Juan Nemamf
Ob 70*letnici slovenskega dnkuiii«nluriiL'^u filma »Ljubljana*« iz leta 1000
Jugoslovanska kinoteka je v ponedeljek 5, marca 1079 ob Ir ¡desetletnici svoje ustanovitve in petnajstletnici obstoja dvorane v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je predstavila gledalcem zanimive dokumentarne filme, med njimi film »LJUBUANA- iz leta 1909, Kinoteki pri tem niso bili znani podrobnojii podatki o času nastanka filma. Zato je bil film naslovljen »LJUBLJANA 1011«, O' slovesnosti in o filmu je pisalo dnevno časopisje, poročala je tudi ljubljanska televizija.
Film »LJUBLJANA« iz leta j999 je pomemben zgodovinski dokument, je drugi nsjstarejH slovenski film in zasluži podrobnejšo obdelavo in predstavitev.
Ta film ni poznan širši javnosti, poznajo- ga pa filmski delavci in drugi, ki so v preteklosti raziskovali zgodovino slovenskega Lima, Okrog leta I94-K gaje prevzel v varstvo arhiv Triglav filma, Dvajset let pozneje ga je prekopiral Arhiv SR Slovenije in ga uvrstil v zbirko svojih filmov, Ta kopija sc razlikuje od tiste, ki so jo predvajali v Kinoteki po tem, da je opremljena z napisi. Tl povedo, da bomo gledali slavnost ob petindvajsetletnici delavskega pevskega društva »Slavec« iz Ljubljane. Naslednji napis predstavi družbo »Premiata ditta S- Spina« iz Trsta, ki je film posnela.
Film o proslavi delavskega pevskega društva «Slavec« prikazuje dogodke, ki so se odigrali v odmaknjeni preteklosti pred sedemdesetimi leti. Je izrazilo dokumentaren film- Podrobni opisi slovesnosti v časopisih zaživijo v polnosti pred našimi očmi šele, ko jih spremljamo na filmskem platnu. Skratka, film ’•LJUBLJANA-« iz leta 1909 je arhivski dokument, ki obsega vrsto podatkov, katere more raziskovalec Uporabiti pri preučevanju preteklosti, V začetku pritegne pozornost gledalca panorama Ljubljane, Njena podoba Se je v sedmih desetletjih bistveno spremenila. Opisi v časopisu ne morejo bratcu predstaviti navdušenja množice, ki je tiste dni valovita po ljubljanskih ulicah. Ob podrobnejšem pregledu filma moremo \/. njega izluščiti podatke, ki jih avtor člankov o slovesnosti ril zmogel zajeti v celoti. Praznovanja -Slavca« so se udeleži le mnoge ugledne osebnosti tedanjega Časa. Filmski režiser Dušan Povh je med množico pred Mestno hišo odkril pisatelja Ivana Tavčarja. Arhivarka Triglav filma Alojzija Omota je pred frančiškansko cerkvijo ugotovila profesorja in
OnkumODlL fitii-ftt XV pil, l.juhljjiriii 1119
223
poznejšega direktorju TI. državne gimnazije v Ljubljani Josipa Pipcnbacherja. Nekateri raziskovalci tega film« zatrjujejo, Ja so med množico pred magistratom »prepoznali- pisatelja Ivana Cahkarja, ki naj bi se bil indi udeleži! proslave »Slavca«, Na stopnicah pred Mestno hišo, blizu Ivana Tavčarja, je med udeleženci slovesnosti oseba, ki je zelo podobna Ivanu Cankarju. Ne moremo pa z gotovostjo potrditi ;n dokazati, da bi to bil Ivan Cankar, Pisatelj Cankar se je vse leto 1909 do septembra, ko je odpotoval v Sarajevo, mudil na Dunaju, Kljub temu bi se bil glede na takratne prometne možnosti mogel udeležiti slovesnost: -Slavca- v Ljubljani, za katero pa vemo, da je potekala pod okriljem liberalne stranke. Znano je. da je Ivan Cankar zavračal tako liberalno km klerikalno stranko in je nemogoče, da bi se bil pridružil liberalcem na mani-iestacijah, kakršna je bila petindvajsetletnica "Slavca«. Dokazano je, da je bil Ivan Cankar konec junija 1909, leta na Dunaju. O tem priča njegova korespondenca. V sedemindvajseti knjigi Zbranih del Ivana Cankarja, ki je izšla v Ljubljani leta 1971, je na strani 219 objavljeno pismo, ki ga je Ivan Cankar pisal na Dunaju založniku Schwonlncrju v Ljubljano istega [ine, ko so v Ljubljani posneli film, to je 27. junija 1909. V njem. piše: ».../.ato bom danes in jutri porinil vse drugo stran ter skušal rokopis dovršit:-*. Naslednja pisma je pisal Cankar Schwentnerju tudi z Dunaja i. julija in nato 2. julija in 4. julija 1909. leta. Glede na to je izključena vsakršna možnost, da bi bil Ivan Cankar konec junija 1909 v Ljubljani in posnet v filmu.
Pričujoči članek ne prikazuje dejavnosti Slovenskega delavskega pevskega društva »Slavce« v celoti, ampak pojasnjuje le proslavo ob njegov; petindvajsetletnici, dogodke ob njej in pomen filma kot arhivskega dokumenta,
O slovesnosti jo tedaj obširno pisal Slovenski narod, ki je v podrobnostih osvetlil proslavo delavskega pevskega društva “Slavec-. Jubilej je »Slavec« prazooval tri dni, od 27. du 29- junija 1909, leta- Mnoga pevska društva, številni gostje, s katerim: se je -Slavec« povezoval, so tiste dni prihiteli v Ljubljano. Zbrana množica je tri dni manifestirala po ljubljanskih ulicah slovensko narodno zavest in slovansko medsebojno sod Slovan j e-
V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so bili ne kateri slovenski delavci vključeni v Delavskem izobraževalnem društvu, v katerem niso mogli prav razviti svoje dejavnosti. Zlasti jih je motil nemški vpliv, Odločili so se, da ustanovijo lastno društvo. IB. maja 1894 so sklicali shod v gostilni. »Pri Lozarju- v Kožni ulici v Ljubljani. Sprejeli so sklep o ustanovitvi delavskega pevskega društva. Izvolili so začasni ustanovitveni odbor in kmalu pripravili drugi shod 25. maja v gostilni »Pri Fr linču«, Pripravili so društvena pravila. ki jih jc deželna vlada z odlokom z dne 9- junija 1884 potrdila. Tudi je odobrila spremenjena pravila dne 7. januarja l&Efi. lota. Sprejeli so predlog, da se novo društvo imenuje -Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec-. Prvi občni zbor -Slavca- je bil 9. julija 1884. S lem je društvo zaživelo in začelo svoje plodno delo,
A.ntnn Trstenjak, ki je ob petindvajsetletnici »Slavca« slinil njegovo delo in ga prikazal v knjižici -Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec v Ljubljani ob svoji petindvajsetletnici 1884—1999- pove, da je društvo združeval« slovenske delavce, rokodelce in nižje uradnike. V tem. času je sodelovalo na mnogih narodnih prireditvah. Gojilo je narodno pesem in vzbujalo narodno zavesi. Poleg lega je delavce izobraževalo m se borilo proti nemštvu na slovenskih tleh. Prirejalo je i/iete pevcev in s koncerti obšlo skoraj vse slovensko
Prizor iz JiJmu "LjuLifjsriu"- (19Q‘J); slovesnost j)rtd msotsiniilom
dežele, Ustanovilo je plesno Solu in v njej Rojilo zlasti slovanske plese. “Slavec« se ni omeji! le na delo v svoji domovini. Pot ga je vodila na Hrvatsko, gostoval je pri Cehih, kjer je navezal prijateljske veži. Ob desetletnici društva so se posamezna slovenska pevska društva združila v Zvezo slovenskih pevskih društev.
Uspehi pevskega zbora so temeljili na na trtnem delu. Že teta 1H34 so osnovali pevsko šolo za začetnike. Pouk v njej je bil brezplačen. Prvi društveni prostori so bili v Virantovi hiši, v prostorih -Glasbene matice«. Kmalu so se preselili na Stari trg, od is m pa teta 139(1 v Narodni dam, kjer so imeli sedež tudi še leta 1909.
Na temelju pravil je društvo prirejalo pevske večere po večkrat na leto. Tradicionalni so postali nastopi na Martinov večer in Silvestrov večer ter »Klavčeva maškerada-. Preteklost slovenske opere je tesno povezana s pevskim društvom ¡-Klavec*. Oddelek “Slavca« je pristopil k Dramatičnemu društvu kot stalni operni zbor, ki je nastopal na vseh opernih predstavah.
»Klavec* se v domovini ni povezoval le s pevskimi društvi. Njegove vezi so bile tesne zlasti z Ljubljanskim Sokolom, Sluvenskjm pisateljskim društvom in društvom Narodni dom. Vabili so ga na sokolske veselice, pel je za Družbo
sv. Cirila in Metoda in tako podpiral slovensko Solo. Udeleževal se je tudi prireditev v čitalnicah.
Proslave petindvajsetletnice »Slavca« v Ljubljani so se udeležila slovenska pevska društva iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Trsta ter pevska društva iz Hrvatske in Češke. V letu 1!)03 je pevski zbor »Slavec« nastopil v Pragi. Tam se je seznanil s pevci »ITlahola« in »Skroupova«. Dogovorili so se o obisku Cehov v Ljubljani, kjer naj bi osnovali »Zvezo sluvanskih pevskih društev«,
V začetku filma., potem ko je snemalec predstavil panoramo Ljubljane, spremljamo prihod gostov z železniške postaje. Tam jih je sprejel »Slavec« v polnem številu in ob sprejemu zapel, ljubljanski župan Ivan Hribar pa je gostom zaželel dobrodošlico. Vmes je igrala godba Slovenske filharmonije, Množica je zapela himno «Hej Slovani« in se napotila v Narodni dom. Cehi so kmalu po prihodu položili venec pred spomenik pesnika Franceta Prešerna. Vsa društva, ki so sodelovala na proslavi, so se zbirala v Narodnem domu. Bilo jih je okrog trto, kakor poroča Slovenski narod. Razvrstila so se v sprevod, ki se je napotil po mestnih Ulicah in je potekal po današnji Cankarjevi in Čopovi cesti, Wolfovi in Gosposki ulici, Turjaškem trgu in po Bregu ter po Levstikovem in Starem trgu, kjer se je množica vila pred Mesimo hišo. Ljubljančani so napolnil? pločnike in pozdravljali mimoidoče. Predsednik »Slavca« Ivan Dražil je pred Mestno hišo nagovoril mestno občino ljubljansko, občinski svet in župana. Poudaril je, da se je zbrala množica pevcev iz vseh slovanskih pokrajin Avstrije in prihitela v Ljubljano, da bi proslavila Slovensko pesem, Nato je udeležence slovesnosti pozdravil Ivan Hribar, ljubljanski župan, V slavnostnem govoru je orisal sodelovanje slovanskih narodov in prikazal vlogo pevskih društev v krepitvi medsebojnih prijateljskih vezi, v boju proti nem-Skuta rs tv u, pri čemer je imelo častno mesto delavsko pevsko društvo »Slavec«. To je s številnimi nastopi budilo narodno zavest, krepilo in poglabljalo prijateljsko vezi med. slovanskimi narodi. Sledila sta še govora predsednika Zveze čeških pevskih društev dr, Karla Mo tej la in predsednika Hrvatskih pevskih društev. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko je množica zapela pesem »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. Na zastavo »Slavca« so pripeli slavnostni Irak z napisom »1-B84 Slavcu ob njegovi petindvajsetletnici«. Medtem so se z gradu Oglašali streli topov. Po končani slavnosti se je sprevod napotil po Vodnikovem Irgu, današnji Trubarjevi in Miklošičevi cesti pred Narodni dom, kjer se je dopoldanska svečanost zaključila.
Poleg prihoda gostov z železniške postaje prikazuje film tudi sprevod in zborovanje pred Mestno hišo. Snemalec je spremljal mimoidoče na Prešernovem trgu in nato slovesnost pred Mestno hišo.
Popoldne je bilo družabno srečanje v dvorani hotela »Tivoli«. Zupan Ivan ILibar je V daljšem govoru poudaril narodno poslanstvo, ki ga je opravljal »Slavec«. Dejal ju, da je združeval vse napredne Slovence; da je narodno zavest vzbujal povsod, kjer je deloval, in da se je povezal s lir vati. Župan sc je Čehom zahvalil za pomoč, ki so jo v preteklosti Izkazali Slovencem v boju proti istemu nasprotniku. Med prireditvijo Je ves čas igrala godba Slovenske filharmonij e.
Drugi del filma prikazuje popoldanske slovesnosti z naslovom »Veselica v Zvezdi». V Zvezdi so postavili stojnice in na njih stregli gostom. Združeni pevski zbor vseh društev jo zapel pesmi »Hej Slovani*, »Lepa naša domovina« in »Slovenec in Hrvat«. Posamezna pevska društva so nato pela na raznih
Detajl iz prejšnje podobe.' t' sredi tlesjto od dam motki, fci jiitj bi bi! Ivan Cankar,
za njim desno ItHtn Tavčar
mestih Zvezde. P t? j-pl n« vlada ni vztrajala pri odloku, da sc m o m veselica zaključiti opolnoči in taki: se je ta nadaljevala do jutra. Nemci so .se v istem Easu zbrali n a svoji prireditvi v Kazini- Veselice v Zvezdi niso mogli preprečiti. Številno oroinistvo je /jiman čakalo priložnosti, da bi onemogočili veselico, ki je potekala popolnoma mirno.
Film »LJUBLJANA« iz leta HIU£) se z veselico konca. Slavje in manifestacije v Ljubljani pa so se nadaljevale s pevskimi nastopi še dva dni.
Naslednji dan je »Slavec« priredil v Narodnem domu zborovanje. Predsednik Ivan Dražil je poudaril, da bo manifestacija v Ljubljani dosegla tiajvečji uspeh z ustanovitvijo Zvezo slovanskih pevskih društev. Ta naj bi povezala Hrvate, Srbi1, Bolgare, Čehe, Poljake, Ruse in Slovence. Stela n&j bi okrog 560 društev, med njimi 70 hrvatskih in 41 slovenskih. Načrt je predvideval, da naj bi Zvezo dokončno ustanovili leta 1311, ob petdesetletnici praškega
•"Nlahola«.
Poleg tega je bii drugi dan slovesnosti večji koncert v veliki dvorani hotela Union. Potem so se udeleženci proslave poklonili spominu Rudolfa Lundra, ki je bil floti »Slavca« in jo padel 20. septembra 1908. leta z Ivanom Adamičem med znanimi demonstracijami v Ljubljani proti nemškemu nasilju. Takrat se je »Slavec« v celoti udeležil pogreba, kjer je pel žalostinke. V svojih prostorih pa je društvo izobesilo sliko padlega Lundra.
Slovenec o poteku slovesnosti »Slavca« v Ljubljani ni poročal. Sele drugi dan je objavil kratko notieo, v kaleri pozdravlja brate Cehe in Hrvate ter obžaluje, ker se klerikalna stranka ne bo mogla udeležiti proslave petindvajsetletnice -Slavca«. Dalje piše, da »Krivdo za to nosi .liberalna stranka. Člani Slavca so bili, ki so naše .somišljenike grdili, in odbor Slavca je bil, ki ni dal za to niti najmanjšega zadoščenja«. Nato je Slovenec pozival, ji a j pripadniki klerikalne stranke ne izobesijo na svojih hišah zastav v počastitev praznika »Slavca«.
Nasprotovanje klerikalne stranke j* Slovenski narod takole komentiral: ■■Niti ni bilo opaziti odsotnosti klerikalcev. Slavec je delavsko pevsko društvo ... Ljubljana je izkazala čast in spoštovanje delavskemu stanu«.
Zanimive je tudi dejstvo, da so posneli film o »Slavcu« le dobrih deset let po nastanku filma sploh, kar izpričuje velik ugled, ki ga je uživalo delavsko pevsko društvo »Slavec«,
Le suiïïtlti' - (lixicmp unilivcrssairi! du film diinimcntairt
-1, j il h 1 j a n a-
L’auteur parle du fleuvième des plus tietnt films documentaires Slovène?, -Ljubljana-. île	(|üf jusqu'ici lut iiiuunnu au la rue nubile Le film mon Ire une partie
d'événements uni eurent lieu à l'oieislun fin £5' anniversaire île la chorale d'ouvriers -SlaVM« qui J HL Jrimiée en IRfll et fut toujours active, en relation avec d'autres aSSO-dations nationales, même avec L'Associai ion des écrivains Slovènes cl elle entretenait de vifs rnnEarts avec les Croates et les Tchèques (tournée j Prague!, Dans la première partie, le film montre une panorama, de Ljubljana, la réception des liêtcs à hl (¡are de Ljubljana, le cortège où eunt les chanteurs? (le tous les paj'S slaves ilictus Cn Autriche, le peuple enthousiaste ornant la haie, les personnalités politiques ci culturelles (le l’époque parmi lesquelles l'écrivain Ivan Tavûar et le inaire Ivan llribar (certains connaisseurs (le ce film affirment de voir dans la foule Iécrivain Ivan Cankar CC qtli parait linonwhlr à l’auteur de l'article}, la réunion devant l'Iiôtel de ville et, dans la seconde partie, on voit la félr fuirai ne dans le pare municipal de l'fllnilo. Il nous parait Intéressante la notice rie i'autcur que le film avait etc fait seulement dix ans apres le commencement du cinéma.