Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za celo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. ManjSe kakor 10 Ocm obsegajoče se ne sprejme. Naznanilo. Dne 15. oktobra (četrtek) 11. ob 10. uri dopoldne bo abiM mbQw tLatoUâkega polit. dmi^tTa za Dolei^bko v prostorih katol. rokod. druétva v Novsm meslu. Uljudno se vabijo vsi p. i. udje i drugi, ki hočejo k kat. polit, društvu na novo pristopiti. PredscdniâtTo. Ilospodarske stvari. škodljivost prerelil^e množine čresloTne ali Btrojninsko kisline y Tinn. Ako človek v nezrelo tepko, oskurž, opar-nico ali hrastov lubad uj^rizne, začuti v ustih nek čudno grenak okus. Ob jednera pa tudi začuti, da se mu usta skupaj vleči pričnejo, tako, da jih skoraj težko odpre. Ravno tak občutek zadobi v ustih človek, ako vzame grojzdno hla-stino ali jagodno lupinico (mahovnico) ali jagodni pelek v usta, in ako tega razgrize. Ta občutek prouzroža tako zvana čreslovna ali strojninska kislina, katera se v precej obilni meri v vseh naštetih tvaarinali naliaja. No, ako se pusti grojzdni most dolgo Časa s tropinami vred kipeti, recimo kar osem ali se več dni, potem izvleče vsled kipenja v mostu nastajajoči alkohol (gaist) čres-lovno ali strojnfnsko kislino iz hlastin, lupinic in pelkov, in tako nastane iz takega mosta tako zvano trdo ali zagatno vino. Že celo pa nastane vino trdo aH zagatno, ako se mu dodá vso pre-ženino, to je ves tisti most, katerega se iz tropin iztisne, izpresa. Taka trda ali zagatna vina so neprijetnega zopernep okusa. Seveda velja to le o človeku, kateri je pravemu vinskemu okusu, namreč milemu okusu vajen, ne velja pa to o človeku, kateremu mili vinski okus ni pravi, kateri je marveč trdemu zagatnemu okusu tako privajen, da misli, da vino pravega okusa nima, ako ni bolj ko mogoče trdo, zagatno. Prvemu mojstru v napravi vina, Francozu ali Nemcu, je trdo zagatno vino in to osobito belo ali rudeče prav ostudnega okusa in ga ne mara piti. Dalmatincu, Istrijanu, Vipavca stare korenine, Belokranjcu itd. so pa taka vina ravno prava, ravno pravega okusa, kajti da niso trda, pravi da nima nič v sebi, da je prazno. Mero-dajen v tem oziru je paČ okus Francoza, Nemca, ne pa Dalmatinca, Istrijana itd., kajti pravi okus je stvar omike kakor v vsem, tako tudi gledé dobrote vina. Trda ali zagatna vina pa niso le neprijetnega zopernega okusa, marveč ona so tudi gledé razvitka vina, gledé popolnovanja vina sè starostjo napačne, za okus, osobito pa stanovitnost vina kaj močno kvarljive so stave. Ako pusti JVancoz, ako pusti Nemec svoje milo vino starati, — milo je pa za to, ker ni na tropinah kar nič, ali pa le prav malo časa kipelo — postaja mu od leta do leta boljšega, finejšega, popolnejšega okusa, posebno pa boljšega, finejšega duha po starini, katerega Nemec ,,Altel" imenuje. Da bi se Ncmcu ali Francozu vsled staranja vino pokvarilo, na to niti jeden niti drugi ne misli, kajti to je popolnoma izvzeto, popolnoma nemogoče. Ako pusti pa Dalmatinec, Istrijanec, Belokranjec itd. svoje vino starati, kako se pa to spreminja? Ne od leta do leta, marveč od dné ďo dné takorekoč, postaja slabšega na suho vrbovno, suho brezo-vino spominjajočega okusa, od dné do dné postaja slabšega, neprijetnejšega duha, grše nijave barve. In kako pa je z stanovitnostjo dalmatinskih, istrijanskih, starovipavskih in drugih s preobilem kipenjem mošta na tropinah doseženih, toraj pretrdih vin ? — I kako neki, saj pač predobro vemo, da kar se v jednem letu pridela, se mora tudi v jednem letu popiti, sicer ga treba v dnigem tja zliti. Ranjki blagi Matija Vrtovec, vikar v Št. Vidu nad Vipavo, je bil v tem oziru sam na popolnoma napačnem potu. On priporočal je Vipavcem in drugim slovenskim vinogradnikom v svoji vinoreji napravo trdih vin. Češ, volna so nestanovitna, so pokvar^ jenju podvržena. Sam je napravljal jako trda bela in rudeČa vina, in Vipavci bo ga vbogali ter ga posnemali. Ali je imel pa on tudi resnično dobra ter staaovitna vina, ali 00 jih imeli drugi Vipavci? Kaj še. Kar se ni od jedne trgatve do druge vina poprodalo ali popilo, zlilo se ga je, ako se ni že prej popolnoma pokvarilo, ob trgatvi na dobre tropine, da se ga je tako za nekoliko časa zopet pomladilo, pokrepčalo. Zato pa v tistih časih nikak Gorenjec ali drugi vinski kupec v Vipavski dolini po starem vinu prasal ni, marveč ae ogibal se je kleti, od katere je zvedel, da se ni iz nje vsega vina prej-ine trgatve odprodalo. Kaj pa dandanes ? Od kar je uk nekdanje vinarske in sadjarske šole na Slapu v Vipavi zlo splošno posnemanje nasel, od kar se naprav-Ija bela vina le z osem in stiridesetiirnim ki-penjem, ali pa se celo brez vecga kipenja mosta na tropinah, imajo Vipavci popolnoma stanovitna vina, katerim se nihče ne ogiblje, katera se marveč jako išče in bc nekoliko dražje plačuje, kakor pa mlada vina. Seveda Vipavci tudi dražega uka nekdanje slapeii^ke Šole ne zanemarjajo, marveč ga strogo izvršujejo, namreč uk, da se mora vino v prvem letu vsaj trikrat pretočiti, in to v pravem času, med tem ko so poprej, in to zopet po napačnem nauku Af. Vrtovca, to le enkrat storili, pa se takrat dosti prepozno. Zdaj nastane pa še vprašanje: Kako vedno, kako strokovnjasko utemeljitev pa ima ta novi nauk, zakaj naj bi se mila vina boljši, ugodnejši razvijala sè staranjem nego trda, zakaj naj bi bila posebno stanovitnejsa? — No, odgovor je ta-le; Mila vina razvijajo se vslcd tega ugodnejši, ker nimajo v sebi preveč Črcslovine, katera ima to nepovoljno kemično lastnost, da se sč staranjem v vinu v neko takozvano hnmu-sovo kislino spreminja. Ta humusová kislina pa podaja stanýsemu vinu tisti kaj neprijetni okus in duh po sulii vrbovni, po suhi brezovni. Ta humuaova kislina spreminja tudi lepo rumeno barvo v kaj neprijetno rujavo. Mila vina se pa pri pravem kletarjenji, to je pri pravočasnem in pravilnem pretakanji za to tako rada ne pokvarijo kakor trda zagatna, ker imajo prvič veliko manj beljakovin v sebi nego trda, in ker se beljakovine s pravočasnim in pravilnim pretakanjem se iz vina v podobi drožij izločujejo. Ako namreč pri napravi vina most dosti predolgo a tropinami vred kipi, potem preide iz Inpinic in hlastin grozdja tudi dosti preveč takozvanih beljakovin v vino. Beljakovine podvržene so pa kaj močno kemičnemu spremenjenju, katero v navadnem jeziku gnijenje imenujemo. In gni-jenje beljakovin v vinu prouzročuje pa njegovo popolno pokvarjenje, povzročuje bolezen, kateri Vipavci birsa, zavrelca, teta — Dolenjci pa k u b i n pravijo. Proti tej bolezni pričakovali 80 Vipavci vedno odrcacnika v podobi kakih zdravil, kakih pulfcrcov ali kančkov; pa nekdaj-sna šola na Slapu jih je podučila, da je treba le vino pravilno napraviti, nc s predolgim ki-penjem na tropinah, ter da ga je treba v pravem času z največjo snago pretakati. In tete noče več biti v vipavski kleti, v kateri je v prejsnih časih tako rada zahajala, ter v njih tako kvarljivo gospodarila. Prememba zakona o zatiranju praèiÈje kugo. Odkar se je odprla lani meja proti Hrvatski in ni izvoz hrvatskih in ogrskih prašičev v naše kraje več prepovedan, živimo v vedni nevarnosti, da se zatepe v naše kraje zopet prašičja kuga. Da se sedaj, ko je meja zopet odprta, ta pogiihonoana bolezen prej ustavi in zatre, izdal se je 8 cesarsko naredbo z dnć 2. maja 1899. zakon, ki določuje, da se imajo vsi tisti prašiči pobiti in poklati, ki so : 1.) za kugo oboleli, 2.) kuge sumljivi ali pa, ki so 3.) okuženja sumljivi, toraj tisti, ki so prišli v teku zadnjih 40 dni v dotiko z bolnimi ali okuženimi prašiči. Ta zakon je gotovo dober in potreben, da se zabrani razširjenje prašičje kuge po naši državni polovici. V zadnjem Času se je pa ta zakon nekoliko spremenil in sic^r v toliko, da se pod točko 3.) navedeni prašiči, ki so okuženja le sumljivi, ne pobijejo, ako se za to posestnik oglasi ali pa, ako kaj takega „kužna komisija" predlaga. V tem slučaju je posestnik seveda zavezan, da spravi prašiče na varen kraj in da jih pusti zdraviti in opazovati po živino-zdravniku. Nadalje določuje novi zakon, da se ima dati posestnikom za pobite prašiče primerna odškodnina in sicer po sledečih določilih : 1.) Za rejene prašiče Cperšutriike in pitane prašiče) ima znašati odškodnina 95 odstotkov od poprečne tržne cene. Pri tehtanji zaklanih prašičev se odstrani Ic želodce in čreva. 2.) Za prašiče namenjene za rejo (za pitanje) se plača živa teža, in sicer po tistem cenilniku, katerega sestavi deželna vlada v sporazumu s kmetijsko družbo za vsako četrtletje posebej. Pri določevanju primerne odškodnine se je ozirati v tem slučaju tudi na starost, na pleme in druge okolnosti, ki vplivajo na vcČjo ali raanjso vrednost pobitih živali. 3. Za plemenske prašiče (plemene svinje, mrjasce, za pleme namenjene mlade prašiče) velja ravno taka odškodnina; vrh tega ae doplača še 25 odstotkov več odškodnine. Na ta način se ođskođujejo pobite živali, pri katerili je preiskava dognala, da niso bili okuženi ali za kugo bolni. Ako BO pa bile poklane živali bolne, kakor je dognala preiskava, dolii za nje dotični posestnik le polovico prejšnje vrednosti, tedaj le 50 odstotkov, toda le v tem slučaju, ako ni posestnik sam zakrivil okuženja in ako ni pre-iiiral in zanemarjal postavnih predpisov glede prašičje kuge. Tako tedaj se glasi prenarejen zakon o zatiranju prašičje kuge. Tzvestno se bo s tem zakonom marsikaj dobrega doseglo. Delati bo treba sedaj pa še na to, da dobi tudi Ogrska enaki zakon, kajti áe le potem bomo lahko rešeni prašičje knge. II. Drugi slovenski katoliški shod T ].Jnb]janj. (Dalje.) Kot drugi govornik na prvem slovesnem zborovanju je nastopil navdušeno pozdravljen premil, knezoakof lavantinski dr. M. Napotnik. Grovoril je o krščanskem življenju. Lepa je naša slovenska zemlja po obilnih naravnih lepotah, a prava njena krasota je verno naše ljudstvo, ki Živi krščansko s tem, da ljubi katoliško cerkev, spoštuje cerkveno oblast, dejansko izkazuje ljubezen do blišnjega ter se oklepa sv. križa. Presvetli govornik pri tem dvigne v roki lep križ, ki ga mu je blagoslovil sv. Oče. S križem v roki proslavlja znamenje našega odrešenja ter spodbuja poslušalce za posnemanje Križanega. Ob sklepu pa je podelil zborovalcem slovesno sv. blagoslov. Govor je napravil neizbrisen, velikansk utis. Mil. g. Trobec pozdravlja udeležence v imenu amerikanskih Slovencev, Silno ga veseli, da je prišel na ta sliod, kjer je zbran evet naroda. Obeta zmago, ker je navdušenje veliko ter voditelji dobri. Dr. Matko Laginja in zagrebški kanonik Cvetko liubetič pozdravita zborovalce v imenu bratskega nam naroda hrvaškega, na kar predsednik dr. ŠušteršiČ zaključi zborovanje. Zvečer ob 9. uri je bila bakljada „slov. krsČ.-soeijalne zveze'^ v proslavo 701etnice vladarjeve. Bilo je zbranih ljudi gotovo nad 10.000. Več ko 400 lampijonov in bakelj je razsvit-Ijevalo temne ulice. V sprevodu je bílo 158 društev, 24 praporov kršč.-socijaln. društev in močen pevski zbor. Pred palačo deželnega predsednika se je ustavil sprevod, novomeška godba je zaigrala cesarsko pesem, pevci so ž njo zapeli, ljudstvo se je odkrilo, zastave pa so se globoko priklonile. Predsednik slov. kršč.-soc. zveze g. Kregar se je poklonil v imenu organizovanih kršč. delavcev g, deželnemu predsedniku ter mu izročil izraze uilanosti do presvetlega cesarja. Gromoviti „Živijo" klici nepregledne množice so potrdili njegove besede. Na ljubljanskem gradu zaplamtel je kres in v temno noč švigale so rakete. Med tem pa se je sprevod o zvokih „Naprej zastava slave!" pomikal dalje proti knezoškofuvi palači. Tu bodi pribit«, da so hoteli plačani razgrajači s žvižganjem in piskanjem ter s polivanjem tinte po udeležencih sprevoda motiti velikansko slavnost in razdražiti udeležence, a ni se jim posrečilo ne eno ne drugo. Značilno pa je, da so to uprizoriti dali možje, ki imajo vedno polna usta besed : ,,Svoboda, naprednost, olika!" — Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je knezoškof množici zaklical; „Ne udajmo se!" Pevski zbor je pozdravil pokrovitelja kat. shoda s tremi, godba pa z dvema točkama. V sredo ob 8. uri zjutraj je opravil v stolnici, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena, kardinal Missia sv, maso za umrle udeležence I. slov. kat. slioda. — Knezoškof dr. Jeglič je potem govoril zbranim vernikom o namenu katol. kristjana ter se je na to vršila slovesna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Ob Val2. uri se je pričelo II. slovesno zborovanje. Došlo je zopet mnogo telegramov in pozdravov. Predsednik je pozdravil udano kardinala dr. Missio, ki je prišel k zborovanju. Nepopisen je bil vihar navdušenja, s katerim so udeleženci pozdravili kardinala v svoji sredi. Tega drugega slovesnega zborovanja so se udeležili škof ljubljanski, lavantinski, šentkludski, dalje sta prišla na shod kneza Hugon in Ernest Windisch-graet z. Predsednik slov, kat. visokošolskega društva „Danica" Remec je pozdravil shod v imenu tega društva. „Daniea" je plod L kat. shoda. Daničarji so katoliki, Slovenci in demokratje, zvezda vodnica jim je znanost, ki vodi k liogu, — liurno je shod pozdravljal neustrašene vi-Bokošolce, ki se ne mené za pikanje in preziranje tako čvrsto postavijo za katoliška načela. — Urednik čeških „katoliških listov" pozdravi shod ter vspodbuja navzoče za skupno delo vseh katoliških Slovanov v Avstriji. Izvrstno so se potem govorili ob splošnem navdušenju profesor dr. Anton Medved iz Maribora o šolskem vprašanju, profesor dr. Jos. P a v 1 i c a iz Goriee o katoličanstvu in napredku, ter vodja Po v Se o kmetijskem vprašanju. (Konec priiiođnjii,) PoUtidnl pregled. Knez in skof lavautinaki g. dor. M. Na-potnik, je od cesarja odlikovan z velikim križem Franc Joeipovega reda. Celovški knez in škof gospod dor. Kahfl je imenovan tajnim svetnikom. Volitve v državni zbor so že v vseh kro-novinah razpisane. Začele se bodo sredi decembra a konÈane bodo do 20. januarja. Pri nas bo državnozborska volitev iz pete kurije dne 12. dec., iz kmetskih občin 18 dec., iz mest in trgov 3. januvarja in iz veleposestev 7. jan. Saksonski princ Aibert padel je iz voza in se ubil. Splašili so se bili konji pred nekim dirjajoČcm vozom. Politični banket v Parizu. Predsednik francoske republike je priredil gostijo francoskim županom ; udeležilo se je banketa nad 27 tisoč županov. Vojna na Kitajskem. Izvanrednega ae zdaj na Kitajskem ne zgodi ničesar, razun, da se tu in tam pojavljajo se vedno posamezni napadi boksarjev na kristjane, kolikor ee jib sploh še nahaja na Kitajskem. Pojavljajo se tudi po nekod nasprotja med rednim vojaštvom in boksarji. Poroča se tuđi o klanju kristjanov v Mandžuriji. Francoski list „Miaeiona Cliatho-liques" ima zasebno poročilo, đa so boksarji umorili francoskega škofa G u 11 o ii a in še dva druga duliovna, potem več usmiljenih sester in okoli 300 kitajskih kristjanov. Sprva so se kristjani iirabro branili ; ko so pa boksarji jeli 8 topom na nje streljati, zbral je skoi Gnillon svoje verne v cerkev, sam se oblekel v škofovsko oblačilo in stopil pred altar. Kitajci ao uđrli v cerkev in poklali vse kristjane s škofom vred, potem pa cerkev zažgali. Kacih 70 kristjanov je skušalo pobegniti, a boksarji ao jih ujeli, brez usmiljenja poklali, potem pa zmetali v ogenj. O stališču velevlasti v kitajski zadevi se ne izve nič jasnega. Znano je, da je Rusija stavila predlog, naj bi mejnarodne čete ostavile Pékin eedaj, ko je akcija zavzetja završena. Ker pa velevlasti niso predloga Rusije sprejele, je začela Rusija čedalje veČ svojih cet v Peking pošiljati, tako, da jih I)ode imela skoro več, kakor vse ostale velevlasti. Vrhu tega je stavila Rusija Kitajski pogoj, vslcd kterega naj bi odstopila od vlade cesarica Čuši, a bi zopet zasedel preatol cesar Kvangsi, potem da bi se kaznovalo princa Tuana in vse vodje boksarjev. Kitajska ne jemlje ozira na ta poslednji pogoj, radi tega se utaborijo ruske čete za stalno v Peking. Rusija je torej prej ko alej gospodar v Kini in v poslednjem Času soglašajo z njo poleg Francije in Belgije tudi Japonska in Amerika. — Drugo poročilo se glasi : Walder-see izroči kitajski vladi zadnji pogoj, da naj Kitajci v teku nekaterih ur izroČe pet vataških voditeljev, sicer napove vojsko. — — Princ Tnan pa ji da v imenu cesarice tajen ukaz, da za vsako ceno nadaljuje vojsko proti velesilam. DomaČe vesti. (Premešćeaje.) Gosp. davéni kontrolor Ivan Jereb gre jz Novega mesta v Žužemberk; kontrolor Alojzi Mubíč iz Trebnjega v Novo mesto: pristaT Albert Kooas iz Novega mesta t Kostanjevico; kontrolor Alojzij Strm Ole iz Žuženberka v Trebnje in pristav Ivan Perh a vc iz Kostanjevice v Ndvo mesto. (f Kan(»nik dok to r Fra n óisek Lampe) umrl je v Ljnbljaní dne 24. se,it. ob 7. uri zjutraj, star 41 let Bil je to gospod visoke učenosti in neumorne delavnosti. Poleg mnogih znanstvenih knjig pisal je tudi za Mohorovo društvo „Sveto pismo" in izdeloval obče priljubljen leposlovni list „Dom in svet." Bil je delaven pri mnogih dobrodelnih zavodih i. t. d. Težko ga bo nadomestiti. Blag mu spomin. (t Frater Friderik Medved,) usmiljen brat, je umrl v Kandiji 22. septembra t. 1. Pokojni je bil rojen v Mačkovcu v iientpeterski župniji pri Novem mestu, usmiljen brat 2'/3 leta. G-oreč v svojem poklicu bi bil lahko Še mnogo delal v tolažbo in lajšanje trpečim liolnikom, ali božji previdnosti je dopalo drugače. Vsemogočni ga je poklical vže v 29. leta njegovega življenja, da prejme zasluženo krono. Pokopah smo ga 24. aept. Bil je prvi namiljeni brat, ki je v Kandiji Gklenil svoje življenje. Krasen pogreb je kazal, kako je čislalo občinstvo pokojnega, zlasti pa tudi, kako ve ceniti preobile zasluge namiljenih bratov. (f Gospa Josipina Zorè,) mati Č. g. Janeza Z or et a, umrla je 26. sept, v Trehnjem. N. v. m p. (Na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani) prirede due 7. oktobra novomeške gospodične pod pokroviteljstvom preblagorodne gospe dr. Schňgulove gledališko predstavo, žive slike in koncert. Na vaporedu so mešani zbori, dvospevi violin in glasořtraolo ter razne orkestralne točke. Natančen vspored se naznani pravočasno. (Gimnazija v Kranju) je toliko obiskovana, da otvorij« paralelke. Novn zgrajeno poslopje je premajhno. (Velika slavnost na Brezjah) bo 7. okt. ob posVečevanji nove cerkve. K slavnosti pride 5 škofov in njegitva emiaenca kardinal Missia, (Volilni shod) skliče bivši drž. poslanec g. Viljem Pfeifer na nedeljo 30. sept, v Gradacu v gostilni g. Julija Mazelle. (Slovensko umetniško društvo v Ljubljani) otvorilo je 15. sept, v „mejítnem domu" v Ljubljani razstavo raznovrstnih slik in umotvorov rezbarstva slovenskih umetnikov. Ponosni smemo biti Slovenci, da imamo toliko, in tako izbornih umetnikov, da se smel večji narod z njim ponašati. Premajhen je naš list, da bi se v podrobnosti in oceno razstavljenih umotvorov spuščali, toplo pa priporočamo vsakemu, kdor ima v Ljubljani opravka, naj ne zamudi si imenovano razstavo ogledati. Do dobrega se bode prepričal, da nam ni sila tujih umetnikov iskati po svetu, kadar kaj potrebujemo. Seznanil se bo na razstavi z njih imeni in tuđi z delom, bodisi stíkarstyo ali rezbarstvo. Prvih deset dni je bilo ie ntid 12 sto obiskovalcev, napovedani pa so le obiskovalci iz Trsta na dan 7. okt., iz Spodnjega Štajerja pa 14. oktobra. Ko toplo vabimo na to umetnostno razstavo, dolžni smo pa radi nekaterih čast, bralcev opomniti, da kdor Bi prijatelj, ali kdor nima razuma za moderne slike ali za tako zvano novo strujo, mu nektere podobe Čisto niâ dopadle na bodo; no videl bo pa saj razliko, ki je tudi zanimiva. (Deželni odbor kranjski) oddajal bo meseca oktobra 1.1. bike plemenjake cikaste in sive pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov, in sicer v prvi vrsti obôinam, v drugi tudi zasebnim živinorejcem. — Prošnje je vložiti do 6. oktobra t. 1. pri deželnem odboru v Ljubljani in vsaki prošnji je priložiti liO K., katere zapadejo, će prosilec neče prevzeti odknzanega mu bika. (Premovanje konj.) Dne 15. sep. vršilo se je v Trebnjem, 17. sept, pa v Št. Jerneju premovanje konj. Obširneje ptiročilo n obeli premovanjih prinesemo radi pomanjkanja prostora priliodnjiĚ- (Kletarski tečaji.) Podpisani namerava tekom letošnje zime prirediti dva ali tri kietarske te-čajeW državni vzorni kleti v Rudolfovem. — Vsak teiaj, h kateremu bode pripuščeno le 15 do 20 vinogradnikov, trajal bode dva ali tri dtii. — Podučevalb se bode v vseh strokah umuega kletarstva in sicer teoretično in praktično, v državni kleti, kjer bode tudi pokuševanje raznovrstnih vin iz novih državnih nasadov. — Kdor se misli enega teli tečajev vdeležiti, naznani naj podpisanemu vsaj do 1. novembra in pove, kateri mesec bi se najraje tečaja vdeležil. — Prvi tečaj bode decembra, drugi januarja, tretji februarja. — Program in vabilo dobijo vdeleženci do 10, tega mesca, v katerem se bode tečuj vrši). B. Skalický, tehniíni vodju dri',, vin. lartev net Krnnjsketu. (Sem n j i za sadje in vina.) Q-raáka ti'gov-ska in obrtniška zbornica naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubdjani, dii priredi mestna občina v Gradcu dne 4., 6. in (j, oktobra in 8. 9. 10. in 11. novembra t. 1. semenj za sadje in vina. — Blago je vsaj en dan pred otvoiitvijo poslati na semenj. Dopise je poslati mestnemu svetu (uradni oddelek IV) y Gradcu, kjer je dobiti tudi vspored. (Preniilostni gosp. St. Cloudski škof Jakob Trobec) prišel je 21. sepl. obiskat našega mil. gospoda prosta dor. El ber ta. Sešli so se ob tej priliki v kapiteljnu tudi nekteri dolenjski duhovniki, sošolci premil, gosp. Škofa. Prihodnji dan je tretjo obletnico škofovskega posvećenja praznoval s ponti-fikalno av. mašo v kapiteljski cerkvi, k(ere se je obilo občinstva udeležilo. Nakoru pela se je HI adni k o va, mil. gosp. proStu dr. E) ber t u poklonjena lat. maša, O petju in o g. Hladnikovi kompoziciji se je pre-milostni kot veščwk poli nîno izrazil. Prerailostaí obiskal je tudi samostan šolskih sester v Šmihelu, potem bolnišnico usmiljenili bratov v Kandiji, kjer se je prav dolgo mudil, pngovarjal z bolniki, ter jili tolažil, Oba zavoda je premil. gospod pohvalil, (Novo društvo.) V Ljubljani snujejo novo trgovsko društvo „Merkur". Dotični oklic priobčimo T prihodnji številki. (Nakupovanje bikov) v Novem meatu in Mokronogu. Deželni odbor bode danes v pondeljek dné i. t, m, kupoval na živinskem trgu t Novem mestu 1'/^ do 2 leti stare bike, in sicer ob 9. uri dopolndnoL Popoindne ob 3, uri se bodo kupovali biki v Mokronoga. (Umetna gnojila) za jesensko gnojenje so že tukaj in se prodajajo v skladišću kmetijske podmžmca. (Prodaja gozdov.) Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je došlo poročilo, da se bode dne 12. oktobra 1900 ob 10. uri dopoludne po javni konkurenci 100 gozdov ozir, gozdnih parcel prodalo, katere so last rumunské đižave, Prodaja se vrši v sledečih krajih: Jasay, distriktna prefektura; Putna, đistriktna prefektura; Dolj, distriktna prefektura; Bncarest, ministrstvo za domene. Natančnejši pogoji se izvedo pri omenjenih okrožnih prefekturah in pri domenakem ministrstvu. (Dobavni razpis,) C. k. domobransko ministrstvo namerava po javni dobavni konkurenci zagotoviti različne potrebščine za deř«Ino brambo, — limed predmetov, ki jih je dobaviti, je zlasti omeniti naslednje: bluze, dolge hlače (Pantalon), ulanke, hlače za škornje, pasove, Čevlje (15200 parov), jermena, torbe, stojala, uzde, koce za pod sedla, tornistre etc. — Z IK, kolekovane ponudbe morajo po predpisanem vzorcu dospeti naj kasneje do 16. novembra 1900, do 12. ure opoludne v vložni zapisnik c. k. domobranskega ministrstva. — Vzorci predmetov, ki jil» je dobaviti, se dobe proti plačila pri glavnem skladišču za domobransko upravo na Dunaju (Lándwehr-Ausiiistungs-Hanptdepot). — Razglas, obsegaj<»č natančne pogoje in zaznamek predmetov, katere je dobaviti, ter ponudbeni vzorec je na ogled pri trgovski in obrtniški zbornici, katera ga na zahtevanje posije tudi strankam na ogled. (Krasen uspeh pravilnega žveplanja trt,) dokazuje ta-le slučaj. Gospodična Nežka BomA pod Trškogoro ima ob mostovžu hiše trto portugalko speljano. Rodila je ta trta v prošlih letih prav dobro, toda oi) trgatvi je bilo vse grozdje od grozdne ])lasn Već pove Irtstnik Koračm v BrSlinu. (237-1) u Ziilogd raztiili stvari za umrje, — Popni-va btciklov. — Riizne istvari za hišne tele___... grafe, — Za, nizko ceno v hišah iiajjriivim telegraf [K» potjubtii potrebi. (74-2) 99" Hiša na prodaj. Ti® Proda se hiša v Zatičíni it. 12, pet minut od faiiia cerkve, obstoječa iz štirih sob in (Iveh kletij. Zrjiven spiida tudi pod, avinjnk, sadni vrt in dm njivi 8 posevkom Itirih mflrnikov. — Vefi pove laatnilî Josip Bele, davčni iztirjatelj v Rudolfovem. (225—1) TTí^vq/ÍiÍ »1 v®®!^ potrebnim uroiljem in dvemi -«.UVdil^lJd je takoj oddati. Tudi sta- novanje se zraven dohi ter se za obila posla jaraći. ■— Već po ře lastnik kovaíije Jarter Drflanc v Semiču. liotlJir T Samoborn na Hrvatskem, priporoda slavnemu obiinstvu svoje solidno in točno izdelane žsanarske kuprene kotle vseh sistemov, praktične za kuhanje žganja. Za izborno izdttlavanje vsakterili svojih žganjarskih kotlov janiČi, Ilustrován cenik pošilja franko zastoiy. Kupuje in zamenja Htare kotle za nove. (ta pri' Slavnemu občinstvu naznanjam dem z Žganja rs kimi kutit na sejem W O HY, Lnkcžii v Novo mesto. 2 Kdor bode kaj potreboval, pride naj na sejem * g k mostu k hisi gospoda Hotevaria. (gag) J se prostori za slrojarako obrt ne bodo dobili tako poceni in ugodno, kakor ravno v prijaznem trgu Mokronogu na Dolenjskem. Tu je prostorna hiia sredi trga, zraven tri poslopja z raznimi za obrt pripravljenimi prostori, ki 30 preskrbljeni z vsem orodjem za strojsnje kož. Razen hiše so druga poslopja zidana pred par leti. Zraven hise teče snažen potok, katerega struga je obzidana. Onki-aj potoka je obširen, zelo prijazen svet za zelenjavo, prostor za obešanje kož, v lupi pa dva stroja (sod za sn^enje namazanih kož, in drugi železni za drobljenje ćresla) katera goni jeden ali dva konja. Vse stvari v najlepšem stanu, In plačati tudi nI treba vsa najedenkrat. Ako hoće kupec kaj več polja ali travnikov, 36 mu v bližini tudi lahko proda. Vefi pove lastnik: Josip Bizjak, (216^3) Kapiteljska ulica it. 3. Hiša na prodaj, v Rudolfovem poleg stare vojašnice ali na novo «grajene justiíne palaíe, katera obstoji iz 4 sob, 2 vrtov, kuhin e in 2 kleti, svinjaka in drvarnice, do iste vodijo 4 ulice in je jako pripravna za krčmarski obrt, kateri se je ie veliko let v tej hiši nahajal. Natančna pojasnila se dobi pri lastniku gosp. Kari Dullerju, v Leobnn (Ljubno) Josefé. Gor. btaj. Gaslite (lame! Dovoljujem si najnljudneje naznaniti, da semfavojo izbiro y konfekciji za dame letos izdatno povekHal, in da so jesenske novosti v veliki izberi zalogi,'kakor: ODice lil pe enne v raznih bojah in velikostih. KoÉkcislíoblap SJ_ imam v pryem nadstropju in sem z veseljem pripravljen isto razkazati, biez da je kdo primoran kupiti. Z odličnim spoâtoyanjem udani (219-2) CTos. iš3 pri kolodvoru v Zatični š se da v najem ali proda pod ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna za gostilno in prodajalno, v kateri je obrt dovoljena; hiša obstoji iz 3 sob, kuhinje, prodajalne in obokane kleti: k hiši pripada gospodarsko poslopje, sadni vrt in en travnik. — VeČ pove Jožef Goluf, Veliki Gaber št. 7. (206-3) Odprto pismo. Gospod —«es^-- Jos. Medved, Noïo lesto. Hvala Vam lepa za poslani šivalni stroj ; vidim da niso prazne besede, ako ae o Vaših strojih toliko pripoveduje. Sedaj tudi jaz lahko rečem : „Kdor si mlsU kupiti ši-Taini stroj, n»j gre k g. Jos. Medvedu t Novo mesto." Vas pozdravlja Janez KovaCič, (218-2) krojkS FodboTltom pri Uirtii peči. fi Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrován» zadruga z noomcjeuo zarezo, pÍ0a:r33iSi s&a SteoKi^gsreea^s^ št. ti^ oerlsvd v S^liAbljsuai sprejema iii izplačuje hranilue vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdi brez odbitka in brez odpovedi. Hraniluicne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, da bi se obrestovanje pretrgalo. ^ss-i?) Izvrstna in prava tirolska vina prodaja na debelo po nizkih cenah (2.5-2) - AEioDia LaliEer v laEliji ll 58. 16 let star, zituižeu za pekovsko obrt, sprejme se v poduk v Ljubljani Već se izve v Navem mestu, LJub-Ijansita casta it. 103. (61—l3j Grostilna z obsifnim poses na lepem mestu v Bistrici pri St. liiiperLii se proda ali v najem da. — Već pove lastnik Anton Zaje, posestnik v Bistrici (207-3) i« Vzajemna zavarovalnica ——— proti poîiuruiui šiodaui in poškodbi cerltvoniU zvonov v Ljubljani je pričela svoje delovanje U-^-V^ (201- 3J Pisarna zavarovalnica se nahaja na Dunajski cesti v „Med jato vi" lilši v pritličji. ^ Išče se za gospodarstvo in gostilno itkle alt vdava« ktera je Vajena gospiidinjiti. — Ponudbe uaj se pošiljajo pod uaslov: „Poàtenost" piiSte i estante íit, Rupert. Podjetje Itrez konkurence Išče zanesljiïe potovalce (ageote) là prodajo novih, povsod rabljlvih stvari. Visoka proviziju, ozir, golova plača zujamćena. Punudbe na I Kliiiieš, Prafla st. 1134—li. StftnOVcinje ^ ^ sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom se 1. oktobrom odda v Kandiji &t 9. j/ ki je dovršil eno ali dve srednji Soli, 1 J Ji spiejme se takoj v tjgovino z mana- • I I J fakturnim blagom pri P. MUH VI C v UUilUUj nieslu. i21íí-3) Kob(>jcv krnil /ii podgane učini podganam, miàim itd. e I dobiva se v zavojih po 1 krono v Bergmannovi lekarni tail 3) kroni" t Eudolfovem. SSsč BO fie Ijn^'o, katen Kathrei n erKneipp-OTO flladno kavo ue rabijo, akoravno — -------- __ , I) tato đobrodiSeStt in «drava kavina p^*a6a? Ker še vsi ne vedo, fctere velike prednosti ima Kathreiner-jeva kava, katera skozi en ekstrakt bobove rastline duh in okna bobove kave aadobi. Taista to raj idruïi na neprecenljivi na£in dobre ^dravjn delajoôe UstnoHti domačega aladnega preparat» ■ preljubljeniin duhom bobove kave. Kathreiner Kneippova sladn» kav» «laii S osebno z» primes k bobovi k »vi, iii p» tudi ako se sama pon-Kje, Dobi a« povsodi, n« ime se p» nikoli odprU prodajati in j« samo prLoto« v Knanih iavir-nih zavojih « podobo Sup nikl Kaeippa in ■ imuioin >IUthr«ln«r>. anez Jax-a najstarejša in največja . PlûTsroffls n\m šivalnih strojev T LjDlljíini, Dunajska cesta ât 13. Krepkega deéka vsprejme takoj Franc GuStin v Melllkl, iigoviiiii z železnino in speccrijo, (i;!6-i) Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgovec T Metliki. (2lO-28y Na stari pošti so vedno v zalogi I e f 0 & ® fe e àw v t po 2-60 gld. meter. TTlS« i® ^ Metliki št. 225. TT/ïpllâif «pi'ejme Uiknj v jKiduk v prodajalno llioa Obstoji iz [lelih 9(»b, knh'iije in špiijze; Ui^CJltjIj g špecenjskim blagem in želcKnino pri poleg biše je tudi en kos vrla. — Več se izve ravno tam. Ffunc Ka[sťelicu v Kimd'ji pri Novem mestu. Tiidl «Inv, p. « fibiliistvn na-Zliiitijsini, li t iiii.iiti v ïaiog' vnrike vraic uiDili'iiic âLufu lor tmli oBiU'e-tnofijiv til'Olsui luJiiii zti liaviloke Tiilit>, iioaobna talarje, povrSnike itd. "í^SJ po najokusnojScm in najnovcjAem kroju. — I/íloliijcm vsiiko, v to stroko siiHdrtjoio (lelo nataa™« [w itiori. Priporuiatn Ěte preí. diihovSíini, ila iiio hln^ovoli poíiistiti u wn. nimi nfiroíili, /tiífotftifljujůr, tin lioiiotii vcdno skriKíl, da iziDiiim vsa □aroćilo v najvcĚjo z ad o volj noe t. iircůiistitih naroínikov. Slav. p, n. obíinstru jiriporotmn btojo dohro iinjjono krojaško dclavnico, v katori dclívjn rFiilmljío iltíhivslíO mnfi; íiatorej no jnmíi m cloRanino, lopo in Iiiodcnio ÍKvi-šitci' iiiirnni, knkor ti di zii'iy, da so vsiika T moji dulíivnici nnrujeuii obleka lepo prilega. Nnvn iHMtn Orlvnwornl nnulnik ÍBilai»l«li. Hlninik in tixkar 1 KnlU.