REVIJA* NOVE ZBOROVSKE-GLASBE
UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1930 i
LETNIK VI • iTEV- 4
_

• i
I

MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
USTANOVLJENA LETA 1889
Telefon «t. 2016
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 3
Postne hranilnice račun štev. 10.533
USTANOVLJENA LETA 1889
Telefon «t. 2016
Stanje vloženega denarja nad 400 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu
najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, .župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
♦ ♦

93
ZBORI
I Š
lilllllllllllllllllll
llllllilllllllllllllllll!
PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI
revija nove zborovske glasbe. Izhaja šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928 in 1929 se dobe vezani po Din 80*—, nevezani po Din 50-—. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1930. Din 50"—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani.
5 9
ZBORI"
lllllUllIlillllllll
PJEVACKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI
revija nove horske glasbe. Izlazi šestu godinu. Godišnjaci 1926, 1927, 1928, i 1929 dobe se vezeni po Din 801— nevezeni po Din 50"—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1930 Din so'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" priopčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din 1'— za 2 stranici.
VI. LETNIK	^^ tf|l	LIUB LIANA
Številka 4	JBT^	Ig « JgV ti^E» H	avgust 1930
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje 2orko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le 2 navedbo vira
Vladimir Pfeifer (Ljubljana):
Gospodu monsignora Stanku Premrlu — za peti decenij
Čudne so bile razmere po naših cerkvenih korih začasa Riharjeve dobe, ko sta služili glasba in petje vsepoprej zabavnemu in kratkočasnemu namenu, kot pa bi bilo cerkvenemu dostojanstvu in veli-ni službe božje ustrezajoč izraz. Ločila med spodobnim, cerkveno-re-snobnim in posvetnim v takratni glasbi, še posebej v petju samem, ni bilo. Ko pa je kmalu po Riharjevi smrti prišel med nas reformator celi Anton Foerster, ki je z vso prirojeno duševno energijo pretrgal staro tradicjo in je nastopila po njegovem istočnem hotenju početna doba ce-cilijanskega gibanja med Slovenci, takrat se je v besednem boju vrgel nadenj ves slovenski pevski narod, proklinjajoč ga za grobarja narodne pristnosti in lepote, kot izdajalca bogate tradicije. Ves narod s pretežno večino duhovne gosposke se mu je postavil po robu. Po srečnem naključju in previdnosti božji pa je v pogubonosnem momentu našel razumevanje v par skladateljih in učencih, ki so mu. braneč njegovo čast, dali pobudo in ga privedli do zmage.
Enako se je godilo njegovemu učencu — našemu odličnemu cerkvenemu skladatelju Stanku
Premrlu, ki bo slavil v bližnjem času svoj petdeseti rojstni god, a le s to razliko, da celoten boj proti njegovemu moderno usmerjenemu cerkveno-glasbene-mu ustvarjanju ni zavzemal tako presenetljivo velik obseg (mislim skoro nacijonalen) kot pri Foerster ju, bil pa se je vseeno prekrut boj s falango starokopitnih podeželskih — da, celo mestnih —
organistov, delom tradiciji in idili vdane podeželske duhovščine in delom pevskega roda. Toda zmagal je njegov učitelj v najtrši borbi — prodrl in uveljavil se je učenec njegov, za kar se ima v prvi
vrsti zahvaliti razumevanja polnim glasbenim tovarišem, vernim zastopnikom in branilcem moderne cerkvene glasbe, kot: dr. Kimovcu Kle-menčiču, Mlinar-Cigaletu in Migliču. Dvakrat se je pognal vanj vihar ogorčenja in to ob priliki priobčitve Hochreiterje-vega «Requiema» v Cerkvenem Glasbeniku ter ob priliki ureditve in izdaje zbirke raznih skladateljev pod naslovom «Slava presveti Evhari-stiji»: potem se ga je pa narod privadil, z nastopajočim hitrim tempom modernizma pa ga naravnost vzljubil, uvide-vajoč, da je rodila nova doba še bolj razgibane, lepoti protivnejše in melodijo odklanjajoče na-ture.
Rodil se je naš veleča-stiti jubilant 28. septembra i880. leta v Št. Vidu pri Vipavi, kjer je obiskoval ljudsko šolo in že takrat kazal posebno zanimanje za glasbo. Ko pa je kot srednješolec bival v Ljubljani, se je pod Foersterjem resno posvetil študiju glasbenih ved, katero znanje je izpopolnjeval kasneje do dovršenosti, ki mu je priborilo v zadnjih letih tako odlično mesto med slovenskimi skladatel ji, da, celo v inozemstvo je bilo ponešeno njegovo ime in vzbudilo simpatije. Poleg Foersterja pa je našel v svojih srednješolskih letih dobre učitelje tudi v Glasbeni Matici, ki so dajali mlademu Stanku priliko sode-
lovanja pri raznih Matičnih koncertih, na šentjakobskem koru pa je postal kot višji gimnazijec pomočnik in namestnik Belarjev. Orglal pa je tudi pri šolskih mašah in raznih prigodnih prilikah, kjer je bilo treba tuje pomoči. Po dovršeni maturi leta 1899. je vstopil v semenišče, kjer je obenem vodil tri leta zbor bogoslovcev in je prišel po novi maši leta 1903. kot kaplan na Vrhniko, ki pa jo je že po enajstih mesecih zapustil in odšel na Dunaj študirat na glasbeni konservatorij. V splošno glasbeno umetnost so ga tu uvajali, obogatili njegovo znanje in zmožnosti dične glasbene kapacitete, kot: Hans Hoffmann (klavir), Witz-Norwillova (vežbanje glasu), Evgen Thomas (zborovsko petje), dr. Mandicewsky (nauk o instrumentih), Robert Fuchs (kompozicija in kontrapunkt), Rudolf Ditt-rich (orgle) in drugi. Bil pa je tudi ljubitelj glas-beno-zgodovinskih in glasbeno-estetičnih predavanj na vseučilišču pri prof. Adlerju in Dietzu skozi šest semestrov. Leta 1908. je z odliko dovršil dunajski konservatorij in še isto leto položil prav tako z odličnim uspehom državni izpit in je prejel srebrno kolajno za odlične uspehe. Takoj po po-vratku z Dunaja je bil nastavljen v Ljubljani v Alojzijevišču kot učni prefekt, kjer je poučeval klavir, petje in orgle: leta 1909. pa je že nastopil pri ljubljanski stolnici mesto stolnega organista in ravnatelja kora, v katerem svojstvu deluje že polnih enaindvajset let. Ko pa je šel leta 1909. rajnki Foerster kot vodja orglarske šole po 31. letih v zasluženi pokoj, tedaj je bilo poverjeno vodstvo šole Premrlu, ki jo še danes zelo uspešno vodi. Z odstopom Foersterjevim je prevzel tudi uredništvo glasbene priloge Cerkvenega Glasbenika, po dr. Karli-novem odhodu iz Ljubljane je pa urejeval in še urejuje tudi književno prilogo. V poznejših letih je sprejel tudi drugod funkcije in deluje kot profesor harmonije na konservatoriju Glasbene Matice in nastavni učitelj cerkvene glasbe na bogoslovni fakulteti univerze kralja Aleksandra I.
Kot skladatelj je zelo produktiven — število njegovih izdanih in rokopisnih skladb je tako veliko, da terja posebnega sestavka.
Od leta 1900. pa do 1930. je priobčil v «Cerkvenem Glasbenikih 150 skladb (od teh jih je bilo petdeset vzetih v razne zbirke, 100 pa jih jo ostalo last «Cerkvenega Glasbenika»); v «Pevcu» je priobčil 21 mešanih zborov, 5 moških in 2 ženska, v «Zborih» 5 mešanih in t moški zbor: v «Novi Muziki» I moški zbor, 2 samospeva, mladinski zborček in 3 klavirske skladbe; v «Novih Akordih» t orgelsko, 7 zborovskih, 5 klavirskih in 3 samospeve; v «Glasbeni Zori» I mešan zbor in v izdajah Glasbene Matice 3 klavirske skladbe, 2 moška in t mešan zbor. Poleg tega so njegove skladbe priobčevali in jih priobčujejo: «Slovenski učitelj», «Vrtec», «Hrvatska pjesmarica», «Sveta Cecilija», «Orlič», «Pesmarica hrvatskih pevskih zborov» (3 zbore), Balatka-Simončičeva «Pesmarica» (I moški zbor), Vodopivčevi «Božji spevi» (7 pesmi). Kumarjevi zbirki «Otroške pesmi» in «Plameni». V «II maestri di organo» pa sta izšli v letošnji aprilski številki dve orgelski skladbi. Samostojne zbirke v raznih založništvih ali v samozaložbi so izšle: 100 praeludia organi (1921), Slava Bogu v višavah, Preludiji in kadence, 10 maš-nih (II. zbirka v dveh izdajah), 13 obhajilnih za mešani zbor in orgle, več izdaj «Le spi» in «Ve lesene jaslice», prenare-jena pesem «Povsod Boga», «Hvalnice Nebeški Gospe», «Pozdrav vladiki», «Missa s. Josephi» (za mešan zbor, orkester in orgle), «Missa brevissima vocalis», «Requiem» (1 glas in orgle), «Božične skrivnosti» (16 samospevov za glas in klavir), 2 božična graduala (zbor in orgle), «Zapojmo Mariji!» (18 Marijinih pesmi), 40 Marijinih pesmi (razni skladatelji), Cerkvena ljudska pesmarica (razni avtorji), odobrena leta
1928. od ministrstva za prosveto, Cerkveni moški zbori (raznih skladateljev), ■!■ ženski zbori s klavirjem, «iNaša pesem» (mešan zbor in klavir), tudi instrumentirana. Skupno z dr. Kimovcem sta priredila koralne introite in komunije za večje cerkvene praznike, z Josipom Sicherlom pa zbirko starejših božičnih in starejših velikonočnih pesmi raznih skladateljev. Kot priloga «Domu in Svetu» je izšla obširna kantata za soli. zbor in orkester «Solnčna pesem sv. Frančiška», premnogo jih hrani v rokopisu, med njimi več klavirskih, orkestralnih in drugih — izvajanih in neizvajanili. Instrumentiral je tudi skladbe Schindlerja, Boehma, razne litanije, med vsemi pa se odlikuje po bujni in grandiozni instrumentaciji Missa S. Francisci Assiensis Gastona Zuc-colia. Dalje je napravil pevske vložke k dr. Merharjevim igram «Nevesta z Libanu», «Mater Dolorosa» in «Zagorski zvonovi», k Skrbčevi «Juditi» in Pregljevem «Azazelu» (pri slednjem pevski iu instrumentalni part).
Vse njegove skladbe izpričujejo, da si je utrl novo samostojno pot v cerkveni glasbi. Skladatelj dr. Kimovec ga je ocenil v Cerkvenem Glasbeniku (1919) takole: «S preprostimi sredstvi deluje in velike uspehe dosega: njegove najnovejše skladbe so polne naivne, otroške pobožnosti, toda ne površne, mestoma prihajajo prav iz globine vernega srca. Premrlov mehki, gorki način skladanja vedno bolj dušo ogreva ...» V splošnem pa je značilno za presojo njegova skladateljskega razvoja in ustvarjanja, da se dajo njegova dela porazdeliti v tri dobe. ki jasno osvetljujejo njegovo preddunajsko dobo. dunajsko in tretjo dobo — polno naivne prisrčnosti in pristno slovenske melodioznosti.
Slavi pa naš slavljenec tudi kot pravi mojster na orgle, tej kraljici inštrumentov, iz katere utegnejo njegovi vešči prsti v zvezi z izredno fino in globoko občuteno* interpretacijo, kakor tudi z lahkotno improvizacijo izvabiti stotine posebnostnih glasov, opajajoče jih v najmilejše. skoro sferne akorde do najgromkejših disakordov, katere vse z vir-tuozno lahkoto razlije v morje največje tonovske barvitosti. Posebno se odlikuje v registriranju in pedalni tehniki. Orgelskih koncertov je priredil po raznih krajih okrog 40. tako v Zagrebu, Ljubljani. Mariboru, Ptuju. C elju, Novem mestu in drugod; na Dunaju je že pri sklepni produkciji kot konser-vatorist v občudovanju prisotnih izvajal slovit Rheinbergerjev orgelski koncert v F-duru. V ljubljanski stolnici je priredil, oziroma sodeloval pri 11 koncertih, kot spremljevalec z orglami pa je sodeloval v Mozartovem «Requiemu» in Bachovem «Pasijonu», izvajanima od Glasbene Matice, in pri Foersterjevi posmrtni proslavi «Ljubljanskega Zvonci».
Za svoje tiho, skromno ali vendar zelo dragoceno in plodonosno delo na cerkveno-glasbenem polju, tako teoretično glasbeno praktičnem kakor tudi glasbeno pedagoškem polju, mu je bil leta 1915. podeljen Ravbarjev beneficij pri stolnici, leta 1921. ga je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval z redom Sv. Save, ob petdesetletnici Cecelijanega društva je bil imenovan za častnega konzistorijalnega svetnika, pred kratkim pa mu je sv. oče podelil za zasluge naslov papeževega tajnega komornika-monsignora. Omenim na j še. da je bil 20 let odbornik Glasbene Matice ljubljanske (od leta 1908 do 1929).
Tako bo skromno in tiho, kakršnega poznamo in kakršen v resnici je, ko se povrne iz tihotnega Bohinja, kjer si je nabral na počitnicah novih moči in nove svežosti za nove bogate stvaritve v ponos
Slovencev in čast božjo, obhajal svoj petdeseti rojstni god naš skladatelj, zvest sotrudnik «Zborov» in odličen glasbenik pedagog — gospod monsignor. Res je, da bi njegov jubilej zaslužil posebnega poudarka, mestoma celo v superlativih izraženega, ali njegova skromna osebnost odklanja a priori zunanji blesk in hvalnice, zatopljena v svoje notranje doživljanje in stvarjanje, sledeč dosledno vodilu, da ne samo to, kar veleva mu stan, ampak kar more, to da kot človek je storiti dolžan. Zato spajamo ob njegovem jubileju naše misli z edino in skupno željo, združeno s tiho priprošnjo:
«Da le še dolgo
tamkaj na koru šenklavškem,
med registri, manuali in pedali
kot med bratci, sestrami
bil bi doma —;
da orglal in pel,
zadovoljen — vesel
še mnogo bi let.
To milost nakloni
dobrotni mu Bog!»
Vladimir Pfeifer (Ljubljana):
Manom Volariča in Svetka
In ko ura nam odbije, črna zemlja nas pokrije, kdo bo še po nas povprašal? Kdo se z nami bo ponašal?
(S. J e n k o.)
Da oživimo spomin dveh za razvoj naše pevske kulture pomebnih pokojnih mož in da pokažemo našim pevskim tovarišem vso ustvarjajoč« lepoto pesmi pristnega slovenskega narodnega duha takratnega časa, priobčujemo v glasbeni prilogi pričujoče številke «Zborov» večno lepo «milopevko» prerano umrlega skladatelja — goriškega slavčka — Andreja Volariča. prirejeno za moški četvero-spev od glasbenika in pevovodje «Ljubljane» Antona Svetka. V tej poklonitvi pokojnima objavljamo njun življenjepis.
Andrej (Hrabroslav) Volarič.
14. novembra 1863. leta se je rodil v prijaznem goriškem trgu Kobaridu po vsej njegovi okolici dobro poznanemu čevljarju, lovcu in godcu «Lojzu» Vo 1 a r i č u sin Andrej, ki se je v poznejših letih podpisoval za Hrabroslava. Že mladi otroški duši se je razvnemalo veselje do glasbe, kadarkoli je poslušal očeta gosti na klarinet v družbi osmerih Ra-kovščekovih muzikontarjev, ki jih ni manjkalo pri nobeni veselici in svatbi, najmanj pa na cerkvenem koru. Skoro ni bilo vaje pri organistu Rakovščeku, da ne bi prišel z očetom Lojzom poslušat sinček Drejče. In tako je prešla očetova ljubezen do glasbe na sina, ki bi nam bil lahko ustvaril nešteto pevskih biserov, da ga ni prerano odvedla bela žena od nas.
Že v domači šoli je opazil nadarjenost in veselje do glasbe pri mladem Volariču takratni kobariški učitelj Carli. Zavzel se je zanj in ga posebej z veliko vnemo učil petja in not; ko pa je oče z bornimi prihranki kupil star razglašen klavir, sta pa pričela tudi s praktično vežbo. Prvi uspehi so bili kmalu vidni, zakaj kaj hitro je igral nadarjeni Drejče narodne pesmice in tako je bilo s tihim zadovoljstvom poplačano prizadevanje dobrosrčnega učitelja-glas-benika Carlija. S petnajstim letom ga je poslal oče na prigovarjanje učitelja in sosedov na učiteljišče
v Koper, da bi se posvetil učiteljskemu stanu. Tu sta se krepko razvijala njegov glasbeni čut in talent. Glasbeni učitelj Čeh Czastka ga je z vso vnemo učil teorije, harmonije in kontrapunkta, skupaj sta igrala vijolino in klavir vse dotlej, dokler ni leta 1882. končal študije in se kot učitelj vrnil v svoj domači kraj. kjer je učiteljeval dve leti in vodil svoj pevski zbor, ki ga je zbral še kot učiteljiščnik. Iz Kobarida je odšel potem v Tolmin učiteljevat in prava sreča je bila v tem, ko se je spoznal tu s slo-večim skladateljem Fajgljem. Pridno sta skladala, se vzpodbujala in učila, a žal le leto dni, zakaj Volarič se je preselil na Livek. od koder je pozneje zopet odšel v Kozano, kjer je zelo uspešno deloval sedem let in si stekel nebroj zaslug na glasbenem in glasbeno-pedagoškem polju. Tu in po vsej bližnji in daljni okolici je vzbujal zanimanje in veselje do petja, ustanavljal pevske zbore in jih vodil. Po plodnih sedmih letih se je preselil v Devin. kjer je tudi umrl, žal. prerano, star 32 let. 30. septembra 1895. leta.
Ni pa le bilo znano Volaričevo ime kot izbornega pevskega organizatorja in pevskega učitelja, mnogo bolj je slovel kot vnet in plodovit skladatelj mehko občutenih melodij, ki so na mah osvojila srca vseh. Že kot učiteljiščnik je skladal, z njegovim povrat-kom iz Kopra pa je bil stvorjen gros njegovega glasbenega skladateljskega ustvarjanja. Iz prvih početkov datirajo njegove skladbe «Slovenski svet ti si krasan!», «Novinci» in druge. Pred njegovo smrtjo so izšle v zbirki: (leta 1884.) «Venec četve-roglasnih pesmi», op. L; «Pozdrav iz daljave», op. 2. [parafraza za klavir] (1885.); «Zbirki slovenskih na-pevov» in «V domačem krogu», op. 4. [potpuri slov. narodnih pesmi za klavir]; «Narodne pesmi», op. 5. (1887.): «Gorski odmevi», op. 6. [četveroglasne pes-mi] (1888.); «Slovenske pesmi» [za mešan zbor], op. 7. (1891.); «Zvezdica» [polka-mazurka za klavir]. op. 9. (1893.), in «Slovenske pesmi» [za moški zbor], op. 10. (1894.); po njegovi smrti pa sta izšli še zbirki «Skladbe», samospevi s klavirjem, in «Divja rožica» ter «Slovenskim mladenkam», op. 12., za ženski dvospev in klavir, dočim je veliko skladb ostalo še v rokopisu.
Anton Svetek.
Rodil se je 13. julija 1875. v Ljubljani, kjer se je tudi šolal. Leta 1895. po maturi se je vpisal na dunajski univerzi kot slušatelj prava in je po končanih študijah služboval v finančni službi v Ljubljani, Novem mestu, Kamniku in končno v Mariboru, kjer je tudi umrl 20. oktobra 1919. leta kot finančni komisar. Že kot dijak v srednji šoli se je marljivo učil glasbe v ljubljanski Glasbeni Matici, svoje znanje pa je izpopolnil na Dunaju za časa visokošolskih študij na konservatoriju pri profesorju Brucknerju. Obče znan je bil kot dober pevec (več let je pel v koncertnem zboru Glasbene Matice) pa tudi kot izboren pevovodja in organist. Že kot sedmošolec je nadomestoval skupno s Premrlom na šentjakobskem koru organista-skladatelja Belarja, po njegovi smrti pa je pomagal v poznejših letih ravnatelju Gerbiču. Pri sv. Jakobu je orglal Svetek približno petnajst let. kot vnet muzikus je orglal tudi v Kamniku in Novem mestu ob slovesnih prilikah in na koncertih. Odlikoval se je po mogočni in lepi igri. Največje zasluge pa si je pridobil pokojni Svetek za pevsko društvo «Ljubljano», katero je iz
skromnih početkov dvignil do mogočnega koncertnega zbora, ki je štel nad 150 pevk in pevcev in je z njim priredil vrsto zelo uspelih koncertov. Istočasno je ustanovil tudi glasbeno šolo pri «Ljubljani», v kateri je poučeval glasbene nauke od leta 1908. pa do 1913.
Uveljavljal se je tudi kot skladatelj. V izdajah Glasbene Matice sta izšla moška zbora «Pod noč» in «Kaj bi te vprašal? (zv. XXXII.), v Novih Akordih
{)esem «Izgubljeni cvet» za mešani zbor, «Vojakova jubica» za moški zbor. samospeva s klavirjem «Svetla noč» in «Na poljani». Njegove nenatisnjene skladbe, ki pa jih je izvajal na svojih koncertih so: mešana zbora «Slovenska zemlja» in «Ponte dei sospiri» ter nekaj venčkov narodnih pesmi, kakor tudi mogočna zborovska skladba «Daj nam mir. Gospod!» Kritika je priznala njegove skladbe kot izrazite in originalne, pa tudi precej moderne.
Naj bo obema pijonirjema slovenske pevske umetnosti ohranjen časten spomin!
Dr. Jos. Mantuani (Ljubljana):
O slovenski operi"
IV.
Čarovnica je skromna dvodejanka in je nastala deset let prej, nego se je prikazala na odru kot A. Stocklovo glavno kompozitorsko delo. A ni bilo prvo. Skladatelj je poskušal moč svojih kril že prej na manjših skladbah. Zložil je glasbo še za deset drugih dramatičnih del, a samo kot pritiklino: uverture, vložke za soliste in zbore ter instrumentalne točke. To so nastopne. Leta 1870. «Kralj Vondra XXVI». Imenovali so to delo šaljivo «opero»; ima tri dejanja. Besedilo je spisal v češčini J. Illner, prevel J. Illonovič. Glasbo je zložil A. S t o c k 1, a samo v klavirskem izvlečku (parti-cello): instrumentiral jo je Ant. Foerster. Še istega leta je zložil A. Stockl glasbo za trodejansko burko s petjem: «D enar, sveta vladar». Spisal Fried. Kaiser, prevel Fran Končan. Izvajala se je ta burka prvikrat že leta 1870.. a je prišla z letom 1875. iznova na repertor. — Sledi izvirna igra s petjem «D ime ž, strah kranjske dežele», dvodejanka v petih podobah s predigro; spisal Jakob Alešovec, uglasbil Ant. Stockl. Izvajala se je od leta 1873. dal je. — Tudi «N a kmeti h», igrokaz v treh dejanjih s petjem, ki ga je nemški spisal Tb. Megerle, a prevel Jos. Ogrinc, je nastal leta 1873. Glasbo sta zložila Vojtech Valenta in Ant. Stockl. Kak delež ima pri tem eden ali drugi, žal ni nikjer ugotovljeno. Valenta je najbrž zložil nape ve in jih morebiti tudi še harmoniziral. dočim bo instrumentacija Ant. Stocklova. — Za tem sledi «Streha r», veseloigra s petjem v petih podobah. Spisal Louis Angely, prevel Valentin Pre-šern. Glasbo sta zložila Jakob Alešovec (na-peve) in Anton Stockl (harmonizacijo in insitru-mentacijo). Izvajali so to veseloigro leta 1875. — Istega leta so spravili na oder pod naslovom «H i -š i n a» enodejansko burko s petjem, ki jo je spisal E. Jacobson, prevel pa J. Gecelj. — Glasbo je zložil Jakob Alešovec, instrumentiral jo je Anton
* Za ves ta oris si pridržujem vse pravice. Uporaba je dovoljena samo z dovoljenjem uredništva po predhodnem obvestilu in proti temu, da se citirajo «Zbori» in avtor. —
Pisatelj.
Stöckl. — Leta 1876. so igrali pod naslovom «C i -g a n» igro iz narodnega življenja v dveh dejanjih. Spisal jo je nemški Fried. Kaiser, prevel Iv. Kalan. Glasbo za petje je zložil Ant. Stöckl. — Gluma enodejanka s petjem pod naslovom «K je je meja?» je prišla tudi leta 1876. v javnost na slovenskem odru. Spisal jo je Pribislav Ogrinc. Uglasbil je pevske točke Ant. Stockl. — Se tretjo igro s petjem je prineslo leta 1876. Slovencem: štiri-dejanko: «C erkvenodolski župnik». Spisal jo je nemški L. Anzengruber, prevel J. Gecelj. Glasbene točke je zložil in pribavil Ant. Stöckl. Za poznejše predstave je zložil — po zapiskih in pripombah — glasbo tudi Anton Foerster. V koliko je to poročilo točno in kateri delež ima Foerster pri tem, se. žal, ne da določiti, ker ni najti notnega gradiva. To bo treba še preiskati, ako se dobe partiture. — Za sedaj imam vtis in osebno domnevo, da je Foerster preuredil in bogateje instrumentiral Stöcklove skladbe. — Šaloigra s petjem: «P a v -1 i h a» v štirih dejanjih je prišla na oder leta 1877. Spisal jo je Iv. N. Nestroy v nemščini (Eulenspiegel, oder Schabernack über Schabernack), prevel Jak. Alešovec, a glasbene točke je prispeval A. S tö c k 1. Dasi je imel nemški izvirnik že svoje pevske točke, so jih v Ljubljani vendar nadomestili z novimi, zato, da je bila lokalizacija med Slovenci odločnejša in občutnejša. — Še enkrat je bil naš skladatelj slovenski dramatiki na uslugo. Leta 1891. so izvajali «Materin blagoslov ali Nova Chonchon», igro s petjem v petih dejanjih. Spisal jo je v francoščini G. Lemoine, prevel Jos. Cimperman. Pevske točke je zložil Ant. Stöckl, pozneje tudi A n t. Foerster. Razmerje ni jasno in delež obeh skladateljev ni ugotovljen; najbrž je Foerster pozneje obogatil Stöcklovo skladbo. — Stöckl morebiti ni prispeval toliko pozitivno-umetniških vrednot k naši dramatični glasbi, da bi morali to podrobneje omenjati. Pač pa je važen člen v razvoju, ki riše in začrtava pot preko ledine in daje naraščaju navodila, kako naj začenja dvigati to panogo glasbe. —
Do sedaj navedeni skladatelji, ki so se bavili z opero, so postavljali pri nas prve oporne kolce, da so ji pripravili tla. Delo je šlo bojazljivo od rok, ker so se čutili delavci, navajeni uspeha malih oblik, nekam premalo sigurne na dramatičnem poprišču. \ zadnji četrtini 19. stoletja se pa nekoliko češče prikazujejo v javnosti slični poskusi. Četudi niso vselej opere ali operete, prihajajo naši skladatelji vedno bol j v stik z dramatiko po Stöckloveni vzorcu s tem. da prispevajo glasbene točke za drame, veseloigre, burke in podobno. V tem-le pregledu jih bom navajal odslej naprej po njihovi rojstni letnici.
Prvi je že gori omenjeni dr. Benjamin I p a ~ v i c (1829.—1909.). Razen leta 1864. komponirane operete «Tičnik» je zložil še opero «Teharski plemič i» v treh dejanjih. Besedilo je spesnil Anton Funtek. uglasbena je bila leta 1890. S to opero smo storili Slovenci odločen korak naprej: ne le da smo dobili na oder domačo snov v slovenski besedi, ampak tudi glasbo, ki je potekala iz domačega srca in peresa.
Potem jeDavorinJenko (1835.—1914.), komponist slovenske marzeljeze «Naprej zastava slave». Dasi je nosil vse breme v narodnem gledališču bel-grajskem 30 let, je vendar razmerno malo produciral v velikih dramatičnih oblikah, ker je imel vse preveč organizatoričnega posla in vežbanja. Edino njegovo samostojno delo je čarobna opereta «V r a -
čara i 1 i b a b a h r k a» v treh dejanjih. Besedilo je spesnil Romun M. Milo. prevel v srbščino Vasa j. Živanovič. Jenko jo je uglasbil — ali vsaj prvikrat izva jal leta 1882. z velikim uspehom. — Razen tega je pa komponiral glasbo še za 33 raznih dramatičnih komadov, posebno veseloiger, burk in podobnih stvari; to so nastopne. Četiri milijuna ru-balja. — Čika Tomina kuča. — Devojačka kletva.
Divlji lovae. — Don Cezar od Bazana. — Drcla.
Dve neveste. — Dve sirotice. — Davo v srcu. — Dido. — Jovanka Orleanska. — Jurmusa i Fatima.
Knez Dobroslav. — Kučna kapica dr. Fausta. — Markova sablja. — Mloš u Latinima. — Moje me-zimče. — Mramorna srca. — Pobjeda. •■— Potera. — Poručnik Rajf. — Pribislav i Božana. — Radnička pobu na. — Rob. — Robert davo. — Seoba Srba. — Seoska Lola. — Srpske cveti. — Tri svetla dana. — Vanda. — Vidosava. — Zadužbina. — Ženski raj. — Za vse te je zložil Jenko uverture, instrumentalne vložke, zbore, solospeve, duete, tercete in kvartete.
Večina teh komadov je prevedena iz drugih evropskih jezikov, posebno iz nemščine, na srbski jezk. Dasi je imelo več teh dram že v izvirniku tudi vse glasbene točke, so jih vendar zamenjali z novimi, da so zvenele bolj narodno; in Jenko jih je moral komponirati, kot gledališčni kapelnik, pogosto — rekel bi kar čez noč. Nekatere imajo tudi visoko-glasbenoumetniško vrednost, kakor n. pr. za Mat. Bana zložena resnobna žaloigra: «Vanda, kraljica leška». Pri nekaterih je celo potratil preveč umetnosti na šibko podlago, kakor n. pr. pri Iličevi žalo-igri «Pribislav i Božana». — A. Foerster (1837. do 1926.) je bil tudi že naveden gori, ko smo omenili njegovo opereto, pozneje predelano v opero «Gorenjski slavček». Na tem mestu nam je le še dopolniti oris njegovega muzikalnega dela na poprišču glasbene dramatike. Ob robu groba se je mož še vse-del. da napiše glasbo za obširno besedilo: «Dom i n r o d». Libretto sta spisala dr. Fr. Gosti in dr. Fr. Mo-horič. Foerster je prevzel uglasbitev, a preden je prišla opera, obsegajoča štiri dejanja, skozi vse vice pregledovanja, je Foerster odložil pero in se preselil na boljše livade.
Foersterjev nekoliko mlajši sodobnik. Fran G e r b i č, tiha, poetiška in razglabl jajoča duša, se je poskusil tudi na poprišču opere, s katero je začel v javnosti svojo kariero kot junaški tenor. Gerbič ima za lokalno zgodovino naše opere posebne zasluge. Ko je prišel leta 1886. v Ljubljano na poziv «Dramatičnega društva», je takoj poskušal uvesti stalne operne predstave. To ni šlo hitro in lahko. Zato je izvajal z močmi, ki so mu bila na razpolago, posamezne speve, prizore in dejanja tedaj slovečih oper s poslovenjenim besedilom. Pozneje je pa tudi sam komponiral in celo pisal in priredil besedilo. Prva njegova opera je bila «K r e s», v treh dejanjih. Libretto je spisal sam (op. 38). Delo se ni še izvajalo. Drugikrat je stopil na oder z dvodejanko «N a b o r». Besedilo je priredil sam po noveleti FIu-gona V. Gerbiča. Izvajala se je ta opera v Ljubljani.
Zmisel in potreba za izrazitost čuvstvovanja je prodrla tudi v tiho samostansko celico muzikalič-nega redovnika o. H u gol i na Sattnerja (* 1851.). Ko je pokazal svojo umetnost v cerkvenih skladbah: pesmih in slovesni maši, v kantatah in oratoriju, je stopil še za stopinjo više in se lotil opere. J ako je nastala trodejanka «T a j d a». Besedilo je spesnil Ivan Pregelj. Izvajala se je v Ljubljani.
Kmalu potem, ko je bila stopila Sattnerjeva opera na deske, se je poslovil od nas F' ran S e r a 1 V i 1 -h a r (1852.—1928.), sin moža, ki je dal Slovencem prvo izvirno opereto. Večino svojega živl jenskega in umetniškega dela — skoraj bi smeli reči vse — je posvetil hrvatskemu narodu. Med Hrvati se je natura-liziral. da je čutil pretežno hrvatsko. Snov njegovih oper je — naravno — hrvatska kakor tudi besedila. Uglasbil je te-le opere: 1. «Zvon i mir». Žal da ni popolna. Vilhar je hotel Jjesedilo pisati sam in je prvo dejanje tudi res dovršil in je uglasbil. Delo je potem obležalo. Ko se je pozneje sešel s Silvijem Kranjčevičem, sta se zmenila, da Kranjčevič napiše besedilo še za drugo in tretje dejanje. Opera je bila torej predvidena kot trodejanka. A Kranjčevič se ni požuril z delom in je umrl, preden je napisal kako črko za oba nadaljnja čina. Tako je «Zvoni-mir», žal, ostal torzo. — Sledila je druga opera «S m i-1 j a n a», v dveh dejanjih. Libretto je napisal po Tomičevi «Pastorki» Milan Krekovič. — Tretja one-ra je bila «Ivanjska kraljica», v enem dejanju. Besedilo je spesnil Milivoj Podravski. — Sledila je četrta opera «L o p u d s k a s i r o t i c a», trodejanka. za katero je spisal libretto dr. Milan Ogri-zovič. — Podal se je tudi na polje vesele muzike. Uglasbil je opereto pod naslovom «Gospoda Po-k o n d i r o v i č k a», v treh dejanjih; besedilo sta spisala Viktor Badalič in Arnošt Grund. Zaključil je Vilhar svoje dramatično-muzikalno delovanje z burlesko «U s t a š k e n e v o 1 j e», ki je sam ni smatral za prvovrstno delo. ampak nekako za «mašilo», ker je bil tudi napram sebi strog v sodbi, dasi je imela velik uspeh. —
Poseben slučaj imamo pri jako nadarjenem glasbeniku. ki je bil rojen 1859. v Ljubljani, a umrl je leta 1914.: Anton Valentin Ferdinand Krisper. Študiral je na dunajskem konservato-riju in bil sošolec in prijatelj slovitega Gustava Mahlerja. Uglasbil je opero, ki so jo peli v Pragi, najbrž leta 1885., ko je bil Mahler kapelnik tamoš-njega nemškega deželnega gledališča. Ker je bil uspeh nepovoljen. je pustil Krisper skladanje. A o operi ni bilo dosedaj dognati ničesar: ne o snovi, ne o libretistu. ne o obsegu, ne o glasbi in njeni kakovosti. V bivšem nemškem deželnem gledališču ni partiture in nikakega poročila v aktih. Vendar ni izključeno, da se bo dala ta zadeva še pojasniti.
Natančneje smo poučeni o delovanju Viktorja Parme (1858.—1924.). Obogatil je našo glasbeno-dramatsko literaturo z nastopno označenimi deli.
1.	«U r h. grof C e 1 j s ki». Opera v treh dejanjih. Besedilo je spesnil Anton Funtek. Izvajala se je prvič leta 1895., dovršena je bila leto prej. Libretto je predelan po besedilu «Teharski plemiči». -
2.	«K s e n i j a». Opera enodejanka. Libretto je spisal po Parmovi osnovni ideji dr. Fr. Gosti. Kompo-nirana je bila leta 1896., prvikrat izvajana leta 1917. — 3. «Stara pesem». Dramatična romanca (opera) v treh slikah. Libretto je spisal v italijanščini G. Menasci, prevel Ivan Cankar. Komponi-rana je bila leta 1897.. prvikrat je prišla na oder leta 1898. — 4. «C a r i č i n e a m a z o n k e». Opereta v treh dejanjih. Libretto je spisal A. D. Boru m (psevdonim za Dolleczek): prevel Fran Govekar. Komponirana leta 1902., prvič izvajana leta 1903. — 5. «N e č a k a 1 i L u k a v i s 1 u ž n i k». Opereta v treh dejanjih. Libretto je spisal E. Hirsch, prevel Roman Romanov. — Dovršena je bila leta 1906.. prvikrat izvajana leta 1907. — 6. «Apolonov
hram». (Tudi «Venerin hram»). Opereta v treh dejanjih. Besedilo sta spisala B. Felden in B. Lwow-sky. poslovenil E. Kramer. Dovršena je bila leta 1908.. prvikrat je bila izvajana leta 1909. — 7. «Z a -rucnik v škripcih». Opereta v treh dejanjih. Besedilo je spisal Arnošt Grund. Komponirana leta 1916.. prvikrat izvajana leta 1917. — 8. «Zlato-rog». Opera v treh dejanjih in predigro. Besedilo je priredil po pesnitvi Rudolfa Baumbacha R.Brauer: prevel je je Cvetko Golar. Komponirana je bila leta 1919./1920., premiera se je vršila leta 1921. — 9. «P a vi i h a». Komična opera v treh dejanjih. Libretto je spisal V. Rožanski (Kovačič). Dovršena leta 1924.. ko je bela žena iztrgala neumorno delovnem n skladatelju pero iz rok.	Dalje
Naši skladatelji
Ludovik Puš je bil rojen 12. januarja 18%. v Velikili Čašnjicah pri Št. Vidu na Dolenjskem iz revne, kmečke, a zelo muzikalične družine. Njegovi dedje so bili muziki
—	sicer kmečki in nešolani. u zato nič manj nadarjeni —, oče njegov še danes v visoki starosti izvrstno igra citre in ima čudovit posluh, po materi jc pa najbližji sorodnik znane pevske družine Zupanove v Ljubljani.
Že mlad deček je kazal izreden posluh in pevsko zmožnost in je s svojimi sestrami, ki so vse dobre pevke, na paši prepeval k melodiji alt po posluhu. Ko je oče kupil star harmonij, je sinko sam od sebe poiskal akorde na tipkali in je po posluhu iskal modulacije.
Ko je prišel desetletni fantek v gimnazijo v zavod sv. Stanislava. se je tu odprlo njegovi glasbeni nadarjenosti široko polje udejstvovanja. Blag dobrotnik mu je podaril vijolino in takoj prvo leto se je z vnemo lotil učenja, ki ga ni opustil do mature. Naslednje leto se je pričel učiti tudi igre na klavir, nato na harmonij in v višji gimnaziji še orgel. Za klavir in orgle je imel odličnega učitelja Stanka Premrla, za violino in druge instrumente pa zelo nadarjenega in natančnega prof. Vojtelia H y b a š k a, ki je glasbeno izšolal mnogo gimnazijskih letnikov (Dr. Dolinar, Tome, Mav i. dr.). Gotovo je v največji meri zasluga škofijske gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano, ki nudi priliko za priučitev vsem mogočim instrumentom in goji v odlični meri tudi petje, da je izšlo iz nje dokaj glasbeno dobro izšolanih abiturijentov. Ker je bil mladi dijak Puš uporabljiv za \siik instrument, se je — včasih po potrebi, največkrat pa iz znanjaželjnosti — lotil tudi orkestralnih instrumentov. Pri godalnem kvartetu je igral cello. pri orkestru kontrabas, nato rog in trompeto. Razumljivo je, da si je z učenjem vseli teli glasbil razširil glasbeno izobrazbo. Pri dijaškem pevskem zboru je sodeloval ves čas svojih študij; začel je pri sopranu, končal pri basu. Že v peti šoli je vodil zbor dijaškega društva; od tedaj dalje je imel vedno do danes opraviti z zbori. Še celo pri vojakih.
Po vojni je stopil v bogoslovje in dovršil pet semestrov te fakultete. Tudi tu se je živahno lotil zlasti petja, imel je v semenišču zelo dober zbor, še lepši pa oktet. Za veliki teden je sam naučil zbor bogoslovcev vse predpisane litur-gične speve, ki se poj 6 v stolnici. Že v gimnazijskih letih, pa tudi in zlasti v bogoslovju je mnogo študiral glasbeno teorijo. Izredni napori, ki si jih je nalagal poleg rednih svojih dolžnosti, so mu v vojni zrahljano zdravje docela uničili. Na nujen zdravnikov nasvet je moral sredi leta zapustiti študij, svoj zbor in petje, in oditi v zdravljenje. Lotila se ga je zelo nevarna bolezen, sušica. Po dveletnem zdravljenju v raznih zdraviliščih si je opomogel toliko, da je poiskal primerno službo, ki jo je dobil na kmetijski šoli na Grmu, kjer sedaj biva. Na druge študije ni bilo več misliti, kakor na tiste, ki jih je zahtevala njegova služba
—	namreč pedagoške. Sedaj je prefekt in učitelj na grmski šoli in ima — sam kmetski sin — dovolj prilike, vcepljati kmetskim mladeničem poleg drugih naukov tudi ljubezen do petja v mlada srca.
Ko je prišel v Novo mesto, je vladalo tam v pevskem oziru pravo povojno mrtvilo. Njegovo pevsko srce pa ni
strpelo brez petja. Poiskal je pevcev in izšolal moški oktet, ki je nastopal ob raznih prilikah. Z odhodom nekaterih pevcev se je skrčil oktet v kvartet, ki je bil zares izvežban in je tako lepo prepeval, da -je zasloval tudi izven Novega mesta. Ker je bil kvartet le bolj za omizja in ne za koncertne nastope, je Puš sprožil misel na ustanovitev zbora Glasbene Matice v Novem mestu. Glasbena Matica mu je poverila organizacijo in vodstvo takega zbora, ki ga je ustanovil v jeseni leta 1925. S tem zborom je priredil tri koncerte, med katerimi je omembe vredna /lasti Foersterjeva akademija v februarju 1927. Zaradi nesoglasij z odborom Matičnega zbora je odstopil in ustanovil nov pevski zbor «Gorjanci», ki ga vodi še danes in je dosegel ž njim zlasti z znanim cerkvenim koncertom leta 1929. in sedaj s koncertom narodnih pesmi lepe uspehe, ki mu jih je soglasno priznala vsa kritika.
Njegove skladateljske zmožnosti je težko presoditi, ker je bila do sedaj objavljena le ena sama njegova skladba v «Cerkvenem Glasbeniku». Kot dijak — zlasti visokošolec — se je več ukvarjal s komponiranjein, a dolgotrajna bolezen, ki jo je sedaj docela premagal, mu je ubila nadaljnji razmah v tem pogledu. Šele zadnje čase je zopet prijel za pero in napisal nekaj zborov, ki jih poje s svojimi pevci, ter za zadnji koncert harmoniziral večje število narodnih pesmi. Našim naročnikom ga v današnjem zvezku predstavljamo kot prireditelja narodnih pesmi in ga v krogu svojih so-trudnikov prav iskreno pozdravljamo!
Iz naših organizacij
PEVSKI PRAZNIKI V KOTORU.
Na IJuhovo je vzkipel starodavni Kotor pod sivim, ponosnim Lovčenom mladostnega, veselega življenja, kjer se je v dnevih 8. in 9. junija vršila proslava 90letnice srbskega pevskega društva «J e d i n s t v o» ter IV. letna redna skupščina J u žn oslove n ske pevske zveze. Na to pomembno, menda edinstveno pevsko slavje, so pohiteli pevci in njihovi prijatelji iz bližnjih pa tudi oddaljenih krajev vse Jugoslavije in celo izven njenih meja v tako velikem številu, da je malo mestece jedva razmestilo in prehranilo tako mogočno pevsko vojsko.
Korporativno se je udeležilo te proslave glasbeno društvo «Njeguš» iz Cetinja, srbsko cerkveno pevsko društvo iz Sombora, Sremske Mitrovice in «Sloga» iz Dubrovnika ter hrvatsko pevsko društvo «Zvonimir» iz Mule (Boka), mestne godbe iz Dubrovnika in Tivata, ki sta poleg domače mestne godbe i/. Kotora vse dneve razveseljevale goste ter sodelovale pri sprevodih, koncertih in zabavah. Tudi slovenska pevska društva se uiso ustrašila dolge, naporne poti po železnicah in morju. Pevski zbor Bralnega društva v Tržiču se je podal na pot kar z dvanajstimi člani pod vodstvom svojega predsednika Karla Bocaka. Vsa ljubljanska društva in večina včlanjenih društev sta zastopala odbornika flubadove župe, predsednik pevskega društva «Slavec» Hladnik Ivan in tajnik pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice Gerčar J., snujočo se župo Bratov Ipaveev v Mariboru je zastopal predsednik pevskega zbora mariborske Glasbene Matice Arnuš. Od drugih je v J.P.Z. včlanjenih pevskih društev je bilo navzočih skupaj 32 delegatov, ki so zastopali 26 pevskih zborov in pet žup, ki so bile do sedaj ustanovljene v J.P.Z.
Dne 8. junija zjutraj so prihajale ladje in ladjice, avtobusi in taksiji z gosti, katere so spremljali domačini z godbo in velikim navdušenjem, ki je odmevalo v krasnem jutru po sinjem Kotorskem zalivu in mogočnih skalah orjaških velikanov, ki okrožajo to čudovito luko. Zastopniki pevskih zborov so se morali kmalu posloviti od pestrih ulic, da na skupščini slišijo poročila funcijonarjev Savezne uprave ter si začrtajo smernice za nadaljnje delovanje. V odsotnosti zadržanega predsednika dr. V. Novaka otvori prvi podpredsednik Savezne uprave dr. Putnik skupščino. Poročila vseh Saveznih funkcijonarjev niso bila preveč razveseljiva, ker društva ne vrše napram upravi svojih obvez, zlasti ne obvez materijalnega značaja. Poudarjene so bile okolnosti, da so domala vsa pevska društva v skrajno slabih finančnih raz-
merah. da je šport odvzel mladino resnemu delu v pevskih društvih, da peša zanimanje za umetniške koncerte, vendar se morajo najti zdravila, da bo mogla centralna pevska organizacija delovati v smernicah, začrtanih na vseli prejšnjih kongresih. Potrebne bodo žrtve in podvojiti se mora delo v društvih samih, poleg tega pa pritegniti k sodelovanju tudi nepevce in javne institucijo ter oblastva, ki naj prevzamejo del bremen v društvih. Saj obstoja ta uvidevnost ponekod že sedaj. Tako je n. pr. Banska uprava na Cetinju prispevala glasbenemu društvu «Njegoš» 10.000Din kot podporo za obisk in sodelovanje na pevskih svečanostih v Kotoru. Savezna uprava se je resno trudila izposlovati za včlanjena društva ukinitev davščin od koncertnih prireditev ter popust na železnicah za nastope izven domačega kraja, vendar ji do sedaj ni uspelo, doseči to kot trajno pridobitev za vsa včlanjena društva, pač pa je J. P. S. v tem pogledu uspešno interveniral v 35 primerih za posamezna društva. V J. P. S. je vstopilo v preteklem letu 23 novih društev, vrnila sta se tudi «Lisinski» in «Mladost» iz Zagreba, kjer obstoja Strossmayerjeva župa, katero zastopa na skupščini v Kotoru dr. N jemčevič. Savezna uprava je pričela tudi razgovore s Hrvatskim pevskim savezom ter bo nadaljevala te tudi v bodoče, da se končno združijo vsa pevska društva v enotni državni pevski organizaciji. Na skupščino je prišlo mnogo pozdravnih brzojavk, med drugimi Slovanske pevske zveze v Katowicah, predsednika J. P. Z. dr. Novaka, predsednika Hubadove župe dr. Šviglja, pevskega društva «Ljubljanski Zvon» in drugih. Vdanostne brzojavke pa so bile poslane Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade, prometnemu in prosvetnemu ministru in dr. Novaku. Soglasno je bil na koncu izvoljen ves prejšnji odbor, ki je po daljši debati sprejel izvolitev z mogočnim in energičnim pozivom, da naj vsa društva vrše vestno svoje dolžnosti. V artistični odsek Savezne uprave so bili izvoljeni poleg drugih Vasilij Mirk iz Maribora ter dr. Dolinar in Z. Prelovec iz Ljubljane.
Zasedanje skupščine se je vršilo v dvorani Oficirskega doma zjutraj in popoldne 8. junija ter je bilo ob 12. uri naslednjega dne zaključeno z daljšo resolucijo. Med zborovanjem delegatov pa so se po ulicah vršili sprevodi, v kate-dih so korakali pevski zbori z zastavami — tudi Tržič jo je prinesel s seboj — vojaštvo, svečeništvo ter množica v pestrih črnogorskih in drugih narodnih nošah, v pravoslavni katedrali se je vršila liturgija, na trgu sv. Nikolaja v pristanišču so menjaje dajale vse godbe promenadne koncerte. Vse to v proslavo častitljive 90letnice «Jedinstva», ki je priredilo 8. junija zvečer na vrtu pred hotelom v pristanišču svoj slavnostni koncert, 56 mladih grl je nastopilo na prostem pod vodstvom Antona Sulica, okrožnega sodnika v Kotoru. Spored je obsegal: Mokranjčev X. rukovet, Masca-gnijevo «Cavalleria rusticana» (vstopni zbor iz opere), Bazi-novo «Atila pred Rimom» ter k sklepu narodne jugoslovanske pesini v harmonizaciji pevovodje A. Sulica — izvajano vse v mešanem zboru. Zboru je bil poklonjen velik lovorov venec od pevskega zbora i/. Sombora, med posameznimi deli pa je na drugem koncu vrta svirala mestna godba iz Tivata. «Jedinstvo» se lahko ponaša z mnogo nadpovprečno kvaliteto, z jasno izgovorjavo in svežimi, mladostnimi glasovi. Bo menda res, da mladina tu nima prilike za šport, zbog česar dobi tudi čas za pridno posečanje pevskih vaj. V zboru se zbira mladina pravoslavne in rimsko-katoliške veroizpovedi, cirilica in latinica, Srbi in Hrvati so si tu podali prijateljsko roke in žanjejo že decenije razveseljive uspehe. Ravno «Jedinstvo» ima največ zaslug, da je Kotor danes jugoslovanski, ker je znalo vzgajati narodno zavedni naraščaj.
Po koncertu se je napotila tisočglava množica na prostrani vrt novega hotela «Slavija». da z nasprotne strani pristanišča opazuje čarobno razsvetljavo. Zažarela je vsa obala, zidovje trdnjave, nepregledne serpentine, ki vodijo na Cetinje in Lovčen, v tisočerih raznobarvnih lampi-jončkili, zadonele so zračne bombe, nebo je zažarelo od svetlih zračnih balonov, raznobarvnih vrtečih se raket z zlatimi fontanami in srebrnim dežjem, vmes pa so pokale visoko v zraku goreče kače s silo topa, orjaški zvok teh je odmeval v bajno razsvetljenih strmih skalah, ki ok roža jo Kotor od slavnega Krivošije, nazvanega Bokeljski Davos. na eni in Lovčena na drugi strani, po zalivu pa so promenirali
okrašeni in razsvetljeni čolni v raznih skupinah /. godbami in manjšimi zbori. Bajna beneška noč, katere ni mogoče popisati. Kakor da so hoteli Kotorčani prikazati v fantastični obliki spomine na strašne čase svetovne vojne, ko so tod donela smrtonosna orožja in se odigravali strašni prizori. Res, čudovito lep je Kotorski zaliv s svojimi zavitimi fjordi in strmimi gorami, pred katerih lepoto tujci dobesedno po-klekajo, ko jih zagledajo.
V ponedeljek opoldne je priredila mestna občina z «Je-dinstvom» banket za goste v hotelu «Slavija». katerega se je udeležil tudi odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Markovič, funkcijonarji «Jedinstva», predsednik občine in delegati pevskih društev. Izgovorjeni so bili plamcneči govori, ki so proslavljali 90letnico «Jedinstva» in njega zasluge ter splošno pesem, ki je največ pripomogla za zbližanje plemen v Jugoslaviji. V imenu vseh delegatov pevskih društev je spregovoril glavni tajnik J. P. S. prof. Kosta Manojlovič, ki vidi v «Jedinstvu» simbol našega ujedinjenja, kjer delujejo v društvu v bratskem objemu Srbi in Hrvati ter hodijo že decenije po poti čistega, idealnega, resničnega Jugoslovan-stva, katerega nosi v svojem programu Južnoslovenski pe-vački Savez na prvem mestu. Glavni tajnik poziva navzoče delegate in goste, da podpro delo Saveza, da se končno po desetletnem eksperimentiranju približamo resničnemu Jugo-slovanstvu. Govorniku so priredili navzoči prisrčne ovacije.
Kot zaključek pevskemu prazniku se je vršila zvečer na ogromnem, bogato okrašenem in razkošno razsvetljenem vrtu hotela «Slavija» veselica, katero pa je prav za prav imenovati veliko pevsko tekmo, in pri kateri so sodelovali posamezno in v skupnih nastopih vsi navzoči pevski zbori, vmes pa so igrale godbe. Nad pristaniščem je bila postavljena lesena tribuna z zadnjo in obstranskimi stenami, kjer so nastopili: Hrvatsko pevsko društvo «Zvonimir» iz Mula (Boka), Glasbeno društvo «Njeguš» s Cetinja, Srbsko cerkveno pevsko društvo «Sloga» iz Dubrovnika, Srbsko cerkveno društvo iz Sombora in Srbska cerkvena pevska družina iz Sremske Mitrovice poleg domačega Srbskega pevskega društva «Jedinstva». Nastopi so se vrstili od osmih do polnoči, občinstvo je bilo ves večer zelo disciplinirano, da je bilo mogoče uživati koncert v popolnem miru in lepem razpoloženju. Težko je kateremu iz nastopivših zborov dati prednost. Vsi so dobri, mnogo nad povprečnostjo, z izvrstnimi zborovodji, z mladimi, svežimi glasovi, zlasti ženskimi. Posebno so se odlikovali «Sloga» iz Dubrovnika, «Njegoš» s Cetinja in «Jedinstvo» iz Kotora, vendar tudi drugi ne zaostajajo za omenjenimi. Gotovo mi na severu nismo pričakovali, da zmore skalnati jug in celo oddaljena Črna gora tako dobre, sposobne zbore, ki se lahko kosajo z našimi nadpovprečnimi zbori. Bo končno pač treba tudi nam utihniti in ne samo govoriti, kako dobri pevci smo, ter se resno poprijeti sistematičnega dela v zborih. Pojmi o temnih balkanskih razmerah. ki straše pri nas, nam bodo lahke kmalu svetle točke in močni klici, da se vzdramimo iz zaspanosti in stopamo s časom naprej.	Jakob Getčar.
Op. ur. Dodatno k poročilu tajnika Ljubljanske župe Ger-čarja objavljamo še govor predsednika «Slavca» I. Hladnika na tej skupščini. Izčrpno poročilo o zborovanju pa prinaša tudi «Muzički glasnik» društva Stankovič v Beogradu.
Velecenjena skupščina!
Dovolite, da Vam orišem položaj naših pevskih društev v Sloveniji, oziroma v Hubadovi župi, da morete predloge, s katerimi so nas naša društva poverila, pravilno tolmačiti, ker naša pevska društva apelirajo na uvidevnost cenjene skupščine in trdno upajo, da bo skupščina vse naše težave pravilno razumela.
Vsa naša pevska društva so z velikim veseljem pozdravila misel, da se ustanovi enotna centralna pevska organizacija, zavedajoč se, da more le jaka enotna organizacija pripomoči našim društvom do tiste veljave, ki jo zaslužijo za svoje kulturno delo. ki ga vršijo z gojitvijo naše lepe, nam nad vse drage slovenske, jugoslovanske in slovanske pesmi sploh.
Da znamo mi slovenski pevci ceniti vrednost skupne organizacije, naj Vam bo dokaz to, da smo že davno pred svetovno vojno ustanovili Zvezo slovenskih pevskih zbo-
lov. Ko je letu 1908. pevsko društvo «Slavec» kot prvi ponesel našo slovensko pesem med brate Čehe in je zato na proslavo 25letnice tega društva leta 1909. prišlo preko 300 Čehov v Ljubljano, je na tej proslavi padla prva misel o ustanovitvi \ seslovanske pevske zveze, katere udejstvitev je takrat prevzela Češka Pevecka Obec. Razne neprilike \ bivši Avstriji, kakor tudi zbruh svetovne vojne so uresničenje te misli preprečile.
Po končani svetovni vojni smo takoj iskali stikov z ostalimi jugoslovanskimi pevskimi društvi in tako je prišlo do ustanovitve J iižnoslovenskega Pevačkega Saveza, katerega ustanovitev smo Slovenci z veseljem pozdravili.
Poudariti moram, da se rekrutirajo naša društva z malimi izjemami iz nianuelnega delavca, obrtnika in kvečjemu še iz malega uradnika, ki po trudapolnem. največkrat slabo plačanem dnevnem delu žrtvujejo tedensko po dva do tri večere na oltar naše pesmi.
Potrebno je, da pogledamo, kako delujejo ta društva in s kakšnimi sredstvi se vzdržujejo. Evidentno je, da mnoga društva ne morejo delovati, ker nimajo denarja. Vsak aparat, najsi bo še tako skromen, ima najpotrebnejše izdatke, katerim se ne more izogniti; to so stroški za: najemnino društvenega lokala, honorar pevovodji. luč. nabava not, razne članarine itd. V kakšnem razmerju stojijo ti izdatki k dohodkom, naj Vam pojasni članek, katerega sem napisal in ki je izšel v «Zborih» v letošnji drugi številki meseca aprila, ki se glasi:
*
Kako naj ta društva pri navedenih dohodkili krijejo vse izdatke za sebe ter vzdržujejo Župo in naj plačujejo določene prispevke centralnemu odboru Saveza.
Iz navedenega morate uvideti, da je to nemogoče, da pa na drugi strani od pevcev ne moremo zahtevati še večjih denarnih žrtev, kakor jih že itak plačujejo, in te niso majhne. Za primer naj Vam služi tole:
Pevsko društvo «Slavec» je priredilo letos koncert v Tržiču in drugi dan popoldne koncert v zdravilišču Golnik. Tržič je oddaljen od Ljubljane približno 50 kilometrov in se je koncerta udeležilo 54 pevk in pevcev. Ker po novi odredbi prometnega ministrstva pevska društva nimajo pravice do polovične vožnje na železnici, so znašale voznine 55 dinarjev za osebo, skupaj torej 1925 dinarjev.
Če računamo skromno prehrano za večerjo, zajtrk, obed in prenočišče za osebo 50 dinarjev, je to skupaj 2750 dinarjev, in razni stroški, programi, reklama, vožnja z avtobusom itd. le 700 dinarjev, znašajo skupni stroški 5373 dinarjev.
Ker so znašali skupni dohodki približno 1350 dinarjev, so morali pevci in pevke ostanek stroškov v znesku nad 4000 dinarjev kriti sami, kar pomeni, poleg drugih malenkosti, za vsakega približno po 73 dinarjev, in to samo zato, da je društvo vsaj enkrat moglo nastopiti na koncertu, pri tem pa za društveno blagajno ni prav nič ostalo.
Kot predsednik «Slavca» sem Vam orisal razmere v našem društvu; vendar dela tako večina naših pevskih društev in dostikrat mora odbor, če sklene v svoji seji kaj prepotrebnega nabaviti, zbirati med odborniki po 10 ali 20 dinarjev, ker bi se drugače tega ne moglo kupiti. Priznali mi boste, da je potreba precej idealizma, če pevec poleg časa za vajo in seje ter članarine žrtvuje za marsikaterega občutne vsote za društvo, katero mu prav za prav ne more nič nuditi.
Da imamo med našimi pevci zares požrtvovalne ljudi, naj omenim še to, da ima naša Župa tajnika v osebi gospoda Gerčarja, ki vrši vse obširne tajniške posle Župe z izredno vestnostjo za borih 100 dinarjev mesečno, ker mu več ne moremo plačati. Pa tudi vsi funkcioiarji pri društvih delajo samoobsebi razumevno popolnoma brezplačno.
Ker vladajo v malone vseh naših pevskih društvih opisane razmere, smo na našem zadnjem občnem zboru to za nas najbolj pereče vprašanje temeljito obravnavali in je ta občni zbor poveril izvoljene delegate z nalogo, da pojasnijo na kongresu položaj naših društev. Občni zbor je bil trdno u ver jen, da bo kongres te naše besede vzel za resne in dal upravenu odboru Saveza nalogo, da posveti vse svoje moči izboljšanju neznosnih razmer naših pevskih
društev, ker gotovo Savez ne bo dopustil, da bi naša društva zaradi prevelikih bremen, katerih pod sedanjimi razmerami ne zmorejo, bila primoraua prenehati z delovanjem. Prepričani smo tudi, da bodo odločilne oblasti, katerim bo ta naš apel veljal, znale ceniti požrtvovalno in nesebično delo vseli naših pevskih društev, žup in Saveza.
Zato stavljaiu v imenu sklepa zadnjega občnega zbora llubadove župe v Ljubljani kongresu Južnoslovcnskega Pevačkega Saveza naslednje predloge:
1.)	Letna članarina v Savezu včlanjenih društev naj se določi takole: društva z manj kot 50 rednimi člani letno 100 Din. društva z več kot 50 do 100 rednimi člani letno 150 Din. društva z nad 100 rednimi člani letno 350 Din.
2.)	Izposluje naj se pri odločilnih oblastvih za vsa pevska društva za vse koncerte popolno oprostitev taks in davka.
3.)	Izposluje naj se pri prometnem ministrstvu pravica do četrtinske vožnje na železnicah in parnikih za koncerte pevskih društev izven sedeža društva, za pevce pri korpora-tivnih vožnjah.
4.)	Društva naj se oproste plačevanja članskega prispevka po 1 dinar od vsakega pevca, ker je to za naša društva preveliko breme. Ko si bodo naša društva opomogla, se gotovo niti eno društvo ne bo branilo izpolnjevati napram Savezu svojih dolžnosti, katere v principu priznavamo in se jih tudi zavedamo. Župo bodo vzdrževala društva.
5.)	Savezna izdauja naj izdaja upravni odbor sporazumno / župnimi odbori in naj se ozira na vsa, tudi sla-bejša društva.
6.)	V saveznem glasilu naj se objave tičoče se vseh društev, prinašajo po možnosti v latinici, da bodo razumljive vsem društvom.
7.)	Kot vidni znak priznanja našim starim pevcem in v vzpodbudo mladim pevcem naj bi upravni odbor izdal članom pevskih društev, ki delujejo v njih že nad 20 let, savezne znake, o katerih nabavi je Savez na svojem kongresu v Beogradu že sklepal.
Navedeno prosim, da ne smatrate morebiti kot opozicijo. temveč kot točen popis razmer v skoraj vseh slovenskih pevskih društvih. Naša dolžnost je, da Vas točno informiramo o resničnem stanju naših društev; od Vas, kakor tudi od bodočega upravnega odbora pa zavisi obstoj in delovanje malone vseh pevskih društev. Nismo separatisti, kakor se nam je svoj čas neupravičeno očitalo, ne — ponosni smo na svoje malenkostne uspehe, ki smo se jih naučili v pošteni borbi pridobiti, vendar nam je vsak pevec brat, naj si bo doma izpod Karavank, na slavnem Kosovem polju, v rodovitnem Banatu ali ob sinji Adriji. katere naj združi enoten, močan Pevački Savez.
Pri tej priliki bi še v imenu pevskega društva «Slavec» predlagal, da bi se vršil X. letni kongres Saveza v Ljubljani ob priliki 50letnice «Slavca».
«Zbori» so odslej o f i c i e 1 n o glasilo llubadove župe J. P. S.
Vsa v Hubadovi župi J. P. S. včlanjena društva morajo biti naročena na «Muzički glasnik» društva Stankovie v Beogradu.
Vsi moški zbori Hubadove župe J. P. S. naj študirajo za eventualne skupne nastope te-le skladbe: E. Adamičev «Oče naš» (note se dobe pri župi), A. Foersterjevo «U m r 1 je mož» (note se dobe pri Glasbeni Matici), Z. Prelovčevo «Zadnje slovo» (note se dobe pri upravi «Zborov»). Vsi mešani zbori pa naj študirajo E. Adamičevo «Z a b u č a 1 e gore» (Teče voda), note se dobe pri upravi «Zborov). Vsi jo intonirajte pol tona niže, v E-duru. — Prosim odgovora na mojo okrožnico. — Župni pevovodja.
Pevska društva poleti večinoma nimajo rednih pevskih vaj. Želimo pevovodjem, pevkam in pevcem vesele in zabavne počitnice. Po oddihu pa pojdimo pogumno zopet na novo delo!
Letni redni občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske dne 16. junija 1930. ob četrt na devetnajsto uro. Navzočih jc bilo 26 članic in 25 članov zbora ter ravnatelj Mirko Polič. Ob pol devetnajsti uri otvori predsednik 39. letni redni občni zbor, pozdravi navzočne in ugotovi sklepčnost ter omenja, da je bil občni zbor pravilno in v pravem času prijavljen policijski upravi. Pečenko poudarja, da je lotos bilanca našega delovanja visoko aktivna,
čemur se moramo zahvaliti pred vsem pevovodji Poliču, pa tudi vsem pevcem, ki so s svojo marljivostjo in discipliniranostjo omogočili in pripomogli do tolikih uspehov. Zahvala pa gre tudi Zepiču, ki je pomagal Poliču, nadalje ravnatelju Mahkoti, ki sicer odklanja vsako polivalo, vendar pa je njegovo delo tako ogromno in pošteno skozi in skozi, da moramo to — četudi v njegovi odsotnosti — krepko poudarjati. Kdor bi dvomil nad tem delom, je v zmoti, ni Matičar in bi bilo podlo misliti nasprotno. (Ovacije gospodu Mahkoti.) Fluktuacija v zboru ni imela za zbor bistvenih sprememb. V jeseni bodo sprejeti kot redni člani zbora in obenem kot člani društva Glasbene Matice vsi oni pevci, ki so sodelovali vsaj dve leti v našem zboru. Zbor je po svojih zastopnikih v večini v odborih Filharmonične družbe in v glavnem odboru, zato se nam ni treba bati kakih presenečenj. V javnosti je naš sloves zrasel, čemur se imamo zahvaliti poleg našega dela še neugodni in neiskreni kritiki, ki je končno kot neresna in osmešena obmolknila. Finančno se zbor ni mnogo udejstvoval, ker voditi domala ves denarni promet društvo Glasbene Matice v svojih rokah. — Sledi tajniško poročilo J. Gerčarja: «Delovanje našega zbora v letih po svetovni vojni je zelo živahno, saj je od leta 1920. pa do danes nastopil naš zbor na 72 samostojnih koncertih v 56 različnih krajih v državi in izven nje. Bilanca letošnje sezone, katero zaključimo z današnjim občnim zborom, je v kratkem sledeča: Na lanskem letnem rednem občnem zboru dne 17. junija je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Silvin Pečenko; podpredsednik Vlado Pelan; tajnik Jakob Gerčar; (namestnik Alojzij Mauer); blagajnik Karel Lasbacher (Ivan Wohinz); arhivar Josip Cerar (Jožica Jalc-še); odbornici Klementina Hrovatin in Minka Weber (Iva Jurca. Dana Pavčič); reditelji: Jožica Jakše, Iva Jurca, Dana Pavčičeva, Minka Webrova, Vlado Pelan, dr. Vladimir Kreč, Ivan Wohinz, Ivan Hočevar; (namestniki: Danica Počivalnik, Anica Šeber, Marica Kreč, Roža Goli, Avgust Jeločnik. Franc Kovačič. Josip Kremenšek); preglednika računov: Ivan Hočevar. Josip Prunk. — Začetek sezije smo zaradi ilirskih svečanosti in kmalu tej sledeči francoski turneji pričeli izjemoma malo prej, in sicer s sestankom 20. avgusta 1929. Polnih 10 mesecev smo tedaj vztrajali v teh prostorih, kjer sf je vršilo okrog 80 vaj vsakega glasu, med temi 56 vaj mešanega zbora. 24 pa deljenih, tako da je imel ravnatelj Polič skupaj okrog 110 vaj, pri čemer mu je pomagal po potrebi Ludovik Zepič. Uspeh tega dela je bil letos menda rekorden za naš zbor tako po številu nastopov v Ljubljani, izven Ljubljane in izven državnih mej. — Najvažnejši uspeh za naš zbor, za vso Slovenijo pa tudi državo, je gotovo naš pohod v Francijo, ki je prvi pohod slovenskega zbora v to nam prijateljsko državo sploh. Dolga je bila ta pot: od 23. novembra do 12. decembra lanskega leta smo absolvirali samostojne koncerte v Nancyju, Merlebachu
—	istočasno je nastopil kvartet v Aumetzu —, Reimsu, Lilleu, Lensu, Parizu, Dijonu, Grenoblu, Lyonu in v Genovi, poleg tega smo izpolnili glavni del programa pri proslavi narodnega praznika 2. decembra na Sorboni, peli v govorečem filmu, na gramofonske plošče, v radiu ter s pesmijo povzdignili v vseh navedenih mestih tako zvane recepcije, pa tudi pri drugih prilikah: na grobovih neznanih junakov, pri invalidih, na raznih spomenikih itd. Kakšno uslugo smo storili z našo pesmijo našim izseljencem-rudarjem, pričajo pisma, ki prihajajo še sedaj iz Francije, pisana s težko roko našega delavca in njih dušnih voditeljev, v katerih izražajo globoko hvaležnost, da smo jim s pesmijo odprli pot do njih predstojnikov, da so delodajalci in drugi domačini spoznali, da so ti njih delavci Slovenci, pripadniki kulturnega, naprednega naroda. — Z ilirskimi svečanostmi 12. in 13. oktobra lanskega leta smo nekako avizirali naš pohod doma in v Franciji. Marsikatero dragoceno vajo in večer smo morali žrtvovati za Govekarjevo .Svitanje' 12. oktobra v Unionu, 13. oktobra pa smo z ostalimi pevskimi zbori in kulturnimi institucijami manifestirali po ulicah in pred ilirskim stebrom.
—	Kot nekak formalen zaključek francoske turneje je bil častni večer v Unionu 20. decembra lanskega leta, katerega nam je priredila mestna občina ljubljanska — na nasvet in predlog dr. Pretnarja, ki ima( poleg ravnatelja Poliča in Mahkote največ zaslug za uspehe francoske turneje. — Zbor pa je bil po francoski turneji še bolj razigran, zato
ni dolgo počival na pridobljenih lavorikah, temveč je ponesel našo pesem še na deželo, in sicer 5. januarja v Št. Vid, 19. januarja v Hrastnik, 2. februarja na Vič, 9. februarja v Celje; 8. marca v Maribor, 9. marca v Ljutomer in Ptuj, 15. marca na Jesenice, 6. aprila v škof jo Loko in 4. maja v Novo mesto, poleg tega pa se je zbor sporedno pripravljal še na svoj redni letni nastop v Ljubljani, kjer smo v Unionu nastopili 11. aprila z Vycpalekovo kantato .O poslednjih stvareh človeka in z J. Štolzer-Slavenskega «Balkanofonijo», ki jo je izvajal pomožni orkester pod vodstvom Poliča. Z izbranimi slovenskimi pesmimi — največ iz francoskega programa — smo nastopili v Filharmonični dvorani 14. maja tega leta tudi pred slovanskimi geografi. Manjše nastope smo imeli še 6. marca v operi ob priliki proslave Masarvka, 14. marca na večeru hrvatskega pesnika Dragutina Damja-niča — tudi v operi, 10. aprila na magistratu za pokojnim patriarhom Dimitrijem in 29. maja v Unionu pri proslavi SOletnice knezoškofa dr. A. B. Jegliča. — Skupaj z ostalimi zbori smo nastopili pri raznih sprejemnih in drugih prilikah, tako n. pr. na pokopališču o Vseh svetih in 28. maja tega leta pri podoknici knezoškofu ter pri pogrebih: 30. junija 1929. dr. Žerjava — sami in skupaj z drugimi zbori —, 28. oktobra Dane Kobler-Golijeve (z opernim zborom) in 13. aprila 1930. Martina Colariča; z nagrobnicami smo počastili umrle svojce naših članov: 19. maja 1929. Završanovo ob 16. uri, ob 18. uri istega dne pa očeta naše rediteljice Ive Jurčeve, 30. avgusta 1929. bivšega člana zbora Ivana Pibernika, 20. septembra 1929. bivšega predsednika Glasbene Matice Antona Svetka, 19. februarja 1930. sestro Privškove, neoficielno pa smo zapeli še pri pogrebih: 30. avgusta 1929. Mrakove, 19. julija 1929. sestre našega častnega člana Juha in 21. marca 1930. Mirka Lapajneta. Najdostojneje smo počastili spomin ponesrečenega rudarja-rojaka izseljenca Da-carja v Merlebachu s tem, da smo zbrali za siroto hčerko
ki nam je na koncertu izročila venec, nekaj stotakov. _
Da se je naš zbor v prvi vrsti udeleževal v celoti ali pa vsaj po zastopstvu vseh dolžnosti, ki jih narekuje skupnost pevske organizacije in ugled našega zbora, je samo po sebi razumljivo. Dne 15. septembra 1929. se je naš zbor udeležil z 19 člani Bohemskega večera v Unionu, 9. oktobra pri sprejemu in na banketu Sokolskega pevskega zbora iz Moravske Ostrave in 24. oktobra Slovaških učiteljev (na banketu je poleg drugih zborov pel tudi naš kvartet), 9. novembra pri proslavi 251etnice opernega delovanja L. Kovača v operi, 9. marca 1930. ob lOletnici obstoja orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske in Celjske Glasbene Matice, 23. marca ob 251etniei. «Ljubljanskega Zvona» in 20letnici pevovodstva Z. Prelovca ter 26. marca pri odhodu in prihodu učiteljskega pevskega zbora U. J. U. na Češkoslovaško. — Na letnih skupščinah J. P. S. v zadnjih letih (v Beogradu in Skoplju) nismo bili zastopani osebno, pač pa sem bil letos o binkoštih v Kotoru na VT. letnem kongresu kot delegat našega zbora in Hubadove župe poleg 32 delegatov drugih zborov, med temi delegati «Slavca», pevskega zbora Bralnega društva iz Tržiča in Glasbene Matice mariborske. Na tem kongresu smo hoteli doseči nekaj materialnih olajšav pri dajatvah za Savezno upravo v Beogradu, kar pa se nam ni posrečilo. Kongres se je vršil ob priliki proslave 90letnice Srbskega pevskega društva «Jedinstvo» v Kotoru in je pohitelo tja tudi več zborov, ki so nastopili ob zaključku kongresa na nekaki pevski tekmi. Ovrgel bi Vam rad morda slabo mnenje o sposobnosti zborov na jugozahodu države, zato Vam rečem, da ima Cetinje v svojem «Njegošu», Dubrovnik v «Slogi» in Kotor v «Jedinstvu» zbore, ki so mnogo nad povprečnostjo in prekašajo razen Matičnega in učiteljskega pevskega zbora vse slovenske pevske zbore. Ni se nam treba sramovati biti zvezani s takimi zbori v skupni pevski organizaciji, katero predstavlja danes Južnoslovenski pe-vački savez v Beogradu in katerega oblastni administrativni organ za naše bližnje kraje je nanovo ustanovljena ITuba-dova župa v Ljubljani, zato vršimo — četudi težko — dolžnosti tudi napram tej organizaciji. Številčno je bila v našem zboru v tekoči sezoni sledeča fluktuacija: V začetku sezije smo imeli v zboru 137 pevk in pevcev, med letom jih je pristopilo še 15, izstopilo pa 36, tako da štejemo danes 116 članov. Poset vaj je med 65 do 70 %. Zanimanje za vaje pada proti koncu sezije, deloma upravičeno zaradi izpitov,
deloma pa popolnoma neupravičeno. Slednjim bo treba prihodnje leto z vso resnostjo dopovedati, da v naš zbor ne spadajo. — Za zabavo in veselje naš zbor slabo skrbi. Ali na j kot zabavo smatramo n. pr. «Maškerado» t. marca 1930. pri Sokolu, kjer nam je naš Joško opremil in 9. novembra «slovesno» otvoril Matično sobo, ko pa nam je še isti večer Mahkota v dveurnem predavanju pripovedoval o lepotah mest. kamor nas je pozneje popeljal na turnejo? Ali pa naj bo zabava včerajšnji naš majski izlet, katerega se je udeležilo do 40 članov zbora? Prav prisrčno pa smo se res zabavali pri krasnih predavanjih ravnatelja Mahkote v «Soči» 18. in 25. januarja 1930., ko je nam in številnem občinstvu z besedo in slikami dopovedal, kaj smo storili za našo pesem v Franciji. Med predavanji naj bo omenjeno tudi moje dvakrat po pol ure trajajoče predavanje v radiu o poteku in uspehu francoske turneje. — Materialni položaj Vam bo jasen iz blagajniškega poročila. Omenim naj samo. da nam je gremij trgovcev nakazal znesek 500 Din kot ustanovnino. Med članstvom smo zbrali tudi nekaj sto knjig za naše izseljence — rudarje v Franciji. — Smrtnih primerov med članstvom letos ni bilo. pač pa je operacijski nož letos imel mnogo posla med našimi člani. Vse operacije od našega predsednika Pečenka, profesorja Lovšeta, Grego-ričeve in Šefmanove so dobro izpadle, in se nam polagoma vsi zopet zdravi vračajo v zbor. — Potek borbe s kritiko Vam je vsem znan in bi bilo škoda izgubljati časa in besed za te stvari. H kritikam, iz katerih veje posebna mržnja, ne moremo imeti boljšega protiorožja kot prezir. Kar pa je bilo storjenega v protiobrambo, zadostuje za misleče in objektivne ljudi in gre največja zahvala našemu predsedniku Pečenku in skladatelju A. Lajovieu. ki sta dostojno in stvarno s svojimi članki skrhala ostrino zlobne kritike. — Delovanje sedanjega odbora se ne more presoditi samo po 7 odborovih, 1 rediteljski in 6 odborovih in roditeljskih, skupaj torej 14 sejah, poleg katerih naj omenim še 3 sestanke zbora. Zastopniki odbora so prisostvovali pri vseh sejah glavnega odbora, odbora Filharmonične družbe, pri raznih sejali drugih korporacij, ki so organizirale sprejeme pevskih društev, pri sejali pevske župe itd. Največ administrativnega dela pa je bilo storjenega pri pogovorih z ekse-kutivo, pred in po vajah, v privatnih stanovanjih odbornikov. po telefonu itd., kar ni zabeleženo, vzame pa mnogo časa. — Približujemo se jubilejnim letom našega zbora, društva Glasbene Matice in ravnatelja Hubada, zato skrbimo, da privedemo jeseni s seboj novih, dobrih, mladih in discipliniranih moči ter jih pridobimo za stalno delovanje v našem zboru. To je moja želja ob zaključku mojega kratkega poročila.» — Zbor vzame tajnikovo poročilo z odobravanjem na znanje. Gospod predsednik se zahvali tajniku za njegovo poročilo in sporoča, da je Savezna uprava odlikovala naše člane, ki so 20 let v zboru s Savezno medaljo z diplomo, katere naj odlikovanci blagovolijo po občnem zboru vzeti s seboj. Odlikovani so bili: Matej llubad, Klementina Hrovatin, Anton Lovše. Josip Prunk, Viktor Črnko, Vinko Stegnar, Karel Lasbacher, Ivan Završan, Ferdo Ju-vanec. Dana Pavčič in Andrej Rape. Pomotoma niso prispele diplome še za: dr. Janka Žirovnika. Otona Pelana, Josipa Juha in Jerico llubad. katere še dobimo naknadno iz Beograda. Pečenko čestita odlikovancem nad tem najvišjim pevskim odlikovanjem. — Revizor Ivan Hočevar poroča v svojem in v imenu njegovega namestnika, da sta pregledala vse račune in našla vse v redu; zato predlaga, da se daj absolutorij blagajniku in vsemu odboru. Predlog je bil soglasno sprejet. —t Arhivarjevo poročilo odpade, ker zborov arhivar samo vodi ves notni material, katerega pa nabavlja društvo Glasbene Matice. — Ravnatelj Mirko Polič kot zborov pevovodja izvaja: «Bom kratek, ker nisem več novinec v zboru. Zahvaljujem se odboru in vsem pevcem, ki so me podpirali pri vršenju mojega dela. Pavšalno lahko ugotovim, da smo vse delo srečno in na dostojni umetniški višini izvedli; bili so seveda tudi nedostatki, upam pa. da vzdržim visoko umetniško linijo, katero je imel zbor za časa delovanja v zboru mojstra Hubada. Treba bo še časa. da dosežem ono homogenost zbora, ki je od nekdaj dičil Matični zbor. Prilike so zahtevale, da se nismo mogli v toliki meri posvetiti notran jemu in koncertnemu delovanju, kot bi bilo želeti. V bodoče se moramo vrniti na gojenje češko
rusko, poljske in druge slovanske zborovske literaturo. V" ta namen razdelim repertoar v mešane, moške in žensko zbore. Pri sestavi repertoarja se bom držal srednje linije, gojiti hočem lažje pa tudi težje skladbe, ker nikakor ne smemo zgubiti kontakta z občinstvom. Ako je letos nastopal večinoma turnejski zbor, morajo drugo leto nastopati pri vseh prilikah prav vsi ter v to delo moramo pritegniti nove, mlade moči v zbor. Vzporedno s študijem nameravam vpeljati tudi šolo za novejše pevce, kamor naj bi prišli tudi že starejši rutinirani pevci. Glavnemu odboru, kateremu se moram pokoravati v izbiri programa, bom predlagal več del za dva koncerta (Verdijev Requiem, Berliozovo Prokletstvo, Favsta, Kfička Pokušeni na povšti, Kaminskega Magnificat. Roussel 80. psalm). Smatram, da je občinstvo sestavni del sveta, v katerem se razvija pevska kultura, zato se ne bom eksponiral na nobeno stran, iti pa moramo brezpogojno z moderno naprej. Želim, da se mi vrnejo vsi dobri pevci in pripeljejo še nove moči za izpopolnitev zbora. — Pečenko se zahvali Poliču za lepo poročilo in izrazi veselje, da se je ravnatelj tako hitro zlil z našim zborom ter mu ostane tudi v bodoče voditelj. — Pri volitvi novega odbora predlaga dr. Žirovnik, naj se izvoli ves stari odbor per accla-mationem, kar je bilo soglasno sprejeto. Vsi odborniki so izjavijo, da sprejmejo novo izvolitev. Za revizorja se izvolita Ivan Hočevar in Viktor Črnko. — Članarina so določi na 4 Din mesečno od člana. — Pri slučajnostih omenjata dr. Žirovnik in Pelan, da naj novi odborniki po možnosti ne vprega jo zbora za slučajnostne nastope, da so bomo lahko posvetili umetniškemu koncertnemu delu kar je bilo soglasno pozdravljeno. — Dr. Schwabova afera z našim zborom je likvidirana za naš zbor z njegovo izjavo, da on ni tožil Glasbene Matice in tega tudi nikoli ni nameraval. Sklep odbora, da njegovih skladb do nadaljnjega ne izvajamo. se s tem prekliče. — Pečenko so zahvali navzočim in ob pol dvajseti uri zaključi zborovanje.
Razne spremembe v pevskih društvih. Pevsko društvo «Moste» v Mostah pri Ljubljani poučuje namesto odstopiv-šega pevovodje Rajka Pirnata učitelj državne gluhonem-nice Vinko Rupnik. prejšnji pevovodja «Savskega Vala» v Tomačevem. — Za Francetom Maroltom je prevzel vodstvo akademskega pevskega zbora operni kapelnik Neffat. — Glasilo Pevske Zveze «Pevca» urejujeta namesto dr. Antona Dolinarja glasbenoknjižni del dr. Stanko Vurnik, glasbeni del pa prof. Marko Bajuk.
Koncert Celjskega pevskega društva. V proslavo lOOletnice rojstva skladatelja dr. Benjamina Ipavca in 50letnice rojstva skladatelja Stanka Premrla jo priredilo agilno Celjsko pevsko društvo v soboto 31. maja t. 1. v veliki dvorani Celjskega doma koncert. Uvodno besedo je imel prof. Fink, ki je v kratkem govoru orisal življenje in glasbeno ustvarjanje slavljencev in pojasnil posamezne skladbe. Koncertni program je bil porazdeljen v tri dele. V prvem delu so izvajali odlomek iz II. dejanja opere «Teharski plemiči» za zbor, soli in klavir. Solotočke so peli: sopranski part Zinka Thaler j ova. tenorski Kazimir Modic (oba iz Premrlove šole), altovski Roza Bervarjeva in basovski France šifrer. Zbor šteje okoli 30 pevk in pevcev, vsi pravi pevci — statistov ni. dasi jo novo grupiran, je simpatičen, discipliniran in pazljivo sledi svojemu pevovodji. glasbenemu učitelju Pecu Šeguli. Zdi se mi, da bi «Teharski plemiči» učinkovali mnogo bolje, če bi jih izvajali s še tako malo zasedbo orkestra, dočim je bilo izvajanje s klavirjem precej prazno in ni zapustilo tistega vtisa, kot so ga za tem Ipavčevi mešani zbori a capella, mod temi še posebej «Zapuščena» in «Ej. tedaj!». Drugi del so tvorile Premrlove skladbe «Marijino Vnebovzetje», «Sem kakor oljka», «Marija», «Dobrotno nam ohrani dom in rod!», «Raj», «Slovenska govorica» in «Polžek», izvajane doloma s spremljevanjem harmonija in klavirja, deloma a capella zbori. Značilno je, da so se vse pesmi druga za drugo vžigale, še posebej «Sem kakor oljka» z lepim solom basista Šifrerja. Pevovodji, zboru in navzočemu skladatelju Premrlu jc publika spontano izražala mogočen dojeni s frenetičnim aplavzom. Tretji del kot zaključni je prav prijetno vplival z narodnimi in komičnimi pesmimi: Kimovčevo «Ti boš pa doina ostala», Adamičevimi «Spi, sinek moj» (pri tej so posamezni glasovi večkrat distonirali), «Za njega potrpim», Žgančevimi «Dildil d uda» in «Cin can cvrgudan», Pavčičevo
«Narodno napitnico» in Pec Šegulovo harmonizacijo komitske «Jelte žaba». Zadnje štiri 90 posebno ugajale zaradi vokalne tehnike, originalnosti in burlesknega značaja, in so jili morali ponavljati. iMoralen uspeh prireditve je bil popoln, na žalost pa moram pribiti sramotno dejstvo, da je to pot celjska publika pokazala za prireditev tako malo zanimanja, ki bi ga sicer v polni meri zaslužilo prvo slovensko in najstarejše celjsko pevsko društvo, ali vendar naj ne bo to dejstvo kot medla senca, ki bi malodušno vplivala na nadaljnji razvoj društva. Krepko naprej na delo in vedrega čela. duha in poguma v očigled bodočih uspehov, kot je želel društvu po prvem delu programa zastopnik Hubadove pevske župe, pevovodja Zorko Prelovec, in obenem izrekel grajo na oni del desinteresirane javnosti. Čestital je zboru v imenu župe, očeta Hubada in poklonil agilnemu pevovodji šopek rdečffi nageljev, kar je tudi zaslužil. Prireditvi so prisostvovali med drugimi celjski župan Goričan, sreski poglavar dr. Hu-bad, domačini skladatelji dr. Schwab, A. Milielčič, K. Ber-var i. dr., iz Ljubljane pa so se je udeležili skladatelj Premrl, Zorko Prelovec in VI. Pfeifer. — V. P.
Ob priliki 40letnice pevskega društva «Zvon» v Šmartnem pri Litiji se je vršila lepa in prisrčna pevska slavnost, kakršne že dolgo nismo doživeli. Predvsem je treba pohvaliti delavnost društva jubilanta in njegovega članstva, ki je za slavnost vse skrbno pripravilo, postavilo krasne slavoloke v pozdrav gostom, priredilo jim lep sprejem itd. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu, v prijateljski slogi došlili društev in v naravnost veselem pevskem razpoloženju. — Zjutraj se je «Zvon» udeležil maše, pri kateri je prepeval mešan zbor, solo pel pevovodja Premelč, pridigal pa je o slovanskih blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu ter o «letnici «Zvona» kaplan, znani glasbenik Lovšin. Neizrečeno me je veselilo, da se je tudi v Šmartnem, kjer so bila svoj čas strašno vroča politična tla, vse strankarske strasti polegle in da je duhovnik raz lečo iskreno pozdravil zaslužno društvo, ki je bilo propovednikovim prednikom trn v peti. Tako je prav! Prav tako lep vtis strpnosti je napravil na popoldanskem koncertu hvalevreden govor novega šmartin-skega dekana Gornika. Po maši se je članstvo «Zvona» fotografiralo, nato pa je krenilo z že navzočimi zastopniki Hubadove župe J. P.S. in drugimi gosti na bližnje pokopališče, 11a grob pokojnega nadučitelja, pevovodje «Zvona» in skladatelja Ivana Bartla, kjer so pevci zapeli njemu in vsem svojim pokojnim članom dve nagrobnici, društveni predsednik, požrtvovalni T o m a ž i n, pa jim je izpregovoril v spomin kratko, a v srce segajočo posmrtnico. — Po kosilu so začeli vlaki dovažati goste iz vsega Zasavja, oficielni sprejem pa se je vršil pri prihodu vlaka iz Ljubljane. S trboveljsko godbo 11a čelu je potem korakal impozanten sprevod pevskih družin na senčnat vrt šmartinskega gasilnega društva. kjer so se po kratkem odpočitku vseh udeležencev začeli pozdravi, nato pa koncert. Pokrovitelj slavnosti, sreski glavar in svetnik Podboj, šmartinski župan, dalje doktor A. Švigelj v imenu Hubadove župe. za «Slavca» njegov predsednik H 1 a d n i k, za «Ljubljanski Zvon» predsednik Drenovec in odposlanec pevskega društva «Cankar» so «Zvonu» prisrčno čestitali k jubileju. Društvo je prejelo več darov in spominskih listov. — Koncert je pokazal, da naše pevske enote zadnje čase pridno vežbajo in tudi napredujejo. «Zvonov» zbor je pod vodstvom svojega pevovodje M. K o v a č i č a pel Ocvirkov moški zbor «Kralj Matjaž» («Zbori»), P. Jerebov mešan zbor1 «Vetrček moj» («Zbori»), «Slavec» pod M. Premlčem P. jerebovo «Pelin roža» («Zbori») in E. Adamičevo «Če ti ne boš moj», «Cankar» pod K. Per kom I. Muhvičevo «Mir» in J.Gotovčevo «Pod jorgovanom», «Ljubljanski Zvon» (delni zbor) pod Z. Prelovcem njegove «Rdeče nageljne» s solom opernega pevca mojstra J. B e t e 11 a, E. Adamičevo «Zapuščeno» s solom operne pevke Š. R a m š k o v e in F. Juvančev «Izgubljeni cvet», «Trboveljski Zvon» pod O. Mol lom V. Mirkovo «Katrico» in E. Adamičevo «Lucipeter ban», «Lipa» iz Litije pod P. Jerebom njegovi «Prepelice» in «Snežinke», kvartet pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane A. Hajdrihovo «Slava Slovencem», K. Maškove «Mlatiče» in F. Juvančev «šopek» («Zbori»), Slovenski vokalni kvintet Z. Prelovčeve «Rdeče rože», V. Volaričevo «Tiha luna» in J. Mal inkovičevo «Na Adriju». Končno so vsi
združeni moški zbori zapeli A. Hajdrihovo «Morje adrijan-sko». — Koncert se je izvršil v najlepšem redu, društva so točno nastopala, številno občinstvo je z malimi izjemami vsa izvajanja pazljivo, mirno zasledovalo in poslušalo ter izvajajoče nagradilo z gromkim priznanjem. Na koncertu so bile tudi deputacije društev «Krakovo-Trnovo» iz Ljubljane in «Glasbenega društva» iz Hrastnika. Opazili smo med udeleženci skladatelje A d a m i č a, P r e 1 o v c a in nebroj bivših «Zvonovih» pevcev, pa tudi članov drugih pevskih društev. Po koncertu se je razvila živahna zabava s plesom, gostje so se z večernim vlakom poslovili od prijaznega Šinartna in njegovih pridnih pevk in pevcev, domačini pa so se veselili lepega uspeha slavnosti do poznih ur. Ko zaključujemo to poročilo, moramo še enkrat pohvaliti «Zvonova» stebra T o m a ž i n a in K o v a č i č a. obenem pa tudi vso njuno pevsko družino. Izražamo le željo, da bi se podobni nastopi naših pevskih društev večkrat vršili, in sicer v krajih, kjer ni za petje tolikega zanimanja kot v Šmartnem. — «Zvonu» pa ob prestopu v 44. leto: Še mnogo lepih uspehov!	_a
Pevska društva in škofov jubilej. Na predvečer 80letnega rojstnega jubileja ljubljanskega škofa dr. Antona Bonaven-ture Jegliča so združeni ljubljanski pevski zbori priredili pod vodstvom pevovodje Zorka Prelovca pred škofijskim dvorcem veličastno podoknico, kateri je prisostvovalo skoro 15.000 ljudi. Pevci so krasno zapeli Aljaževo «Divno noč», Vilharjevo «Naša zvezda» in dr. Ipavčevo «Bodi zdrava domovina». Solo točke so peli operni tenorist Gostič in člana Glasbene Matice Pelan in Završan; sodelovala je tudi mestna delavska godba «Zarja» pod vodstvom Fr. Dolinarja z več komadi. Med slovesnostjo se je zglasila pri gospodu jubilantu deputacija Hubadove pevske župe dr. Švigelj, Šturm in Prelovec. Dr. Švigelj je imel na jubilanta primeren nagovor, za kar se je ta ves ginjen zahvaljeval, sporočil svojo zahvalo vsem pevcem in jim obljubil nadaljnjo naklonjenost. Naslednji dan zvečer pa se je vršila na čast jubilantu v veliki nabito polni Unionski dvorani veličastna akademija, pri kateri so tvorili pevski dol «Glasbena Matica», «Ljubljanski Zvon» in «Ljubljana». Tudi ta manifestacija ni po svoji pestrosti in veličastnosti zaostajala za prvo. Akademiji je prisostvoval poleg pomožnega škofa dr. Rožmana tudi zagrebški nadškof dr. Bauer. Tako so ljubljanski pevci dostojno proslavili častitljivi jubilej svojega odličnega podpornika in dobrotnika.
Novosti
Zbirka moških pevskih kvartetov. I. zvezek. Izdal in založil Josip Skalar, Ljubljana. 1930. Cena 15 Din. Uvodoma pove izdajatelj in založnik priročne zbirke sledeče: «Pri številnih podeželskih koncertih pevskega kvarteta Glasbene Matice v Ljubljani (Pelan, Pečenko, odnosno Završan ml., Završan st. in Skalar) za Rdeči križ ali v druge namene so izrazili razni pevovodje, pa tudi posamezni pevski tovariši željo, naj jim pošljemo prepise partitur pesmi, ki jih navadno pojemo in ki sploh niso natisnjene ali pa jih dobimo le v starih, razprodanih ali neprikladnih izdajah. Da ustreženi tej želji, sem se odločil, v žepni obliki izdajati po 10 do 15 pesmi. Na mojo okrožnico z vabilom na naročbo se je oglasilo dovolj pevskih društev in posameznikov, tako. da sem pospešil izdajo I. zvezka, čigar eventualni čisti dobiček je namenjen za prispevek k spomeniku Davorina Jenka, odnosno za potovalni fond kvarteta Glasbene Matice v Ljubljani.» V I. zvezku je zbranih 10 lahkih, uporabnih, učinkovitih kvartetov, med njimi par prav starih, nekaj («Šumi potok», «šopek» iz «Zborov») (navedba vira bi bila na mestu) novih, še netiskana je Pavčičeva «Dekle med rožami» ter ena koroška narodna «Luštno je vigred» brez navedbe har-monizatorja. Zastopani so skladatelji: Foerster, Hajdrih, Ju-vanec, Marinkovič, Mirk, Pavčič in Svetek. Zbirka bo kvartetom gotovo dobrodošla, cena ji je zelo nizka, pisana je lično (kar je pri Juvancu, ki tudi naše «Zbore» vzorno piše, samoobsebi umljivo), litografirana tudi, nje vrednosti ne zmanjša par pri korekturi ušlih napak, ki jih vsak pevovodja sam lahko popravi, zato jo radi in z veseljem priporočamo. Dobiva se pri založniku Josipu Skalarju, višjem
računskem svetniku v pokoju, v Ljubljani, Resi jeva cesta št. 13, in v vseh knjigarnah. Ker je čisti dobiček prodaje delno namenjen tudi spomeniku Davorina Jenka — skladatelja slovenske himne «Naprej zastava Slave» in nekdaj srbske, sedaj naše državne himne «Bože pravde» (na žalost in sramoto še danes nima skromnega nagrobnega spomenika) — je nakup izdaje tem bolj priporočljiv.
Tebe Boga hvalimo, zložil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 12 Din. Tudi Grum se razvija. Ni več skladatelj običajnih organi-stovskih modulacij (s tem ne mislimo žaliti novejših, v modernem smislu vzgojenih organistov, marveč le starokopit-neže, ki modulirajo tako kot so pred 50 leti), sega višje, se poglablja in nudi solidne skladbe. Njegov «Requiem» in tudi «Tebe Boga hvalimo» upravičujeta nade na še lepši razvoj skromnega, a tem bolj pridnega skladatelja, ki mu želimo lepih uspehov tudi v bodoče.
Blažena jutra. 12 obhajilnih pesmi za mešan zbor z org-lami uglasbil Al. Mav, C. \f. Samozaložba. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 1950. Cena izdaji 12 Din. Naroča se pri skladatelju (Sv. Jožef nad Celjem), dobi se pa tudi v vseh knjigarnah. — Priljubljeni skladatelj podarja našim cerkvenim zborom zbirko za zbirko. Dasi iz vseh njegovih ljubkih nabožnih pesmic veje naš narodni duh, je morda zadnja v tem oziru. pa tudi po invenciji, obliki in sočni harmonični plati najsimpatičnejša in prav nič ne dvomimo, da bo razveselila pevska srca, pa tudi poslušalce. Novo, dasi preprosto, pa vendar lepo zasnovano in izpeljano, neprisiljeno, harmonije kar dražestne in mične. Zbirke, ki jo toplo priporočamo, cerkveni zbori ne bodo mogli prezreti, saj jim nudi lahko tekočo, blagoglasno, plemenito glasbo. Skladatelju k zbirki lahko čestitamo.
Razno
Odlikovanja. Acta Apostolicae Sediš prinašajo odlok kon-zistorijalne kongregacije, da je sv. oče papež Pij XI. imenoval ljubljanskega kneza in škofa dr. A. B. Jegliča za naslovnega nadškofa Garelenškega. — Za bližnji 50. rojstni jubilej in za zasluge na cerkveno-glasbenem polju je sv. oče podelil naslov monsignora zaslužnemu skladatelju in našemu sotrudniku Stanku Preinrlu. — Velik naš pevski prijatelj in urednik najboljšega glasbenega lista v državi «Sv. Cecilije», zagrebški kanonik Janko B a r 1 e. je bil odlikovan od društva Rdečega križa za zasluge, ki si jih je pridobil za to društvo, z društvenim križcem. — Nj. Vel. kralj Aleksander I. je odlikoval srbsko pevsko društvo «Jedinstvo» v Kotoru» za zasluge na glasbenem polju z redom sv. Save IV. razreda. — Vsem odlikovanceni naše naj-iskrenejše čestitke!
Produkcije gojencev državnega konservatorija v Ljubljani. Kakor vsako leto. tako je tudi letos zaključil državni glasbeni konservatorij v Ljubljani šolsko leto I929./1930. z vrsto produkcij, ki pa so po številu in obsegu kakor tudi po uspehih in obisku nadkrilile one iz prejšnjih let. Vršile so se te produkcije deloma v dramskem gledališču v popoldanskih urah, deloma v dvorani Filharmonične družbe. Težko bi bilo na tem mestu iznesti detajlno kritiko ali pohvalo posameznikov, zakaj prav vsi nastopajoči gojenci so pokazali mnogo pridnosti, dobre volje, uspehov in obetanj in tako moremo izraziti odločno priznanje in pohvalo našim vrlim profesorjem, vodstvu konservatorija kakor tudi vsem izvajalcem programov. Vendar pa moramo omeniti, da je nekaj posebnih talentov, ki dajejo up in jamstvo za novi glasbeni in umetniški naraščaj, in to predvsem Dolenčeva, Olup-Marčecevaj Mezetova, Žagar kot solisti. Lipovšek in Leskovec kot pianista, slednji tudi kot čelist s posebno elegantno pedagogiko igranja in šušteršič kot vijolinist. To pot je izkazala ljubljanska publika izredno zanimanje in priznanje tako instituciji sami kot izvajalcem, kar naj jim bo le v spodbudo in ponos.
Prelovčevi samospevi v radiu. Dne 18. julija t. 1. je priredila članica opere in solistka pevskega društva «Ljubljanski Zvon» Špelca R a m š a k o v a v radiu koncert Pre-lovčevih, večinoma še neizvajanih solospevov. Pela je devet umetnih in tri narodne pesmi.
L. M. Škerjanc na študijskem dopustu. Skladatelj in profesor tukajšnjega konservatorija L. M. Škerjanc je dobil študijski dopust in odšel v inozemstvo na višjo dirigentsko šolo, da si izpopolni svoje glasbeno znanje.
Glasbeno življenje med našimi naseljenci v Ameriki. Kdor budno zasleduje življenje naših naseljencev v tujini, še posebej v Ameriki, bo priznal, da jih veže med seboj družabna skupnost in da je sloga med njimi večja, nego v «starem kraju». Pa je čisto razumljivo, če se. porazgubi mala skupina naših rojakov v tujini med večmilijonskiin prebivalstvom. Delno domotožje spomini in medsebojna pomoč — vsi ti faktorji so temelj njihovi slogi in skupnosti. Da si pa krajšajo čas in si dajo priliko združevanja ob delo-pustu. pa ustanavljajo društva in pridno goje društveno življenje, v katerem zavzema prvo mesto petje. In ni se čuditi, da so v svojem društvenem delovanju visoko aktivni, kar pričajo številne vsakokratne objave v ameriških slovenskih listih. — Pevsko društva «Zarja» je v nedeljo dne 9. marca t. 1. ponovilo opero «Urli grof celjski» v «Litle Teatru» Clevelandskega public Auditorija. Udeležba je bila precejšnja in dnevnik «The Cleveland plain Dealer» je prinesel zelo laskavo oceno, ki je ponos našemu tamošnjemu življu. — Naš rojak, operni pevec Svetozar Banovec, ki se mudi že dlje časa na koncertni turneji po Združenih državah ameriških, je priredil 18. maja t. 1. v Orehestre Hallu v Chicagu koncert, ki je sijajno uspel. Vse časopisje je polno hvale in kritike najuglednejših in najstrožjih kritikov, enodušno priznavajoč velike zmožnosti mladega pevca. Da je bila prireditev tako sijajno obiskana, je pač v prvi vrsti zasluga jugoslovanskih pevskih društev v Chicagu, ki so so z vzglednini in složnim sodelovanjem zavzela za njegov koncert. Dne 22. juniju je priredil koncert v New Duluthu. Miinu, ima pa zdaj predvidene še tri koncerte, in sicer 30. avgusta v Girardu, Ohio, 21. septembra v Clevelandu, Ohio, in 12. oktobra istotain. — Tudi novomeška rojakinja Zora Ropasova, operna in koncertna pevka, ki se v iste svrhe mudi v Ameriki, je imela že več zelo uspelih koncertov in je njen zadnji 15. junija t. I. v I.ibraryju. Pa., ponovno utrdil njen sloves. — Želimo našim rojakom še mnogo uspelih koncertov v njihov in slovenskega imena ponos ter srečen povratek!
Iz uredništva in npravništva
V današnjem glasbenem delu «Zborov» smo se spomnili dveh pokojnih slovenskih skladateljev: Hrabroslava Vola rič a in Antona S v e t k a. Priobčili smo povsod znani in nešteokrat peti samospev II. Volariča «O j rož m ari n», ki ga je za moški zbor. oziroma za kvartet priredil A. Sve-tek, v književni prilogi pa življenjepisa obeh rano umrlih skladateljev. Dalje objavljamo narodno «Potrkan ples» za moški zbor v priredbi Josipa P a v č i č a. venček dolenjskih napitnic in narodno «Kaj ti je, deklica» Ludo-vika P u š a (glej rubriko «Naši skladatelji»), končno pa J. Pavčičev ljubek samospev «Mlada pesem» in Z. Prelov-čevo drobno stvarico «V a 1 1) u m», obe za tenor s klavirjem. Pri izberi skladb za zvezek smo mislili prav na tiste zbore, ki vedno tarnajo, da prinašamo zanje pretežke skladbe. Prihodnjič pa bomo skušali ustreči zborom, ki se ne ustrašijo nove glasbe.
Bela vrana! Na našo opetovano prošnjo, naj naročniki «Zborov» listu pridobe novih naročnikov, se je oglasil edini, skladatelj Vasilij M i r k, ki je v Mariboru pridobil «Zborom» deset novih naročnikov. Čast in hvala mu! Naj bi našel vsaj deset posnemalcev!
Skladatelje vljudno prosimo za nove skladbe, zbore in samospeve!
Večjim zborom, ki bi želeli izvajati E. Adamičeve «Žaljivke», dovolimo pri nakupu notnega materijala vseh treli skladb suite primeren popust.
Ne prepisujte v «Zborih» objavljenih skladb. Avtorski zakon je silno strog. Preštudirajte ga!
Podpirajte «Zbore», pa tudi «Cerkveni Glasbenik» in «Pevca»!
Urednikov zaključek 15. julija 1930.
„Zbori" mO Leinik JI,M. fia
Jtfaski zbor
ROZM/tMN.
.JZ-L Fin.
fHrabraslav Volarič-^jZnfonfivelek.
"Veselo. J = 64.
Ai k
f
Cg, rožmarin
i/zrin! Uj, rožmarin/ ia-Jco le-po dz-ŠeČ, ra


			ji j n i				
p p -g: steč v vu /• Ir •	r r ^ Ta - vi ^-d—r	T 1P ? žj- ' ' J va-ških lin, s a - ^ec jc^ -			k te	c. JVeA i----t Ji	b-
H —l				r		—	
Zmerno s končnim rit ar dan do

daj pa iti - si ti sainel, ko /ko -dllsem na oas, oJtniJi ra - s tel si lepo, li sam si pri - ča Ml,
Lit ti

H l P'Tt r r v
	nit«.«,- ti i Fv		h . J.f	^jh
r1 ^u cj-iil-e^im-u; s» ^e~beza klo -/bidcpripe/ z a,- vriskajo sajii in zvezdna, - ž? nebo, ko sempod o*. b ^ J-r^Mn^f		j c ruz glas. Jvcc o -Jenom — — a		
r r -	— ^ iv pi		r ; » • ■ T	
Počasneje in šiz*Ojko, zlasti I.Jbcvs.
ve-ni,ve - ni rožmarin, ste - boj sem jo kropil; ve - - ni rož -ma -risi,s teboj sem jo bero -¿>it;
o - iožnopel je
n^pe -ni ro zvarih, ^sie- bo/ sem- jokropil;
zvonizlin, a jaz sem se sol- zilj ct jaz sem se-- sol - zil.
„Zbori" 1330 ijefmJtT/JtAb
POTRKAN PLES.
JVcLi'odna. Živo iit laikno.
Hriredil Jos. Pavčic.
(Ljabljana)
Moški z/bor
VJl <U,/</t/t/._______, V- "	.
.'7 j j i fTi i i -i~hi-H
lJPol - ka je vka - za, - na, tla	so	na -ma -za -na,
Z. I - pra je vka. - za - na, tla	so	na - ma - za - 2ta
3. Fan -p'e, de - k Ii - oi vi, jbas	že	2va - do ren - či,
£ dbi pzn p/zv pm pni pm bas	že	hu, - do ren - ct,
j-l-jL-^L-j , fi [J
kaj	bo pa	zde/',	zde/,
hoj. hej, hoj, hej. J pod	se o -	gre/', grej^	grej,
hoj, hej, ho/hej ) kri	se raz -	gr&, gre/,	gre/,
kri	se raz -	prej', gre/,	gre/,
^J_i_i' J . J-

™f —j-"p
t r
-	vita,
i ~ gra,	je vlcoc
jfazi — pe j	de - Jcli
pm pm	pm pm
,' i1 i1 i ,j i1
, tla
m
t ni» n i |t
či vi, /bas pm pm, 2?a>s
j j . j
«5V9
v*
ze že i
na 2ivl 2iu
i
j_i
g	C
¿«¿Z -	-
- za, - ncc,[ do ren - čij \ do ren - oi,,
■J—±
i
r r 1 r r f 1 r r
"if

> i
k
m
rs
i
rsžL
£



2iqj, hej,	Jkj\ hej,
bvoj, hej,	ho/;
^ . i . —j—
(Jca/
J JZ7<9<2?
j y
<se o -se raz-gre/ se raz - gre/
zae/
/
«M
i
Zcc To ■ O., O,
i
i *


E
jDolaJino
T
Jiva - pen /bod' p'iz 2a. - ži se do tja, - bi - ca, vda tja - bi - ca, daj Zet - Jiva To - ta zdaj vda te daj
r
bi moj bri 2rug' ri v ro -mi ro -pen bo d* ži se ri v ro -mi ro -
-J—J

Z/abi nto/ dojbrimoj v dari uro -daj mir o -
pi-Jccc-sto vzet. nisi ir - jpin. hvtrovbco - Zo/ vedno zve - sto.
5
m

2ci sq/' sJco da,
t
prz -
7ZV -
v •
ct -
SE

sel si va bis
SL	pl
e -	di
Ze	2ii
me	ve
2ca - sto ni ir iro vjco dno zve
vzei.
to/ sio. .
i
L /1 / ¿i /
i
ž
'e Tiri' Ze /faj
t
I i1 ; i j i1 (
À
pi 7ÍZO
ro he •i
Jtcb - sta, li - sa ~ sla,	se
ja je mu, - ha - s fet ¿	s tí
ka nqj ro - ke se	tr
la Jco snej in r -	de
-J-Á

ksè
J /l? / jL
pet - szee,	ve - ja - sta,
nez, je -	zt - Jca - sčccj
dno dr -	ži, naj se,
ca ko	Jcri si in
J . J J J
m

i
1
¿3d
É
-i
m
7a zlœ
û
£
skri - nfo p cl pol - no ¿ma suh' - ja zïoe - ta. tr - dik jve - sli in ko - see - nih je rok. Ii - ce pa noj od ve - se - p'a za - ri.
-*-f-—					r^-JW-|	a i
'' 1 1 1		r i			* P r	Ii' * :
rn ut ai\i yn' ni ií ¿ <
Tra. fry. lo ta la icc la ira la la la la la la ta la ira la l¿c ta
U U i i i J
1
Tra icc
4
é
la
la la la la ira la la la
j fti j, J »
'é
la la la la ta ira ca,
A
'.cccacacaTTcc caca,
riïiiT m
i

r

p •
i v j I j
à

ira Ice la la
^ L


la la la ta ira
lh la la. TïalçL-la.
la lain la
!H
ira la la la la la
J>JJ)J>.J
la la la tralala îaïalalalalatata latrala t
H'h - gp'f pt>r T f
r
y y y y

„Zbori u mo Lefriik W., M. 4c
VFNCEK DOLENJMIH NJ1PITNIC.
Narodiie.
Riredil LuúovikPiis.
Mesan zbor
/Slad-ltoje i jrj>		J Hi tJ-H»- ^¿re - ce iz Z ftM	fih	é* ¿a? -ri - ce, ffi/ j ,	¿e -pora-± l i
^ —	--K--				Ir p p 1
%

5NÜ

n
j) |. J? JM
u r .—	é iJ> J. -+---p-		9—		
£—1--»-	p P1 r	trence/			^_--




I
É
£
- z^' ¿ - «ráz -líespri-ya -

Pri -ja.-íétiti moj.-^ j&n
$é II ^ mffi
Jtribcek bom Jcu -j&il, bom ir - te éri - ceJc jare -pe - va, lie r/to - re xji - cki <skreblja - jo, leer voz-jo
SÉéÉÉi ' "!f
m
isa,- di¿ pri - jai3-je po vec spai'v ir - pa - iev ve tez - Jco, Jcer vúi~ ce pe
i A i	é.

r r Elri
Iff. jFbcasifo^jjùnfcm bzmbimïim ïamkanbam bctmbambaM bomJxmhmt hambombm
bombombcmt bomhambom, iïmbùnbwi bimbùitbim baxibamlxmhom.
21L-J0
zvončki u do-lin'- ci zvo-ni-jo frimbambom.
m

W1
zr:?.
Mm, w k K i zuo-nijo bim, j t f -________-_____
žvenkčfccic
I
žvenktfajo bom
IV. Jfjgro.
.	.zvo-nijo Mm bun bain bom.
HM* ij j J ^ ? fir
h/im	--—--
žvenkljcjo bom,

vineeJtj vutčelcj vuičekiiioj] ii ra/žcdboszmenoj. hvalmo ¿/u-be-g^B^gc^ kiitamgapi - ti
namgapi-ii da.
mi i
„Zbori" mo^ LetriUtV/., si. 4 c
Mešan zbor
KAJ TI JE, DEKLIC/1...
Narodna.	^ v
_ . ,	BriredilLudovilt tuS.
Jioshi zoor.	mosto)
ti.
ii Je, de-Mica, da si tak ža-Zosina?-> ===
Mešan zbor fMrjrt					---	---^---			
to-JL—t ¿ ¡:—1— ^^Uf f. .5 il^^nt je-n		I: * t ^ ñ '¿c/MinZj, sr		•-ce jne i>c			^fl 2Z-tlC HOU afl	uojsJc \ezij	
	1 ¡H-		—H1-	--1-í-!--p--a-			-j r y		
hitreje mê^ 1-				3 pocccsueje		počasi tn „/j irTi	-O*	%
fea i	t- le us —»?-s--	j. « J- 0 fvr zajizmil._j ¿LM^		Kctt^o tí, usiaÈ,cem,ÊneÀroJla £e			d i -p—'1-	-i il-
y ; . f >	r P M			r p	up ^ n			
v	___
Ženski zbor____-— - fPTT J/ešan zbor*
O - ble -Ma bom čr-nijvaid, sa? to je Mlmg/fant^_sag to j'e
mfojjH-m&i^niuf i I
¿'.C....."*,TSrT
bit moffcmtjtzdajmrtev ce -zi. ^ Brvncef
ZU	y
íHíulí ¡ i J 'i
Mlmgjíantjczdgmrtev te - zi.
„„¡.ni	j*.-é 4 . :
^ J IC / I: Iff: g^ffprylfe
Tenor
Jtlavir
MLJfflfl PESEM.
Cvetko (jolar.

Jos, JPctvcic.
(TjjuJbljajicL)
i
m
r p Iff
/UOCCCSÍ	rit.
^_MP__^—^

t.
zar — >
izst - nice.
oct j'izíra
2to —
fett
M

^ÖliOi


elixir .
î
Üp
jypjcúko nvirito, íiiGihJta
m
j.-

á
2£



w
Mm

a texrtpo
_. «3 - «j _ «3 > •¡tf yf " ^_^ ii ^ - **
ff Î 1JjJJp ^j^ipéf^^g
^it. sepetcue
V«
JJabijb Zj'u-bil ncc ve -čer, o ženil žigo_ «re ^re-

portant. , ZivaJtizqje, enerc/ično
/y;.---^	k _. ..._K_

HÉ
É

£
f

daj*.
oj\ braí - c¿ vi,
ledor dve i - mec ,
MM» j	m S/" S s/	M j tf Í'-^"	J*- «	P=l		i i	I--=1
fo y ff 6 np	r» ''f	> ~-1-	-- ¿¿ivcLhzu è—P^- LLZ--—	h 7	--jjr	g». cj iff---	*
accetercuzclo

ïi*âoga„Zboroma ï£>ôO, št. 4b
Tílavir
JPocctsi
0¿€ts
V ALBUM.
Milan Pagel?.
Zorko Prelovec.
(Ljubljana,)
í r ^ =f v ti - ce po j		f <— -ai, -»iß *	r	> i	o
«/ til _	W i		i	wj	Nfej
VI J
66
podjetje
....................................................................................................................................................m......ii.mnmmiiininm.....mu.....m,
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
j ui uiiititii .iiiijiitjtiiii liitjiijiiimninm jjiiimi.t^Jti.iiniitniiu ii mm umnim itiiitiiiiniiJiJiiniinuiiJniiiiiimi1.l..i.inmtmnujtnimmiimtiuunmiiintJnJHw

Zavaruje proti ognju, tatvinam, nezgodam itd. ter na doživetje in za slučaj smrti
Podružnice po vsej kraljevini
Najbolje
samo
kupite ŠIVALNI STROJ in KOLO Gritzner, Adler, Kayser za dora ,„obi;dustriio
Švicarski
v treh velikostih.
Lepe opreme,
ugodno odplačevanje!
pletilni stroj Dubied. Pilrir Urania
Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri
Josip Peteline, Ljubljana
Telefon it 2913
| """'""""'""'I.....................1111111...........................................................................................................................................................................................................................................Hlllllllllllllllllllllllinnili!....................
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduimi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd.
.................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiinn'i
LITOGRAFIJA OFFSETTISK
¡^ ČEMAŽAR
IN DRUG
GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR IN DRUG.
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD.
33
GROM"
CARINSKO- POSREDNIŠKI IN ŠPEDICiJSKI BUREAU
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA ŠT. 41
NASLOV ZA BRZOJAVKE: „GROM" TELEFON INTERURB. 2454
2111111111111111111111111111111.....IHimilllllMIlimUllIlllllllIII......11111111111111111111111111111111111111........................................
USTANOVLJENO LETA 1895.
RUDOLF WARBINEK
TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV
LJUBLJANA
OREGORiliEVA ULICA STEV. .5. in RIMSKA CESTA STEV. 2.
Poitnl ¿«kovni r»iun it«. 14.076.
Popravila se izvršujejo točno in ceno, tudi na obrok«.
umi.....mi........................mu...................................................................iiiiiiiiiiiuiime
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA:
KONGRESNI TRG ŠT. 4
podružnica :
LJUTOMER
račun pri postni hranilnici
podružnici v ljubljani, st. 12.051
TELEFON ŠT. 508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje
ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij," izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Vloge na knjižice in na tekoči račun se
obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno vise.
MEPIC-ZANKL
tvornice olja, firneža, lakov in barv
družba z o. z.
Centrala v LJUBLJANI Lastnik FRANJO MEDIČ Tovarne: LJUBLJANA - MEDVODE Podružnice in skladišča:
MARIBOR, NOVI SAD #
Lastni domači proizvodi:
Laneno olje, firnež, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv. Kemično čiste in kemično olepšane kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopiče v, steklarskega kleja itd. znamke „MERAKL" za obrt, trgovino in industrijo,
za železnice pomorstvo in zrakoplovstvo. #
Cene umerjene Točna in solidna postrežba
TTTTTTTTTTTTTTTTTmTTTTTTTmTTTT^
NAROČITE VAŠI KLAVIRSKI MLADINI
| DESET POVESTI
flffllH!!^^
I VASILIJA MIRKA
IIHIHBffllH
CENA PARTITU Rl
15 Din
BREZ POŠTNINE ★
ZAHTEVAJTE CENIK NAŠIH SKLADB
Založba muzikalij pevskega društva „LJUBLJANSKI ZVON"
iMmnMmmM^
Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata Cematar in drug. Letna naročnina za kraljevin* Jagaslavijo SO Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Ki, za Ameriko poldrng dolar. Pomnoževanje partitur, litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so narotila notni material datiine pesmi za ves zbor.