ZA LETO 1966 VAM UREDNIŠTVO POLETA PRIPRAVLJA VELIKA PRESENEČENJA
•	Z novim letom veliko znižanje cen	našega lista za	naročnike	•	Za vse naše bralce »Etapna dirka«, tekmovanje z lepimi nagradami
•	V šolah »Polet« samo po 50 din	•	Šole in poverjeniki pišite našemu uredništvu
•	Za naročnike popust 20% pri letni	naročnini'	•	Postanite z novim letom naš stalni naročnik, ne bo vam žal!
LIST ZA TELESNO KULTURO
TOIET
Ljubljana, ponedeljek, 27. decembra 1965 — Cena 80 din
Številka
62
Leto XX.

PRIJATELJSKO SREČANJE JUGOSLAVIJA : MLADA REPREZENTANCA SZ
-------------------------------------------------------
LJUBLJANA, 26, dec. Kako neznanka za mnoge pozna-%rajo sovjetski hokejisti ho- valce hokeja na ledu. Na tele-kej na 'ledu, kakšne so nji- vizijskih zaslonih, pa morda hove odlike, vse to je bilo sem in tja kakšna tekma, ki do včeraj zvečer pravzaprav so jo igrali svetovni prvaki
v domovini ali izven rije, to je bilo pravzaprav vse, kar nam je omogočalo ustvariti si nekakšno pozitivno oceno o ruskem hokeju. Tudi Felc, ki je najboljši hokejist trdi, da so sovjetski hokejisti ne-prekosljivi mojstri in da morajo biti za vsakega igralca na starem kontinentu pravi vzorniki. No, da je temu res tako, smo se prepričali v so-
•	domače in uvožene igrače
•	ELANOVE otroške smuči in vezi
•	sanke
® otroške hokej palice
•	darilni zavitki in aranžirane košarice
•-v--; J *•
Vsem telesnokulturnim organizacijam njihovemu članstvu želi mnogo uspehov pri nadaljnjem razvoju telesne kulture
Zveza za telesno kulturo Slovenije
boto zvečer v Hali Tivoli. Po turnirju v Beogradu smo imeli tudi v Ljubljani priložnost videti mlade sovjetske hokejiste v borbi z izbranim jugoslovanskim moštvom.
Siiiiiii
l!l!l!llll|lll!ll!ll!j|l!lllll!llilllllliiil
REDI ZIME
Po podatkih občinskih zvez za telesno kulturo je v naši republiki še vedno 57 odstotkov ljudi, ki ne znajo plavati, so pa občine, v katerih se ta odstotek povzpne tudi do 90 odstotkov.
Da v Jugoslaviji utone vsako leto približno tisoč ljudi, je podatek, ki smo ga že večkrat slišali.
Čeprav smo sredi zime, pa nam te številke le ne bi mogle biti le številke.
Pred nekaj leti smo začeli z akcijo »Naučite se plavati«, in po začetnih uspehih, kažejo podatki v letošnji sezoni.
da akcija ne napreduje tako kot bi morala. 35 občinski zvez za telesno kulturo nima odborov za to akcijo. Prav zdaj pa je čas za priprave, da bodouspehi vsaj v novi sezoni boljši.
Ponavlja se le refren, ni sredstev, ni aktivnosti!
Kljub temu pa prav sredi zime lahko zabeležimo uspešno akcijo na tem področju, ki kaže, da razmere le niso povsod enake.
Pohvala gre tokrat vodstvu ljubljanskega učiteljišča. Na pobudo republiškega odbora »Naučite se plavati« in šol-
skega centra za telesno vzgojo Slovenije so sklenili, da nihče ne bo zapustil učiteljišča, ne da bi se naučil plavati. Prav te dni je v zimskem bazenu visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, na vrsti prvi tečaj- s 55 učiteljiščniki, da spomladi pa bo tečaj za-ključilo 80 dijakov učiteljišča.
Toda še več. Na učiteljišču so sklenili, da to ne bo enkratna akcija, ampak da bodo plavanje vključili v redni učni program.
Tudi na osemletki Ketteja-Murna so se vključili v to
akcijo. Sklenili so, da nihče ne bo zapustil osemletke, ne da bi znal plavati. Tečaje pa bodo vodili učiteljiščniki in bodo tako opravili še praktični del pouka. Starši in občinska zveza Moste so pokazali razumevanje in so pripravljeni prispevati potrebna finančna sredstva.
Res Je, zimskih bazenov imamo še malo. In zato v zimskem času takšnih akcij ne moremo našteti kdo ve koliko.
Toda, zdaj je čas, da se pripravljamo na poletje!
Pa čeprav sneži . . .
MARIJAN GOGALA
8lll|IWMI!IBIIIII[illllllllllllll[lllllll[lllllllllllllllllllllllllllllM^
Mednarodna skakalna tekma v st. moritzu
NA TRENINGU BOUŠI KOT NA TEKMI
Italijanski skakalec Aimoni dosegel nov rekord skakalnice - Oman osvojil enajsto, Giacomelli pa ^avetnajsto mesto - Med mladinci je dosegel velik uspeh naš reprezentant Mesec, ki je osvojil
Rfvo mesto
(Posebno poročilo Zorana Mraka iz St. Moritza)
St. Moritz, 26. dec. Na današ-J* Mednarodni tekmi na olimpij-
.skakalnici, ki
jk^ično točko 85 m, je bil dose-
je povečana
nov rekord skakalnice 85.5 m. , AiSf26.1 Sa J6 Italijanski skakalec kir?0rn Giacomo. V zelo ostri kon-Mnci je nastopilo 26 članov in
5 mladincev iz Italije, Francije, Z. Nemčije, Finske, Jugoslavije in Švice. Pri članih je zasedel prvo mesto Giacomo Aimoni iz Italije s skokom 85.5 m in 84 m. Sodniki so mu prisodili 239.7 točk, na drugo mesto se je uvrstil Bruno De Zordo (I) s skoki 83 in
84 m. (234 . 2 točki), tretje mesto pa je osvojil Happle iz Z. Nemčije s skokoma 83.5 in 84 m. (228.5).
Danes je bilo St. Moritzu idealno, sončno vreme, dopoldne je sicer snežilo, vendar je popoldne posijalo sonce in je bilo vreme
idealno za tekmovanje. Skakalnica je bila odlično priprvaljena, sneg je bil zelo hiter in je omogočal skoke. Ob skakalnici se je zbralo okoli 4000 gledalcev.
Naši skakalci so včeraj treni-
Nadaljevanje na Z. strani
NAJBOLJŠE, KA 90 ZDAJ VIDELI!
Vratar Gale ima prst v mavcu - Mladi hokejisti SZ stopajo po poti svojih starejših vzornikov - Mo-\ štvo Jugoslavije je nekoliko utrujeno - Naše strokovno vodstvo trdi, da morajo čimpreje prebroditi
krizo in ne šele tik pred prvenstvom
SREČNO 1966
ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA »POLETA«
Tekma je privabila okrog 4000 gledalcev, ki so bili žive priče velikega _ hokejskega znanja sovjetskih igralcev s palico in puckom na ledu.
SZ (MLADI) : JUGOSLAVIJA 6:4 (4:2, 0:1, 2:1)
Po zveneči zmagi jugoslovanske reprezentance v Beogradu na turnirju v počastitev Dneva JLA nad mlado
sovjetsko reprezentanco s 3:1, je bila večina v Hali Tivoli prepričana, da so sovjetski hokejisti sicer odlični mojstri te dinamične igre, da pa Nadaljevanje na 11. strani

Vratar Jugoslavije Korantar je kljub poškodbi dobro branil svoja vrata pred zares dobrimi napadalci SZ
Častno predsedstvo
II. SVETOVNEGA PRVENSTVA V VESLANJU NA BLEDU 1966
PREDSEDNIK
MAČEK IVAN, predsednik skupščine SR Slovenije.
ČLANI:
1.	Badovinac Tomislav, predsednik CK ZM Jugoslavije,
2.	Desput Dragutin, podpredsednik IS skupščine SR Hrvat-ske.
3.	Djetelič Pero, član predsedstva jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo
4.	Dougan dr. Danilo, predsednik turistične zveze Slovenije
5.	Ercegan Milan, generalni sekretar jugoslovanske žrveze or-nizacij za telesno kulturo
6.	Gerbec Jože, direktor skupnosti PTT podjetij SR Slovenije
7.	Hašimbegovič Selim, predsednik zvezne komisije za telesno kulturo
8.	Jakopič Albert, predsednik turistične zveze Jugoslavije
9.	Jere Franc, predsednik skupščine občine Radovljica
10. Jerkovič Mate, državni podsekretar državnega sekretariata za narodno obrambo ^ '"
11.	Kolenc Riko, sekretar sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije
12.	Mikoš Boris, generalni direktor RTV Ljubljana
13.	Pernuš Jože, predsednik komisije -SR Slovenije za telesno kulturo
14.	Polič Zoran, predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja
15.	Prelič Mica, predsednik jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo
16.	Pustišek dr. Ivko, generalni sekretar jugoslovanske RTV
17.	Smole Janko, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije
18.	Stamenkovič Dragi, predsednik izvršnega sveta skupščine Srbije
19.	Tepina inž. arh. Marjan, predsednik mestnega sveta Ljubljana
20.	Truta Ljubo, predsednik veslaške zveze Jugoslavije
21.	Zemljarič Janez, predsednik zveze za telesno Kulturo Slovenije,
OBVESTILO
Vse bralce našega lista obveščamo, da bo naslednja številka Poleta izšla v Ljubljani v ponedeljek, 3. januarja zvečer, v ostalih krajih pa v torek, 4. januarja zjutraj.
UREDNIŠTVO POLETA
5	.	.	_______________________
vilo roin
Na treningu in tekmovanju uporabljaj
VITERGIN
tablete
Preprečuje utrujenost — dviga storilnost Dobite ga v vseh lekarnah!
NA TRENINGU BOLJŠE KOT NA TEKMI
Nadaljevanje s 1. strani
rali in so na treningu skakali veliko bolje kot na tekmi ter so dosegli daljave blizu rekorda. Najboljši med našimi je bil že na treningu Miro Oman, med ostalimi pa je bilo največ pohval za Italijane in Zahodne Nemce. Pripomniti moramo, da so italijanski skakalci trenirali prav na tej skakalnici že šestnajst dni. Tu so namreč potekale njihove priprave za nastop na avstrijsko-nemški turneji. Za italijanske skakalce je bila to tudi izbirna tekma.
Že na treningu je bilo videti, da bo med mladinci prav gotovo eden najboljših naš predstavnik Marjan Mesec. On je tudi na današnji tekmi osvojil med mladinci porvo mesto in premagal drugo-plasiranega tekmovalca s tekmovanja Kongsberg 1965 Francoza Saint-Leaer Michela.
Med našima je bil danes najboljši Oman, ki je skakal zelo zanesljivo in tudi v zelo lepem slogu tako da so ga sodniki zelo visoko ocenjevali in je dobil ocene
16.5.	Bil pa je za nekaj metrov krajši od najboljših in zaradi tega je pristal šele na enajstem mestu. Oto Giacomelli je na tekmi skakal nekoliko boljše kot na treningu, kar velja posebno za slog, vendar je bila njegova slabost v tem, da so bili skoki prekratki. Pristal je na devetnajstem mestu. Njegove ocene aa slog so bile med 15 in 16.
Ob zaključku poročila moramo še posebej pohvaliti mladinca Mesca, ki je s svojima skokoma 73 in 74 m zbudil splošno pozornost in velja za enega najbolj perspektivnih skakalcev.
Rezultati — mladinci: 1. Mesec (J) 73, 74 m (133.7 točk), 2. Saint-Lezer Michel (Fr) 73, 75 (180.8), 3. Schoni (šv) 72, 74.5 (178.4); člani: 1 Aimoni (It) 85.5, 84 ( 239.7), 2. Bruno De Zordo (It) 83,	84	( 234.2), 3. Happle
83.5 , 84 ( 223.5), 4. Schuller (ZN)
82.5,	76.5	(211.9), 5. Zandanel
(It) 79.5, 77 (211.9), 11. Oman (J) 76, 75 ( 201.6), 19. Giacomelli (J)
72.5,	74 (188.4).
SL O V E N S KI ŠPORT NI M OZ AIK - SLOVENSKI ŠPORTNI M OZ Al K
S SEJE 10 PARTIZANA SLOVENIJE
PETER LAKOTA PRI BRANIKU!
DELO SE MORA PRILAGODITI POGOJEM CENTROV
LJUBLJANA — Zadnja seja IO Partizana Slovenije v letošnjem letu (bila je v petek v Ljubljani) je bila izredno živahna. Po tem, ko so pregledali delo v zadnjem obdobju so razpravljali o trenutni neaktivnosti v svoji organizaciji oziroma v društvih. Ugotovili so da je aktivnost zaradi organizacijskih sprememb in že tradicionalnih oblik dela precej zamrla. Letošnja sezona pa je že pokazala nove pobude, ki so bile plod iznajdljivosti v novih pogojih dela. Ugotovili so, da so sprejeta navodila in načrt dela osrednje zveze posamezna društva (večina) obravnavala vse preveč načelno, brez iznajdljivosti prilagoditve zahtevam posameznih centrov oziroma terena. Tako načrti niso bili izpolnjeni ali pa se dela sploh niso lotili. Sprejeli so priporočilo, da so društva dolžna prilagoditi navodila oziroma potreben okviren načrt dela pogojem okolja kjer delujejo. Tako ne bo prišlo do nasprotij med športno in osnovno telesnovzgoj-no dejavnostjo društev, saj je slednja osnova za vsako športno aktivnost. Treba je le pobud z obeh strani in najti primemo pot.
Poleg pomanjkanja finančnih sredstev in objektov so osrednji problem aktivnosti kadri. Teh je občutno premalo, njihovo šolanje pa kampanjsko. Sklenili so, da bodo temu ključnemu proble-
mu z načrtnim delom posvetili največ pozornosti. Tako so pozdravili tudi akcijo centra za šolanje in vzgojo kadra, ki pripravlja dopisno šolanje organizacijskih in strokovnih moči. Skupno bodo pripravili potreben načrt dela. Ugotovili so tudi, da je sodelovanje društev s sindikalnimi podružnicami zelo pomanjkljivo zaradi slabe pobude z obeh strani. Rešitev tega problema je nujna, saj bo imenovano sodelovanje mnogo doprineslo k začrtani aktivnosti tudi v pogledu rekreacije. Po ukinitvi okrajnih zvez je občutna tudi vrzel neposredno med društvi in osrednjo zvezo zaradi nerazumevanja občinskega ZTK. Zato bodo občinske skupščine in merodajne forume seznanili , o pomenu in potrebni aktivnosti TVD Partizan.
Nalog in problemov je torej dovolj. Prvi uspehi pobud so se že pokazali. Treba bo le realizirati načrtno vzgojo kadrov, sodelovanje s sindikalnimi podružnicami in občinsko ZTK, prilagoditi načrte krajevnim pogojem dela, najti pravo skupno pot z društvi učiteljev telesne vzgoje in končno zadolžiti društva in posameznike s konkretnimi nalogami. Le tako bo delo lahko v prihodnje rodilo ustrezne in pričakovane sadove.
M. V.
RUDAR NI BIL KOS REPREZENTANTOM SRS
LJUBLJANA — V torek je bila v mali dvorani Hale Tivoli zanimiva prireditev rokometašev. Nastopili so mladinci, člani in članice. V prvem srečanju so mladinci Rudarja (Trb) premagali Olimpijo z 16:13, veterani pa reprezentanco Ljubljaae z 30: 23 (14:10). Nato bi se morate pomeriti članice Branika (Mrb.) in Pirana. Žal pa so gostje iz Maribora v zadnjem trenutku odpovedale udeležbo, ker pri Braniku niso uspeli zbrati potrebnih sredstev za pot v Ljubljano. Za gostovanje članic Branika je bilo precej zanimanja, saj so vsi hoteli videti prvi nastop reprezentantke Jasiče-
ve v dresu črno belih. Prirediteljem je uspelo, da so zbrali žensko reprezentanco Ljubljane, ki je premagala igralke Pirana z 5:3 (3:0).
V središču pozornosti je bilo seveda srečanje članov Rudarja iz Trbovelj in reprezentance SRS. Tekma je bila izredno enakovredna in zanimiva vse do rezultata 9:9. V zaključnih akcijah pa so imeli več športne sreče reprezentantje SRS, ki so zmagali z 15:13 (6:6). Prav gotovo so Trboveljčani nekoliko podcenjevali igralce reprezentance po drugi strani pa je bilo tudi očitno, da niso v formi po napornem tekmovanju v zvezni ligi.
JUGOSLAVIJA:SZ (HLADI) 6:8
(3:1, 0:2, 3:5)
ZAGREB, 26. dec. — Da nes je bila v Zagrebu povratna tekma hokejskih reprezentanc Jugoslavije in SZ (mladi). Pred približno 3500 gledalci so Jugoslovani spet doživeli poraz, čeprav so vodili že s 5:3. Nasploh je bila tekma precej podobna tisti v Ljubljani.
STRELCI: Tišler 2, Ravnik, Felc, B. Jan in Beravs za Jugoslavijo. Za SZ pa: Koželjev 2, Vasilijev 2, Belo-noškin, Glazov, Harlanov in Lopin.
Hokejske brzojavke
WINNIPEG — Na turneji po Kanadi je sovjetska reprezentanca premagala kanadsko reprezentanco s 4:1 (3:0, 1:0, 0:1).
MONTREAL — Na turneji po Kanadi je reprezentanca
Švedske v hokeju na ledu premagala okrepljeno moštvo Montreala s 3:2
ST. PAUL — Član ameriške lige v hokeju na ledu St. Paul je premagal na svojem terenu švedsko hokejsko reprezentanco 6:2. Vse do začetka zadnje tretjine je bil rezultat 2:2.
MIAMI BEACH — Italijanski teniški igralec De Matteo je izločil v tretjem kolu tekmovanja na turnirju igralcev do 18 let Jugoslovana Ivančiča z rezultatom 6:2 (6:3).
Zmaga Lokomotive
ZAGREB, 26. dec. — V tekstilnem športnem centru je član zvezne košarkarske lige Lokomotiva premagala večkratnega poljskega prvaka SLASK (Wroclav) z rezultatom 70:45 (34:19).
MARIBOR — Navadno govorimo o prestopih med nogometaši, tu in tam tudi med rokometaši in košarkarji, v smučanju pa zares bolj poredko. Da temu ni vedno tako, kaže namera našega najboljšega alpskega tekmovalca Petra Lakote. Pred dnevi se je mudil v Mariboru in ... Poglejmo, kaj je povedal:
— Vrnil sem se iz JLA in ne more najti ustreznega službenega mesta. Po poklicu sem gozdarski inženir. Zaprosil sem za zaposlitev tudi
pri Gozdnem gospodarstvu Maribor in kolikor bo prošnja ugodno rešena, potem bom smučal odslej pod čr-nobelo zastavo Branika.
Skoraj neverjetno, kaj? Pa je le res. Peter Lakota bo po vsej verjetnosti dobil službo — v Mariboru, kjer so tudi pogoji za smuko izredni. Pohorje, vzpenjača ih žičnice, vse to je povsem blizu. In to za športnike njegovega kova veliko pomeni...
F. J.
PRIZADEVNI SMUČARJI ZAGORJA
ZAGORJE — Znano je, da sta se smučarska kluba Kisovec in Zagorje v letošnjem letu združila. Oba kluba vsak zase namreč nista več zmogla potrebnih finančnih obveznosti in v zvezi s tem tudi njihova aktivnost ni imela prave perspektive. Bojazen, da bi zaradi združitve izgubili večje število članov, se je sedaj izkazala za povsem neutemeljena. Novo društvo je ob večji finančni podpori ObZTK izredno aktivno, kar jim omogoča redno delo. Prav zaradi tega se je članstvo podvojilo. Večina tekmovalce je iz vrst pionirjev in prav njim posvečajo vso pozornost. Tako so že letos v zimskih šolskih počitnicah na zasavskem prvenstvu osvojili tudi vsa najboljša mesta. Zelo pa so napredovali tudi skakalci, saj sta se dva mladinca uvr-
stila kar v državno reprezentanco.
Tudi na letošnjo novo sezono so se pričeli izredno vestno pripravljati, že v poletnih mesecih so alpski tekmovalci urejali progo za slalom. Jeseni so skupno s skakalci dvakrat tedensko vodili kondicijske treninge; skakalci pa so tudi vadili na plastični skakalnici v Ljubljani. čeprav bo tudi v tej sezoni primanjkovalo finančnih sredstev, pa si obetajo mnogo boljše delo in več tekmovanj. V središču pozornosti bo prav gotovo republiško prvenstvo za mladince na 50 m skakalnici v Kisovcu. Skakalnico so preuredili in bodo možni skoki do 50 m. Pričakujejo rekordno udeležbo, okoli 150 tekmovalcev, kar bo najlepše plačilo za njihov trud in prizadevanje.
J. T.
PRVO ZIMSKO PRVENSTVO V ATLETIKI NA GORIŠKEM
NOVA GORICA — V Domu TVD Partizan je bilo na sporedu občinsko srednješolsko prvenstvo v atletiki. To je bilo hkrati prvo tovrstno tekmovanje atletov v pokritih prostorih na Goriškem. Tekmovanje, ki ga je priredilo Društvo pedagogov telesne vzgoje občine Nova Gorica, je izredno uspelo. Nastopili so dijaki in dijakinje vseh srednjih šol na Goriškem. Najbolj so se odliko-ke Gimnazije Nova Gorica, ki so v obeh konkurencah dosegli najboljše mesto.
Rezultati: moški; 20 m —
Lasič (gimn) 3,2, višina z mesta — Orel (gimn) 125, dvo-skok — Luin (gimn) 5,51, met medicinke — Novak (ISPI) 15.90, plezanje po vrvi — Mihelčič (EGŠČ) 5,7; ženske — 20 m — Delorenzi (gimn) in Gorkič (ESŠ) 3,5, \višina — Pavlin (gimn) 105, daljina — Varl (gimn) 217, met medicinke — Delorenzi (gimn) 8,90, plezanje — Rebek (SMŠ) 6,6. Ekipno — moški:	Gimnazija (NG) 50
točk, EG ŠC 28, ISPI 18; ženske — 'Gimnazija (NG) 49 točk, ESŠ 19,5, SMŠ 18,5.
M. C.
ODPRTO KEGLJAŠKO PRVENSTVO KONSTRUKTORJA
MARIBOR, 26. decembra. Na kegljišču mariborskega Konstruktorja je bilo to nedeljo zares živo. Na odprtem prvenstvu znanega mariborskega kegljaškega kolektiva se je zbrala namreč vsa slovenska elita in popestrila trenutno mrtvino na slovenskih kegljiščih. Kar 61 tekmovalcev iz 12 klubov je lučalo in metalo ves dan, zaradi česar v času poročanja še ne moremo najaviti zmagovalca, kajti najboljši — tu mislimo Steržaja in Marinčka — še čakajo na svoj nastop.
Nenavadno je v prvi vrsti dejstvo, da so se morali zaradi tako množične udeležbe zateči k nenavadni disciplini, metali so enkrat 200 lučajev. Evropski prvak med dvojicami Franc Mlakar (Branik)
je bil ob tem največje razočaranje in je podrl reci in piši pičlih 878 kegljev. Mlakar je zares v krizi, prenasičen je od nastopov. Od drugih, ki so se zvrstili do časa poročanja, je bil najboljši Kos (Zidar, Maribor) z 882 keglji, zelo dobro pa je po daljšem času metal tudi Amer (Konstruktor), ki je zabeležil 874 kegljev.
V razgovoru s kegljači smo izvedeli, da pričakujejo vsi zmago Steržaja, optimist pa je bil tudi
Brazilci kupili 32.000 vstopnic za svetovno prvenstvo
PROIZVAJA
IN
POLNI
PIVOVARNA
»UNION«
LJUBLJANA
RIO DE JANEIRO, 26. dec.
—	Brazilci so že kupili 32.000 vstopnic za tekme svetovnega prvenstva v nogometu v Londonu, čeprav je London oddaljen več kot 10'.000 km, so Brazilci najštevilnejša skupina, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva v nogometu. Pričakujejo, da bo okrog 10.000 Brazilcev odpotovalo s posebnimi ladjami
—	hoteli v Anglijo.
nje brazliskih ljubiteljev no-Nenavadno veliko zanima-gometa za svetovno prvenstvo v Londonu je predvsem rezultat optičnih prognoz, ki jih dajejo po vsem svetu in po katerih ima Brazilija precej upanja, da bo že tretjič zaporedoma osvojila naslov svetovnega prvaka.
NAŠ
POŠTNI
PRIDAL
SOPIČ JE HOTEL POBEGNITI — Pred tedni, ko mladi beograjski nogometaš Dušan Sopič (19 let) ni in ni naletel na zaupanje pri strokovnem vodstvu Maribora, je kazalo, da bo enostavno zbežal v Beograd. Bil je baje že na železniški postaji z vozovnico in prtljago v roki, nakar ga je odvrnil od tega koraka njegov prijatelj Milan Kranjčič (30), nekdanji član Partizana. Sopič je medtem že oblekel vijo- j ličasti dres in zdaj ne pomišlja več karkoli podobnega.
NOVOLETNEGA TURNIRJA KOŠARKARJEV NE BO — Kot vse kaže,
KK Olimpija ne bo mogla prirediti tradicionalnega novoletnega turnirja. Te dni je namreč uprava kluba prijela dve brzojavki, v katerih sta kluba Can-dy — Virtus (Bologna) in Spartak (Brno) iz objektivnih razlogov odpovedala udeležbo. V klubu še upajo, da bi pridobili k sodelovanju dve drugi ekipi, vendar vse kaže, da turnirja v prvih dnevih [ meseca januarja 1966 ne ! bo mogoče prirediti.
ALI ŽE SMUČATE ...
—	Maloštevilni ljubitelji košarke, ki so na letali- j šču Brniki pričakali slo- -venske košarkarje iz Tirane, so bili ob prvih besedah Bassina nekoliko v zadregi. V eni sapi so namreč hoteli zvedeti vse novice iz Tirane in o njegovi poškodbi. Bassin pa se ni dal ugnati. Njegove prve besede so bde: »Ali
-o smučate in kako je z ledom v Hali Tivoli?« šele na to 1 pričel pripo- ! vedovati o dogodkih iz Albanije. Ker je vnet smučar in drsalec, mu prijatelji tega seveda niso zamerili.
ALI BO PROTEST ZALEGEL? — Po nedeljski tekmi med Mariborom in Splitom je bilo nezado- j voljnih na pretek (bili so ' tudi taki, ki so namigo- . vali na pretep:). NK Maribor se je pritožil z motivom, ki je dokaj tehten in ki je posredno tudi vzrok izredno slabega sojenja. Sodnik Plazovič je namreč po rodu Splitčan, živi pa v Zagrebu. Milan Miščevič, generalni sekretar kluba je dejal: »Ni nam 'razumljivo, kako lahko delegirajo na srečanje hrvatskega predstavnika!«
(v tem primeru Split, hrvatskega sodnika). Temu mora biti enkrat za vselej konec...
DUNAJSKA DRSALNA REVIJA V MARIBORU?
—	Vest zveni precej senzacionalno, vendar je v bistvu resnična. Mariborski drsalci in hokejisti se namreč dogovarjajo z ne- I ko manjšo dunajsko skupino drsalcev, ki bi popestrila zimsko mrtvilo
v mestu pod Pohorjem-Nastop bi naj bil po napovedih v Ljudskem vrtu, vendar resnici na ljubo trenutno še ne kaže, da bi imeli pri tem kolikor toliko resno namero. Na malem stadionu se še namreč ni prav nič premaknilo. Tako si nekateri led na tem kraju le zamišljajo. Minili pa so že prvi drsalni dnevi na Treh ribnikih.
LUDVIK ZAJC PRIPOVEDUJE O SEBI SKAKALCIH IN NOVI SEZONI
INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU
KDO TRDI, DA SEM UTRUJEN AU CELO NAVELIČAN SKAKANJA?
Naš reprezentant zadovoljen z letošnjimi pripravami — Mlademu rodu priporoča več vztrajnosti in prizadevnosti — Če bo ob strani še športna sreča, ne bo razočaranj
Na odskočni mizi je treba misliti na odriv. Če je ta uspešen, potem je let skozi
zrak pravi užitek.
Za Zajca pravijo, da je letos v izredni formi. O tem smo se sami prepričali in zato ta trditev kar ustreza resnici. Toda, cilj tehničnega vodstva ni bil omogočiti vrhunske forme samo Zajcu, temveč * več mesečnim treningom, z večjim številom kandidatov za sestavo re Prezentancc, vztrajno oblikovati široko bazo našemu kvalitetnemu skakanju. Danes, ko smo na Poti nove zimske sezone, ko je bilanca ob zaključku načrtnih priprav zares hvale-vredna, obstajajo različna mnenja o startu v novi zakoni. Eni trdijo, da moramo biti optimisti, drugi pa to misel nekoliko omejujejo s pripombo naj obvelja le »zmerni« optimizem.
Zadnjo nedeljo je bila v Planici izbirna tekma za sestavo reprezentance, ki so j0 razdelili v tri skupine. Najzahtevnejšo na-logo bodo imeli skakalci na nemško-avstrijski skakalni turneji. V tej skupini je tudi Ludvik Zajc, na katerem bo slonelo ve-liko breme odgovornosti. O Zajcu so pisali komentatorji, da je utrujen, še več celo naveličan skaka nja!? Skoraj bi podvomili v takšne izjave, čeprav je Razumljiva ugotovitev, da Je vsak vrhunski tekmo-valec po več mesečnih ntrujajočih pripravah le *halce psihično in fizično obremenjen. To pa ni ne-Sativen pojav, marveč lo-J36na posledica trdega dela.
Ser je pred novo sezo-1,0 vse polno vprašanj, Različnih ugibanj, večkrat mni prevelikega optimiz 1118 ali obratno maloduš
ja, smo želeli, da bi nam reprezentant Zajc povedal nekaj o tem, kar bi bilo zanimivo za vse ljubitelje smučarskega športa in tudi za širšo športno jav nost.
B Vemo, tla ste zadovoljni z letošnjimi pripravami. Vemo tudi to, da ste se še posebej zelo vestno pripravili na novo sezono. Kaj pravile o teh pripravah, ali so res uspele?
— Naš načrt, ki smo si ga zastavili po lanskoletni sezoni, smo dosledno opravili. Trenirali smo doma, na skakalnici na Mostecu, nabirali kondicijo na morju, odšli v ČSSR, nadaljevali delo na Pokljuki in se končno znašli v Planici. Trening na 90 m skakalnici je bil izrednega pomena, saj odhajamo v tujino s precejšnjo mero potrebnih izkušenj.
Bi Zanima nas, ali ste, razen navodil trenerja Gorjanca, izpol-
nili še kakšno svojo zamisel pri pripravah na novo sezono?
— Trener Gorjanc je vsem skakalcem »naložil« polno mero dobro premišljenih načrtnih priprav. Mislim, da bi moral vsakdo še sam po svojem občutku dopolniti njegove zamisli. O sebi trdim, da sem tako delal.
S Trening na 90 m skakalnici je bil po vašem prepričanju velikega pomena. Ali imate za seboj dovolj skokov?
— Če ne bi bilo snega, bi obstali na pol poti. Skakalnica v Planici, takšna kot je danes, je veliko težja od one prejšnje, ki smo jo imenovali 80 m skakalnica. Kdor je tu resno delal, zavzeto študiral vse elemente skoka, je danes v solidni formi.
El Koliko skokov ste opravili v Planici?
—- Okoli 50! Skakalnica je, kot sem rekel, težka, podobna oni v Holmenkollnu. Ta skakalnica opravi vidno selekcijo: kdor je dober skakalec, takšen, ki obvlada vse elemente skoka, ta bo pri-
SREČNO 1966!
Vsem prijateljem smučanja, tekmovalcem in smučarskim delavcem želimo mnogo uspehov v letu 1966.
Smučarska zveza Slovenije in komite Planica
stal globoko doli na doskočišču. Ostali, ki tega ne zmorejo, bodo vselej za najmanj 5. metrov krajši.
H Povejte nekaj o sebi. Gotovo bi bilo zelo zanimivo slišati, kako gledate na novo sezono?
—	če sem odkrit, moram priznati, da letos odhajam na turnejo »štirih skakalnic« s težjim srcem kot lani. Konkurence se ne bojim, pač pa nepredvidenega »kiksa«. Vse preveč je govorjenja o moji formi, vse preveč pričakujejo od mene in zato je moja psihična obremenitev večja. Tomi nikakor ni všeč!
S Prav, vidimo, da ste samokritični. Vendar menimo, da je zmerni optimizem opravičljiv, mar ne?
— Ne iščimo senzacij tam, kjer jih ni treba! Soglašam le s takšnim načinom pisanja, ko pisec obme obe strani medalje.
9 Kako to mislite?
—	čisto na kratko: Po nedeljski tekmi v Planici so nekateri komentatorji zapisali, da sem utrujen, da so opazili prve znake utrujenosti, neke vrste naveliča-\ nosti. Oh, kako so v zanoti!
19 No. zdaj nas pa res zanima, kako je z vami?
— Dan pred tekmo sem opravil težji kondicijski trening, česar pred važnim mednarodnim nastopom nikoli ne bom storil! Izpolnil sem do zadnjega svoje naloge v pripravah, tudi prejšnji teden pred tekmo, ker sem menil,- da je pomembnejše izpolniti svojg načrte od dobrega rezultata na nedeljski tekmi. Upam, da me razumete!
El Veliko govorimo o koncentraciji tekmovalca na vrhu skakalnice. Povejte nam, kakšne misli se podijo v glavah tekmoval, cev, preden zdrsijo po naletu?
— Ko še nisem na vrsti, ko še ne pripnem smuči, me zgrabi trema. čim pa me starter pokliče, že mislim na skok.
El In kaj mislite?
— Kako bom čepel in nič na to, kako bom zaplaval skozi zrak.
H Dobro, ali nam lahko zaupate, kaj mislite na odskočni mizi?
— Tam pa že mislim, kako bo v zraku, če dobro odrinem, sem v naslednjih trenutkih v objemu velikega zadovoljstva, če pa je moj odriv slab, me v zraku zgrabi jeza in najraje bi bil pri priči na tleh.
El Ali je maža tudi za skakalce velikega pomena?
— Ta pride manj do izraza, kot npr. pri smučarskem teku. Problem je samo tedaj, če je sneg južen. Tedaj mažčjo eni to, drugi drugo. Osebno sem mnenja, da je najpametneje, če nikogar ničesar ne sprašuješ, niti ne gledaš, kakšno mažo uporabljajo tvoji tekmeci. Sicer si samo zbegan. Pravi mojster mazanja je znani veteran Avstrijec Bradi.
B Ali nam lahko zaupate, na kaj mora vedno misliti dober skakalec?
— Samo in vedno na psihično sprostitev!
Bi Ker ste že več let reprezen-tant, gotovo poznate svoje tovariše, mlajši rod skakalcev. Povejte nam prosimo, kakšno je vaše mnenje o naših mladih skakalcih?
— Predvsem bi rad povedal, da je, žal, le nekoliko prevelika razlika med kvalitetnim jugoslovanskim vrhom in drugo skupino, če jo smemo tako imenovati. Zdi se mi, da smo starejši bolj zagrizeni kot mlajši rod. Spominjam se, kako sem se boril zato, da sem se uvrstil v reprezentanco in da sem lahko oblekel dres z državnim grbom. Kakšno je bilo veselje, ko sem prvič odpotoval v tujino. Da, včasih smo se zelo trudili, da smo postali člani državnega moštva. Zdaj temu ni več tako. Opažam, da mladi skakalci nimajo težav, kako priti v državno reprezentanco. Premalo nas je, in zato ni prave selekcije!
■ Omenili ste selekcijo in majhno število skakalcev. Ali res ni večjega zanimanja za to smučarsko disciplino?
— Trdim, da je na Gorenjskem premalo smučarske zavzetosti. Drži, da denar pomeni veliko, gotovo pa ne vsega! Na Jesenicah in v vsej Zgomjesavski dolini bi moralo biti toliko skakalcev, da bi se vse trlo. Tako pa sta npr. le v Kranju dva velika entuziasta Javornik in Šink, pa menda nič več.
BI Torej, mislite, da ni pravega ognja med mladino?
— že preje sem omenil, da želi mladina brez truda uspevati. Upam si celo trditi, da je pri mlajšem rodu premalo skromno
piemaio saxumiiu-	se vprašanje
in prave trmogla- študirate z veliUim
sti, borbenosti vosti!
n Zdaj pa še vprašanje o tujih skakalcih. Kako bi ocenili’ oziroma koga od tujcev najbolj cenite?
— Norvežana Brandtzaega. Ta se je teže poškodoval in ga letos verjetno ne bomo videli na mednarodnih prireditvah. Sicer pa občuduj em	Wi rkolo	(N orveška),
Kankonnena (Finska), Neudorfa (NDR), Petra Lesserja (NDR) in še nekatere druge. Vse te bom srečal na nemško,avstrijski skakalni turneji, glavni obračun med
njimi pa bo v Oslu, kjer bo svetovno prvenstvo.
■	Kaj mislite o tej že tradicionalni nemško-avstrijsko skakalni turneji?
— Tam bo velika borba, hujša kot na svetovnem prvenstvu, saj obetajo vse skakalne velesile številno udeležbo. Ker ni poizkusnega skoka, marveč samo dva v konkurenci, bo za vse zelo težko. Konkurenca bo huda, upam pa na najboljše. Z malo sreče sl lahko celo med prvo peterico, z malo smole pa te lahko iščejo tam nekje zadaj na listi rezultatov.
■	Ker smo izčrpali vsebino našega pogovora o smučarskih skokih, še vprašanje o VSTK, kjer
veseljem?
\ — Na Visoki šoli za telesno 'kulturo imajo z menoj veliko razumevanje. Prepričan sem, da bom z uspehom opravil te študije in da me jeseniška železarna ni poslala v šolo kar tjavdan. Veselilo bi me, če bi lahko po končanih študijah svoje znanje prenašal na mlajši smučarski rod. Seveda, za zdaj glede teh želja ne kaže najbolj rožnato, upam pa, da se bo tudi v tem športu mar-siMja preobrnilo na bolje in da bom le dosegel svoj cilj . . .
MARJAN LIPAR
Ludvik Zajc pravi, da letos težko pričakuje prvih tekem, obenem pa želi, da bi ga spremljala športna sreča.
■ UMsaDsran


NIKROM
■ M	Cii	a
ATLETSKA PANORAMA - ATLETSKA PANORAMA - ATLETSKA PANORAMA - ATLETSKA PANORAMA -
ŽENSKA ATLETIKA 1965
MANJŠI KORAK KOT PRI MOŠKIH
Viden napredek, toda počasnejši kot pri atletih — Dominantna vloga sovjetskih tekmovalk — Največji aplavz za sprinterke in metalke
Pregled atletske dejavnosti v pretekli sezoni nadaljujemo z desetoricami najboljših atletinj sveta in Evrope in kratkim komentarjem. Za začetek lahko ugotovimo, da ženska atletika v obeh merilih ni zabeležila tako burnega razvoja kot moška, ampak so se izdvojili bolj posamezni dosežki, Id pa niso nič slabši kot oni pri atletih.
Pogled v seznam novih rekordov nam pove, da je bilo doseženih 7 novih svetovnih rekordov (100 metrov, 200 m, 80 m ovire, krogla, disk, 100 y), pet pa jih je bilo mimo tega izenačenih.
OGROMNA PREDNOST SOVJETSKE ZVEZE
Atletinje Sovjetske zveze so letos prvič in premočno osvojile atletski pokal Evrope. Njihova prednost na osnovi primerjave uvrstitev v dese-toricah najboljših je še večja, kar vidimo iz slične razvrstitve po točkah kot smo jo pripravili pri moških s tem, da smo ocenili prvo mesto z 10, drugo z 9 točkami itd. V svetovnem merilu dobimo naslednji vrstni red:
1.	SZ
2.	NDR
3.	Poljska
4.	ZDA
5.	Kitajska
6.	ZRN
7.	Madžarska
8.	Romunija
9.	Avstralija
10.	VB
223.25 točk 77 64
61.75
41
38.5 35
33.5 28
26.25
11.	Nizozemska 15. 5, 12. Bolgarija 5.5, 13. Jamajka 5, 14. Norveška 3.5, 15. Kuba in Francija 1.5, 17. Južna Afrika in ČSSR 0.5, 19. Jugoslavija 0.25 točke.
V evropskem merilu se vrstni red mnogo ne spremeni, le da je VB pred Romunijo, Jugoslavija pa je s 5.25 točke na 12. mestu.
KIRSZENSTEIN IN SESTRI PRESS
ženska atletska sezona ima predvsem tri junakinje: mlado Poljakinjo Ireno Kirszenstein in obe se-sri Press. Irena je dosegla dva nova svetovna rekorda, v lestvicah pa je še v treh drugih panogah, sestri Press sta v svojih panogah dominirali in skoraj istočasno prav na finale pokala Evrope izboljšali svetovna rekorda v metu krogle in v teku na 80 m ovire.
Dvajsetletnice so sploh eno prijetnih presenečenj v letošnji sezoni. Od obeh hitrih Poljakinj preko temnopolte Tyusove, nove zvezde na srednjih progah Suppejeve, metal ke kopja Peneseve do številnih drugih. Tudi atletinje so si pripravile odličen izhodiščni položaj za sezono 1966, ko bo v središču pozornosti evropsko prvenstvo, saj je večji del ženske svetovne elite zbran na stari celini, ne glede na posamezne odlične predstavnice ZDA Kitajske in Avstralije.
Podobno kot smo že pri atletih zapisali o predstavnikih LUČ Kitajske lahko tudi o atletinjah, če-
Becker (ZRN) Krepkina (SZ)
200 m
22.7	Kirszenstein (Polj)
23.0	Klobukowska (Polj)
23.1	McGuire (ZDA)
23.3 Tyus (ZDA)
23-5 Popkova (SZ)
Petrescu (Rom)
23.6	Becker (ZRN) Samotesova (SZ)
23.8	Simpson (VB) Cobian (Kuba) Comelissen (Jaf) Tranter (VB) Oloncova (SZ) Nemeshazy (Madž) Lace (SZ)
400 m
52.1	Amoore (Av)
52.9	Itkina (SZ)
53.5 Zagere (SZ)
53.7	Smith (ZDA)
Slaman (Niz)
53.8	Schmidt (NDR) Maročkina (SZ)
LESTVICE SESTAVIL - MARKO ROŽMAN
100 m
11.1	Klobukpvvska (Polj) Kirszenstein (Polj) Tues (ZDA)
11.4	Press (SZ)
McGuire (ZDA) Mitrohina (SZ) Samotesova (SZ)?
11.5	Thompson (ZDA) Tališeva (SZ) Bowering (Av)
Ho Tju-Jen (Kit) Nemeshazy (Madž)
Itkina (SZ) Cobian (Kuba)
EVROPA
11.6	GUI (VB)
Simpson (VB) Pollmann (ZRN) Press (SZ) Popkova (SZ) Petnjaric (Jug) Kolejvva (Pol) Hall (VB)
Lace (SZ) Suharkova (SZ)
prav je pri teh za zdaj kitajska kvaliteta zbrana predvsem v skoku v višino, vendar so znaki pro- 541 Grieveson (VB) dora v svetovni vrh vidni 54-2 Manning (ZDA) tudi v drugih panogah.
Mesto Jugoslavije je v svetovnem in tropskem merilu precej skromno in tudi ni videti posebnih perspektiv za izboljšanje.
Teoretično ima največ možnost za prodor v elito mlada Osječanka Liljana Petnjaric, ki je že letos zabeležila vrsto solidnih rezultatov mednarodne vrednosti.
Watkinson (VB) EVROPA
54 4 Uljeva (Bolg) Berthelsea (Nor) Eichlerova (CSSR)
O relativno počasnejšem napredku atletinj v primerjavi z atleti lahko priča še en podatek. V absolutnih desetericah (najboljših atletinj vseh časov) so letošnji rezultati zastopani le v 29 primerih od skupno 153, se pravi le 18.9 °/o, medtem ko je odstotek pri atletih precej višji in sicer 25.9!
800 m
2:04.3 Suppe (NDR) 2:04.6 Laman (Niz)
2:04.7 Gleichfeldt (ZRN) 2:04.9 Nagy (Madž)
2:05.0 Muhanova (SZ) 2:05.3 Smith (VB)
2:05.9 Dunajskaja (SZ) 2:06.0 Dmitrijeva (SZ) 2:06.2 Skoboova (SZ) Erik (SZ)
80 m ovire
10.? Press (SZ)
10-4 Kilborn (Av)
10.5	Diel (NDR)
10.6	Pogorelova (SZ) Starczynska (Polj) Schell (ZRN) Larionova (SZ)
10.7	Liu Shiu-nu (Kit) Bistrova (SZ)
Balck (ZRN)
EVROPA
10.8	Tališeva (SZ)
Canguio (Fr)
Exner (NDR) Kozmikova (SZ)
Hinten (Niz)
10.8	Kirszenstein (Polj) Kerkova (Bolg) Bednarek (Polj)
Ciepla (Polj)
Guenard (Fr)
Antarjan (SZ)
Višina
186 Balas (Rom)
181 Hsun hsia-miei (Kit) 180 Wu Fu-shan (Kit)
178 čenčik (SZ)
177 Cheng Feng-jung (Kit) 176 Riiger (NDR)
Kostenko (SZ)
175 Woodhouse (Av)
Chang Ching-jing (Kit) 173 Kuznecova (SZ)
Gere (Jug)
Montgomery (ZDA) Knowles (VB)
172 Puškareva (SZ)
171 Gildemlister (NDR)
Daljina
6.71 Ščelkanova (SZ)
6 54 Kirszenstein (Polj)
6.52 Viscopoleanu (Rom) 6.44 VPhite (ZDA)
Hsiao Chieh-ping (Kit) 6.41 Tališeva (SZ)
6.40 Rand (VB)
Berthelsen (Nor)
6.34 Frith (Av)
6.30 Bercker (ZRN)
Hoffman (ZRN)
Jorgova (Bolg)
6.29 Wieczorek (NDR)
Krogla
18.59 Press (SZ)
17.58 Garisch (NDR)
17.56 Cižova (SZ)
17 24 Zibina (SZ)
17.09	Helmbold (NDR)
16.92 Lange (NDR)
16.82 Nazarova (SZ)
16.68 Hristova (Bolg)
16.61 Chiung Hsiu-yun (Kit) 16.40 Klein (ZRN)
16.33 Salagean (Rom)
Disk
59.70 Press (SZ)
57.86 Kleibeme (Madž)
56.98	Stugner (Madž)
56.20 Hentschel (NDR)
55.98	Lotz (NDR)
55.81 IVestermann (ZRN) 5510 Liu Teh-tsui (Kit)
55.04	Kuznecova (SZ)
55.02	Mihajlova (Bolg)
54.75 Limberg (ZRN)
Nemcova (ČSSR)
Kopje
59.22 Penes (Rom)
58.49 Gorčakova (SZ)
58.36 Rudas (Madž)
56.38 Bair (ZDA)
56.32 Popova (SZ)
56.20 Koloska (ZRN)
5612 Grafe (NDR)
55.84 Dubograjeva (SZ)
55.10	Richter (NDR) Kaledena (SZ)
Peteroboj
5208 Press (SZ)
4896 Exner (NDR)
4802 Ščelkanova (SZ)
4763 Tihomirova (SZ) Bistrova (SZ)
4785 Rand (VB)
4751 šapkina (SZ)
4747 Kirszenstein (Polj)
4760 Mitrohina (SZ)
4701 Becker (ZRN)
4 x 100 m
44.2	Poljska ZDA
44.5	SZ
45.1	VB
45.2	ZRN
45.4	Jamajka 45.7 NDR
Avstralija 46.1 Francija Madžarska
46.4	Italija CSSR
46.5	Nizozemska Romunija
Najhitrejše tekačice na svetu — Irena Kirszenstein, Wyorma Tyus in Ewa Klobukovvska (od leve)
so letos dosegle čas novega svetovnega rekorda 11,1
® 50 DIN ZA IZVOD NAŠEGA USTA	® 20 % POPUSTA ZA NAŠE NAROČNIKE
® CELOLETNA NAROČNINA ZA DIJAKE SAMO 2600 DIN ® CELOLETNA NAROČNINA PO NOVEM — 3200 DIN
KOŠARKARSKA PANORAMA - KOŠARKARSKA PANORAMA - KOŠARKARSKA PANORAMA -
LETO 1965: BLESTEČA
Mladi so opravičili zaupanje in uspešno prestali ognjeni krst v tuji areni, v Tirani - V četrtek se bo sestal v Ljubljani strokovni odbor KZJ, ki bo pregledal in ocenil svoje enoletno delo - Predsednik Strokovnega sveta KZJ Boris inž. Kristančič odgovarja na naša vprašanja in ocenjuje letošnjo sezono
Po uspehu naše zbrane reprezentance na evropskem prvenstvu v Moskvi, meseca junija letos, je sledila prelomnica v nadaljnjem razvoju jugoslovanske košarke oziroma konkretneje, v delu z našo reprezentanco. Ker so se »srebrni« fantje enostavno razšli, (Gordič, Korač, Tr a j kovic v JLA, Petričevic v Belgijo, Djer-dja v Italijo, Nikolič na zdravljenje, odstop trenerja Ace Nikoliča itd.), smo se znašli v slepi ulici in pred pomembno odločitvijo, kako delo nadaljevati. Sklep strokovnega sveta pri KZJ, da zaupa reprezentanco trenerju Že-ravici in da prične z delom s polnim zaupanjem mladim močem, je vspod-budil številne komentarje in negodovanja. Ce-
TIRANSKI
MOZAIK
Jugoslovanski košarkarji so si na balkanskem prvenstvu v Tirani, ki je bilo sedmo po vrsti, priborili že peto prvo mesto in hkrati toliko zlatih medalj.
Rezultati tekem naše reprezentance v Tirani — Jugoslavija : Romunija 67:59 (33:23), Jugoslavija • Bolgarija 80:71 (30:35), Jugoslavija : Albanija I 64:60 (31:34), Jugoslavija : Albanija II 79:49 (30:23), Jugoslavija Turčija 87:78 (41:35).
V reprezentanci Jugoslavije so nastopili: Cvetkovič 103 točke (33, 23, 23, 0, 24), Ražnjatovič 57 (2, 23, 13, 0, 19), Skansi 55 (16, 8, 11. 0, 20), Pavlovič 47 (8, 12, 4, 15, 8), čermak 38 (8, 8, 10, 6, 6), Hočevar 34 ( 0, 2 , 0, 32, 0), Prug 16 (0, 0, 0, 16, 0), Tvrdič 14 (0, 0, 0, 6, 8), Jelič 13 (0, 4, 3, 4, 2), Bassin 0 (poškodovan v 23 sekundi prve tekme turnirja), Stefanovič, Marojevič. — številke v oklepajih pomenijo število doseženih točk na posameznih tekmah po gornjem vrstnem redu.
Na prvenstvu iz političnih razlogov ni sodelovala reprezentanca Grčije. Drugo moštvo reprezentance Albanije je tekmovalo izven konkurence in se rezultati njihovih tekem ne upoštevajo v končnem uradnem vrstnem redu.
Glavni trener in tehnični vodja jugoslovanske reprezentance je bil Ranko Žeravica, njegov pomočnik pa Janez Wallas. Reprezentanco je vodil predsednik košarkarske zveze Jugoslavije inž. šaper.
Končni vrstni red VII balkanskega prvenstva v košarki:
Jugoslavija
Bolgarija
Turčija
Romunija
Albanija
4 0 298:268 8 3 1 333:294 6 2 2 304:318 4 1 3 227:291 2 0 4 271:317 0
Sklepi zasedanja balkanske košarkarske federacije sprejeti na kongresu federacije v Tirani: balkanska prvenstva v letu 1966 bodo na sporedu po naslednjem vrstnem redu — člani: 21. do 25. decembra v Sofiji, članice v mesecu septeipbru v Jugoslaviji, mladinci 26. do 30 oktobra v Is-miru (Turčija), mladinke v mesecu avgustu v Jugoslaviji.
Med pomembnimi sklepi je tudi odločitev, da vrstni red na posameznih balkanskih prvenstvih ne bo kvalifikacijsko merilo za sodelovanje predstavnikov Balkana na evropskih prvenstvih, kot je bil to primer do sedaj. Zato se bodo balkanske države vključile v druge kvalifikacijske turnirje za sodelovanje na evropskih prvenstvih
Sprejeli so tudi predlog, da naj bi v prihodnji sezoni balkanske države pričele še z novim ekipnim tekmovanjem, in sicer za
balkanski pokal prvakov (podobno kot evropski pokal prvakov po ekipah). Na tem tekmovanju naj bi sodelovale drugouvrščene ekipe prvenstev posameznih balkanskih držav*
prav smo in so, vsi dobro vedeli, da je za ta korak že skrajni čas, so mnogi klonili pod mučnim pritiskom, da moramo obraniti priborjene uspehe, čemur mladi ne bodo kos. Mladi pa so upravičili zaupanje strokovnega sveta in izpodbili vse dvome, ko so za zaključek sezone priborili naši košarki še eno zlato medaljo.
Tako lahko sezono 1965 ocenimo za eno najbolj blestečih let jugoslovanske košarke. Razveseljivo je namreč, da KZJ še nikoli do sedaj ni bila tako »preobložena« z medaljami in pokali, kot prav to pot. Našo vitrino krasi srebrna medalja iz Moskve in Sofije, ki so jo priborili člani in mladinke, zlata medalja moške reprezentance iz Tirane, srebrna medalja mladincev z balkanskega prvenstva, ki je bilo v Jugoslaviji in še bron članic iz enakega prvenstva v Romuniji.
V četrtek, 29. t. m. se bodo v Ljubljani sestali člani Strokovnega sveta KZJ, ki bodo pregledali in ocenili svoje enoletno delo. Tokrat prav /gotovo ne bodo deležni ostre kriti-
ke, saj jim ob njihovi načeti poti in ob zgoraj doseženih rezultatih ne bodo mogli mnogo očitati. Doseženi uspehi in njihovo delo bo le spodbuda za
realizacijo načrtov v prihodnje.
Pred tem pomembnim sestankom smo zaprosili predsednika Strokovnega sveta KZJ Borisa ing. Kristančiča, da nam pove nekaj misli o letošnji sezoni.
Kako ocenjujete nastop mlade reprezentance v Carigradu in Tirani?
— Posebno obeležje ima prav turnir v Tirani. To je bil ognjeni krst nove generacije in za strokovni koncept ter politiko, ki jo je mnogo skeptikov obsojalo. Sedaj po uspehih pa so priznali izjemno odlično spričevalo novi garnituri vse od trenerja do zadnjega igralca. Vse to je pomemben kredit za še odločnejše korake v prihodnosti, ki bodo u-stvarili nujno samozaupanje košarkarski operativi. Zanesljivo namreč lahko trdim, da je malo športov pri nas in tudi na tujem, ki bi po takem rezultatu, kot je bil primer Tirane, lahko dokazali, da
so, oziroma, da smo imeli istočasno doma še eno kompletno močnejšo reprezentanco in da je za vsemi temi še mladinska ekipa, ki mnogo obeta.
saj razpolaga že sedaj z mnogimi košarkarskimi vrlinami.
Ali predstavljajo zbrani igralci jedro nove reprezentance za prihodnja tekmovanja?
Nesporno je to jedro moštva in ni niti najmanj-
šega vzroka, da bi sedaj razmišljali o srpemembah z izjemo tega, da bomo spoštovali načelo: dati priložnost vsakemu mlademu, ki se bo odlikoval!
Kako boste rešili problem centrov, ki se niso pokazali v najboljši luči?
— Mislim, da ta problem ne obstoja dobesedno v tej obliki. Tu ne gre za iskanje novih centrov za igro naše reprezentance pač pa prikrojiti slog sposobnostim naših najboljših igralcev. Za to pa jim moramo dati čas in možnosti.
Ali so v prihodnje najboljše moči stare reprezentance izključene iz sodelovanja?
— Ni govora! V normalnem razvoju moštva, tako tudi nove državne selekcije, se krize, težavni trenutki in velike odgovornosti neizbežne. Prav tedaj, bo čast in dolžnost velevala našim prekaljenim borcem, da z vsemi silami priskočijo na pomoč. Izkušenost, visoka morala in tovarištvo ter končno bogato znanje,* bosta dopolnili navdušenje in polet mladih.
Kaj in katera mesta bo treba še izpopolniti?
— Ni niti enega mesta in niti enega trenutka, ko bi bilo izpopolnjevanje odveč, vendar mora to biti izvirno. Največkrat hočemo odgovor na to vprašanje, da imamo za »model« igro moskovske reprezentance. Kdo lahko trdi, da je to edina oblika in da moramo v bodoče ustvarjati le kopije, če bi bilo to sploh mogoče, se temu ne bi zoperstavljali, vendar vemo, da so med vrhunskimi igralci invividualne razlike in posebnosti prevelike, da bi bilo to uresničljivo.
ČLANI FIBA V TOREK V LJUBLJANI
LJUBLJANA - V zvezi s kandidaturo Jugoslavije in s tem neposredno Ljubljane za prevzem organizacije svetovnega prvenstva v košarki 1970, se bodo v torek mudili v Ljubljani predstavniki Mednarodne košarkarske zveze. Generalni sekretar FIBA Jones si bo v spremstvu Bore Stankoviča in drugih, ogledal športno dvorano v Tivoliju, ki bi naj bila prizorišče svetovnega prvenstva 1970.
l|[|j!il!!llllllllll!iilllilllllll!l!iill!l!ll![|jilllillll[!illllilllllliilllt|l!|lj!i||!||||||l||||l!||j;tt||t||||j!||||S[||||!j(l|j!|||!||j!||||||j||l||||;)|||||||||i|||||{|||||||!j!||ti|||j||||i|jj[||j;i
STRAN PRIPRAVIL: MIRO VAROGA
tsuLatupe.
SpOVl oprema'
o
13 UBIJ AN A
Cena ping pong mize je 46.000 din + 12% zvez. davek Dobava: fco železniška postaja kupca
SREČNO 1966!
Akademsko športno društvo Olimpija želi svojim članom, vsem športnikom in športnim delavcem mnogo uspehov v letu 1966.
!!ll!!l!!llllllt!lllill!ililli!{!l!!!j!illllljlil!:i!!llllllllij|ljl!!j|l!ljlllli!l||!l!l||!ll!!l!l!lj[!|jt|j||l!lj!!:ijlj|!i!lillijjj||il||fj|[.............
LJUBLJANA
Urnik rekreacijskega drsanja za čas od 27. 12. 1965 do 3.1.1966:
Umik rekreacijskega drsanja za čas od 27. decembra 1965 do 3. januarja 1966:
Ponedeljek, 27. decembra, od 9,30 do 12,30 in od 15,30 do 18. Torek, 28. decembra, od 9,30 do 12,30 in od 15,30 do 18. Sreda, 29. decembra, od 9,30 do 12.30, popoldne prireditev za otroke.
Četrtek, 30. decembra, od 9,30 do 12.30 in od 14.30 do 17. Petek, 31. decembra, od 14. do 19. ure.
Sobota, 1. januarja, od 16,30 do 21. ure.
Nedelja, 2. junuarja, od 9,30 do 13. in od 16,30 do 21. ure. Ponedeljek, 3. januarja, od 9,30 do 13. in od 16.30 do 21.
V petek, soboto, nedeljo »n ponedeljek (31. decembra, 1., 2. in 3. januarja) veljajo cene kot ob sobotah in nedeljah!



KRUNO BRUMEN
ODLIČNA OCENA
V mladi reprezentanci v Tirani so sodelovali tudi trije igralci Olimpije, Pavlovič, Hočevar in Bassin; z moštvom pa je potoval tudi mednarodni sodnik Kruno Brumen iz Domžal. Slednjega smo ob povratku v Ljubljano zaprosili, da nam za naše bralce pove nekaj zanimivosti s tega, za jugoslovanske košarkarje, izredno pomembnega tekmovanja. Rade volje se je odzval našemu povabilu in nam posredoval mnogo zanimivosti.
Kako ocenjujete prvo balkansko prvenstvo v Albaniji?
— Bili smo priča predvsem pretirano odlični organizaciji. Vse je teklo kot na svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah. To je tudi razumljivo, saj je bila to prva meddržavna prireditev v Tirani po letu 1947 in prireditelji so se hoteli pokazati v najboljši luči. Potrudili so se tudi kar za najboljše počutje v hotelu, sicer pa je bil naš drugi dom zgradba jugoslovanskega predstavništva v Tirani.
Kaj pa v tekmovalnem pogledu?
— Naši mladi igralci so bili izredni. Cenim predvsem njihovo disciplino, s čemer so povsem prekašali svoje starejše vzornike. Izpolnili so vsako taktično zamisel požrtvovalnega in prizadevnega trenerja Ranka Žeravice. Na igrišču so takorekoč »šahirali« in res navdušili. Ob veliki požrtvovalnosti so tako nadoknadili še svojo prekaljenost ob vvomanjkanju izkušenj. Le tako jim je uspelo premagati na vsakem srečanju dva tekmeca.
Kako, dva tekmeca?
— Namreč, nasprotno ekipo s katero so igrali in okoli tri tisoč petsto gledalcev, ki so bili naklonjeni le našim tekmecem. Zato še bolj cenim popolen uspeh mlade reprezentance, saj so temu kos le prekaljeni igralci.
Kaj vas je v Tirani najbolj presenetilo?
— Prisotnost kitajskih strokovnjakov na vsakem koraku. Tudi albanska reprezentanca je imela kitajskega strokovnjaka! V času priprav pa je bila izbranemu moštvu Albanije tudi več kot mesec dni »sparing partner« neka kitajska ekipa.
Kako so igrali Albanci?
— Izredno borbeno! Presenetili so predvsem z igro mož-moža, in povzročili tudi našim igralcem nemalo dela in skrbi. Res škoda, da se je že na prvi tekmi poškodoval Bassin, ki bi prav tem srečanju znal že ob pravem ča-
su odločno obrniti potek dogodkov povsem v našo korist.
Kaj pa druge reprezentance?
— Mnogo so si obetali predvsem Romuni in Turki. Vsi pa so seveda ob zaključku morali priznati premoč naših mladih igralcev. Zanimiva je bila medsebojna borba Romunov, Turkov in Bolgarov. Tako je bil nepričakovan uspeh Turčije nad Romuni, ki bi znal biti usoden tudi za našo reprezentanco, če bi izgubila zadnjo tekmo turnirja s Turki. To se ni zgodilo, čeprav je ta nepričakovan uspeh Turkov v finišu turnirja precej vznemiril naše tehnično vodstvo.
Da ne pozabim. V Tirano ste potovali, vendar kot sodnik?
— Da. Potoval sem kot sodnik z jugoslovansko reprezentanco. Skupno sem sodil pet tekem turnirja, in sicer: Turčija : Bolgarija, Albanija : Turčija, Albanija II : Romunija, Albanija : Bolgarija in Albanija : Romunija.
Ste imeli pri svojem delu kaj težav?
— Malce neprijetno je bilo, ko je vse do prihoda v Tirano nisem vedel katere tekme in s kom jih bom sodil. Zato sem bil nekoliko v zadregi, ko sem sodil že prvo in otvoritveno tekmo med Turčijo in Bolgarijo, in to z nepoznanim albanskim sodnikom Shundijem. No, svoje delo pa sva opravila v zadovoljstvo vseh in led je bil prebit. Domači sodnik, brez mednarodnih izkušenj! je zapustil ugoden vtis. Zanimivo je tudi to, da so me določili za sodnika prav vseh pet tekem, ko so jo igrali Albanci!
In kako so vas ocenili strokovnjaki?
— Težko je oceniti samega sebe. Sam sem zelo zadovoljen. Anketa med trenerji me je uvrstila med najboljše arbitre v Tirani. Razočaral pa je znani mednarodni sodnik Hristov (Bolgarija), ki je skušal po svoje krojiti potek dogodkov.
Za zaključek se še enkrat povrnimo k naši reprezentanci. Zanima nas, kaj lahko po vašem mnenju v prihodnje pričakujemo od novih moči?
— Strinjam se z mislijo trenerja Ranka žeravice, ki pravi, da bi z vključitvijo Daneua * Trajkoviča, Korada in Logarja v reprezentanco za Tirano, imeli eno najmočnejših reprezentanc v zgodovini jugoslovanske košarke sploh. Torej, odlična ocena za novo mlado generacijo!
POŽET
š	Izdaja založniški svet Polet — Breja uredniški odbor —	||
jj	Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov	3
g	ne vračamo — Tiska tiskarna CP »Delo« v Ljubljani —	a
g	Izhaja enkrat tedensko — Letna naročnina 4000 dinarjev,	M
3	polletna 2000 dinarjev — Uredništvo in uprava, Ljubljana,	a
§j	Celovška 25 — Hala Tivoli, sobe št. 83, 84, 85, 86 in 87	S
g	— Poštni predal 377 — Čekovni račun: 501-608-63 — Tele-	M
I	foni: Uredništvo 314-840, 315-522, 315-734, uprava: 315-873.	■
illlllllllll[|llllllilllilll!l[|llllllllli!llllllllllil!illilllllillll[liill1)|{[ll!lllllllllllllllilllliHliHiiliilHHIljliiliiHllHHIIimiHjiliiiiliHililllliyilillllll}HtiHHIltMiHiS

SODNIK
■ ■ -
POJASNJUJE
SPOŠTOVANI BRALCI !
Z veseljem sem se odzval povabilu uredništva Poleta, da vas obveščam o vsem, kar je v zvezi s sodniškimi vprašanji v okviru priprav in organizacije svetoVnega prvenstva v hokeju na ledu za leto 1966 v Ljubljani. Razen tega bom v naslednjih sedmih številkah Poleta skušal na kratek in razumljiv način obrazložiti najvažnejša pravila hokejske igre. Ljubljansko občinstvo je sicer že precej dobro seznanjeno s pravili igre — isto velja tudi za jeseniško občinstvo — vendar še kljub temu mnogokrat gledalci negodujejo nad pravilnimi odločitvami sodnika prav zato, ker ne poznajo pravil. Razen tega moramo upoštevati tudi to, da bo število privržencev hokejske igre v Sloveniji prav sedaj nedvomno izdatno naraslo. Vsi ti »novinci« pri hokeju na ledu pa seveda ne bodo mogli normalno zasledovati poteka posameznih tekem, če ne bodo poučeni o nekaterih osnovah te hitre in nemalokrat razburljive igre. Vsem tem bodo torej namenjene vrstice, ki jih bom prispeval vsak teden.
Seveda pa ne nameravam na dolgo in široko razpravljati samo o pravilih jgre. Seznaniti vas želim z vsem tistim, kar zadeva sodniška vpraša-n ja na svetovnem prvenstvu. Verjemite mi, da tega ni ravno malo. Vsi vemo kako delikatno je. vprašanje sodnikov na vsaki tekmi, Čeprav tl ni na najvišji ravni — toliko bolj problematično je seveda na tekmah svetovnega prvenstva. Nd smemo pozabiti, da je prav sodniška funkcija s strani gledalcev nedvomno najbolj opazna in zato ni naključje, da mednarodna organizacija za hokej na ledu — (LIHG) posveča vprašanju sodnikov veliko pozornost. V času pred tekmovanjem, še bolj pa seveda na samem tekmovanju pogosto prihaja do nesporazumov med sodniki in posameznimi reprezentancami, pa seveda tudi med samimi sodniki. Razen obeh sodnikov, ki jih gledamo na terenu, pa imamo posebno na važnejših tekmah, kar cel štab pomožne sodniške službe, brez katere igra ne more teči. Tudi o tem vas bomo informirali, in sicer^ še posebej o tistih važnejših vprašanjih, za katere vemo, da so za gledalce predvsem zanimiva.
Ne bo pa manjkalo tudi in-formacij o tem, kateri sodniki bodo sodili letošnje svetovno prvenstvo, način določanja sodnikov za posamezne tekme, resni in veseli dogodki, ki jih doživljajo sodniki na takih tekmovanjih in še marsikaj.
Ne morem si kaj, da vas ne bi že kar danes informiral o tem, da bo letošnje svetovno prvenstvo pri nas sodilo kar šest naših sodnikov. Ti so:	Albert Kerkoš iz Celja,
Boris Čebulj iz Radovljice, Milko inž. Janežič iz Maribo-Ljubljane, Milan Dušanovič iz Lzubljane, Milan Dušanovič iz Zagreba in Predrag Kneževič iz Beograda. Naj kar takoj poudarim, da je delegacija šestih sodnikov iz neke države, čeprav gostiteljice. nekaj nezaslišanega. Kaj takega se doslej namreč še ni pripete-lo. Navadno sodita tekme svetovnega prvenstva po dva domača sodnika. Na zadnjih olimpijskih igrah v Insbrucku pa se je zgodilo celo, da niso določili za sojenje hokejski tekem niti enega Avstrijca. Doslej nosi rekord po številu domačih sodnikov na svetovnem prvenstvu Finska, saj so lansko svetovno prvenstvo sodili štirje domači sodniki. Odločitev mednarodne organizacije za hokej na ledu je nedvomno lepo priznanje naši sodniški organizaciji, hkrati pa nam nalaga veliko odgovornost pred to organizacijo. Prepričan sem, da bodo naši sodniki zaupano jim nalogo zadovoljivo opravili in tako opravičili zaupanje mednarodne organizacije.
MIRAN CESAR

(g) HOKEJ 66 (g) HOKEJ 66 ® HOKEJ 66 M HOKEJ 66
A - LJUBLJANA
Tehnični vodja Hale Tivoli Miklavž Sever v teh dneh skrbi za notranjo in zunanjo ureditev velike športne dvorane.
miklavž Sever - tehnični vodja v hali tivoli
JANUARJA HALA TIVOLI V REMONTU
Kopica novih instalacij - V začetku prihodnjega leta montaža nove tribune za 5000 gledalcev - 7. januarja v mali dvorani koncert pevca popevk Matta Collinsa
Do slovesne otvoritve svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je samo še 67 dni. To pomeni, da ima Organizacijski komite le še malo časa za vse večje in manjše akcije, ki bodo morale konec koncev izoblikovati veliko predstavo v zadovoljstvo številnih domačih in tujih gostov.
Osrednja točka, kamor so usmerjene želje, hotenja in tudi radovednost, je Hala Tivoli, kjer se bodo sestali najboljši hokejisti sveta. Halo poznamo, kakor tudi njeno funkcionalnost, toda gotovo še ni vse tako pripravljeno, kot bo moralo biti oh veliki
plati pa naj zadovolji tudi različne okuse, zlasti tujih gostov. Vemo, da ho velika športna dvorana spremenila svoje vsakdanje obličje, zlasti v notranjosti, in zato smo naprosili tehničnega vodjo v Hali Tivoli Miklavža Severja, naj nam pove nekaj o pripravljalnih delih v začetku prihodnjega leta. Veliko je obrobnih zanimivosti pri »remontu« naše športne dvorane, vendar smo sklenili objaviti le najbolj zanimive novice, kar je gotovo tudi v središču naše športne javnosti.
— Najprej smo nameravali drsališče zapreti že 26. de-
se odločili, da bomo drsališče zaprli šele 4. januarja prihodnje leto.
To so bile uvodne besede tov. Severja, ki je takoj nato nadaljeval:
— Drsališče moramo nujno zapreti. Pripraviti je treba
povsem gotova!
Morda še to: med deli, ki sem jih naštel, so same novosti, razen njih bo preurejena. tudi okolica dvorane. Osnovna naloga pri vsem preurejanju mora biti ta, da bo čim več stvari služilo na-
uverturi. Hala bo morala bi- cembra, ker pa za novoletne tj za spopade najboljših hokejskih moštev takšna kot
zahtevajo mednarodna pravila na eni strani, po drugi
praznike ne bi mogli opraviti izgradnjo zunanjega umetne-kaj bistvenega in ker v Ljub- ga drsališča in Kom’ite Ho-ijanj za Novo leto ne bo no- kej 66 z nekaterimi komisi-benih drugih prireditev, smo jami. Najprej , moramo odstraniti led, očistiti in prebarvati ploščo, namestiti sidra za novo ograjo in obenem ograjo s posebnim (pleid} steklom. Razen tega bo na vrsti montaža novega stroja za hlajenje ledu, ki bo predvsem služil zunaj drsališča, če bo potrebno pa tudi kot rezerva na drsališču v dvorani. Namestiti je treba nov transformator in sicer urediti precej instalacij. Sem sodijo dela okoli poštnih, električnih ter radijskih in televizijskih instalacij. Dvorano bomo ogrevab s pomočjo priključka iz pivovarne Union. Ta dela so že v teku in bodo najbrž trajala vse do , prvenstva.
V januarju bodo — tako kaže — začeli montirati tudi novo montažno tribuno na južni strani, s katero se bo kapaciteta prostorov za gledalce v hali bistveno poveča la. Ko že govorimo o novi tribuni, moram povedati tudi to
veliko stvari, delo pa onemo- daljnemu obratu naše veli-goča uporabo drsališča oziro- ke športne dvorane ma dvorane sploh. Tako predvidevamo, da v času, ko bo hala zaprta (od 4. januarja do začetka februarja), ne bo prireditev, razen koncerta pevca popevk Mata Collinsa, verjetno 7. januarja v mali dvorani.
Naj na kratko opišem delo, ki nas čaka, ne samo nas, tudi gradbeni odbor za
HOKEJ V ČSSR V HITREM RAZMAHU
samo 0:0, doma pa	Pomagal kar s 7:0.
Ali	Mmer. Sparta iz
Hokej na ledu je za nogometom drugi najbolj priljubljen šport v CSSR. V tej državi imajo po letošnjih podatkih registriranih nič manj kot 76.465 igralcev, mnogo deset tisoče v drugih pa igra hokej za svoje zadovoljstvo. Število gledalcev na hokejskih tekmah je večje iz leta v leto. Še posebne pozornosti so deležne seveda reprezentančne tekme in pa državno prvenstvo v A ligi.
Letos igrajo 29. prvenstvo države, pričeli pa so že 28. oktobra V A ligi igra deset klubov, ki igrajo po štirikrat
vsak z vsakim in za sedaj beležijo povprečno po 7.324 gledalcev na tekmi. V preteklem prvenstvu je bila ta številka precej nižja — 6.274. Celotno število gledalcev v preteklem prvenstvu je bilo približno 1,118.000.
Zanimanje raste med ostalim tudi zaradi vedno večje izenačenosti moštev, tako da je vedno teže napovedovati končne rezultate posameznih tekem. Desetkratni prvak države ZKL Brno letos je za sedaj tretji na prvenstveni lestvici, je na primer igral s Spartakom iz Plzena na nje-
V W. tv.u vodi vojaška ekip?, tol iv? f£lave, ki ima po	39 točk. Najmoč-
‘K-jš« |r :->e Dukle je napa-
} .1K d T->	I.—	y i ~
l*ra^ala nž, Sv°je,n drsališču pre«; kpNp iz Kladna s fWUjeni l>a Je igrala le 2:%,e \ to pa privlači ve-dno '|a u0 nove tisoče gle-dalce’ hokejske stadione v
CSSBv
tolih ^ * Slave, ki ima
ne.js« S daloLi ,“.a Jaroslav Holik (23 •;	brat Jiri Ho-
ji vJ *n *ian Klapač (23	^ tudi ste-
bri ‘l *er,tančnem moštvu
Prvenstvu so do-volj .je| sodniki imajo precd^ • Kot najbolj zna-čikf.JomJ te ostrine v pr-ven*1, • ^Jajo tekmo SONP v^?arta rtaga, kjer je % h;7a vseh kazni iz-kiju#! k »nanj kot 54 mi-nut’.5ar T"s-ki kI°Pi l»a ^
sed^tudj^.pralcev, <»d te
Nazadnje še besedo o reprezentanci CSSR, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Ljubljani kot eden favoritov za najvišji naslov. Kot je znano, branijo igralci CSSR srebrno medaljo iz Tampereja, kjer so med ostalim senzacionalno premagal Kanado z 8:0. V letošnji sezoni je moštvo igralo odlično, sicer res večinoma na domačih drsališčih, (oda bilanca petih tekem in petih zmag, vse proti reprezentancam, ki bodo igrale v A skupini svetovnega prvenstva, vsekakor mnogo pove. Dosegli so naslednje rezultate:
CSSR : SZ CSSR : SZ CSSR : Švedska CSSR : Švedska CSSR : NDR CSSR B : NDR CSSR B : NDR
4:2
3:2
3:2
5:2
8:1
4:2
7:2
to. da igrala
Po deset minut.
Dodati velja samo Sovjetska zveza ni celotno prvo zasedbo, ampak so igrali obe tekmi v Pragi s pomlajenim moštvom.
MNENJA O HOKEJi 66
SEKELJ IGNAC
V okviru naših prispevkov da bo treba zgraditi 0 svetovnem prvenstvu v ho-novo manjšo tribuno na se- keiu na ledu v Ljubljani —
verni strani drsališča, ki bo namenjena službenim obiskovalcem. S tem pa še niso končana vsa dela. Napraviti
HOKEJ 66 — smo se odločili, da bomo v vsaki številki našega Usta objavili tudi kratek razgovor oziroma mne-
bo treba nove ograje, urediti nja. kaj ljubitelji športa pri-
Hokejski vratarji so tako opremljeni, da so podobni astronavtom. Samo poglejte kanadskega vratarja na tekmah na Finskem. ,
slačilnice, okolico' ledene plošče prilagoditi zahtevam komisije za ureditev drsališč, preurediti oziroma opremiti prostore v upravni zgradbi in press-centru itd., itd.
Seveda ne moremo že danes z gotovostjo trditi, kaj bo opravljeno v januarju in kaj kasneje do slovesne otvoritve. Jasno pa je, da bodo morala, biti dela za pripravo drsalne plošče v januarju
čakujejo od te do sedaj največje prireditve v Ljubljani sploh. Za uvod v to našo rubriko smo zabeležili kz-atek razgovor s strojnikom v Zavodu ing. Stanka Bloudka v Delo ob organizaciji je mno-Hali Tivoli tov. Ignacem Sek- go bolj zahtevno kot na pre-ijem, ki ga vsi ljubitelji ho- teklem svetovnem prvenstvu
Hali Tivoli je zaposlen od leta 1961 t- j. od prvih dni gradnje umetnega drsališča čilo v Tivoliju in je eden najbolj •rizadevnih članov kolektiva.
Kaj pričakujete od Svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 1966?
— To bo ena največjih in najbolj kvalitetnih športnih prireditev ne le v Ljubljani ampak v Jugoslaviji sploh.
keja in drsanja dobro poznajo. Tovariš Sekelj skrbi v Hali Tivoli za vse strojne naprave in ledeno ploskev ter upravlja tudi z Rolbo. V
v namiznem tenisu. Menim, da je bil SPENT le generalka za HOKEJ 1966. Prepričan sem, da bo tudi HOKEJ 1966 povsem uspel in, da bo-
mo	v redu opravili.
VeliKVj* bo tudi povzročilo 'Ju0 zanimanje gledalce*]. zal vsi tudi, ne bo-
do C J*1« na svoi ra'
čun. Lnalcor pa bo izred-no . v turističnem po-
sledvS!la tudi Ljublja'
na	m zat0 ^ del0
orgaC J®v še obsežnejše inC^i zahtevno, da bod«, zadovoljili vse števF J® ta domače goste.
Sobolj trudim, da bi	Pripravil le-
denct-T^. da bi bil led
res ""'šari!!1 k.ar mi ^ največje t 0VoijstVo za ves vlože,, U- Seveda sprem-
ljam tudi priprave naših reprezentantov in želim, da bi se dobro pripravili in dosegli kar najbolj ugodno uvrstitev. Sicer bo HOKEJ 66 tudi izredna popularizacija za drsanje in hokej sploh. To bo mnogo pripomoglo k nadaljnjemu množičnemu in kvalitetnemu razvoju slovenskega in jugoslovanskega hokeja ter neposredne aktivnosti v Ljubljani v Hali Tivoli, kjer bi morali vzgojiti res kvalitetno moštvo. Največ pričakujem od hokejistov SZ in CSSR, ki se bodo prav gotovo borili za najboljše mesto. Njim bodo sledile reprezentance: Kanada, Švedska, ZDA, NDR, Finska in Poljska.
B - ZAGREB
NA LOVU ZA ROLBO
® Ko je direktorij v Pragi sklenil, da bo svetovno prvenstvo B skupine v Zagrebu, so organizatorji takoj pristopili k delu. V odboru sodeluje 8 komisij, kjer dela okoli 100 funkcionarev. Trenutno imajo največ skrbi z nabavo švicarske tire za merjenje časa za hokejske tekme. O tem sklepa pogodbo prav te dni v Švici bivši hokejist inž. Miočka. Razen tega imajo organizatorji velike težave z nabavo stroja za struženje in čiščenje le-du-rolbo. Upajo, da bodo oba problema rešili v prihodnjih dneh. Tudi kompresorji so zdaj v redu. Ti stroji bodo omogočili led celo pri +18 stopinj.
• Organizacijski sekretar B skupine svetovnega prvenstva vodi redno tiskovne konference, kjer
zvedo novinarji vse, kar jih zanima.
•	Komisija za sprejem in protokol predvideva poseben pokal za prvaka B skupine. Razen tega pokal za moštvo, ki bo najbolj disciplinirano in p<> sebne nagrade za najboljšega igralca in najboljšega sodnika.
•	Sodniška komisija je sklenila, da bodo namestili lože za sedenje do 1. februarja, ko se bo začel trening državne reprezentance. Za glavnega časomerilca so določili dr. Tarabokijo.
9 Komisija za tisk bo
ba, sprejel jih bo tudi predesdnik Mestnega sveta, imeli pa bodo brezplačno vozovnico v trolejbusih, avtobusih in tramvaju.
O Propagandna komisija bo razposlala po Jugoslaviji 2000 plakatov, v tujino pa 1000. Samo v Av-r.trijo bodo poslali 500 plakatov, ker menijo, da bo v tej deželi največje zanimanje za tekmovanje B skupine, kjer nastopa Avstrija.
• Zdravstvena komisija, ki jo vodi dr. Mladen Škrgatič predvideva na
namestila v posebnih pro- šalati stalno zdravstveno štorih za novinarje radij- službo. Skupino zdravni-
ški aparat in televizijski sprejemnik, da bodo lahko novinarji spremljali tudi tekme v Ljubljani. Akreditirani novinarji bodo obiskali okolico Zagre-
kov bodo sestavljali: kirurg, splošni zdravnik, športni zdravnik, medicinske sestre. Na voljo bo tudi avto za prevoz poškodovancev v bolnišnico.
C - JESENICE
VELIKI DOGODEK! JESENICE: KANADA
# Na Jesenicah, kjer bodo tekme C skupine za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bodo zanesljivo nastopila moštva
Danske, Južna Afrika, Bolgarije, Francije in Italije. Prelimenarno prijavo je poslala tudi Belgija, končne pa še ne in jo mo-
SPENT JE BILA LE GENERALKA
Lahko bi rekli, da sta palica in puck rekvizita, ki bosta v času SP predmet splošnih pogovorov
........................................................	..Illllllllllll..	.............
|	ljubiteljem hokeja oa ledu, vsem športnikom
VSEM OBISKOVALCEM ŠPORTNE HALE TIVOLI ŽELIMO MNOGO SREČE IN ŠPORTNIH UŽITKOV
V LETU 1966
LJUBLJANA
!IIIIIIIMIIIIIMIIIII!llllll!lllllll!lll!llllll!llll!n!l!l!llill!lllllilllll!H!lllllll!ll!!lll!ll!llll!lllllll!lll!lllllll!!IIIIIIIIMI!IIIH
jti^m našim organizacijam želimo mnogo športnih
uspehov v letu 1966.
O^ANSZACIJSKI ODBOR HOKEJ 66 IN SKKSJ
ll!l!!!i!ll!llll!!|l||||!||j|||||||j||!|l||||!9]||]||||||!|||||||||||||i||:||i|||j||||||||||||{|||||||||||||||!||||!|||||i||||||i||j||||y|||||i|i||g|||||||||!|||||||||||| j||||!|||||||||}|||||||l|||||||||j|||||l|||||||||!!||||||!!|||||||||||!|||!|||i|||||||||||f||||||i|||J||l||||||||||||||||||||||!|||!||!||||||||||||||||i|||||||||i||||||||||||||||||!||||||||l
ra poslati do 31. decembra.
•	Da bi se priprave za izvedbo svetovnega prvenstva na Jesenicah, kar najbolje odvijale, so osnovali Organizacijski pododbor, ki mu predseduje predsednik Občinske skupščine Jesenice Ludvik Slamnik. Delo se odvija po komisijah, ki skrbijo za naslednja področja: finance, propaganda, tisk, informacije in PTT, protokol, izvedba tekem in priprava igrišča, promet, turizem gostinstvo in trgovina ter sanitetna služba. V predpripravah bo morala vložiti največ truda komisija za finance. Zbrati bo namreč treba sredstva za nemoten potek prvenstva. Dohodek *od vstopnine na tekmah, ne bo zadoščal za vse stroške.
•	Posebna skrb je posvečena tudi gradnji drsališča. Dela se nemoteno odvijajo in bi le neugodno vreme lahko povzročilo nevšečnosti. Zunanji videz drsališča je za zdaj podoben še gradbišču, vendar so dela v grobem že končana.
•	Na zadnji seji je pododbor, razen sporeda tekma za svetovno prvenstvo, določil tudi tekme, ki ne bodo na sporedu na Jesenicah pred začetkom prvenstva. Spored tekem je naslednji:
27.	februarja — Kranjska gora:Anglija
28.	februarja — Jugosla vija:ZDA
1. marca — Jesenice: Kanada
9 Razen tekem C skupine, bo na Jesenicah še tekma B skupine med Jugoslavijo in Švico. 1. februarja pa bo na Jesenicah prijateljska tekma med reprezentancama Jugoslavije in Avstrije.
BILTEN HOKEJ 66
■ 400.000 FORMULARJEV
Da bo svetovno prvenstvo v hokeju I na ledu zares velika prireditev, nam potrjujejo tudi najrazličnejše številke, na katere naletimo v okviru priprav na to tekmovanje. Pred nekaj dnevi so npr. izračunali, da bodo organizatorji potrebovali za najrazličnejše zapisnike, informacije, biltene in obvestila kar 400.000 raznih formularjev. Največ od teh jih bo porabila Komisija za press-službo, ki bo morala o vseh podrobnostih obveščati novinarje iz vsega sveta.
ORGANIZACIJA HOKEJ 66 V ROKAH AMATERJEV
Posebna zanimivost, ki jo lahko opazimo vsak dan v pisarni Organizacijskega odbora Hokej 66, je ta, da prihaja cele kupe pismenih in ustmenih prošenj za zaposlitev v Organizacijskem odboru ali v raznih komisijah. Največ je takih, ki bi hoteli delati kot tolmači ali vodiči, mnogo pa tudi takih, ki bi radi sodelovali že v večmesečnih pripravah. Seveda vse te prošnje skoraj praviloma romajo v koš, ker je svetovno prvenstvo v hokeju na ledu prireditev, ki jo bodo vodili amaterski športni delavci. Ves Organizacijski komite je sestavljen iz amaterskih delavcev, v pisarni Organizacijskega komiteja pa je le toliko administrativnih moči, kolikor jih je nujno potrebnih za administracijo okoli tega velikega tekmovanja.
KAKO BO S TV PRENOSI?
Znano je, da se že sedaj mnoge TV postaje po vsej Evropi in celo v Kanadi ter ZDA zanimajo za TV prenos s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 1966. Posebna komisija, ki urejuje vprašanja radia in televizije, je izdelala predlog, ki ga je sedaj Jugoslovanska radio-televizija poslala Evroviziji. V tem predlogu lahko preberemo, da bodo prenašali s svetovnega prvenstva 17 srečanj A skupine iz Ljubljane ter 5 srečanj B skupine iz Zagreba. Praviloma velja, da bodo televizijski prenosi z zadnjih dveh tekem A skupine vsakega dne. Le v soboto, 12. marca — predzadnji dan tekmovanja — je v sporedu prenosov srečanje med Jugoslavijo in Avstrijo, ki bo na sporedu zvečer v Zagrebu. Mimogrede povedano, ta tekma vzbuja največje zanimanje v B skupini.
7. JANUARJA SPET NA PRIPRAVAH
Jugoslovanska hokejska reprezentanca, ki je tedni odigrala nekaj težjih tekem z mlado reprezentanco SZ, bo odšla do 7. januarja na kratek počitek. Od takrat dalje bodo hokejski reprezentanti na skupnem treningu, že 12. januarja pa bodo odpotovali na dolgo turnejo po Avstriji, Italiji, Švici, Zah. in Vzhodni Nemčiji. Na tej turneji bodo odigrali tudi več srečanj v konkurenci za Alpski pokal. Izvedelo se je,-da bodo eno od srečanj, ki jih bodo jugoslovanski hokejisti odigrali v Italiji, prenašali tudi na zaslone italijanske televizije.
NOVI ZVEZNI KAPETAN ZA MLADINCE
Jugoslovanska hokejska zveza je imenovala znanega hokejista, sedaj mednarodnega sodnika Borisa Čebulja za zveznega kapetana juniorske hokejske reprezentance, kateri bodo v prihodnjih sezonah pričeli posvečati veliko pozornost.
BILTEN HOKEJ 66
Alf Ramsey (levo) in trener angleške reprezentance Harold Shepherdson
NASLOV ZA FA?
PORTRETI ASOV
ALFRED RAMSEV
(ANGLIJA)
OD TEDNA
SB SMUČANJE
LVCKSELE — V teku na
21	km je zmagal Assar Ron-nlund (Švedska) 1:09,40 pred Italijanom de Florianom 1:10,
22	in svojim rojakom Risber-gom 1:40,41.
VAL DISERE — V tekmovanju v smuku za pokal Henrija Oreillerja je na 2900 m dolgi progi zmagal Killy (Fr) 2:17,04 pred Švicarjem Roh-2:17,8 in Lacroixom (Francija) 2:17,92.
BERN — Po najnovejših po-datnik iz mednarodne smučarske zveze so doslej znane naslednje kandidature za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva 1970: za alpske in klasične panoge — Gar-misch, za klasične panoge — Falun, Vysoke Tatry, alpske panoge — Davos, Jackson Ho-le, Kitzbiihel, Neeba, Val Gardena.
ZEL AM SEE — Na mednarodnem tekmovanju v skokih je zmagal Avstrijec Bach-ler pred rojakom Schusterjem in Poljaki Walo, Przybilo in Kocianom.
LENINGRAD — Na preglednih^ tekmah ovjetskih skakalcev je bil najboljši Kovalenko pred Cakadzejem, Ivanikovom in šubarevom.
61 NOGOMET
LONDON — 6 januarja bo žrebanje skupin za svetovno prvenstvo julija v Angliji. Po nepotrjenih vesteh bodo nosilci skupin Brazila, Anglija, Sovjetska zveza in Španija.
ALŽIR — Nogometna reprezentanca SZ je premagala Alžirijo z 1:0.
M OLIMPIJSKE IGRE
LAUSANNE — Mednarodni olimpijski komite še vedno išče generalnega sekretarja po odslovitvi Švicarja Jonasa, ki se je večkrat sprl s predsednikom Brundagom. Kot možnega kandidata omenjajo Sig-ga Bergmana, sekretarja mednarodne smučarske zveze in predsednika švedske smučarske zveze.
MONCHEN — Kotalkarji kot neolimpijski šport so najavili svojo kandidaturo za uvrstitev v program olimpijskih iger, če bi bile te dodeljene Miinchnu.
DO TEDNA
Pravijo, da bi selektor in menažer angleške nogometne reprezentance, Ali Ramsey, nedvomno dobil največjo limono na svetu, če bi podeljevali tudi v nogometu ta kisli sadež kot dokaz o »težavnosti« tega ali onega trenerja ali funkcionarja. Ram-sey je sovražnik razgovorov z novinarji in vsakega naslovi na uradno pot ter se pri tem prav uspešno skrije za raznimi birokratskimi predpisi delodajalca — angleške nogometne zveze.
Redkobesednost pa ni edina značilnost tega trdega moža. Predvsem mu je treba prizo S8 neverjetno vztrajnost, ki jo uspešno uveljavlja v svojih nogometnih načelih. Po v naprej izdelanem načrtu kadruje igralce v izbrano moštvo in jih s trdno roko vodi v zadnjem času k številnim bolj ali manj pomembnim ciljem — svetovno prvenstvo 1966.
Sadov; tega štiriletnega načrtnega dela so solidni rezultati v srečanjih in pa zelo trdno okostje ekipe, ki naj hi prinesla zibelki nogometa doslej najslajšo trofejo. Psihologija Ramseyu ni tuja- Poslužuje se je tako, da sebe in igralce ter s tem seveda tudi angleško javnost prepričuje, da mora Anglija posta-
ti svetovni nogometni prvak 1966 in da bo postala svetovni prvak.
Značilno je, da Ramsey meni, da ima Anglija najboljši nogometni rezervoar na svetu in da bi bilo treba le pravilno izbirati kandidate in jih izšolati za najvišje dosežke na nogometnem polju. Sam je pridno poskušal in skozi skupne priprave in tekme za trening ter uradne tekme angleške reprezentance je
AFRIKA
AMERIKA
AVSTRALIJA
. . , .	'	J"''”.
AZIJA
EVROPA
popeljal veliko večje število igralcev kot pa so bili to navajeni v preteklih letih.
Na krmilo reprezentance je Ramsey prišel z odličnimi priporočili. Sam je bil znan reprezentativni igralec z 42 tekmami za Anglijo, s Tottenhamom je osvojil prvenstvo prve in druge lige,
ko pa je šel med strokovnjake je mnogo pozornosti vzbudil njegov Ipswich Town, katerega je pripeljal iz tretje lige v drugo in iz druge v prvo.
V Angliji se torej vprašujejo ali bo jeklenemu Alfu uspelo priboriti PA (angleški nogometni zvezi) zlati kip Julesa Rimeta prav ob proslavi njene stoletnice.
Smithova obsoja teniške funkcionarje
Zopet je skupina avstralskih športnih funkcionarjev ostro napadena v- javnosti. Tokrat so na vrsti gospodje iz avstralske teniške zveze, ki si jih je v svoji knjigi spominov — »The Margaret Smith Story« sposodila najboljša teniška igralka na svetu v zadnjih nekaj letih. Funkcionarjem očita, da v najboljših teniških igralcih in mladih telentih, ki bi postali asi, ne vidijo ljudi, ampak objekte, ki jih na primeren način izkoriščajo. Med ostalim navaja vrsto konkretnih postopkov, ki so jih uporabili proti njej, ko ni hotela do vsake podrobnosti podrejati svojega teniškega življenja vodstvu avstralske teniške zveze.
Smithova piše, da bi bila prava sreča in skoraj pogoj za nadaljnji razvoj avstralskega teniškega športa, če bi katerakoli država prehitela Avstralijo in dokazala prepametnim gospodom v teniški zvezi, da se je treba postaviti na trdna tla in ne živeti v oblakih in v mislili koliko bo zveza zopet zaslužila s tem ali onim igralcem ali igralko.
KONČNA BILANCA TOKIA
SPLOŠNO
ZAD0V0USTV0
Organizacijski komite olimpijskih iger v Tokiu je objavil končne podatke o igrah. Vse poročilo je polno zadovoljstva in ugotavljajo, da so skupno prodali 1,928.326 vstopnic, kar je 96,4 % vseh vstopnic, ki so bile na razpolago. Za te vstopnice so iztržili približno 800 milijonov v našem denarju. Tekmovalcev in tekmovalk je bilo 5565, organizacijskemu komiteju je bilo na voljo 41.000 ljudi, in šicer 22.000 v rediteljskih službah, 6300 kot funkcionarji, 6800 v tehničnih službah, 1200 hostess in 1600 kot pomoč v olimpijski vasi itd.
Pregled po posameznih prireditvah da naslednjo sliko:
panoga	gledalcev držav tekmovalcev tekmovalk
atletika	519.632
nogomet	484.245
boks	74.522
plavanje	154.18
košarka	, 66.621
hokej na travi	61.675
gimnastika	50.642
konjeništvo	47.682
judo	47.323
rokoborba	45.120
odbojka	33.423
veslanje	25.870
vaterpolo	21.968
dviganje uteži	21.350
kolesarstvo	19.399
sabljanje	16.588
streljanje	10.087
mod. peteroboj	4.470
kajak	4.028
jadranje	2.581
83	835	251
14	266	—
57	267	—
43	304	202
16	190	—
15	263	—
34	237	142
20	118	15
27	74	—
42	277	—
11	118	71
28	410	—
13	144	—
42	153	
40	323	—
31	211	59
51	273	—
15	47	—
22	134	33
40	275	6
Jean Claude Kiily (Francija) je bil z zmagama v smuku in veleslalomu v Val d'Iseru najuspešnejši tekmovalec začetka smučarske sezone
J|ll!l!!l!ll!!lllll!ll!illll!l!!!!lll!!lllil|[lll!ll!llllllinil!illillMIIIIIII!!ll!illll!lllll!liaillllll!IM!lllilllllllllllB^
SVETOVNI NOGOMET 1930-1966
OD URUGVAJA
DO...
Bek, Vujadinovič, Sekulič (Najdanovič).
V svoji skupini je Jugoslavija najprej presenetljivo premagala Brazilijo z 2:1, potem pa še Bolivijo s 4:0. V polfinalu je bil Urugvaj premočan nasprotnik in kljub vodstvu z 1:0 je končno naša enajsterica klonila celo z 1:6. Ne glede na to pa je uvrstitev na tretje do četrto mesto pomenila skupaj z zmago nad Brazilijo enega največjih uspehov jugoslovanskega nogometa nasploh.
ZMAGOSLAVJE URUGVAJA
Kmalu po ustanovitvi mednarodne nogometne zveze FIFA leta 1904 so v svetovni organizaciji že pričeli razpravljati o morebitnih srečanjih nogometašev za naslov najboljšega na svetu. Od prvih idej do uresničenja pa je morala poteči dolga doba 25 let. Šele kongres FIFA 1928 je sprejel sklep o, prvem svetovnem nogometnem prvenstvu in dodelil organizacijo Urugvaju, ki se je prej že dvakrat proslavil kot zmagovalec olimpijskega nogometnega turnirja. Predsednik FIFA Francoz Jules Rimet je podaril za zmagovalca prvenstva prehoden pokal, ki bi prešel v trajno last tiste države, katere reprezentance bi ga osvojile trikrat. Kot je znano, to doslej še ni uspelo nikomur, pač pa so zelo blizu z dvema osvojitvama Italija, Urugvaj in Brazilija.
če primerjamo svetovna prvenstva po drugi svetovni vojni s prvimi, potem je na dlani velika razlika. Medtem ko morajo sedaj mnoge reprezen-
tance pokopati svoje upe že v kvalifikacijah, so za prvo prvenstvo z veliko vnemo prosili evropske države, da bi še vendar odločile in se udeležile svetovnega prvenstva. Kljub temu se je v Montevideu zbralo le 13 moštev, od tega 4 iz Evrope.
ODLIČNA JUGOSLAVIJA
Jugoslovanski nogomet je imel leta 1930 že določeno mednarodno veljavo, čeprav še ni beležil velikih mednarodnih uspehov. Zato je bilo morda le nekoliko čudno, da se je Jugoslavija vendar udeležila svetovnega prvenstva. Toda naše moštvo se je iz Južne Amerike vrnilo z odličnim tretjim do četrtim mestom.
Naša ekipa je odigrala svoja tri srečanja z naslednjimi igralci: Jakšič, Ivkovič, Mihajiovič, Arse-nijevič, Stevanovič, Djokič, Timanič, Marjanovič,
V drugi polfinalni tekmi med Argentino in ZDA je prva zmagala z istim rezultatom kot Urugvaj nad Jugoslavijo — 6:1. Jugoslavija je bila edina evropska država, ki se je uvrstila v polfinale, medtem ko je ostala Romunija na drugem mestu v svoji skupini za Urugvajem in pred Perujem, Francija na tretjem za Argentino in Čilom ter pred Mehiko in Belgija prav tako na tretjem za ZDA in Paragvajem.
Finalna tekma prvega svetovnega prvenstva je bila 30. julija v skoraj neponovljivem vzdušju pred 70.000 gledalci na stadionu Municipal v Montevideu. Občinstvo je zahtevalo seveda zmago svojih domačih ljubljencev in do hujših neredov ni prišlo le zaradi tega, ker je prednost z 2:1 v prvem delu igre najprej po odmoru uspelo izenačiti, potem pa spremeniti v svojo zmago s 4:2.
(Nadaljevanje prihodnjič)
			
STROKOVNO - AKTUALNO - STROKOVNO - AKTUALNO - STROKOVNO - AKTUALNO

Športniki leta
V	BEOGRADU BRANIMIR
LONČAR
BEOGRAD, 26. dec. — V tradicionalni anketi beograjskega športnega časopisa ŠPORT za najboljšega športnika leta je zmagal Branislav Lončar, evropski prvak v streljanju z MK puško proste izbire in član jugoslovanske reprezentance, ki je na zadnjem evropskem Prvenstvu v Bukarešti dosegla nov svetovni rekord v disciplini olimpijski match.
Rezultati ankete:	Brani-
slav Lončar 2850 glasov, Ve-Ubor Vasovič (nogomet) 1510, Natalija šljepiea (gimnastika) 1371, Miroslav Cerar 1163, Andro Depolo (plavanje) 986 glasov.
V	ZAGREBU LONČAR IN
MILADINOVICEVA
V anketi Sportskih novosti so izbrali za najboljšega jugos'. canskega športnika Branislava Lončarja, ki je dobil 96 glasov. Sledijo: Depolo (plavanje) 38, Cerar (Gimn.) 33, Vasovič (nogomet) 16, Djerdja (košarka) 13, Bilič (koles.) in Korač (košarka) po i itd. Naslov najboljše jugoslovanske športnice leta pa je osvojila rokometašica Ružiča Miladinovič s 70 glasovi. Sledijo:	Ljiljana	Petnjarič
(atletika), Zlata Rebernjak in Mira Jasic (rokomet) itd. 2 i najboljšega športnika Hr-Vatske so izbrali Depola, za najboljšo športnico Hrvat-ske pa Petnjaričevo.
V SZ OMAR
Na osnovi ankete, v kateri je sodelovalo 500 sovjetskih športnih novinarjev, so ‘zbrali najboljšega športnika Sz v letu 1985. Ta naslov je osvojil kolesar Omar Phakad-*e, večkratni prvak Sovjetske tveze in prvi sovjetski kolesar, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v sprintu.
DOPISNO ŠOLANJE NOV NAČIN PRIDOBIVANJA STROKOVNIH KADROV
OBETAJO SE LEPŠI U
Pravzaprav ne mine sestanek takšne ali drugačne te-lesnokulturne organizacije, na katerem ne bi načenjali vprašanje strokovnih kadrov. To je problem, ki mu že leta posvečamo precej pozornosti, nikdar pa ne moremo najti ustrezne rešitve.
šolski center za telesno vzgojo Slovenije, ki je pričel z delom pred dvema letoma si prizadeva, da bi ta problem spravil z mrtve točke.
Eden pomembnih ukrepov bo prav gotovo nov način dopisnega šolanja strokovnih kadrov, s katerim nameravajo pričeti v letu 1966. To je sistem, ki je bistveno drugačen od dosedanjega načina šolanja in se prilagaja današnjemu splošnemu družbenemu stanju kot tudi možnostim in pogojem vosamezni-
kov osnovnih organizacij in občinskih zvez za telesno kulturo.
Dosedanji način šolanja v raznih tečajih je zdaj nesprejemljiv. štirinajstdnevni tečaji za šolanje v oddaljenih krajih so sicer imeli ne£aj pozitivnih strani, vendar je bilo več slabosti, ki jih dopisno šolanje v glavnem odpravlja ali pa vsaj omejuje. Dopisno šolanje strokovnih kadrov bo za trenerje, prednjake, organizatorje in učitelje. Center za šolanje je pripravil že podroben načrt, razen tega pa je pripravljena tudi analiza o financiranju takšnega šolanja.
Center za-šolanje je povabil k sodelovanju osnovne organizacije, občinske zveze za telesno kulturo ter republiške strokovne zveze. Pri-
SPORTNI ZDRAVNIK SVETUJE
DR. ALOJZIJ ŠEF
Zanima me tole vpraša-jije. Mnogi športniki uporabljajo razna sredstva, da bi povečali svoje sposobnosti na tekmovanjih. Sam se ukvarjam s športom in pred tekmova-
njem sem dobil v roke razne tablete. Po njih sem pozabil na utrujenost in dobil nove moči. Vendar sem moral zvečer vzeti še eno za spanje, ker sem drugače težko zatisnil oči. Kaj torej menite?
ŠTEFAN KUNAVER,
Ljubljana, Hrastje 13
Sredstvo, ki ga omenjate, je hudo dražilo za najbolj zdrav organizem ter sodi med hude do-pingc. Za pravega športnika, je vsaka uporaba tega in podobnih sredstev, ne samo izredno škodljiva, ampak predvsem nepoštena in nešportna!
šlo je že več odgovorov in velika večina s takšnim načinom soglaša in je obenem že ponudila pomoč s finančnimi sredstvi.
Seveda ni rečeno, da je dopisno šolanje edini način. Najbrž so kje še vedno možnosti, da bi obdržali stari način šolanja v štirinajstdnevne tečaje obiskovali navadno premladi tečajniki, ki še niso bili sposobni posredovati svojega znanja naprej. V takšnih tečajih smo vedno pogrešali ljudi, ki so si želeli takšne Vrste izpopolnjevanja, vendar niso imeli možnosti.
Samo primer tečaja, ki je bil v Mozirju — udeležilo se ga je 40 tečajnikov — nam najlepše kaže, kakšni problemi so bili povezani s takšnim načinom šolanja. Le štirje tečajniki so namreč dobili izreden plačan dopust, vsi ostali pa so se posluževali svojega rednega ali pa celo neplačanega dopusta.
Prav dopisno šolanje pa bo odpravilo vse te pomanjkljivosti in tudi tisti, ki so voljni delati v telesnokultur-nih organizacijah, pa zdaj niso imeli možnosti, da bi si pridobili kvalifikacije, bodo lahko prišli na svoj račun. Vsega skupaj bodo zamudili le tri do štiri delovne dni.
Občinske zveze za telesno kulturo so centru že zagotovile podporo in prepričani smo, da bo ta način prinesel mnogo več uspehov kot smo jih želi doslej na tem področju. Stroški, ki'so že zdaj mnogo manjši od prejšnjega jiacina šolanja, bodo z letom še nižji. Zdaj je treba vložiti precej sredstev za študijske pripomočke, ki bodo pozneje na razpolago tečajnikom.
Strokovnjaki, sodelovalo jih bo približno 60, so mnenja, da bomo s takšnim načinom šolanja dobili mnogo boljše kadre. Razen tega pa bo Šolski center za telesno vzgojo dobil tudi več strokovne literature, ki jo zdaj strokovnjaki že pripravljajo.
In za zaključek še to, da čeprav še ni razpisa za takšen način šolanja, ampak je to predlog, že prihajajo prve prijave.
a
Mednarodni hokej
Victoria — Po vrsti u-spešnih igre v Kanadi, je doživela sovjetska reprezentanca svoj prvi letošnji poraz proti moštvu Kanade in sicer nepričakovano visoko z 1:6. Najboljši domačin je bil Mc Leod.
Berlin — Reprezentanca NDR je zanesljivo visoko odpravila moštvo Poljske s 6;0 drugo srečanje pa presenetljivo izgubila z 2:3. Obe ekipi bosta igrali na SP v skupini A.
Celovec — V tekmi za Alpski pokal je domači KAC premagal moštvo Gortina Rex s 3:1.
Fiisen — V finalni del tekmovanja za prvenstvo ZR Nemčije so se uvrstile ekipe Fiissen, Bad Tdlz, Kaufbeuren, Duseldorf in Mannheim.
Paisley — Angleška reprezentanca je presenetljivo premagala Poljsko s 5:3.
Montreal — Svoje gostovanje po Kanadi je reprezentanca švedske pričela z zmago s 3:2 proti kombiniranemu moštvu Montreala.
Raziskovalno delo instituta v tovarni elan
Elanove smuči so se tako domačem kot na tujem -ižišču že zelo dobro tTvelja-ble. Izdelujejo jih po predlogih in ob pomoči smučar-ifiv. Toda smučar večkrat “ečkrat sam ne ve, kaj bi Svetoval, da bi bile smuči ‘rimernejše za dobro smuča-Vje. Ce pa že svetuje, so ti ‘asveti oziroma predlogi več-bat v nasprotju s predlogi Irugih, tako da tisti, ki smu-
či- izdelujejo večkrat ne morejo vsega upoštevati. Razen tega so ocene dokaj subjektivne. To pa je razumljivo, saj brez meritev, ki jih lahko opravijo v laboratoriju smuči ni mogoče razlikovati med seboj. Dokaz za to je dejstvo, da smučarji popolnoma enake smuči ocenjujejo zelo različno. Vzrok lahko iščemo v različni tehni-
ki smučanja ali pa v neznanju.
Dober smučar se privadi na smuči, to je, prilagodi svojo držo telesa med smučanjem tako, da je smučka enakomerno obremenjena po vsej dolžini. S tako obremenjeno smučko dosežemo med vožnjo največjo hitrost. S spremembo položaja telesa
naprej ali nazaj pa daje smučar, razen ostalih telesnih gibov, smučem pri krmarjenju potreben vrtilni moment zaviranja.
Smuči so lahko primerne za en način vožnje, za drugega pa spet ne. Zato se mora smučar nanje prilagoditi.
Naloga instituta je bila, da z raziskavo posameznih elementov, ki vplivajo na
ELAN - znak kvalitete - ELAN
vožnjo in s testiranjem na terenu dati smučem optimalno obliko. Standardov s te ga področja ni. Najprej je bilo treba raziskati teoretične osnove in nato standardi zirati lastnosti smuči.
Lastnosti in oblike smuč različnih tujih proizvajal cev razlikujejo v precejšnj meri. Zato se je težko odlo čiti za posnemanje in izde lovati smuči le v veri, da so najboljše. Treba je ugotovit teoretično osnovo in nato iz popolnjevati smuči, da po stanejo boljše kot so druge Institut tovarne Elan je pri čel z delom v prepričanju, da v raziskovalno dejavnost tuji proizvajalci ne vlagajo toliko truda in sredstev, saj že imajo ugled, ki so ga dosegli tekmovalci z njihovimi smučmi.
Prvo raziskovalno delo. v inštitutu je dalo teoretične rezultate, obenem pa že nakazalo pot nadaljnjega dela. Smuči, ki jih izdelujejo na osnovi rezultatov raziskav, ne bodo enake. Razlike v mehanskih lastnosti smuči zadovoljeno zahtevam vseh smučarjev različnih tež. Potrebno jim je le izbrati smuči, ki imajo ustrezne lastnosti. To izbiro omogoča metoda, ki sloni Tia osnovi podatkov testiranja smuči. Iz-3 delali so poseben prenosni instrument, s katerim izmerijo smučem najosnovnejšo karakteristiko — elastičnost. Na ta način potrošniku lahko svetujejo nakup smuči po meri.
NASLOV BRGLEZA že dalj časa se zan mam za šah. Zasledujem vse razprave in komentarje o šahu. Posebno so mi zna ni komentarji tovariša F. Brgleza, ki jih objavlja v vašem listu. Rada bi ga vprašala nekatere stvari, zato vas prosim, če mi lahko pismeno ali pa v tej vaši rubriki sporočite njegov naslov.	S. P.
Krekov trg Ljubljana Vaši želji aomo ssvn.do ustregli. Na vprašanja, ki mu ga moraa želite za staviti, vam lahko F. Brglez odgovori kar v tej rubriki. Ce pa je to vprašanje drugotnega značaja, vam seveda lahko sporočimo njegov nas‘ov Pišk-te mu kar na naslov Uredništvo POLETA, Ljubija na — Celovška 25 — Hala Tivoli, za tov. Frančka Brgleza.
NOVA IGRALKA NAMIZNEGA TENISA Sem zvesta bralka vašega časopisa. Sklenila sem, da se vam bom oglasila in vas že v prvem pismu prosila za majhno uslugo. Rada bi postala namizno-teniška igralka ljubljanske Olimpije. Toda ne vem, kam naj se obrnem, da bi se mi izpolnila ta želja.	M. ž.
Grabljevičeva ulica Ljubljana Vaša želja bo izpolnjena. Pojdite samo v center mesta, poiščite Kidričevo ulico hišo s številko 5. Tam je namreč Namiznoteniški klub Olimpija. Prav gotovo vas bodo sprejeli v svoje vrste.
NAGRADE ZA DOLGO LETNE NAROČNIKE?
Naš dolgoletni naročnik Rakar Aleksander iz Kranja nam je poslal daljše pismo katerega v nekoliko skrajšani obliki objavljamo.
Veselli me, da bomo imeli naročniki določene ugodnosti, saj se bo s tem samo povečalo število vaših bralcev. Z novimi ugo. ilnostmi, ki jih pripravljate za vaše naročnike, boste to prav gotovo dosegli. Toda ob tem se mi po. raja misel, da namreč ne predvidevate ugodnosti za vaše dolgoletne naročnike. Ta misel se mi je porodila, ko sem zvedel pogoje za tekmovanje v »Etapni dirki«. Vaš naročnik sem že do leta 1951 in lahko vam povem, da me Polet spremlja vsepovsod, tudi v JLA. Toda do danes nisem bil z vaše strani deležen nikakršnih ugodnosti. Mislim, da bi bili dolgoletni naročniki zelo presenečeni, če bi še njih presenetili s kakšno posebno ugodnostjo. Seveda vas pri tem opozarjam, da ne mislim s tem kaj prositi, saj nisem slabo situiran, samo mislim, da bi bila taka pozornost na mestu. Ce pa je seveda število vaših starih naroč. nikov veliko, vas prosim, da oprostite moji pripombi. Obenem vam želim srečno novo leto 1936.
Rakar Aleksander Kranj
Morda vas bomo razžalostili, ker vam moramo povedati, da imamo res lepo število starih in dolgoletnih naročnikov. Vedeti morate ,da res ne smemo pri takšnih tekmovanjih delati izjem med starimi in novimi naročniki. Vaše pismo smo popolnoma doumeli in vemo, da ni bil vaš namen prosjačiti. Tudi mi vam želimo srečno 1966!
ZAKLJUČEK ZVEZNIH NOGOMETNIH LIG - ZAKLJUČEK ZVEZNIH NOGOMETNIH LIG - ZAKLJUČEK ZVEZNIH
KOMENTAR I. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE
Ali bo pet točk prednosti, ki jih ima Vojvodina dovolj tudi za naslov državnega prvaka ? — Vojvodina boljša na tujih igriščih kot na domačem
—	Vardar moštvo domačeaa iarišča
—	Olimpija presenečenje prvenstva
—	Ali bo sedem točk v spomladanskem delu dovolj za obstanek v liai?
vedno ostane problem nastopov na tujih igriščih in povečanje strelskih sposobnosti ostalih napadalcev, ki se letos, kljub temu, da so odigrali veliko število tekem, niso vpisali med strelce.
Nogometaši Olimpije so imeli
v torek zadnji trening. S tem so zaključili jesenski del tekmovanja, že 8. januarja pa se bodo spet zbrali v Ljubljani in pričeli s pripravami za novo prvenstvo, ki se bo pričelo 6. marca.
M. G.
Vojvodina je torej jesenski prvak v nogometu. Prednost' petih točk je pravzaprav tolikšna, da bodo. nogometaši Vojvodine verjetno tudi po končanem spomladanskem delu na vrhu lestvice.
Ob zaključku tekmovanja v I. zvezni ligi smo pripravili za naše bralce lestvico, kjer so posebej zbrane tekme, ki so jih moštva igrala doma in na tujih igriščih. Na ločenih lestvicah je namreč dobro vidno, katero moštvp je uspešnejše doma in katero na tujem.
Prav gotovo je zanimivo, da je Vojvodina osvojila celo točko več na tujih igriščih, kot doma. Prav to je tudi vzrok, da so igralci Vojvodine osvojili naslov jesenskega prvaka s precejšnjo prednostjo točk. Samo s tekmami na domačem igrišču je Vojvodina sicer solidna, vendar komaj na šestem mestu. Zato pa je s tekma-1?a	igriščih precej pred
ostalimi in ]p: ji bil lahko tekmec le Dinamo
Ce je Vojvodina moštvo tujega igrišča, če temu tako rečemo, po-tem je Vardar moštvo domačega igrišča. Skopjanci so doma izgu-le eno tekmo in se kljub
1
bili
komaj trem točkam, ki so jih osvojili na tujih igriščih uvrstili na zavidljifo tretje mesto. Kaže, da je za Vardar domače igrišče zares neprecenljive vrednosti.
Ko smo že pri Vardarju, lahko omenimo še ostala moštva, ki na tujem ne znajo zmagati. Po jesenskem delu prvenstva je pet moštev, ki na tujem igrišču niso zmagala. Z druge strani pa lahko omenimo še tri moštva, ki so doma ostala neporažena, to pa so: Vojvodina. Beograd in Hajduk.
Sedemnajst točk vijoličastih v jesenskem delu prvenstva v drugi zvezni ligi ne pomeni veliko, pomeni le tradicionalen izkupiček, ki .ga obdravski drugoligaš ni presegel — pa če zveni nenavadno — niti enkrat odkar igra v tej konkurenci. Kljub sila klavrnemu in nič kaj dobrega obetajočemu začetku, lahko torej zapišemo — zadovoljivo. Pogovarjali smo se s trenerjem Via-dimirjem šimuničem in ob koncu prišli do enoglasnega zaključka, da bitka še zdaleč ni izgubljena in da so možnosti v sporna danskem delu vseeno še kar precejšnje.
— Upoštevati je treba, je dejal V, Šimu nič, da smo porabili letošnji jesenski del
padalca — Vitomir Sovrovič in Markovič; od njiju precej pričakujem
@ Kdo bi po tej logiki sedel na rezervni klopi, ko pa je moštvo vsaj v zdajšnjem položaju precej enotno?
— Nekdo vsekakor. Po vsej verjetnosti bo Sovroviču prepustil svoje mesto Šober, za Markoviča pa na desnem krilu že tako ali tako ne bo težav. Krila so prava »rakasta rana« vijoličastih, vsaj za zdaj.
81 Razporeditev tekem je na pomlad kar ugodna, kajne?
—Drži! To jesen smo imeli slab žreb, zato bo na pomlad veliko lažje. Pomislite: kar devetkrat bomo gostitelji in samo šestkrat gostje.
VIJOLSČASTI PO LETOŠNJI SEZONI
0 ŽOGI, KI JE BOU OKROGLA KOT OBIČAJNO
v prvi vrsti za konsolidacijo enajsterice, ki so jo v prestopnem roku dopolnili sveži, dotlej še nevsklajeni igralci Sopič, Simeunovič, Binkovski, Pletikosič in Balent. deloma pa je (vrh vsega) zaradi poškodbe počival kar sedem prvenstvenih tekem še Pirc. Začetnim spodrsljajem sc je bilo že zavoljo tega dokaj te/ ko izogniti in resnici na ljubo povedano smo lahko srečni. da smo tako malo zaostali za vodečimi.
Ali je razlika po vaše nenadomestljiva, točneje: koliko točk bo moral zbrati zmagovalec?
— Brez dvoma je to spotakljivo vprašanje, za katero je najtežji pravi odgovor. Po svoji računici predvideva »n na pomlad zagrizeno borbo, ki ne bo minila brez nas: 88 točk bo menda dovolj za triumf.
S? Z drugimi besedami: zbrati bi morali 4 točke več kot to jesen!
— Nekako tako.
131 Upi torej niso brez osnove?
— Niso. Na pomlad se vrnete v moštvo dva izkušena na-
3 S kom igrate na tujem?
— V prvi vrsti bo težko v Tuzli in v Borovem, manj v Osijeku in Pulju, najmanj pa (najbrž) v Ljubljani, Zagrebu in v Varaždinu.
R8 Kam na zimske priprave?
—	Igraici	imajo	prosto	še
teden dni po Novem letu, nakar se bodo zbrali v Ljudskem vrtu Za mesto zimskih priprav se sicer še nismo odločili, vendar bomo po vsej verjetnosti že po običaju romali	nekam	na jug,	morda	na
Hvar	ali v	bližino	Splita.	V
južnih krajih so si vijoličasti že po tradiciji nabrali dovolj moči za spomladansko nadaljevanje.
Toliko za zclai o mariborskih vijoličastih. Kramljanje s Šimumčem nam brez dvoma navrže nekaj pomislekov, ki pa na srečo le ne morejo zavreti optimizma obdravskih navijačev
Žoga se zdi vsakomur to zimo	bolj	okrogla	kot obi-
čajno. to pa je porok, da bodo pod Pohorjem bolj kot , kdaj pričakovali spomladanski start	FR. JAUK



SKUPNO
PRESENEČENJE PR-
OLIMPIJA VENSTVA
Res je, da je Vojvodina zelo presenetila nogometne strokovnja. ke in vse, ki se zanimajo za no gomet, vendar je to le moštvo, ki že več let nastopa v zvezni ligi in s tega področja je jugoslovanski nogomet dobil že nekaj zna nih imen. Menimo, da ne preti ravamo, če rečemo, da je Olimpija napravila večje presenečenje s tem, da se je kot novinec uvr stila na sedmo mesto. Tudi ljub Ijanski nogometaši sodijo met tista moštva, ki so doma skora nepremagljfva. Le Beogradu in Dinamu je uspelo osvojiti točke v Ljubljani, vsa ostala moštva pa so poražena zapuščala stadion ob Titovi cesti. Zato pa je moštvo Olimpije toliko manj razveseljevalo svoje navijače na tujih igriščih. Le tri točke s tujih igrišč so skromen izkupiček in če bi, kot pravi trener Elsner, pokazati njegovi nogometaši na tujih igriščih vsaj 50 odstotkov tako dobro igro, kot na domačem igrišču, potem bi bilo presenečenje ob zak ljučku prvenstva še precej večje.
KAKO OCENJUJE USPEH OLIMPIJE TRENER ELSNER?
Ob zaključku jesenskega dela smo prosili trenerja Elsnerja za
j	Vojvodina	15	10	3	2	24:13	23	7	4	,^3	U KJ IVI 0	a 11:3	U	8	6	Z U 0	JN A 2	J 13:10
§§	Sarajevo	15	7	4	4	24:19	18	8	6	1	1	17:7	13	7	1	3	3	7:12
§j	Vardar	15	7	3	5	26:21	17	8	7	0	1	18:9	14	7	0	3	4	8:12
1	Beograd	15	4	8	3	31:27	16	8	3	5	0	18:15	11	7	2	3	2	13:12
m	Partizan	15	6	4	5	29:27	16	7	4	1	2	16:11	9	8	1	3	4	13:18
1	Crv.zvezda	15	6	3	. 6	27:24	15	7	3	3	1	17:10	9	8	3	0	5	10:14
	Olimpija	15	7	1	7	27:25	15	8 •	6	0	2	19:7	12	7	1	1	5	8:18
1	Dinamo	15	5	5	5	22:21	15	7	1	3	3	'6:7	5	8	4	2	2	16:14
	Rijeka	15	S	3	6	22:22	15	8	5	2	1	18:6	12	7	0	1	6	4:16
M-	Velež	15	5	5	5	19:19	15	7	4	2	1	10:5	10	8	1	3	4	9:14
j§	Radnički B.	15	4	6	5 '	16:26	14	7	2	4	1	9:9	8	8	\ 2	2	4	7:17
1	Zagreb	15	5	3	7	22:29	13 -	7	4	1	2	15:12	9	8	1	2	5	7:17
1	Hajduk	15	5	5	5	26:20	10 (—5)	7	5	2	0	19:6	12	8	0	3	5	7:14
g	Radnički Niš	15	3	3	9	19:21	9	8	, 3	2	3	17:10	8	7	0	1	6	2:11
m	Željezničar	15	4	5	6	14:19	7 (—6)	7	3	3	1	9:5	9		1	2	5	5:14
1	Trešnjevka	15	4	3	8	19:34	6 (—5)	8	4	0	4	11:10	8		0	3	4	8:24
		IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHMM^^																					
12
5
3
7
5
6
3
10
1
5
6
4
3
' 1
4
3
melapan

nniiii
njegovo mnenje o uspehu nogometašev Olimpije in med drugim nam je takole odgovoril:
— Pred začetkom prvenstva smo sestavili podroben načrt o osvajanju točk Menili smo, da bo za obstoj v ligi treba zbrati najmanj 24 točk, od tega v jesenskem delu 12. Največ kar smo računali, da bi lahko dosegli v jesenskem delu je bilo 15 točk in to se nam je tudi posrečilo.
Toda, zdaj ko je konec prvenstva šele vidimo, kaj pomeni v takšnem tekmovanju osvojiti 12 točk. To res ni lahka zadeva. Naše upanje za obstanek v zvezni ligi se je s tem seveda močno povečalo. Razen tega pe je po izrečeni kazni trem Ugašeni situa-cija precej drugačna. Kaže, da bo zdaj za obstoj v ligi dovolj tudi 21 do 22 točk.
Če se ozremo po prehojeni poti v jesenskem delu prvenstva, potem je značilno za igro Olimpije, da je v polni meri izkoristila domače igrišče, da pa kot vsak novinec na tujem ni uspevala, čeprav so naš? nogometaši na nekaterih tekmah igrali zelo dobro (željezničar Sarajevo, Radnički Niš). Velike razlike v formi, doma in na tujem, so povzročale tudi težave pri sestavi moštva. Dolgo časa je bilo odprto vprašanje predvsem vratarja, pa tudi v napadu je zaradi slabe forme posameznikov večkrat prišlo do sprememb
Za nadaljevanje prvenstva v spomladanskem delu seveda še
NOGOMETNI KLUB SLOVAN - LJUBLJANA
NOSTI
Jesenskj del tekmovanja, za Slovana prava trnjeva pot, je končan. V 17. tekmah so zbrali Moščani 8 točk, kar seveda kaj več kot za zadnje mesto, ni zadostovalo. Samo dvakrat so občutili veselje nad zmago, štirikrat so koli-kortoliko zadovoljni zapuščali igrišče, enajstkrat pa so sklonjenih glav odhajali v slačilnice. Veselja torej, ni bilo na pretek! Ce upoštevamo še to, da včasih niti od nedelje do nedelje niso vedeli. ali bodo še nastopali v tem tekmovaniu da je bilo vse polno sporov, da so iim povsod zapirali vrata ored nosom, potem moramo priznati, da mnogo več od njih oravzaprav ne bi smeli zahtevati.
Tekmovanje je Slovan sicer pričel proti pričakovanju precej dobro. Tudi zaklju-
ček je bil uspešen, prevelika pa je praznina med tema dvema svetlima točkama in prav ta praznina se najbolj občuti pri končnem seštevku točk. Slovan je bil večji del letošnjega tekmovanja za svoje nasprotnike le moštvo s katerim so si lahko izboljšali razliko v golih in nekateri so to prav s pridom izkoristili. Položaj Slovana ob zaključku jesenskega dela torej ni najbolj rožnat, je pa vredno dobro razmisliti o tem. ali so še možnosti za rešitev ali ne. O tem bodo seveda odločali, tako nogometaši, kot vsi pristojni forumi ki so za to odgovorni
Najbolj aktualno vprašanje je sedaj prav gotovo vprašanje možnosti rešitve in obstanka v XI. zvezni nogometni ligi. Največ je takšnih,
ki predlagajo naj Slovan kr-atkomalo izstopi iz tekmovanja, ne da bi upošteval posledice te odločitve.
pravzaprav te
Kakšne so možnosti?
Vsi vemo, da je kvaliteta v II. zvezni ligi letos. izredno slaba in da ni razočaral le ljubljanski predstavnik, temveč precejšnja število klubov od katerih smo mnogo več pričakovali. Lahko Celo trdimo, da moštva kot so Le-otar, Famos, Zadar, Rudar. Varteks, Segesta in Split po kvaliteti niso dosti boljša od Slovana, kljub temu, da so se v jesenskem delu bolje znašla Prav v tem ima Slovan verjetno možnosti, da popravi svojo uvrstitev na lestvici, seveda pa bo za to potrebno veliko žrtev in resnega dela. Nogometaši so od-
šli sedaj na enomesečni počitek, vendar so se igralci sami odločili, da z delom ne bodo prenehali, temveč takoj nadaljevali s treningi, tako da bi bili spomladi čim bolje pripravljeni. Kaže torej, da so se trdno odločili iz-speljati svoje načrte do konca in če jim uspe pridobiti še nekaj kvahtetnih nogometašev iz drugih slovenskih klubov, potem so njihove možnosti za rešitev toliko večje.
Nihče seveda danes ne more zanesljivo reči, kaj bo s Slovanom spomladi, ker nihče niti. ne ve, če bo sploh še nastopal. Ne moremo pa mimo tega, da Slovenija verjetno potrebuje dva predstavnika v II zvezni ligi, oa naj bosta iz kateregakoli mesta.
PRVO LETOŠNJE SREČANJE ALPSKIH SMUČARJEV
!llllllll!jllll!!ll!!ll!il!!l!lllllll!!ll!l!l!illillll!lllii!liil!i!lll!lllllllllllll!lij|iiyi!!lli!i!!illlli!ll!llliiilil!li!ilillE[ll|j!ll[||lt}|li!l!i!!ill!![!!lllilll!lll!ll!il!il!!!lll![|lill!H!!lll!l
NA ČRNEM VRHU - ODLIČNA KRISTA FANEDL
Med člani Lakota in Klinar razred zase - Krista Fanedl navdušila z odlično vožnjo in bi se med člani uvrstila na sedmo mesto - Na startu nad 170 tekmovalcev - Majda Ankele zamudila na start - Med mladinci je navdušil s svojo vožnjo Kavčič, vendar je prvo mesto zapravil s padcem tik
pred ciljem
JESENICE, 26. dec. Današnja nedelja pomeni za alpske smučarje tudi uradni začetek letošnje tekmovalne sezone. Vsi najboljši jugoslovanski smučarji so se zbrali na Črnem vrhu,- kjer so opravili svojo prvo preizkušnjo — obenem je bila tudi zadnja pred nastopi na tujih smučiščih. Na tem pomembnem tekmovanju so se zbrali vsi najboljši jugoslovanski smučarji, med njimi tudi tisti, ki so bili na pomembnem in koristnem treningu v Cervinii. število tekmovalcev je bilo presenetljivo, saj jih je bilo na startu nad 170. Organizator je zelo dobro pripravil današnje tekmovanje, vremenske razmere so bile ugodne, le da je bil sneg, posebno za tekmovalce z višjimi startnimi številkami nekoliko premehak. Dokaj zahtevno progo za veleslalom je pripravil Jože Klinar.
MED ČLANI LAKOTA
Največ zanimanja je seveda veljalo za nastop članov, ki so se letos pripravljali na sezono tako kot že dolga leta ne. Kaj hitro smo lahko opazili, da današnji nastop ni bil samo prvo srečanje s snegom, marveč je bila njihova vožnja že posledica dobro zasnovanih treningov doma in v tujini. Med vsemi se je spet povzpel na prvo mesto naš stari in prekaljeni reprezentant Peter Lakota, ki se je sedaj vrnil iz JLA, njegova vožnja je bila hitra in zanesljiva, proga mu
ni delala preglavic in zmagal je z več kot sekundo prednosti pred Klinarjem in Detičkom.
Rezultati: 1. Lakota (Jes 1:31.0, 2. Klinar (Br) 1:32.3, 3. Detiček (JLA) 1:35.4, 4. So-količ (Tr) 1:36.1, 5. Vogrinc (Br) 1:36.5,	6. Čop (Jes)
Najboljši hokejisti SZ v Ljubljani?
LJUBLJANA, 26. dec. Vodja mlade sovjetske reprezentance — znani sodnik Starovoj-tov — je med obiskom v Ljubljani izjavil, da je želja najboljših hokejistov SZ, da bi pred pričetkom svetovnega prvenstva nastopili v prijateljskem srečanju v Ljubljani. Želja hokejistov SZ je, da bi nastopili v Ljubljani okoli 1. marca, nasprotnik pa naj bi bilo kako moštvo iz B skupine. Vsekakor bi bil to hokejski dogodek prvega razreda in zares odličen uvod v dogodke okoli svetovnega prvenstva. Mimogrede povedano — vodja mlade reprezentance SZ Starovojtov je prvi na lestvici mednarodnih hokejskih sodnikov -— ali z drugimi besedami, najboljši hokejski sodnik na svetu.
Poleg tega smo izvedeli tudi to, da je naš mednarodni sodnik Kerkoš te dni povabljen v ČSSR, kjer bo sodil tekmo med moštvom Košiče in nekim moštvom iz Kanade, kaže pa, da bo dobil tudi povabilo za sojenje tekme med SZ in Kanado, ki bo v Moskvi.
1:36.7, 7. Lajbaher (Tržič) 1:36.9, 8. Zajc (E) 1:37.0, 9. Ponikvar (Jes) 1:38.9, 10. J. Klinar (Br) 1:39.1.
KRISTA FANEDL V ŽIVLJENJSKI FORMI
Za rutinirano tekmovalko Kristo Fanedl lahko trdimo, da je v današnjem veleslalomu prikazala takšno vožnjo kot najbrž še nikdar v svoji tekmovalni karieri. Vozila je hitro, večkrat tudi drzno, a vendar zelo zanesljivo. Dovolj je že to, če povemo, da je vozila na isti progi kot člani in bi se s svojim časom uvrstila med našimi najboljšimi reprezentanti na odlično sedmo mesto. Zanimivo je, da je njena največja konkurentka Majda Ankele prišla prepozno na start in je bila njihova vožnja dokaj ficirana. Kljub temu je star-tala kot zadnja in dosegla drugi najboljši čas.
Rezultati: 1. Jovanovič (E) (E) 1:37.4, 2. Klofutar (K. g) 1:39.5, 4. Tevž (Br) 1:49.8, 4. Vatovec (Br) 1:50.4, 5. Kle-indinst 1:55.3.
DOBRA VOŽNJA MLADINCEV IN MLADINK
Mladinci so vozili na isti progi kot člani in članice in je bila njihova vožnja dokaz zadovoljiva.
Rezultati; ii. jovančič (E) 1:41.0, 2. Gašperšič (Jes) 1: 41.5, 3. Kavčič (E) 1:42.6, 4. Gozvoda (Br) 1:42.7, 5. Židan (K. g.) 1:43.0.
Mladinke so vozile na nekoliko skrajšani progi, ven-
dar smo z njihovim znanjem lahko prav zadovoljni — še posebej, kjer je njihova starost 12, 13 ali 14 let Tudi med mladinkami je bi lo nekaj smole, saj je 13-let na Žurajeva nedaleč od ci Ija padla, in prvo mesto se ji je izmaknilo.
Rezultati: 1. Kurnik (Tr) 1:19.0, 2. Kramar (Tr) 1:20.2, 3. Žuraj (Br) 1:21.7, 4. Pae-šič (E) 1:25.3, 5. Kleindinst (Jes) 1:30.3.
SREČNO 1966!
Vsem prijateljem veslanja, veslaškim klubom in funkcionarjem želimo mnogo uspehov v letu 1966
Organizacijski komite za II. svetovno prvenstvo v veslanju
Članom društev Partizan in delovnim ljudem iskrene čestitke in mnogo uspehov v letu 1966.
PARTIZAN SLOVENIJE
l!li!ll!ifl!lil!llll!i!l!il!!lll!lijjl!l!i!!!li!!ll!illii!lilltj!llt!l!jl!l!!!l!liyil!il!ll!llt!lllllll!i!lllll!i!l!IIS!!ilil!lll!l!ll!l!ll!!llj|[|lil!llll!l!lll!lllllillli!!lllll!!lllllllli!tl!llj!lll!ll
iUMLME. IJU) SMO M ZDAJ VIDEU!
Nadaljevanje s 1. strani
še vedno niso tako popolni, da bi pregazili Jugoslovane. No, ni šlo za to, da bi nam sovjetski in jugoslovanski hokejisti uprizorili nekakšno prvenstveno srečanje za točke, marveč predvsem za to, da bi gledalci ocenili znanje gostov in obenem trenutno formo jugoslovanskih reprezentantov. Po pripovedovanju očividcev je bila v Beogradu tekma obeh reprezentanc na takšni stopnji vseh tehničnih in taktičnih elementov igre, da kaj takega v Jugoslaviji na drsališčih še ni bilo. Videti sovjetske hokejiste pomeni, videti svetovno kvaliteto ne oziraje se na končni rezultat.
Moštvi sta nastopili takole. JUGOSLAVIJA:	Korantar,
Albrecht, Ravnik, Ivo Jan, Rataj, Kristan, Smolej I, Felc, Tišler, Mlakar, Renaut, Bogo Jan, Beraus, Smolej II, Hiti, Krmelj, šemšedinovič.
0 SZ:	Petrov, Panosov,
Gusev, Kobrov, Lutčenko, Ma-karčuk, Aleksenko, Vasiljev, Bclonoškin, Košeljev, Luknja-nov, Lopin, Glazov, Harla-monov, Smolin.
TROFEJA TOMAŽA GODCA ZA SMUČARJE ENOTNOSTI
V BOHINJU 90 TEKMOVALCEV
V posameznih kategorijah so zmagali: Grušovnikova, Pintar, Jakopič, Pšenica in Kobentar - Zaradi odjuge težka proga
BOHINJSKA BISTRICA, 26. dec. Prvo srečanje s mučarjev tekačev je popolnoma uspelo. Veliko število nastopajočih, lepe in zagrizene borbe v vseh kategorijah in kljub težkemu snegu dobri časi, to so karakteristike današnjega tradicionalnega tekmovanja za pokal pokojnega Tomaža Godca. Organizatorji so pripravili vse, da bi tekmovalcem omogočili čimboljše pogoje in jim gre vse priznanje. Muhasto vreme pa je čez noč razmehčalo dobro pripravljeno porgo, in to ne more biti krivda organizatorjev. Proga je bila lepo speljana, srednja težka in prikladna za prvo tekmovanje.
Medtem ko je bilo pri mladincih, mladinkah in članicah bolj ali manj jasno, kdo so favoriti in so se napoveddi skoraj popolnoma uresničile, pa je bilo tekmovanje članov spet precej nejasno. V odsotnosti Bavčeta, ki se še ni
vrnil iz švedske, so se pomerili med seboj vsi, ki v našem teku nekaj pomenijo. Vsi so pričakovali zanesljivo zmago enega od štirih »Poljakov« — fantov, ki so mesec dni prebili na treningu skupaj s Poljaki z Zakopanem, že na 7 km je bilo jasno, da so kandidati za prvo mesto samo štirje. Na cilju je bdi najboljši Kobentar, ki je v izrednem finišu premagal Seljaka in se tudi po času precej odmaknil od Cveta Pavčiča. Mlinar pa je zasedel četrto mesto. Velik uspeh predstavlja sedmo mesto Mrzlikarja, ki je bil pred kratkim še mladnec, ki pa je bil na polovici proge celo na petem mestu.
Pri starejših mladincih je kazalo na majhno presenečenje. Na drugem kilometru je vodil za 24 sekund Dretnik pred Jakopičem in 26 sekund pred Dornikom. V silovitem finišu pa je Jakopič
le slavil svojo tretjo, čeplav manj prepričljivo zmago.
Pšenica tudi danes ni imela lahkega dela s Pliberškovo, saj ju loči le skromnih petnajst sekund. Jeseničar Pintar je bil v vodstvu prvega do zadnjega metra in ga njegov čas uvršča na četrto mesto pri starejših mladincih. Pri mladinkah je razveseljivo, da jih je nastopilo kar deset,
čeprav na tekmovanju niso nastopili vsi klubi, se je na startu zbralo kar 90 tekmovalcev. To je razveseljiva številka, ki precej obeta. Prireditev je povsem uspela in je bila dobra generalka za bližnje mednarodne tekme.
Pokal Tomaža Godca je tokrat zasluženo osvojila ljubljanska Enotnost, ki je nastopila z največ tekmovalci in najbolj izenačeno ekipo.
Rezultati — člani 10 km: 1. Kobentar (Jes) 33.50, 2. Seljak (Tr)
34.35, 3. Pavčič C. (E) 34.58 , 4. Mlinar (Rad) 35.04, 5. Kerštajn 36.03 , 6. Kobilica (Gor) 36.11, 7. Mrzi ik ar (JLA) 36.22,	8. Rajšp
(E) 36.33, 9. Reš (E) 37.02, 10. Ambrožič (Bled) 37.03; st. mladinci — 5 km: 1 Jakopič (Gorje)
22.24,	2.—3. Dornik (Gorje), Dretnik (JLA) 22.26, 4. Krišelj (Tr)
23.25,	5. Cičko (Orot) 24.41; ml.
mladinci — 5 km: 1. Pintar (Jes) 23.13, 2. Kalan (Gorje 23.54, 3. Rozman (Tr) 25.42, 4. Janša (Moj) 25.46,	5. Slovnik (Ihan) 25.53;
članice — 5 km: 1. Pšenica (Moj) 27.33,	2.	Pliberšek (Lov) 27.48,
3. Grintal (E) 33.16; mladinke — 3 km: 1. Grušivnik (Lov) 21.26,
2.	Sedej (E) 23.43 , 3. Pliberšek (Lov) 24.16, 4. Podlipnik (Bohinj) 25.01, 5. Pliberšek (D) (Lov) 45.40.
Ekipno: 1. Enotnost (Pavčič C., Rajšp, Reš) 1:38,02,	2. Rateče
(Mlinar, Kerštajn, Rožič) 1:38,13,
3.	Triglav (Seljak, Komac, Kri-
šelj) 1:39,21, 4. Enotnost II. (Reš, Brezovšek, Kremžar) 1:43,49,	5.
Lovrenc na Pohorju (Jodl, šumer, Vidmar) 1:45,40.
§> STRELCI:	Glazov 4,
Harlanov in Kuzmičev po 1 za SZ ter Felc 2, Renault in Tišler po 1.
© SODNIKA: Ing. Janežič (Maribor) ter Čebulj (Radovljica).
Najprej smo bili presenečeni, ker nismo zagledali v vratih vratarja Galeta. Zvedeli smo, da si je na dopoldanskem treningu zlomil prst na levi roki in zdravnik mu je takoj namestil mavec. To je bil precejšen udarec za jugoslovansko moštvo, saj vemo, da je med Galetom in ostalimi vratarji le določena razlika v kvaliteti. No, kasnejši dogodki so pokazali, da je tudi Korantar soliden vratar z določenimi napakami pri odbijanju pucka v neposredni bližini vrat.
Prva tretjina je bila za Jugoslovane usodna. Rezultat 4:2 je samo odraz zbeganosti, utrujenosti pa morda še kakšnih drugih pomanjkljivosti naših igralcev ter odlične kobinacijske igre mladih gostov iz SZ. Videli smo nekaj šolskih primerov slabe obrambe, slabega reagiranja, kar velja prav za vse branilce z Ravnikom ali Ivo Janom na čelu. Opazili smo, da tudi v napadu ni šlo tako gladko, kajti izvrstna obramba gostov je bila do potankosti kos vsakemu našemu napadu. V nadaljevanju smo videli zares vrhunski hokej. Gostje so prikazali ekshibicijo drsanja, vodenja in podajanje pucka. Nasprotno pa so se naši igralci razživeli in nekajkrat celo matirali nasprotnike. Zadnja tretjina je bila bolj ali manj enakovredna, čeprav so imeli Jugoslovani skoraj več možnosti za zadetek. Ostalo pa je kljub temu pri zmagi sovjetskih igralcev, ki so se na ta način oddolžili za poraz v Beogradu.
Ce smo trdili že v naslovu, da je bila ta hokejska predstava najboljša, kar smo jih videli, potem je treba to trditev dokazati. Sovjetski gostje so potrdili, da so veliki mojstri v tej igri s palico in puckom po ledu. V svojih vrstah imajo nekaj odličnih posameznikov, --ki pa vendar ne izstopajo iz homogene celote. Tako npr. je igralec s št. 10 Glazov pokazal tako mojstrsko hokejsko veščino, da je večkrat pobral aplavz na odprti sceni. Sovjetski hokej je nekakšna kombinacija češke in kanadske šole. O tem smo se prepričali, saj smo videli izvrstno taktično in tehnično znanje in pravo kanadsko ostrino. Vsak posameznik je izbrušen hokejist z vsemi elementi modernega hokeja. Kdor pozna prvo moštvo SZ, bo pač lahko potrdil, da ti mladi igralci stopajo po njihovi poti, le da vsaj za zdaj nimajo takšnih mednarodnih izkušenj.
Jugoslovani so bili očividno utrujeni zaradi naporne igre v Beogradu. Zdaj smo šele lahko opazili, kakšna je razlika v drsalni veščini med našimi fanti in gosti iz SZ. Ta je tako očitna, da si človek lahko takoj ustvari sodbo o vrednosti in pomembnosti drsanja v hokeju na ledu. No, pa vendar, napredek našega hokeja je tako očividen, da se tega niso mogli zamišljati niti največji optimisti.
M. LIPAR
Janez Winkler novi predsednik ANK Olimpija
Pred dnevi je predsednik ANK Olimpija Miran Goslar po triletnem delu odložil svojo dolžnost in mesto novega predsednika je prevzel podpredsednik skupščine občine Bežigrad Janez Winkler.
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
VOJVODINA : PARTIZAN 2:2
(2:2)
SLOVENSKO PRVENSTVO ZA MLADINKE IN MLADINCE V NAMIZNEM TENISU
FANTJE V SENCI NEKIH
NVENTURA 65
Loto se izteka, pa je čas, da sklenemo šahovsko dogajanje enega leta z inventuro, z bilanco. V glavnem je mogoče reči, da je uspešna, čeprav je bilo v njej tudi nekaj (običajnega) nihanja. Začnimo!
V svetovnem planu je bila na 7rsti zadnja etapa nove dirke za naslov svetovnega šahovskega prvaka v vseh treh konkurencah, Članski, ženski in mladinski. Med člani smo sodelovali v dvobojih osmih kandidatov z enim predstavnikom, z velemojstrom Ivko-vom. Ni se proslavil; visoko, s 5,5:2,5 ga je izločil na naših tleh In pred domačim občinstvom, gost iz Danske Larsen. Hladna Prha, na katero se še zdaj neradi spominjamo. Zato kar naprej! Ta dirka je zdaj tako daleč, da smo dobili tudi že Petrosjanovega izzivalca. Kakor vselej doslej, bo ob-raČun Petrosjan : Spaski spet domača, sovjetska zadeva, kar je, ^aj v sedanjih šahovskih razmer-hn. edino prav še za dolga leta Vnaprej. Pri ženskah je ostalo po starem: Gaprindašvili je Obdržala naslov šampionke za no-
vo mandatno dobo. Tudi zasluženo. Pri mladincih pa smo le, čeprav malce nepričakovano, doživeli prijetno presenečenje: splitski matiu-ant Bojan Kurajica je postal svetovni prvak v svoji konkurenci in tretji Jugoslovan s tem ponosnim naslovom, za Ivkovom in Parmo. Da bi jima le tudi sicer sledil!
V Evropi smo, čeprav za las, obdržali drugo mesto, za Rusi in pred skrajno nevšečnimi in stalno napredujočimi Madžari. Ta napredek pri nas ni tako očiten, čeprav smo prav v tem letu »pridelali« še tri velemojstre in sedem mednarodnih mojstrov, tako da smo bili glede tega najuspešnejši' na vsakoletnem kongresu mednarodne šahovske organizacije. še v nečem smo v tem fo-nimu dobili priznanje:	odslej
imamo šest predstavnikov na canskih turnirjih za svetovno prven-stvo, enega več kot leta nazaj. To pa obvezuje! In še hitro mednarodni turnirji nasploh: delitev prvega mesta na prvem turnirju miru v Zagrebu za Ivkova, spet delitev prvega mesta r Kjdben-
havnu za Gligoriča in delitev drugega mesta v Havani za Ivkova. To je v glavnem vse, kar je omembe vrednega na relaciji Jugoslavija — mednarodni šali in kar mora v inventuro.
Doma? Najprej jugoslovanski šah. Nekaj tega smo že povedali, ker je neločljivo z mednarodnim. Dodati velja nekaj o Parmi. Dva velika uspeha je vpisal letos v svoj pozitivni saldo. Odlična uvrstitev v Zagrebu na turnirju miru (četrti do peti!) in potem pred dnevi v Titogradu na državnem prvenstvu (drugi do tretji). Obakrat brez poraza, samo morda premalo prodorno, da bi se zavihal še više. Toda eno je zdaj že gotovo: prehitel je vrsto kolegov po naslovu, starejših od sebe in se zanesljivo utaboril na tretjem mestu na državni jakostni lestvici. Pred seboj ima le še Gligoriča in Ivkova. Kdaj ju bo ujel? Pa še nekaj pred njim: prvi nastop v tekmovanju za svetovno šahovsko prvenstvo. Naj bi bil njegov prvi vstop v to areno uspešen! Vse priprave in delo bi moral tempirati prav za conski turnir.
In zdaj še slovenski šah. Par-
ma je bil že omenjen (in še bo), drugače pa se vse dogajanje suče bolj ali manj na ravni obveznih prireditev. Edina izjema so Dom-žalčani s svojim vsakoletnim memorialom Zupančiča in Heringa. ter prav zdaj Ljubljančani s svo-pa morda še kakšno gostovanje jim drugim mestnim prvenstvom, zunaj meja tistih, ki imajo srečo, da imajo kak dinar več. Drugače pa postaja problem »sredstva« vse bolj pereč. Kakor slišimo sporadično o težavah na primer pri kolesarjih, pingpongaših, telovadcih in tako dalje, pa nasprotno o lepih denarcih za nogomet zveznega ranga, tako je težav te vrste v šahu v izobilju. Status Parme je popolnoma neurejen, čeprav gre za enega najboljših športnikov v državi, ljubljanski turnir je bil uradno ocenjen kot nekvaliteten, Novinar kot večletni zvezni ligaš je prejel v letu 1965 dotacije reci in piši — 200 tisoč dinarjev ... ! Nekaj tu ni v redu. Ta postavka je absolutno negativna. Glejmo, da ne bo postala negativ-nejša, da se ne bomo prepozno spomnili, ker bo tedaj popravljalce še veliko težje. Srečno!
MARIBOR, 26. decembra. Dvorana C Mariborskega tedna je bila prizorišče republiškega ekipnega prvenstva v namiznem tenisu za mladinke in mladince. Uvodoma lahko citiramo ugotovitev sekretarja namiznoteniške zveze Slovenije Dušana Novaka, ki je dejal: »Presenečen sem nad udeležbo.« Pričakovali smo, da bodo klubi s Pomurja, Novega mesta, Kopra in Kočevja držali besedo — pa je niso. Prav zaradi tega je bilo tokrat ob petih mizah več ekip med ženskami kot med moškimi.
Pa ne samo množičnost, tudi kvaliteta je tokrat šepala. V naši republiki za zdaj nimamo pri mladincih dovolj dobrih igralcev. Majhna izjema je bil morda 16-letni Darko Klevišar, ki na turnirju ni imel resnega nasprotnika. Tudi med dekleti položaj ni ravno rožnat, toda z leti bomo dobili nekaj dobrih tekmovalk in to od najmlajših.
Toliko o splošnem vtisu. Boj za ekipna naslova v obeh konkurencah bi bil v nasprotnem primeru veliko privlačnejši. Mariborski mladinci so zamudili priložnost, da bi v primeru zmage proti Kranju (zdaj izgubili 3:5) zasedli drugo mesto. Izgubili pa so zato, ker je zatajil njihov tretji igralec Lubej. Med dekleti ni-
fantih (Olimpija : Kranj 5:3). Jeseničanke so s svojo dvojico Krajzelj — Pavlič premagale prav vse in to brez posebnega napora.
Rezultati, mladinci -- Maribor : Fužinar 5:0, Maribor : Kranj 3:5, Maribor : Ilirija 5:3, Ilirija : O-limpija 2:5, Ilirija : Fužinar 2:5, Olimpija : Triglav 5:2, Triglav : Kranj 2:5, Olimpija : Maribor 5:2, Olimpija : Kranj 5:3, Ilirija : Triglav 3:5, Igranj : Ilirija 5:3, Maribor : Triglav 5:2.
Končni vrstni red: 1. Olimpija
5	zmag, 2. Kranj 4, 3. Maribor 3, 4. Triglav 2, 5. Ilirija 1, 6. Fužinar 0.
Mladinke — Olimpija : Fužinar 3:0, Olimpija : Partizan Ravne 3:0 Olimpija : Ilirija 3:0, Olimpija : Maribor 3:0, Jesenice : Olimpija 3:0, Triglav : Ilirija 3:0, Triglav : Olimpija 2:3, Fužinar : Partizan Ravne 3:1, Fužinar : Maribor 3:0, Jesenice : Triglav 3:2, Jesenice : Ilirija 3:0, Triglav : Partizan Ravne 3:0, Maribor : Triglav 0:3, Maribor : Ilirija 1:3, Partizan Ravne : Maribor 3:0, Ilirija : Fužinar 2:3, Triglav : Fužinar 3:0.
Končni vrstni red: 1. Jesenice
6	zmag, 2. Olimpija 5, 3. Triglav 4, 4. Fužinar 3, 5. Ilirija 2, 6. Partizan Ravne 1, 7. Maribor 0.
Organizacija, ki je bila v rokah ZNTK Maribor je bila so-
smo videli tako zanimivega dvo-Tidna. FRANČEK BRGLEZ boja, kakršen je bil derbi pri
F. JAUK
..	"J
I:	.. I '	^ t; -1 l f ■
'il
Vratar Žabjek se je s svojimi podvigi na nekaterih tekmah uvrstil med najboljše vratarje v Jugoslaviji. Na posnetku ga vidkno, kako je posredoval na tekmi Olimpija : Rijeka.
ČESTITKE OLIMPIJI
Arslanagič se je z 10 doseženimi goli uvrstil na tretje mesto najboljših strelcev I. zvezne nogometne lige.
Prejšnjo nedeljo so nogometaši Olimpije pripravili še zadnje presenečenje. V srečanju z jesenskim prvakom Vojvodino so dosegli neodločen rezultat in obenem presenetili tudi največje optimiste, saj so. zbrali 15 točk. Zdaj skoraj ni nikogar več, ki bi dvomil, da bodo nogometaši Olimpije tudi v prihodnji sezoni nastopali, med najboljšimi klubi v državi. Tokrat posredujemo nekaj posnetkov našega fotoreporterja z letošnjih tekem Olimpije.
ti/**
H	-S
Tekme I. zvezne nogometne lige v Ljubljani niso pomemben dogodek samo za Ljubljančane. Pred stadionom je mogoče videti registracije avtomobilov z vseh krajev naše ožje domovine, pa tudi iz tujine.
Kokot in Sombolac sta bila vedno med najboljšimi igralci in obenem stebra domače obrambe
Predsednik ANK Olimpija Miran Goslar in trener Branko Elsner sta bila po zaključku jesenskega dela upravičeno zadovoljna
Nogometaše je letos precej'žgod odlično znašli. Naš pošaetek je s
hi snete
11/“
presenetil sneg. Toda prav na sneženem igrišču so se nogometaši Olimpije A :kme Olimpija : Trešnjevka, ki so jo domači odločili v svojo korist z rezultatom 5:1.