovesno odprla konec tega meseca, druga pa začetka prihodnjega meseca. — Pastirski list kujezoškola v Lincu je kontisciran, ker je pisal o znanih verskih postavah v smislu papeževega nagovora. — Pravi se, da okoli Prage hodijo zlo mnogi Prusi, ki marljivo pnzvedavajo politične in društvene razmere in prav pridno rjsajo. V Berobuu se pripravljajo že sobe, v kterih bosta stanovala francoski eesar in cesarica — — če prideta tam o! Iz Lj u t o m erastno tedni zvedeli prav neugodno novico : Pred dvema mesecema sta dva zastopnika izstopila iz okrajnega zastopništva, kterega večina je dozdaj biU narodna. Pred kratkim je bila volitev — iz velikega posestva — in bila sta izvoljena dva nasprotnika z 11 glasi proti lu narod -tiim! Zdaj je v okrajnem zastopništvo 15 nasprotnikov proti 15 narodnjakom. Pravi se, da je bil vzrok 6, volitve preveliko zaupanje narodnih z svoj vspeh. Ta volitev nam naj bodo tedaj v izgled pri vseh prihodnjih, zmiroin moramo še več budeli in marljivo delati. Koroški rodoljubi so razposlali po vabilo ti taboru, ki se bode vršil 29. t, m., t. j. na dan sv, Mihela ob dveh popoldne pri srejnskem prcstojuiku g. Jurju Krautu na Bistrici poleg Pliberka, — Tabor še sicer ni dovoljen, upa se vendar, da hode. Gosp. poslanca Herman in Vošujak sta dobila že više 13 telegramov iz vseh krajev Oeske in Moravske, v kterih so jima zahvaluje Šesko-slovanski narod za njihovo pogumno In krepko zagovarjanje čeških pravit) in slovanske solidarnosti. Minislerstvo kmetijstva je dalo štajarskemn gospodarskemu društvu 3O0 gld. v porabo, da bi se podiglo sejanje hmelja na Štajarskem. Iz Londona se piše, da so je na Španjolaketn pitat popolnoma vzdignol in da Pri m in A o d a gresta proti Madridu. — Pravi se tudi, da se je kraljica kraljevauj n odpovedala. Zastran gališkcga vprašanja bode v kratkem ministerska seja in od rešenja toga vprašanja je odvisno, ali zdaj no ministerstvo ostane ali ne. 13, do IG. preteklega meseca je bil v Pern-u v južni Ameriki tak strašen potres, da je porušil mnogo mest in trgov in do je pokončano više 20.000 ljudi. lina pa se poroča, pa ao to zlaže, — iz Beroda je Bismark za vojsko vnet. — Kako Tržua pretekli teden. JI o 3 ^ T? u iVovitar. 15. t. m. je bil prvi zbor učiteljev ljudskih sol v Ljubljani. Kar smo o njem zvedeli jo v kratkem to, da se je zbralo više 1 ¿50 gospodov, daje bil za predsednika izvoljen g, Pra-protnik in da so se vse razprava vršile tako lopo in mirno, da je bito res veselje poslušati. Puhlih fraz lukaj celo ni bilo čuti, kakor so navadne v glasovi ti h nemških Lehrertagib na Dana ju in vBmti; vsi govorniki so razlagali predmete, ki ao bili iz življenja vzeli in vsi nasveti za praktičuo življenje so se stavi j ali, da se z boljša ljudska šola, povzdigne narod ova omika in da pri vsem tem more učitelj živeti. Mčramo reči, da so bile skljeucne prav koristne stvari. Slava tedaj našim slovenskim učiteljem! Pretekli mesec je bil v Brnu drngi zbor nemških Lek-rerjev ki še se je vendar dosta slabeje obnašal kakov ob na Dimu ju, ker krika in vika je bilo spet prek in prek zadosti tako, da so neki govorniki morali celo iz odra pobegli oti; opravili pa bo toliko, kakor celo nič, ker sami ne vedo kaj hočejo in niso v ničem složni. — Nemška kultura. Cesar in cesarica se odpeljeta 20. t- m. v Galicijo in ostaneta tam hlizo 14 dni. 1'čonice vaffan jdmenka) , RS Ječmenu i . Ovsa „ , Turiicc [koruiej vagfiji Ajde 3 Prosu ,i Ivrompirja „ Govedine funt Teletine „ Svinjetiae Orstve funt, Drv SO'* trdih neceaj i.KJaiter) ii 1®" „ 30" mehkih „ . •J 1®" »1 H " Oglenju it trdega leta vagan „ „ mehkega „ „ Sena cent Silime cent v šopah . „ „ ii stejjo Slanine (ipeha) cent Jajce, pet ,:a ¡^____ 11.1 k. | ti.| k.,11. k. fl. k. ■t ¡50 -t 90 8 — S _ 2 20^-1'50 I jO, 3 «¡0 3 a — ■— % so S 1 2f>,— --20 — 20 — 24)— — 2S — -1 10- 90; ■1 OD ti-20 8,20 1 eo 2 isO 3:40 a!--1_ i SC-,35 — ii — 25 — 26 4 -10 3 20 31.40 2 SO 2 80 -26 __i iP aa — se a - s 50 5 60,4 5D S1—' n eo—1 50' — SO — 60 120 1 liOi,— 10 _ 118 — 00—40 10—110 — 28 tO — 'so 40 -75 -00:--m 95 75 90 70 42 — SB — — 10—¡10 Cesarski zlat velja o fl. 51 kr. a. v, liijo srebra 113,75. Ha rud ii o drž. posojilo <11.40. Loterljne »rečke. V Trstu 16. septembra 1*63: 12 4« Prihodnje prečkanje je SO. septembru 1B6B, 51 S4 Lcchtclj, založnik in odgovora! vrodnik lir. 51 nt tj n 1'rrlOtf. Tiskar Ldunrd Jani i č v Mariboru. Podplat, Podčetrtek, št, Peter, do Brežeč. Cesta od spodnjega Drauburga čez slov eni Gradec, it. Len ii ar t, zgornji Dohč, Hudo luknjo, Velenje v Aradorf in na stran od gornjega Do-liča čez Vitanje, Konjice do PoKčau, — Herman zagovarja svoj prodlog, da se naj tudi v prvi razred vvrsli ceBta od Ptuja čez Mon&berg v Rogatec, kar se je tudi storilo. Dr. VoSnj:tk je predložil, da se tudi naj cesta od Pragerekega do slov, Bistrice v prvi red vvrati, kar se vendar ni dovolila, odobril se je vendar predlog Vošnjukov,da naj deželni odbor to ceslo pregleda in v prihodnjem deželnem zboru o nji poroča. L i p o 1 d je predložil, naj„ se tudi v prvi razred vvrsti cesta od Celja čez št. J liti v Šmarje, kar se vendar ni odobrilo. Dr, Heschel, Feyrer, grof Kottnlinsky, Scbreiner so tudi Eredlagali, da bi se nektero ccste v prvi razred v vrstili, ji-ovi predlog vendar niso obvcljab. V ga I iš kom dežel, zboru bo dotični odbor svetoval zbora adreso in resolucijo, ktera je že razglašena in v kteri Poljaki ostreje zahtevajo popolno avtonomijo Poljski in vse pravice, ktcre narod n grejo; če ee bo i streglo Poljakom, pade dualizem. Zbor je tudi z veliko večino zavrgel rusinsko zaupnico in prošnjo na minislcrstvo, po klcri bi sc naj branila de eemberska ustava. Oeski uarodoi poslanci bodu odgovorili skupno na po-vabilno pismo deželnega maršala. V dalmatinskem deželnem zboru je 16 poslancev poprašalo vlado, kaj hote Storiti, da se zadosti narodnim poslancem, ki so bili v Spljctu zlo sirovo razžaljeni, vladin odgovor ni bil preveč pomirljiv. Kar se tiče dr, O iskro ve razsodbe v neki zakonski zadevi na Tirolskem proti Lasierju in za civilni zakon, se pravi, da so neki ministri bili celo drugega mnenj», in dalje se pravi, da bi se bil dr. Giskra miuisterstvti odpovedal, če bi bilo m i n Uter.sk o sveto valatvo pod cesarjevim predsedstvom, jegovo razsodbo zavrglo. Veliko pazljivost je v dotičnib krajih tudi vzbudilo to, da še so med Beustom in yrofom Auersbergom zmirom neka razprtija nahaja in kakor se pravi, še od onega časa, ko je draavni pečatnik brez Auerspergovega znanja se pogajal vPragi z voditelji češkega naroda. Pravi se tndi, da se graf Auer-sperg celo ne zlaže s politiko, s kteru se zdaj tako ostro nastopa proti Cehom. Kako neizmerno avtonomni so deželni zbori, se naj bolj vidi iz te^a, da j a grof Goluhovski, prinesel seboj povelje, da sme gališki deželni k bor pri prvem sklenit proti ustavi razpustiti in razpisati neposredne volitve za državni zbor. Cujo se tndi, da ima jednako povelje tudi Las ser, kar se tiče tirolskega deželnega zbora, če ne bi hotel potrditi postave o šolskem nadzoruištvu. Iz Beligrada se je pisalo, da so se bolgarski vporniki in Turki med Jelenom in G-abovo ostro prijeli in da je 200 Turkov na bojišču mrtvih ostalo in dn so zgubili -t topove. Pru&ija je pustila na odpust 120.000 vojakov, V Bar kol i se je 18. t- m. že ustanovila čitalnica, na Občini pa se ustanovi 26, t. m.; prva se bo slovesno odprla konec tega meseca, druga pa začetka prihodnjega meseca. — Pastirski list kujezoškofa v Lincn je kontiseiran, ker je pisal o znanih verskih postavah v smislu papeževega nagovora. — Pravi se, da okoli Prage hodijo zlo mnogi Prusi, ki marljivo pnzvedavajo politične in društvene razmere in prav pridno rjsajo. V Berolinu se pripravljajo že sobe, v kterih bosta stanovala francoski eesar in cesarica — — če prideta tam o! Iz Lj u t o m erasmo tedni zvedeli prav neugodno novico : Pred dvemn mesece mu sta dva zastopnika izstopila iz okrajnega zastopništva, kterega večina je dozdaj biU narodna. Pred kratkim je bila volitev — iz velikega posestva — in bila sta izvoljena dva nasprotnika z 11 glasi proti lu narodnim! Zdaj je v okrajnem zastopništvu 15 nasprotnikov proti 15 narodnjakom. Pravi se, da je bil vzrok 6, volitve preveliko zaupanje narodnih z svoj v&peh. Ta volitov nam naj bodo tednj v izgled pri vseh prihodnjih, zmiroin moramo še več budeli in marljivo delati. Koroški rodoljubi so razposlali povabita li taboru, ki se hode vršil 29. t, in., t. j. na dan sv, Mihela ob dveh popoldne pri srejnskem prcstojuiku g. Jurjn Krautu na Bistrici poleg Pliherka, — Tabor še sieer ni dovoljen, upa se vendar, da hode. Gosp. poslanca flerman in Vošujuk sta dobila že više 13 telegramov iz vseh krajev Oeske in Moravske, v kterih so jima zahvaluje Šesko-slovanski narod za njihovo pogumno In krepko zagovarjanje čeških pravil) in slovanske solidarnosti. Ministerstvo kmetijstva je dalo štjjjarskcmu gospodarskemu društvu 3O0 gld. v porabo, dn bi se podiglo sejanje hmelja na Štajarskem. iz Londona se piše, da so je na Španjolskem pitat popolnoma vzdignol in da Pri m in A o d a gresta proti Madridu. — Pravi se tudi, da se je kraljica kraljevanj ti odpovedala. Zastran gališke^a vprašanja hode v kratkem ministerska seja in od rešenja toga vprašanja je odvisno, aH zdaj no ministerstvo ostane ali ne. 13, do IG. preteklega meseca je bil v Pern-u v južni Ameriki tak strašen potres, da je porušil mnogo mest in trgov in da je pokončano više 20.000 ljudi. lina pa se poroča, pa ae to ?,Iaže, — iz Beroda j a Bismark za vojsko vnet. — Kako Tržua pretekli teden. JI o 3 ^ T? u iVovitar. 15. t. m. je bil prvi zbor učiteljev ljudskih soi v Ljubljani. Kar smo o njem zvedeli jo v kratkem to, da se je zbralo više 1 ¿50 gospodov, daje bil ¡ia predsednika izvoljen g, Pra-protnik in da so se vse razprava vršile tako lopo in mirno, da je bito res veselje poslušati. Puhlih fraz lukaj celo ni bilo čuti, kakor so navadne v glasovi ti h nemških Lehrertagih na Dunaju in vBmu; vsi govorniki so razlagali predmete, ki so bili iz življenja vzeli in vsi nasveti za praktičuo življenje so se stavi j ali, da se zholjša IjndsM šola, povzdigne narod ova omikn in da pri vsem tem more učitelj živeti. Mčramo reči, da so bile skljeucne prav koristne stvari. Slava tedaj našim slovenski m učiteljem! Pretekli meuee je bil v Brnu drngi zbor nemških Leh-rerjev ki še se je vendar dosta slabeje obnašal kakor on na Dimu ju, ker krika in vika je bilo spet prek in prok zadosti tako, da so neki govorniki morali celo iz odra pobeg-noti; opravili pa bo toliko, kakor celo nič, ker sami ne vedo kaj hočejo in niso v ničem složni. — Nemška kultura. Cesar in cesarica se odpeljeta 2G. t- m. v Galicijo in ostaneta tam hlizo 14 dni. ?ionice TBffan jdmenka) . RS Ječmenu i . Ovsa „ , Turiice [koruiej vagfiji Ajde 3 frosn. ,i Krompirja „ Govedine funt Teletine „ Svinjetiae Orstve funt, Drv SO'* trdih ničenj i.KJaiter) 11 1®" „ 30" mehkih „ . •j tB" »i it • Oglenja it trdega leta vagan „ „ mehkega „ „ Sena cent Slnui >j ceat v šopah . „ „ ia. stejjo Slanine (ipeba) cent Jajce, pet ,ia ¡^____ 11.1 k. | M.| k. 11, k. fl. k. »¡50 4 Oi 8 — S _ 2 20^-1:50 1 jJ0, 2ut) 3 a — ■— % so S 1 2f>,— —!au — 20 — 24)— -2$ — 2S — -1 10- 90; ■1 OD ti-20 8,20 1 fill 2 isO 8 40 a!--!■—■ i SC-,35 — ii — 25 — 26 4 -10 3 20 31.40 2 SO 2 80 -26 __i iP aa — se a - s 50 5 60,4 5D B1—1 n eo —1 50' — 80 — ¿0 !'¡JO 1 liOi,— io — ae — 00 —4Q 10—110 — '28 to — 'so 40 -75 -M— -m 95 75 90 70 42 — SB ~ — 10—¡10 Cesarski zlat velja o fl. 51 kr. a. v, liijo srebra 113,75. llaradiio drž. posojilo <11.40. Loterljne »reči«. V Trstu 16. septembra 1*63: 12 4« Prihodke prečkanje je 10. septembra 1B&B, 51 94 lidiUclj, založnik in odgovorni vrcduik Dr. iintljn PrrlOff. Tiskar Ldunrd Jani i č v Mariboru. Podplat, Podčetrtek, št, Peter, do Brežeč. Cesta od spodnjega Drauburga čez slov eni Gradec, št. Len h ar t, zgornji Dolič, Hudo luknjo, Velenje v Arndorf iu na stran od gornjega Do-liča čez Vitanje, Konjice do PoKčau, — Herman zagovarja svoj prodlog, da se naj tudi v prvi razred vvrsti ceBta od Ptuja čez Monšberg v Rogatec, kar ae je tudi storilo. Dr. Vožnja k je predložil, da se tudi naj cesta od Pragerskega do slov, Bistrice v prvi red vvrati, kar sc vendar ni dovolila, odobril se je vendar predlog VoSnjakov,da naj deželni odbor to cesto pregleda in v prihodnjem deželnem zboru o nji poroča. L i p o 1 d je predložil, naj„ se tudi v prvi razred vvrsti cesta od Celja čez St. J liti v Šmarje, kar se vendar ni odobrilo. Dr. Heschel, Feyrer, grof Kottnlinsky, Scbreiner so tudi Eredlagali, da bi se nektere ccste v prvi razred v vrstili, ji-ovi predlog vendar niso obveljali. V ga I iS kom dežel, zboru bo dotični odbor svetoval zboru adreso in resolucijo, ktera je že razglašena in v kteri Poljaki ostreje zahtevajo popolno avtonomijo Poljski in vse pravice, ktere narod» grejo; če sebovstreglo Poljakom, pade dualizem. Zbor je tndi z veliko večino zavrgel rusinsko zaupnico in prošnjo na ministerstvo, po kteri bi sc naj branila de ccmberska ustava. Oeski uarodoi poslanci bodu odgovorili skupno na po-vabilno pismo deželnega maršala. V dalmatinskem deželnem zboru je 16 poslancev poprašnlo vlado, kaj hoče Storiti, da se zadosti narodnim poslancem, ki so bili v Spljetu zlo sirovo razžaljeni, vladin odgovor ni bil preveč pomirljiv. Kar se tiče dr, O iskro ve razsodbe V neki sakonski zadevi na Tirolskem proti Lasserju in za civilni zakon, se pravi, da so neki ministri bili celo drugega mnenj», in dalje se pravi, da bi se bil dr. Giskra miuisterstvti odpovedal, če bi l>ilo m i n Lstcr.sk o sveto valatvo pod cesarjevim predsedstvom, jegovo razsodbo zavrglo. Veliko pazljivost je v dotičnib krajih tudi vzbudilo to, da še so med Beustom In grofom Auersbergom imirom neka razprtija nahaja in kakor sc pravi, še od onega časa, ko je draavni pečatnik brez Auerspergovega znanja se pogajal vPragi z voditelji češkega naroda. Pravi se tndi, da se g mi' Auer-sperg celo ne zlaže s politiko, s kteru sc zdaj tako ostro nastopa proti Cehom. Kako neizmerno avtonomni so deželni zbori, se naj bolj vidi iz te^a, daje grof Golubovski, prinesel seboj povelje, da smo gališki deželni zbor pri prvem sklepu proti ustavi razpustiti in razpisati neposredne volitve za državni zbor. Cujo sc tndi, da ima jednako povelje tudi Las ser, kar se tiče tirolskega deželnega zbora, če ne bi hotel potrditi postu ve o šolskem nadzorni šmi. Iz Beligrada se je pisalo, da so se bolgarski vporuiki in Tnrki med Jelenom in Gabovo ostro prijeli in da je 200 Turkov na bojišču mrtvih ostalo in da so zgubili l topove. Prusija je pnstila na odpust 120.000 vojakov, V Bar kol i se je 18, t- m. žc ustanovila čitalnica, na Občini pa sc ustanovi 26, t. m.; prva se bo slovesno odprla konec tega meseca, druga pa začetka prihodnjega meseca. — Pastirski list kujezoškofa v Lincu je kontisciran, ker je pisal o znanih verskih postavah v smislu papeževega nagovora. — Travi se, da okoli Prage hodijo zlo mnogi Prusi, ki marljivo pozvedavajo politične in društvene razmere in prav pridno risajo. V Berolinu se pripravljajo že sobe, v kterih bosta stanovala francoski cesar in cesarica — — če prideta tam o! Iz Lj n t o m erastno tedni zvedeli prav neugodno novico : Pred dvema mesecema sta dva zastopnika izstopila iz okrajnega zastopništva, kterega večina je dozdaj biU narodna. Pred kratkim je bila volitev — iz velikega posestvu — in bila sta izvoljena dva nasprotnika z 11 glasi proti lu narodnim! Zdaj je v okrajnem zastopništvo 15 nasprotnikov proti 15 narodnjakom. Pravi se, da je bil vzrok 6, volitve preveliko zaupanje narodnih z svoj vspeh. Ta volitov nam naj bodo tedaj v izgled pri vseh prihodnjih, zmiroin moramo še več bndeli in marljivo delati. Koroški rodoljubi so razposlali po vabilo li taboru, ki se bode vršil 29. t, m., t. j. na dan sv. Mihela oh dveh popoldne pri srejnskem prestojniku g. Jurjn Krautu na Bistrici poleg Pliberka. — Tabor še sicer ni dovoljen, upu se vendar, da hode. Gosp. poslanca flerman in Vušujak .sta dobila že više 13 telegramov iz vseh krajev Oeske in Moravske, v kterih so jima zali valuje Šesko-slovanski narod za njihovo pogumno In krepko zagovarjanje čeških pravili in slovanske solidarnosti. Ministerstvo kmetijstva je dalo štajarskcmti gospodarskemu društvu 3O0 gld. v porabo, da bi se podiglo sejanje hmelja na Štajarskem. iz Londona se piše, da so je na Spanjolsketn pitat popolnoma vzdignol in da Pri m in A o d a gresta proti Madridu. — Pravi se tudi, da se je kraljica kraljevauj ti odpovedala. Zastran gališkega vprašanja hode v kratkem ministerska seja in od resenja toga vprašanja je odvisno, aH zdaj no ministerstvo ostane ali ne. 13, do IG. preteklega meseca je bil v Pern-u v južni Ameriki tak strašen potres, da jc porušil mnogo mest in trgov in da je pokončano više 20.000 ljudi. lina pa se poroča, pa ae to zlaže, — iz Beroda je Bismark za vojsko vnet, — Kako Tržua pretekli teden. JI > -3 o S, t-? O iVovitar. 15. t. m. je bil prvi zbor učiteljev ljudskih soi v Ljubljani. Kar smo o njem zvedeli jo v kratkem to, da se je zbralo više 1 ¿50 gospodov, daje bil za predsednika izvoljen g, Pra-protnik iu da so so vse razprava vršile tako lopo in mirno, da je bilo res veselje poslušati. Puhlih fraz tukaj celo ni bilo čuti, kakor so navadne v glasovi ti h nemških Lehrertagib na Dunaja in vBmti; vsi govorniki so razlagali predmete, ki st> bili iz življenja vzeti in vsi nasveti za praktičuo življenje so se stavi j ali, da sc i boljša ljudsM šola, povzdigne narod ova omika iu da pri vsem tem more učitelj živeti. Mčramo reči, da so bile skljeucne prav koristne stvari. Slava tedaj našim slovenskim učiteljem! Pretekli mesec je bil v Brnu drugi zbor nemških Leh-rerjev ki še se je vendar dosta slabeje obnašal kakor on na Dunaju, ker krika in vika je bilo spet prek in prek zadosti tako, da so neki govorniki morali celo iz odra pobeg-noti; opravili pa bo toliko, kakor celo nič, ker sami ne vedo kaj hočejo iu niso v ničem složni. — Nemška kultura. Cesar in cesarica se odpeljeta 20. t. m. v Galicijo in ostaneta tam blizo 14 dni. 1'čoaice raffaa jdrtvenka) . RS Joimean i . Ovsa „ < Turiice [koruiej vagfiji Ajde 3 frosn. ,i IvrompiT-ja „ (iovmitie funt Teletine „ Svinjetine Orstve funt, Itn S0'* trdili «stenj i.KJaiter) 11 18" „ 36" mehkih „ . •j tB" it 1 Oglenju it trdegn leta vagnn „ „ mehkega „ „ Sena cent Slmiiu cent v šopah . „ „ steljo Slanine (ipeha)cent Jajce, pet ,:a ¡^____ ft.|k.||fl.| k. fl- k. fl. k. »¡50 i 8 — S _ 2 30 - -1:50 1 Jj0, SuO 3 a — ■— 3 SO S 1 2E>,— -- 20 — 20 — 24 - — 2S — -1 10- 90; ■I iiO njstf a,io j eo 2 isO s:-to a!--1_ 1 SP-,35 — ii — 25 — 26 4 40 3 30 3~ 1.40 2 SO 1 80 -36 __i iP ae — se a - s 50 5 60,4 5D 61—1 n eo —1 50' — so — ¿0 I '¡JO t liOi,— 10 — ¡18 — 00 —4Q 10—110 — -28 10 — 'so 40 -75 -00:--m 95 7 S 90 70 4S — SB — — 10—¡10 Cesarski zlat velja o fl. 51 kr. a. v, Ažljo srebra 113,75. Ha rud no drž. posojilo d 1.40. Loterljne »reči«. V Trstu 16. septembra 1*63: 12 4« Prihodnje prečkanje je 10. septembra 166B, 51 S4 Inchiclj, založnik m odgovorni vrodnik Dr. iintljn ['rrlog. Tiskar Ldunrd Janžič v Mariboru,